------   34    ------
Salicilna kislina in njena korist v gospodarstvu.
Ni še dolgo tega, odkar imamo salicilno kislino za porabo tam , kjer hočemo v svojem gospodarstvu kako reč, ki hitro gnjije ali se kisa, čvrsto in zdravo ohraniti, na pr. meso, mleko. Priroda jo hrani v cvetih močvirnatega oslada, ki se mu tudi „medvedovo latje" pravi (Spiraea ulmaria, Sumpf-Spierstaude), dalje v me-tilovetn okisu (Methyloxid) zimzelenovega olja. Vendar sedaj jo kemikarji delajo na umetni način v velikih fa-brikah, posebno na prizadevanje dvornega svetovalca dr. Kolbe, ki se je pridelovanja salicilne kisline na debelo poprijel leta 1874.
Salicilna kislina je brez duha pa sladkega okusa. Živalskemu životu ni škodljiva ne od znotraj in ne od zunaj. Zdravniki soglasno trdijo, da človeku ne škoduje, ako je tudi dalje časa po 1—2 grama na dan povžije, marveč še koristi mu, ker ga marsikatere bolezni varuje. V špecerijskih štacunah se dobi v podobi bele moke. Ako jo hočemo raztopiti in v tekočino spremeniti, treba je, da jej prilijemo dovolj vode (na 1 delež kisline gre 300—400 deležev vode) , ali v vinskem cvetu (3 deleži), ali v razgretem glicerinu (50 deležev). Tudi v samem vinu, žganjici, rumu itd. se da raztopiti. Za navadne domače potrebe je dosta, ako jo na vodi raztopimo. Vzame se 1 liter vrele vode in v njo vržejo 3 grami salicilne moke in potem se dene vse skupaj hladit.
Kmalu sprva so kemikarji mislili, da utegne ta nova tvarina reči gnjilobe braniti in vretje ustavljati. Skušnje so to potrdile, ker so se s pomočjo salicilne kisline gnjilobe in skisanja obvarovali sadeži, meso, mleko, surovo maslo, jajca itd.
Mislimo toraj tudi svojim bralcem ustreči, ako jih s to kislino seznanimo in jim pokažemo, kedaj in kako se nje morejo poslužiti.
Poleti so gospodinje, krčmarji itd. pogostoma v velikih zadregah, ker sejim hoče meso uže v par dnevih za8mraditi. Temu se lahko v okom pride s salicilno kislino. Treba nje je le nekol ko kot moko potrositi po mesu in vribati posebno pri kosteh in ob mastnih delih. Isto se doseže, ako se salicilna kislina na vodi raztopi in potem meso v njej 20—30 minut namaka. 2 gram* na 1 liter vode zadostujeta. Ako se meso — kosti in maščobe prosto — lepo razreze v kose po 1 — 2 kilo težke in se ti potem 10 -15 minut namakajo v 40—50° R. razgreti vodi, v kateri se je primerno salicilne kisline raztopilo, ostane po 14 dni lepo frišno, če se je po namakanji v lepe sodiče spravilo. Slanemu mesu je svetovati salicilne kisline pridjati po 10 gramov na cent mesa.                                                          (Konec prih.)
------    42    ------
Salicilna kislina in njena korist v gospodarstvu.
(Konec.)
Kakor meso se dd tudi mleko s pomočjo salicilne kisline več časa frišno in sladko ohraniti. Treba mu je le nekaj salicilne moke pridjati in jo ž njim prar dobro pomešati. Da je to velike koristi za gospodar-stvo, priznal bo vsak, kdor pomisli, da se tako iz mleka dobi vsa smetana. Koliko sh pa salicilne kisline ima vselej porabiti, to so skušnje dovolj jasno pokazale. Kdor ima za mleko klet, kjer termometer kaže toplote 14 do 16 stopinj R., in če 10 litrom mleka vmeša 2 grama salicilne kisline v podobi moke, ta bo na svoje začudenje zapazil, da mu je mleko frišno in sladko ostalo celih 12 ur dalje, kakor brez salicilne kisline. Ako je klet še bolj hladna (10 stopinj R.), ne sesede mleko celih 24 ur ne. Več salicilne kisline ko se primeša , dalje ostane mleko nespremenjeno. Kdor pa vzame na 1 liter mleka po 5 gramov salicilne moke, ta ga ohrani frišno v kleti s 12 — 16 stopinjami R. po 2 do 4 dni, v shrambi s 10 stopinjami *R celo 3—5 dni. Za navadne potrebe utegne dosto biti, ako se 7<2 grama na 1 liter jemlje. Tako ostaja mleko frišno do 36 ur, pa ne zgubi lastnosti za narejanje smetane.
Enake in velike koristi je salicilna kislina tudi za ohranitev surovega masla (putra). V ta namen se raztopi nekaj salicilne moke; dobljena tekočina vlije se v posodo, kjer se puter gnjete. Nekateri (1 gram na 1 kilo) salicilne moko kar pri gnjetenji s putrom pomešajo. Gledati pa je, da se mešanje vrši enakomerno. Svetovati je tudi prtiče, v katere se puter zavija, namočiti v salicilne kislino.
Tudi frišna jajca moremo s pomočjo salicilne kisline za več časa dobro ohraniti. Denejo se v vodo, kjer se je poprej nekaj salicilne moke raztopilo. Ko se zopet izvzamejo, treba jih je do dobra obrisati ia na hladnem hraniti.
Gospodinje, kuharice se včasih mnogo jezijo , ker jim vkuhani sadeži v steklenicah dobijo plesnivčevo kožico. Ali naj se ne jezijo več, ker si sedaj vrlo dobro pomagati morejo. Plesnivčevo kožico naj odvzamejo in potem na vrh položijo snažen papir, ki so ga bile prej namočile v salicilno kislino.
Zdravnikom rabi salicilna kislina, da gnjitje pri ranah zabranijo, vsled česar te hitro celijo.
Sploh salicilna kislina je velike važnosti, škoda le, da je sedaj še predraga. Kilogram veljd 11 gold. in če se vzameta 2 kilograma, 10 gld. 50 kr. Ako še poštne in druge potroške vračunamo, stane 1 gram več, kakor 1 krajcar. Vendar mnogokrat je korist tolika, da je vsakako vredno kupiti nekaj salicilne kisline.
Po „Steier. Landb.'^ iz „Slov. Gosp "