•UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiakansfco nl.ca st. 8 (tiskarna !. nadetr.). Uradni ure ia stranke so od la do 11 'lOKOidne in od 5. do 6. nor oldne vsak dan razen nedeli m nia/.uikov. Rokopisi 6b uc vrafajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo : : : KAROCNINA; celoletna do poSti ali b pošiljanjem na dom *a Avslio-O: rsko in Bosno K 3HM. jolletna K 10-80, četrtletna *• «-*>«• celoletno K 26-40; m lili« celoletno K 36'—. K r.-jO, mesečna K 1‘80; o.-lalo možen)«1'’1 Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .* .* ob pol 11. dopoldne. *. \ . UPRAVN1STVO se nahaja v Selenhurpovi niici Štev. 0. II., id uraduje za stranke od 8. do 2. dopoldne in od lo 7. zvečer Ineerati: enoatopna petitvrstiea SOvin., pogojen prostor, poslana ::: in it k lan e 40 vin. — inserate sprejema ti| lavntšlvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo ............. Reklamacije lista so poštnine proate. £tev. 775. V Ljubljani, v sredo dne 7. januarja 1914 Leto IV. Gospodje hočejo boj. Ivo sc je gosposka zbornica postavila sklepom poslancev o finančnem načrtu po robu, ter jih v važnih točkah popolnoma predelala, je bil čas, da bi bila poslanska zbornica vstala kakor en mož in odklonila vse izpretnembe rojenih gospodov. Kajti če dajo izvoljeni poslanci odločcvanje o finančnih vprašanjih iz rok. se odreko najvažnejše pravice, brez katere bi bila vsa ustavnost le žalostna šala. Sklepanje o proračunun in o davkih se smatra pov sod, kjer ima ljudstvo kakšno politično besedo, za prvo in najpomembnejšo parlamentarno pravico. Od nje so večalimanj odvisna vse druge, in v vseli parlamentarno vladanih državah velja načelo, da mora vlada odstopiti, če se ji ne dovoli proračun ali če se ji odreko davki. Večina naše poslanske zbornice se je slabo potegnila za svoje pravice. Sprejela je celo vrsto izprememb, ki so jih bili sklenili grofi in baroni; izpolnila je zahteve gospodov, ki nimajo z ljudstvom nobenega stika. Žrtvovala je svoje in ljudske pravice; -zakaj poslanci sklepajo v imenu volilcev in so ne le opravičeni, temveč dolžni zastopati in braniti njih interese. Le to, kar pravi poslanska zbornica, se lahko smatra za ljudsko besedo, nikakor pa ne to. kar govori gosposka zbornica. In če nastane med obema spor, tedaj ima poslanska zbornica dolžnost, da vstraja na svojih pravicah; kajti če ona kapitulira, je poraženo ljudstvo, ki jo je izvolilo. Vse to je večina pustila v nemar. Na zadnji seji pred novim letom je začela mešetariti z gospodi od zgoraj in naposled je res ponižno pokleknila in izpolnila večinoma vse, kar so privilegiranci zahtevali. Ko so plemeniti vitezi videli to klavrnost, jim je zrastel pogum, in zdaj zahtevajo popolno kapitulacijo. Vse do zadnje pičice morajo poslanci tako sprejeti, kakor ukazujejo gospodje, sicer jih zadene njih nemilost. Imžah so sicer na povelje gosposke zbornice eksistenčni minimum na 1200 kron, zvišali so davek srednjim stanovom: 'ali to le vsp premalo Oospodom ne gre le za to, da se na lože malim in najmanjšim bremena, ki jih bodo tako težko prenašali, da pride marsikatera eksistenca v nevarnost; še odločneje zahtevajo, da se izpolni njih volja: Poslanci morajo priznati, da gre plemenitašem prva beseda; izvoljena zbornica naj razpravlja, debatira, tudi sklepa, da ima kaj zabave: toda njeni sklepi niso nič drugega, kakor Sveti, in če pride od zgoraj povelje »ne!«, mora tudi iz poslanske zbornice vdano odmevati »ne«. Z ozirom na to, da je v gosposki zbornici doma patriotizem prvega reda in so tam zbrani sami stebri države, je zanimivo, da ne mislijo preblagorodni in visokorodni niti na državne potrebe, kadar gre za njih trmo. Vlada je venomer trdila, da ne more uveljavljati službene pragmatike državnih uradnikov in filuuabuiirnu. dokler niso dovoljeni novi davki. Ministrski predsednik pa Je tudi obljubil uradnikom, da je 1. januar leta 1914. tisti rok, ob katerem se zanesljivo izpolnijo njih želje. Novo leto je minilo, obljuba pa Je ostala le obljuba, — ker se rojeni gospodje zakonodajci ne brigajo zanjo. Izpolnitev ministrske besede je po lojalnih nazorih pač državna potreba. Večina poslanske zbornice je šla do samozataje-vanja, le da bi omogočila pravočasno uveljavljenje službene pragmatike. Mnogo poslancev ki so glasovali za znižani eksistenčni minimum, se naravnost izgovarja s tem, da niso hoteli zavleči finančnega načrta, ki da je bil pogoj za službeno praginatiko. In ko je večina poslanske zbornice tako ponižno izgladila vladi pot, je bilo pričakovati, da minejo v gosposki zbornici vse težave, tako da bo 31. decembra zakon že lahko sankcioniran. Ne! Gospodje so zahtevali obzirnost od plebejskih poslancev; sami je ne poznajo. Za navadne ljudske zastopnike se je mudilo. Na dan pred Silvestrom so morali dvakrat prekiniti sejo, zbrati so se morali klubski načelniki, razpravljati je moral finančni odsek, zarotiti se je morala rusinska obstrukcija, konferirati sc je moralo z gosposko zbornico zaradi kompromisa, seja Je morala trajati do 11. zvečer. Vse Je pogoltnila meščanska večina, češ, Če pomoli devet prstov, ne bodo gospodje zahtevali še desetega. Pa so se vendar zmotili. Naenkrat se gosposki zbornici ni več mudilo*, tako malo jih zdaj skrbi vsa stvar, da so sejo svoje komisije izpremenili v navadno brezobvezno konferenco, s komisijskih sej odstavljajo ministre, skoraj da jim naravnost kažejo vrata, in zdaj hočejo imeti nekako skupno konferenco z zastopniki poslanske zbornice, kateri hočejo celo predpisati, koliko svojih reprezentantov sme poslati na dogovor, katerega ne pozna noben zakon. Poslanska, zbornica je sklenila vse, kar je zahtevala vlada. Gospodu StUrgkhu in baronu Englu se gotovo ne more očitati, da bi preveč branila revnejše sloje in preveč nakladala bogatejšim. Saj še ni tako dolgo, kar se Je razpravljalo, o davku na žganje, o davku na konjske stave, na avtomobile, pa o osebni dohoda-rinl, da bi bilo to že pozabljeno. Navadno smo videli, da se Je vlada zatekala s svojimi željami v gosposko zbornico, če ji Jc bila poslanska pi e-liberalna. Sedaj je storila večina poslanske zbornice vse, kar so hoteli gospodje ministri, In to je zdaj gosposki zbornici premalo. Jasno Je, da igrajo stvarna vprašanja tukaj često postransko vlogo. Oospodom gre le za premoč, za nadvlado, za to, da obvelja njih volja v vseh rečeh. Cc pa bi se to zgodilo, postane poslanska zbornica enostavno nepotrebna. Ljudska volilna pravica je prazen nič, ako odločuje o vsakem zakonu gosposka zbornica. Mogoče je le dvoje: Ali se poslanci res vdajo in si zvežejo roke tako, da se ne morejo več ganiti, ali pa se zavedo svojih pravic in dolžnosti. Tedaj pa Je neizogiben boj. Prvo se ne sme zgoditi, zakaj s tem bi se poslanci sami "hspdili. Torej ostane le drugo. In če pride res O OOJa, SC DO rnUfj nro IlOfpli OlU sposki zborničarjl sami. Kako se j«, |®|,_ ko prerokovati, če le ostane poslanska zbornica trdna in možata. Dnevne beležke. — Naši deželni kristjani in ljubezen do bližnjega. Prav zadnji čas so pričeli slovenski visokošolci močno agitacijo, pri kateri so se zdruiili vsi, brez razlike naziranja in političnega prepričanja, da bi uredili podporniško akcijo za revne slovenske visokošolce. Kranjski deželni odbor tudi »podpira« slovenske visokošolce in sicer tako izdatno, da mu je ostalo Od proračunjene svote za leto 1913 2500 K Ker ni bilo dovolj klerikalnih prosilcev, je ostala ta vsota nerazdeljena. Na svoji zadnji seji je sklenil deželni odbor, da nakloni ta preostanek Leonovi družbi, ki naj razdeli 2500 K med slovenske visokošolce, najbrže po svoji »previdnosti«. Leonova družba je znanstvena klerikalna organizacija in živa duša ni doslej vedela, *ai ^ lu(^ s Podporami za revne visoko-solce. Ce bo res porabila Leonova družba ta denar za podpore visokošolcem, tedaj je brez-dvomno, da bo podpirala le dijake klerikalce. Na kupe prošenj dobiva deželni odbor od rev- jim podeljuje za vsako leto po 100 K NaS deželni odbor ne pozna drugih načel kakor strankarske Nai dn dajo slovenski fantje v tujini, kaj zato sai šn naši deželni gospodarji najboljši kristjani na vsem svetu in praktično izvršujejo ljubezen do bližnjega tako, da se gabi vsakemu poštenemu človeku. S seje deželnega odbora kranjskega. Cesar je potrdil sklep deželnega odbora s katerim se je nastavil proračunski provizorij za 1. 1914. — Podeželenje akcije za tujski promet: Vlada je potrdila pravila nove »Deželne zveze za tujski promet« in dovolila letni državni prispevek 10.000 K, poleg tega pa še posebej 3000 kron za domovinsko varstvo (spomeniki, na-nrilne no^e» narodne šege in pesmi). Dežela bo vsaJ 4000 K> mestna občina ljub-° K* trgovska zbornica 600 K, davni oaDor obstoja iz 20 zastopnikov dežele, 2 mmistrstv a za Javna dela, 2 mestne občine ljubljanske m enega trgovske zbornice. Mestna obema ljubljanska delegira v odbor obč. svetnika gg. pl Ubalda pl. Trnkoczyja in Jana Ružička, trgovska zbornica pa g. Jean Schreya. Zastopnika ministrstva za javna dela sta gg. dvorni svetnik Zotter in sekc. svetnik Wetschl. Dosedanja Zveza za tujski promet se razdruži in prepusti vse svoje imetje v inventarni vrednosti nad 13.000 K novi deželni zvezi. — Deželna živinorejska razstava v Ljubljani, ki je bila projektirana za leto 1914 se odloži na leto 1915. Stroški razstave utegnejo znašati 100.000 kron. — Starešinstvu Leonove družbe prepusti večina dež. odbora preostanek visokošolskega kredita za 1. 1913 v znesku 2500 K v svrho podpiranja revnih visokošolcev. Predlog dr. J ”a* se ta denar Porazdeli med slovenska dijaška podporna društva na Dunaju, v Oradcu m v Pragi, ni obveljal. — Vodiška Johanca. Ko so se v soboto razhajali ljudje od obravnave proti Vodiški Johanci je bilo slišati med njimi mnogo pikrih opazk ne proti obsojeni Johanci, temveč proti ljubljanskemu škofu. »Skof bi bil moral biti tudi na obtožni klopi«, tako so govorili. In resnično! škof je v vse večji meri kriv, nego Johanca. Ko bi je ne bil škof poslal v vodiško župnišče, ko bi Jej ne dovolil — že po zdravniški preiskavi — še nadalje uganjati sleparstvo, bi Johanca prav gotovo ne imela toliko predrznosti, da bi na I k55.!"0 pest goljufala ljudi s čudeži. Pa naš škof Kiže da bi naše ljudstvo izgubilo vero, I ® " ie-čenol zadnja StevNka »Dol. Novic«, res čitamo debelo tiskano sledečo izjavo na uvodnem mestu : »Zaradi splošnega avstrijskega tiskarskega štraika, prenehajo »Dol. Novice«. Vse one cenjene naročnike, ki so še zaostali z naročilom, pa tem nujnejše prosimo, naj nam Čim preje do-pošliejo dotični znesek, da ne bode škoda tem občutneiša.« No, torej, smo dejali, če Je štrajk že »splošen avstrijski«, potem je že res. da tudi naši tiskarji štrajkajo. Izvedeli pa smo. da se pobožni kristjani nesramno lažejo. Tiskarji v tej Katoliški tiskarni namreč niso štraikali, ampak pobožni kristjani so jim 7. decembra kar odpovedali in lih ravno za Božič vrgli brez kruha na cesto. Zadnjo polovico klerikalne cunje je postavil večinoma že sam poslovodja znani pobožni Urban, ki tudi še nadalje izrablja vajence, da se tiskarna za silo vzdržuje. Naše napredno meščanstvo, kateremu so tukajšnji soc. demokrati ob času zadnjih volitev pripomogli za marsikateri glas, pa je vkljub tej očitni laži še vedno tako »zavedno«, da pridno podpira to klerikalno hinavščino. Se celo naši Čitalničarli niso mogli dobiti nikjer druge tiskarne za thk vabil za Silvestrov večer. Kot zavedni naprednjaki so jih dali tiskati v Katoliški tiskarni Trst. — Javen shod tiskarskih delavcev. Pretečeno nedeljo se je vršil v gledališču »Penice« javen shod tiskarskih delavcev. Shod Je imel namen, podučiti širšo javnost o gibanju tiskarjev. Ker je bil shod javen, je bil vstop prost vsakemu, ki se zanima za tiskarsko gibanje. Med drugimi je prišel tudi znani tržaški razgrajač in hujskač V. Kutin, lastnik in urednik proslule »Code«. Ta človek ni nikjer priljubljen, najmanj pa pri socialnih demokratih, katere obrekuje na vse mogoče načine in sicer z lažjo. V hujskanju proti socialnim demokratom se mu ne zdi nobeno sredstvo — naj si bo še tako uma- zano — prepodlo. Na omenjeni tiskarski shod je prišlo tudi mnogo socialistov. Ko so zagledali Kutina, so začeli žvižgati in kričati »Fuora Kutin!« Ker pa se ta ni hotel takoj odstraniti, so začele stolice funkcionirati, tako da je ena prišla celo do njegove glave in ga lahko ranila. Odpeljali so ga na rešilno postajo, kjer so ga obvezali. To je bila prva lekcija gospodu Kutinu. Da ne dobi še druge, za to naj on sam poskrbi^ — Roman o »Edinosti«. Navada je, da se pridigarja, ki vpije doli z lece: »Ne storite tega, kar mi delamo, ampak, kar učimo«, obsoja in smeši — ne pa posluša. Enako se godi z voditelji slovenskega naroda v Trstu. Vi, delavci, bodite narodno dosledni! Vi, delavci, kupujte in naročajte le pri slovenskih tvrdkah; vi, delavci, glasujte za naše demokratične Hervatine, Kolbe, Kravose, Možeje in te, ki vam jih predlaga naša lista. Čemu, vpraša delavec? Eeee... mi smo vsi demokratje, mi nismo kamora kakor so Italijani. Pri naši hiši je boljše: Vi ste delavci z roko, mi z umom . . . Pride dan nastopa in evo jih — kako se področno izpreha-jajo z laškimi kapitalisti po eni dvorani. Ne vprašujejo, kaj poreče slovenska masa, če »Edinosti« ne bo; o ne, samo, da je za volitve. Tudi nimajo izgovorov za hrbtom kakeka drugopod-jetnega predsednika-kapitalista, kajti vse se godi pri njih doma, med njimi.Tudi če izdajo prikrito hujskajoč letak proti svojim delavcem potom renegatskega socialista, vse skupaj jih ne ženira. Bravo, Spazzal, le poskrbite, da bo pravočasno! In Spazzal, smejoč se, poskrbi, »da Je«. Saj bodo narodnjaške krone slano plačale njegovo »bravuro«. In če se gospodom ene laži niso posrečile, si potom krumirjev preskrbe dru-gih. Na wmijin jin jc poin oder• aiejte nas, vsi smo, ki vodimo. Sedaj pa: Ta ni kompetenten, drugi ne more nič, tretji bi zopet »rad«, pa mu drugi ne puste, četrtega niso nič vprašali, petemu nič povedali, šestega slabo informirali itd., od Pilata do štirinajste postaje. Da bi pa kdo rekel: Ne, mi nočemo našim ljudem nič privoščiti, mi jih hočemo zasužnjiti po zgledu židovskih oderuhov, mi hočemo delavcem stopiti za vrat — to pričakujemo zastonj. Saj so praktični; če bi povedali resnico: Baraka zgori. Se nekaj. V svojem .podjetju drže ljudi, ki so jim kdaj občutno stopali na prste. Mar mislijo. da jim tisti sedaj koristijo? Gorje, če bi »Edinost« iztaknila uradnika, ki bi najmanje na-mgnil na iredentstvo; takoj bi rekla: »Kaj poreče k temu državna oblast?« Vsi bogovi bi bili po koncu. A sami so se ujeli s stovrstno izjavo v past, da kar je bilo črno, je postalo takoj belo. Ali gospodje: »In hoč signo — padete!« — Krumirska »Edinost«. List tržaških velikih slovenskih narodnjakov »Edinost« je izdal lepake, v katerih naznanja, da bo odslej izhajal po trikrat na teden. Nič se ne čudirno tej ini-ciatvi vodstva tiskarne »Edinost«, ker vemo, da je tudi ravnatelj tiskarne, gospod Meljavec, postal mednaroden krumir. Ta gospod je sicer še član tiskarske delavske organizacije, toda s svojim početjem je pokazal, da mu ni nič ležeče na solidarnosti, katero zahteva delavstvo. Zato bo v tem oziru tudi organizacija napravila svojo dolžnost. Ko smo čitali omenjeni lepak, smo takoj vedeli da tudi gospod Meljavec krumiri. kajti bivši menih gospod Ekar nima še toliko prakse, da bi mogel sam napraviti toliko vrst, kolikor bi zadostovalo za list. Oospod Brozovič, kakor slišimo, ne krumiri več; menda je prišel do spoznanja, da to ni njegovo delo. Potrebno je torej, da se tudi ravnatelj tiskarne loti tega umazanega dela, samo da list trikrat na teden izhaja in s tem bo rešen slovenski narod. ki baje toliko »trpi« vsled neizhajanja »Edinosti«. Početje gospodov v »Narodnem domu« presega že vse meje. To ni le nečastno in nepo- šteno, ampak je naravnost umazano, čemur se pa preveč ne čudimo, ker poznamo elemente okolo »Edinosti«. Dva krumirja sta se lotila dela, ki je le njiju dostojno. Tukaj sta pokazala vso svojo značajnost. Toda tudi ta dva ne zadostujeta za to »častno« delo, potrebujejo torej še enega. Kje ga bodo dobili, tega ne vemo. Hudobni jeziki govore, da ga že imajo. Do danes še nisrno zvedeli ime tega junaka. Mogoče se nam v kratkem tudi to posreči. Morda so še gospoda Maksa Cotiča — glavnega urednika »Edinosti« — vpregli, da bo moral tudi on »vleči«. Ampak tega ne verjamemo, kajti gospod Cotič ima druga opravila, kakor n. pr. zagovarjati tiskarske gospodarje, v kavarni do-minati itd. Pri tej priliki se je tudi ta gospod pokazal, kakšen prijatelj delavstva je. — Gospodu generalnemu krumirju Ekarju bi mogli že danes prorokovati posledice, ki ga čakajo in katere bo mogoče tako občutil, da ga bo minilo veselje, še kdaj uganjati krumirja. — In kaj porečejo k vsemu temu narodni tiskarji, ki so bili zaposleni pri »Edinosti«? Kar je storila tiskarna »Edinost«, Je pač vse drugo kot narodno. Kajti svoje pristaše, ki delujejo več ali manj za narodno stvar, in sicer že dolga leta, postaviti na cesto, oziroma jim dati brco — je pač protinarodno delo. S tem so tudi jasno povedali, da ne rabijo oni takih pristašev, ki od njih kaj zahtevajo. In vendar je ravno med tistimi narodnimi tiskarskimi delavci še mnogo, takih (skoraj vsi), ki so še vedno in bodo tudi vnaprej verni pristaši tiste stranke, katera jim je pokazala šibo in katera jih je vrela na ulico. Sedaj so sicer še precej ogorčeni nad dejanjem gospodov v »Narodnem domu«, toda to ogorčenje bo takoj minilo, ko bo stvar enkrat rešena. Ne mislimo s> tem mosoi« agitirati za socialistično stranko. Ne! Hočemo le opozoriti slovenske tiskarske delavce na tisto sveto narodnost, o kateri ne dovolijo nobene kritike in katera jim Je baje glavni predpogoj za izboljšanje gospodarskih razmer. Kakšno veljavo pa ima narodnost pri takih ljudeh, ki }o širijo v svet, nam dokazuje dovolj jasno postopanje tiskarne »Edinost« zadnje fcas*. Umetnost in književnost. Slovensko gledališče. Schonherrjeva krepka kmečka igra »Zemlja« se je v Ljubljani prvič uprizorila, ko so bili še boljši gledališki časi. Snoči so jo ponovili po daljši pavzi in pri tem so prišle nekatere važne vloge v druge roke. Takim reprizam nič ne ugovarjamo. Bila bi resnična škoda, če bi dobre drame sprhnele v arhivu; prav Schonherrjeve dela niso enodnevne reči, ampak imajo trajno veljavo. In »Zemlja« je tako sveža, tako zdrava, da ji bo ob dobri uprizoritvi vedno zagotovljen uspeh. Schonherr Jemlje vse svoje tipe iz življenja; tudi v tej drami ni nobene marionete in nobene izumetničene figure, ampak kdor se je količkaj zasukal na kmetih, najde take starce in mladeniče, take moške in ženske, take korenjake in slabiče pri nas prav tako kakor na Tirolske*«. Ker je vse naravno, so vloge hvaležne tudi za igralce. Sredt vsega dejanja stoji stari Kremen, pravi kmet, ki črpa vso silo iz zemlje, rojen gospodar, nekakšen naturen človek, ves spojen s prirodo, tako da je v njem pomlad in jesen, poletje in zima kakor zunaj. Globoko je spustil svoje korenine v zemljo; kadar gredo njeni sokovi v rastline, gredo tudi vanj. Igral ga je g. Borštnik, ki ga je kreiral že v Zagrebu, kjer je imela komedija prvo premiero. Vsekakor spada Kremen med tiste vloge, .za katere je g. Borštnik kakor v stvar jen. Izvedel jo je mojstrsko, da bi imel tudi avtor veselje, če bi ga videl. Naravna figura in naravna igra; v vsaki kretnji, v vsakem pogledu, v vsakem akcentu se je kazalo, da jo ima popolnoma v oblasti. Za resnico. Roman. Spisal Jožef Laichter. (Dalie.) »Kako so vplivali Bori name,« je odgovoril Ivan, »vam ne bom pripovedoval. Toliko vam pa vendar povem, da je časih v meni vse divjalo in me sililo, upreti se da, še sedaj ta časih zadivja, toda saj veste, če se spomnim tega Zofina. od koder sva bežala na vrat na nos Cemu pa bi vam pojasnjeval? Vi vse naravnost imenujete nedoslednost.« Mikyška ni odšel;, hipoma je postal mirnejši in pogovarjal Ivana. »Veste, Hrttby, proti vam pravzaprav nimam nič. Ek>li me le to, da ste se upregli s Ka-fierovskym, dočim bi na drugih straneh lahko mnogo koristneje delovali.« »Ali mar to ni koristno delovanje, če se brigamo za povzvišanje ženskih?« »Toda Hruby, državno pravo in narod sta preje. Pomislite, kaj taka-le Zenska Reforma oapram vsemu temu velikemu, kar smo si postavili za cilj. Saj sedaj pričakujemo svojih tovarišev, ki so trpeli v verigah ječe to je naravnost neverjetno, da ste se vi, ki ste bili vendar tudi na Borih, mogli izpremeniti. Naj-preje ste začeli z apatilo in sedaj se odrekate le čisto vsega?« *Ne odrekam se, Mikvika, toda .« V tem je vlak zategnjeno zažvižgal. In Ivan Je naglo umolknil. Mikyška je le še dostavil: »Sicer se pa še zediniva v vseh teh stvareh. Sedaj skličemo kar najpreje shod — je skrajni čas. Vsi bomo na mestu in povemo si, kako in kaj. V vseh važnih vprašanjih se moramo odločiti.« XIV. Na peronu je čakalo nekaj starejših ljudi meščanskega in delavskega stanu. Sem se je vsulo i nekaj deklet in množica dijakov. Pogledi vseh so se obračali tja, od koder je prihajal vlak. Na obličjih se je čitalo razburjenje in pričakovanje. In že se je prikazala lokomotiva in za lokomotivo je vlak grmeče prihajal na postajo. Dijaki na peronu so zamahali s klobuki. Iz oken železničnih voz se je pozdrav opetoval. In jedva Je vlak obstal, so začeli amnestiranci burno pozdravljam izstopati na peron. Nekoliko mater in očetov se je poljubljalo s svojimi sinovi, sestre in bratje z bratmi, potem so prišli na vrsto prijatelji. Ko so potihnili prvi pozdravi, jih je Mikyška pozdravil Še ofi-cielno. »Prišli ste, tovariši, nepričakovani, a zaže-Ijeni,« je začel, pogled upiraje zlasti na skupino štirih amriestiranetv. kateri so bili po letih očitno najstarejši, in med kojimi je stal tudi Sou-mar. »Dobro smo čutili, kako in kje vas pogrešamo. spoznavali smo. koliko je bilo v vas stuarjajoče sik), katero je naraščajoči pokret z vašim odhodom v ječo izgubil naenkrat. Mi smo si bili dobro svesti, da je bil udarec, namerjen na delovanje naprednjaške omladinc, jako dobro premišljen, ko vas Je hotela odtegniti temu gibanju. Mi smo najtežje živeli v tem ozračju, katero je Še vonjalo po vašem delu. po vaših težnjah in vašem duhu. In torej vas. pozdravljamo dvojno. Pozdravljamo vas in kažemo že na prazna inesta, ki jih boste morali zasesti. Dobrodošli nam pri delu, katero bi brez vas ne bilo popolno, dobrodošli k dejanjem, dobrodošli na lepše dneve cele češke stvari. Ne bomo vas povzdigali za narodne in politične mučenike, toda za vami poidemo in z vami, ne da bi nas vodil lesk vaše avtoritete, ne da bi nas vabila slepa vera v vašo genialnost, ampak spoznavale, da moramo v naših srcih, v našem poštenem prepričanju in neumornem delu iskati tega in da lahko najdemo to, po čimer hrepenimo in težimo. Bodite pozdravljeni!« Potem se je izpregovorilo vzajemno še nekaj pozdravov, in vse le začelo vreti s perona. V tem hipu le pa nekaj dijakov prijelo enega amnestirancev, mladega, z brado porast-lega moža, kateri je stal na čelu ostalih, dvignilo ga na rame in vriskaje neslo v vestibul. Postaja se je stresala vsled klicanja »Na zdar!« Ivan se je nehote spomnil na slučaj iz Jaro-nie rskega shoda, tiste kočije, v kateri so dijaki vlekli urednika Kubeša. Bilo mu ie nekoliko Največji uspeh je dosegel v tretjem dejanju, ko se »stari vrag«, obsojen od mrliške napovedovalke in od zdravnika, zbudi v življenje. Bolje se to okrevanje ne bi moglo izvesti. — Ga. Buk-šekova Je imela kot Reza težko stališče, kajti to je bila ena najboljših vlog ge. Danilove, ki je zdaj oiikraj morja. In ga. Bukšekova je lahko ponosna, da je kljub temu obstala s svojo težavno vlogo. Njena PO koščku svoje zemlji koprneča gospodinja, ki zapostavlja vse tej’ strasti, je imela kri v žilah, zato se ji je posrečila. — Dobrega interpreta je imel sin Janezj ki je s 45 leti in sivo glavo še vedno hlapec’ svojega očeta, ker ni za kmeta, v g. SkrbinškuJ Rad bi se uprl staremu, ker ga muči želja poj ženi in po otrocih, zlasti po otrocih. Ali ko je oče tako bolan, da se ne more ganiti, ne zna' niti hlapcem povedati njih dela. Spuntal bi se,! pa se ne zna in ne more. In po kratkem izjalovljenem poizkusu zopet resignira: Da ima le' svoje delo in svoje jelo, pa s kokošmi spat?! Skok navzgor in skok navzdol — oboje je prav! dobro zadel. — Gdčna. Wintrova je bila dobraj Katra, ki misli, da mora imeti vsak človek vsaj! enkrat v življenju svoj praznik. Ga. Juvanova) je tudi z mrliško napovedovalko pokazala svojo mnogostransko porabnost. Gda. Danilo in Pov-J he sta bila tipična hlapca, gd. Drenovec je bil' dober. Od. Šest kot pastir je imel le epizodo,' pa jo je čedno opravil. Dobro je pogodil gd. Pe-| ček vaškega zdravnika, ki preklinja svojo me-j pisujemo igri, ampak dejstvu, da se je prav zdaj nabralo skoraj nekoliko več glasbenih in gledaliških prireditev, nego jih Ljubljana prenese. Upati bi bilo, da bo pri prihodnji reprizi bolje. — Ipavčeva koncerta »Glasbene Matice«. V pondeljek in snoči smo slišali nekoliko stare slovenske glasbe. Ta dva večera je »Glasbena Matica« priredila dvoje takorekoč historičnih koncertov. Brata Benjamin in Gustav Ipavic imata v slovenski glasbeni literaturi pomen kot pionirja. Zorala sta ledino in ta zasluga jima ostane neskaljena. Od tistega časa, ko sta imela svojo najkrepkejšo dobo, se je pač mnogo iz-premenilo. Danes je število naših skladateljevi že toliko naraslo, da ni posebne, skladbe. Vsiea rega se Je pa aelo tudi diferenciralo in vzajemna tekma ga je gnala naprej.; Glasbena umetnost se je razvijala pri drugih narodih, pa tudi pri nas ni ostala na nekdanji stopnji. Zato bi bilo prez pomena primerjati mlade s starimi; vsakega je treba soditi po svojem času in po njega razmerah. Sicer pa tudi na brata Ipavca ni ostala evolucija brez vpliva; med njiju starejšimi in novejšimi skladbami je pač opaziti znatno razliko. — Takrat, ko sta Benjamin in Gustav stopila na plan, je bilo pri nas sploh vse v povojih. Tudi na« grešniki večinoma niso bili Zupančiči in dobra volja je pogostoina morala nadomestiti silo. Sklada-, telj pa je mora! jemati, kar je dobil pa podlagati svojim kompozicijam tekste, da mu je le ugajala tendenca. Danes nas marsikatero besedilo iz tistih časov ne more več ogrevati in zato tudi ne učii.kuje jo vse te skladbe več tako kakor V Časill rojstva. Pomen, ki sn trrt ohranile, ie V takih slučajih res zgodovinskega značaja. Cim je bil boljši tekst, tem učinkovitejša je tudi kompozicija. Spored drugega večera je bil zelo pester.’ Slišali smo moške in mešane zbore, orkester in soliste vseh glasov. Zbori »Glasbene Matice« so znani od neštetih koncertov; posebno se je obnesel mešani zbor, ki ima sveže, čiste glasove in funkcionira zelo precizno. Ga. Polakova je pela »Pravljico« iz »Princezinje Vrtoglavke« in štiri pesmi, v katerih je prišel njen mehki sopran do popolne veljave. Dobila je zato tudi po zaslugi lep šopek. Nekoliko pesmi je pel tudi g. Križaj, čigar bogati materijal se je že krasno razvil in izgladil. Gd. Kovač, znan tudi iz lanske trpko. Toda vrisk in naval radosti je prevzemal i njega. Drenjal se je skozi vestibul. Namenjen je bil h kočiji, v katero je baš vstopal amnestiranec, katerega so dijaki prinesli ven na ramah. Kočija je bila obkrožena in z amnestiran-cem je govoril mladi advokat Mražek, v na-prednjaških krogih znan, popularen advokat. V procesu je zagovarjal nekatere zatožence in smatrali so ga za bodočega prvega poslanca stranke. Z rokavicami na rokah se je z lak** naslanjat ob kočijo. ' »Vi torej,« ie govoril, »se peljete za nekaj časa k staršem na deželo? In kdaj se vrnete?« Stisnil je amnestirancu roko. potem pa pristopil k drugi kočiji, v kateri je sedel vitek mož s starim gospodom in mlado damo. I tu je izmenjal nekoliko besed in se naslonil z lakti na kočijo. Tako je obšel po vrsti vse, potem pa odhajal s postaje, spremljan od malega tropa, v katerem so se nahajali Mikyška. BeneŠ in On> draček. Ondržček se je tudi baš vračal iz Borov. Bil je eden tistih, o katerih nihče ni vedel zakaj in kako so pravzaprav prišli med zato« žence in obsojence. Beneš mu je pravil »prijatelj dekadent«! Ondržček je medpotoma pripovedoval strastno. (Dalje.) Ljubljana, Mestni trg št. 19. - Stari trg št. 8 Krasne novosti jesenskih in zimskih oblek, površnikov domačega izdelka. ===== Za naročila po meri največja izbir? tu- in inozemskega blaga. .Brez konkurence! Solidna postrežba. Najnižje cene. gledališke sezone napreduje vidoma in Ima tudi znatno gibčnost v glasu. — Če je bil namen koncerta retrospektiven, bi bilo morda zadostovalo. ako bi se bil spored omejil na skladbe brata Benjamina in Gustava. Prišel pa je na program tudi dr. Josip Ipavic — najbrže iz rodbinskih ozirov. Zdi se nam, da bo o odlomkih iz »Princezinje Vrtoglavke« ne bo mogoče dobiti pravega pojma o njegovem talentu. Skladbi primanjkuje ubranosti in doslednosti, zbuja pa razne reminiscencne. Kakšne manjše kompozicije bi najbrže bolje pokazale njegovo pravo noto. — Drwd koncert je otvoril skladatelj dr. Schwab Iz Celja s slavnostnim govorom. Slavnostni značaj govora se je kazal le v tem, da je imel govornik črno suknjo in bele rokavice. Govor, ki naj bi bil po našem mnenju orisal vsaj skladatelja kot skladatelja, je bil le »rodoljuben« govor najprimitivnejše vrste. — Moški in meSni zbor sta ponovila pesmi, ki smo jih slišali že na prvem koncertu. Solistovske partije pri zborih, ki jih je pel prvi večer g. Križaj, je pel snoči prav lepo član zbora g. dr. Černe. — Največji užitek snočnega koncerta je bilo petje g. Rijavca. G, Rijavec napreduje tako lepo. da smemo od njega pričakovati z vso upravičenostjo še prav mnogo. Njegov glas ne pridobiva le na obsežnosti in moči, temveč je postal tudi v izražanju globokejši. Z neprimerno nežnostjo je zapel »Vprašanje«, poln strasti pa je bil njegov glas v pesmi »Ven v mrak in vihar«. Buren aplavz, ki ga je žel ob vsaki pesmi, je bil pač vrlo zaslužen. — Gojenci»Glasbene Matice« iz šole g. Vedrala in člani »Društvenega orkestra« so igrali »Serenado«. Stvar je zelo razblinjena in ne ogrele poslušalca. Prav ljubek je drugi stavek »Menuetto*. Skladba je bila tevajana zelo precizno. Koroško. Ustrelil se je v Celovcu delavec tobačne tovarne Puš. Obstrelil se Je na glavi in na roki. Vzrok poskušenega samomora je ljubosumnost. Goriško. — Splošna delavska zveza »Vzajemnost« v Nabrežini je priredila 31. decembra Silve- wk Je izvrstno uspel. Sodrugi in so-družice iz Nabrežine in Sempolaja so z veliko uaelerbo poknzali. da vodo cenit! prirodbe svoje izobraževalne organizacije. Odbor se pa prav iskreno zahvaljuje vsem darovalcem in darovalkam dobitkov. — Nabrežina. Na Silvestrovem večeru, ki ga je bila priredila »Splošna delavska zveza Vzajemnost« je izgubila neka sodružica 10 K. Poštenega najditelja iskreno prosi odbor »Vzajemnosti«, da odda denar pri odboru. — šempolai. (Dopis.) 29. decembra je za- vihrala na šempolajskem gričku rdeča zastava Tujci so radovedno izpraševali po povodu. Sem-polajci pa smo jim ponosno odgovarjali, da je rdeča zastava znak naše zmage pri občinskih volitvah nad črno tolpo nazadnjakov. Ljut boj je bil za občinsko zastopstvo. Delavci in mali kmetje, spoznavajoč svoje skupne Interese, so «11 pri občinskih volitvah afctrpm/ ▼ boli irr frrn le prinesel tako lepe uspehe. ttT smo zma- Jfali v 2. in 3. razredu proti klerikalcem. V tretjem razredu so dobili ljudski zastrupljevalci, klerikalci, 10 volilcev. beri in reci deseti! In še to Število so zbobnali le z največjo silo in ker je kanlan Švare napel vse moči in nagnal vse priganjače, ki jih je dosegel, na delo. V domači vasi niso imeli mnogo sreče, zato so se pa s tem večjo vnemo oodali v sosedne vasi. pa niso šče-dlli ne z besedami, ne z lepimi ne z grdimi, in ne t denarjem. Marljivo so preiskali vse kotičke za volilci in so jih res nekaj vjeli. A ne na svoj program, ampak na jed in pijačo. Se-V^5vkmet^i malokdaJ vidijo meso pri svojih obedih, zakaj b| ne porabili prilike in se zastonj dobro ne najedli m napili. Da so šli ti nezavedni kmet!e »gospodom« na limanice, to se nam res ni zdelo čudno. AH na vso mod smo se začuditi, kb Smo zagledali v družbi črnih reakcionarcev Aajvefjega naprednjaka župana Ivana Cahariio Iz Nahrežine! Vse svoje podrepnike je spravil skupaj in Jih dal na razpolago klerikalcem. Svoj vt»z Jim je dal celo, da so hitreje spravljali klerikalci svoje backe na volišče. Nabrežinski naprednjaki so res lahko ponosni na ta cvet' V Sempolajti ni bila v nevarnosti naprednjaška r?lnnSn*.temveč klerikalna. Ampak bati se ie mo?n ,n Z“(a,0ri„SOLialisti ,n to je spravi!o vel' moža na noge, nrjSe, klerikalcem na po- I£Siiv} nabre^->u županu naprednjak«! Kadar gre proti socialistom, tedaj bi mu bila tudi zveza s hudičem primerno sredstvo. Potem pa tak poraz! Zmagali so ti prokleti rdfečkarjf in to je znamenje, jda nam liudstvo zaupa. I emu uabrežinskemu »naprednjaku« pa krepak fejf Zadnie vesti. ČEŠKO-NEMŠKA POGAJANJA. Praga, 6. Namestnik knez Thun nadaljuje svoje konference z vodilnimi češkimi politiki zaradi obnovitve češko-nemških spravnih pogajanj. KRIZA V GRAŠKEM OBČINSKEM SVETU. Gradec, 7. V občinskem svetu je nastala kriza, ker zahtevajo socialni demokratje, ki imajo tretjino vseh mandatov, mesto enega podžupana. Med strankami se vodijo pogajanja. Večina predlaga, naj se ustanovi mesto tretjega podžupana. HRVAŠKI SABOR. Zagreb, 6. Včeraj je sprejel sabor podaljšanje finančne pogodbe z Ogrsko v tretjem či-tanju. Potem je izvolil štirideset zastopnikov v ogrsko poslansko zbornico in tri v magnatsko zbornico. ODHAJAJOČI POSLANIKI. Carskole Selo. 6. Car Nikola je sprejel odhajajočega avstro-ogrskega veleposlanika grofa Thurn-Valsassino, ki je prestavljen v Lizbono, na poslovilni avdienci. Potem je bil grof §e pri cariči na avdienci. Tudi rumunskl in srbski poslanik Nano in Popovič, ki zapuščata Peterburg, sta bila sprejeta od carja. ALBANSKE H0MAT1JE. Frankobrod, 7. »Frankf. Ztg.« poroča iz Carigrada. da je imela agitacija pristašev bivšega turškega vojnega ministra Izet-paŠe nenavaden uspeh. Voditelji raznih arnavtskih plemen so na tajnih sestankih sklenili, da ne priznajo nobenega kneza, ki ni mohamedanec. Ponudili so prestol Izet-pfiši in j?a vprašali, pod KakSmmi pogoji bi ga sprejel. Izet-paŠa je odgovoril, da naj ostane Albanija deset let kot kneževina pod skupnim avstrijskim in italijanskim protektoratom, potem pa naj dobi popolno samostalnost. Shod arnavtskih bajraktarjev v Draču je nato sklenil formalno ponuditi Izet-paši krono In ga z deputacijo pripeljati v Valono. (Kaj pa bo potem s princem Wiedom?> BOLGARSKA KRIZA. Opozicija odklanja. Sofija, 6. Kralj Je pozval Radoslavova vnovič, naj sestavi kabinet. Radoslavov Je stopi! v stik z vsemi parlamentarnimi skupinami, iz-vzemši Gešovo in Danevovo, proti katerima zahtevajo vse druge stranke parlamentarno preiskavo. Opozicionalne skupine so odklonile vstop v kabinet. Socialisti in kmečki poslanci so ftjavlil, da se ne udeleže nobene sestave kabineta, naj bi bila že kakršnakoli. Stari kabinet potrjen. Sofija, 6. Kralj Je vse dosedanje ministre vnovič Imenoval. Ministrstvo za zunanje zadeve bo še nadalje vodil Radoslavov, ki upa da bo mogel vladati s sedanjim sobranjem. W>I ARSKA ODPUŠČA REZERVISTE. Sofija, 7. Vojni minister jv odbust vseh rezervistov, ki so 35 lfet stari. Pod zastavami ostaneta le še dva letnika rezervistov. BOLGARSKA IN TURČIJA. Carigrad, 6. Včeraj popoldne so se sešll turški in bolgarski delegati na posvetovanje o trgovinski pogodbi. Turški delgati so na konferenci predložili svoj načrt. DEMISIJA RUMUNSKE VLADE. Bukarešt. 6. Na neko interpelacijo v zbornici je ministrski predsednik Majorescu odgovoril, da je bila sedanja vlada sestavljena In da je bil sedanji parlament izvolien v ta namen, da rešita vprašanja, ki so nastala vsled mednarodnega položaja Rumuniie v času balkanske krize. Ker je ta naloga dovrSena, poda vlada demtelio in prepusti kralju, če hoče vnovič apelirati na deželo, da se ob novih volitvah izraži o vprašanjih notranje politike. Parlament se je odgodil čez božične praznike; vl&da poda de-mf*i}o. preden se zbornica zopet shide. ENVER-BEG, VOJNI MINISTER. Pariz, 7. Vse francosko časopisje se bavi z imenovanjem Enver-bega za vojnega mlhl-stra v Turčiji. Večina listov naglaša. da Je z Ozirom na agresivni značaj Enver-bega nevarnost, da nastanejo na Balkanu novi zapletliaii. zlasti sedaj, ko še niso rešeni grško-furškl spori. Nekateri časopisi poudarjajo prijateljstvo Enver bega do Nemčije, iz česar bi lahko sledilo, da ff n°stavl Turčija na stran trozveze iti pritegne tja tudi Rumunijo. Splošno se presoja to imenovanje peshnisi^no. RUDARSKI SPOR V JUŽNI AFRIKI. Durban, 6. Med rudarji in lastniki rudnikov v Natalu je dosežen sporazum v vseh spornih točkah izvzemši mezdo. Rudarji se posvetujejo o predlogu lastnikov, ki ponujajo 17 šilingov na dan. SLIKARSKA STAVKA V NATALU. Durban. 6. Stopetdeset domačih slikarjev je stopilo v stavko zaradi mezde. Doslej so imeli po 12 šilingov na dan, zahtevajo pa 14. VSTAJA NA HAITIJU. Novi Jork, 6. Iz Kap Haitiena poročajo, da je haitski predsednik ukazal oddelku regularnih čet, naj takoj odide na severovzhodno mejo, da premaga upor, ki je izbruhnil. Ouverner severnega okrožja je pobegnil v ameriški konzulat. DEŽELNA ORGANIZACIJA JUGOSLOVANSKE SOC. DEM. STRANKE V GORICI sklicuje zaupen sestanek vseh sodrugov iz Gorice in okolice, ki bo v nedeljo, dne 11. januarja 1914 ob 10. dopoldne v dvorani »Delavskega doma« v Gorici, ulica Treh Kraljev, štev. 16, s sledečim dnevhim redom $ L Poročila. 2. Naša politična organizacija. 3. Raznoterosti. Ker je ta sestanek zelo važen za nadaljni razvoj naše politične organizacije na Goriškem, Je dolžnost vsakega sodfuga, da se udeleži tega Z/V»Ui U V anja- Deželna organizacija Jugoslovanske socialno demokratične stranke v Gorici, Op. Zborovanje se vrši na podlagi § 2 zbo-rovalnega zakona. Odgovorni urednik Etbin Kristan. Izdaja in zalaga založba »ZatJe«. Tfckn 'Dčitellska tiskarna« v Ljubljani. »M!/* f LJUBLJANA • KDMENEKE6A ULICA- 4 \ ^F-zimw:PR!MARiJ FK.DERGANC Vec spretnih ključavničarjev sprejme takoj pivovarna Union Sp. Šiška. Na prodaj je cisto nova hiša v Vodmata pod ugodnimi pogoji. Cena nizka. Več pove županstvo občine Moste. r prijatelj moj. Gre na vsako pot z menoll Kei se večkrat z njim Krepčam, Vedno idr a v želod’c imam! Najboljše krepčilo želodca! Sladki in grenki. Pazite na pristnost! Posebno na kolodvorih! J Postavno varovano. Okrajna bolniška blagajna v Laškem trgu. Uradne ure ao od 8. zjutraj do 12. popoldne. Stranke se sprejemajo samo dopoldne. — Ob nedeljah tn praznikih le blaealna zaprta. Zdravnik! blagajne. Ordinira: Stanovanje. dopol. popol Dr. Zaugger, ca člane v Laškem in okolici. 9-11 i ~ Laško. Dr. Homan, za Mane Zldanmost in Lok«. 8-12 2-3 j Radeče. Dr. Baumgarten, i ra Cl*t" - '• lt—12 t > 2-3 i Trbovlje. Dr. liiiik za člane v Hrastniku in I V* 9—V* 11 Dolu. Hrastnik. Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč se morajo izkazati z nakaznico, za zdravnika (bolniško' zglasnico) brez te ordiuirajo zdravniki le v nujnih’ slučajih. Bolniščina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa en dan prej. Načelstvo. Dobi se fino kranjsko zelje po 10 K100 kg pri tvrdki I. Ora-žem, Selo, Moste pri Ljubljani, Ivan Jax in sin Ljubljana Dunajska cesta štev. 17 priporoča svojo bogato zalogo stisnili, strojev in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt. Pisalni stroji Adler. ■X7"ozixa.a koleaa. Ceniki se dobe zastonj in franko. Peter Kozina & Es Tovarna čevljev v Tržiču (Gorenjsko) (najmodernejše podjetje monarhije) *■ Otvoril sem lastno prodajalno LJUBLJANA na drobno Breg 20 na debelo Vahtvfcna Murnk*. v Cojzovi hiši. Delavske zadruge ZA TRST, ISTRO IN FURLANIJO registrovana zadruga z omejenim poroštvom. mlsko Cenjeni zadružniki! S I. januar feni 1914 bomo zadeli prodnati * tseb naših skladiščih v Trstu po 26 vinarjev liter pridelano v mlekarni v Farri, ki so jo prevzele Delavske zadruge. Tako bomo nudili našim članom ne le cenefte mleko« mar* tudi Jamstvo, da bo mleko, to važno redilo tudi sveže, pristno, nepokvarjeno in zdravo. To pa zato, ker smo uvedli v mlekarno v Farri najnovejše stroje za ohranjevanje in ohlajenje; krave, hlevi In »eno članov, ki nam oskrbujejo mleko, je pasno ln trajno nadzorovano po ravnatelju nase mlekarne. .------------ — Vsak dan m ho fovvfifti« Krmilna analiza mleka. S tem podjetjem so naredile Delavske zadi uge zopet velik korak k popolnemu zadružništvu. ki Ima namen združiti konsumente in proizvajalce v solidarno medsebojno delo ter odstraniti vse nepotrebne posredovalce, ki navadno po-draže in mnogokrat tudi pokvarijo pridelke. Naši (lani v Farri bodo oskrbovali mleko našim (lanom v Trsta. To bo pač praktičen zgled, ki jasno pove, kakšna bi lahko bila v bodočnosti velika zadruina družina, v kateri bo delal eden za drugega brez izkoriščevalcev. Pogoj, da bo tudi to naše novo in važno poletje uspevalo, obstoji v rednem konsumu mleka. Člani, katerim je ležeče na tem, da bo podjetje uspevalo, se morajo zavezati, da bodo kupovali mleko vsak dan v svojem zadružnem skladišča. Tako bodo znatno omejili izgube. Zavezujemo se preskrbovati mleko le onim članom, ki bodo v svojem skladišču podpisali izjavo, s katero se bodo zavezali, da bodo nakupili dnevno potrebno množino mleka. Žrtev bo pač mqjhna napram velikanskim koristim, ki jih nudijo ©e-lavske zadruge svojim članom pri ceni, kakovosti mleka in pri razdelitvi Sstega dobička. Ako računamo navadne dividende in participacijo k podporam, bodo plačali člani dobro in zajamčeno mleko po 252|10 vinarjev liter Kdor želi nuditi svojim otrokom zdravo la redilno mleko; Kdor hoče biti gotov, da mleko ne prlhafa od tuberkulozne aU drugače nevarno bolne živine? Kdor nam želi pomagati pri veUkem zadetem delu, naj gre v svoje skladišče in naj tam podpiše obvezno izjavo glede nakupa mleka začenši s 1. januarjem 1914 Cenjeni zadružniki! Friprave tega novega podjetja je vodstvo dve leti proučevalo, V pretečenem juliju je bil med nami osem dni ravnatejj mlekarne v Ba-zileji (Švica), ki je največja zadružna mlekarna na svetu in nas je poučil in nam dal dobre nasvete. Sedaj je ležeče na Vas, zadružniki, da zagotovite uspeh naši incjjativi. V Trstu, meseca novembra 1913. Vodstva Sodrugi, naročajte se naš dnevnik »Zarjo4*. I Moderne srajce, feefe in hrvase tenniske, lovske, hribolazke, mrežaste, in vse druge vrste z ovratnikom in bre* ovratnika spalne srajce, trdi in mehki ovratniki, zapestnice, nar prsniki, do|ge in kratke spodnje hlače, majice, no-gavice itd., vse v največji izbiri in najboljši kakovosti po zelo skromnih in stalnih cenah v modni in športni trgovini P. MAGDIČ, Ljubljana nasproti glavne pošte. Okrajna bolniška blagajna v Zagorju ob Savi. Pisarni; V poslopju Občnega konsumnega društva L nadstropje. — Uradne ure so od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. Ob nedeljah in praznikih se ne uraduje. Zdravnik blagajne. Ordinira dopoldne. Z a č J a n e: Dr. Ernest Jaklln, na Toplici pri Zagorja. od 9 do 11. are V občinah, zagdrje, Kotedrei, AržiSe, St Lambert in Kolovrat Dr. Ivan Presurov, Gradec pri Litiji. od ®. do pol 12. are V sodnem okraju Litija, izvzemši člane iz Predilnice. Dr. Karol Wlslnger, v Prcdn-nid v Gradcu pri Litiji. od 8. do 9. are Za člane iz Predilnice v Gradca pri Litiji. Dr. Rudolf RepJ St. Vid pri od 9. do 11. are V sodnem okraja Viftnjagora. člani iz občin Zagorje, Kotedrei, AržiSe, Sl Lambert ta Kolovrat, ki potrebujejo zdravniško pomoč, at morajo zglasiti v pisarni bolniSke blagajne, da se jim izstavi nakaznico, za zdravnika Člani iz Predilnice ae izkažejo pri zdravniku s svojo Izkaznico. Vsi ostali člani iz sodnih okrajev Litija in Višnjagoia, K morajo pri nlraimiliu Iskasati c nakaznica, izgotovljeno od njih delodajalca. Stroškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove “ , da ga ‘ ““ druge zdravnike, da ga ledjo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdrav ilka eni bolniiki list, se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Za vstop v bolnico je treba nakaznice S pritožbami se je obračati do načelnika blagajne. Načelstvo. SmUSaiššššIHi Po trdem delu — razvedrilo je zabavno in poučno čtivo. m s % m s 85 Dustrovani Tednik4 m m E prldobfrajU 9 S s % s Mnogo užitka, zabave in pouka vam nudi Slov. llustr. Tednik.