Cenjeni gosp. tovarišurednik! Odkritosrčno besedo naslavljam na Vas. ker vem. da niste tesnosrčni in tudi ne dvomite o moilh čistih nagibih, ter da se ne bojini zamere. Predzadnje tri številke (17., 18. in 19.) lista sein čital z veliko nejevoijo. Nisem preveč občutljiv, a zapored tri članke po mojem mnenju pri vsej načelni svoji liberalnosti ne bi smeli priobčiti brez pridržka ali pristavka.* To zahtevajo oziri na nas, ki nas ni malo in ki takega nisanja ne odobravamo. kot sta ona dva dopisa z dežele (v štev. 17. in 18.) v našem stanovskem glasilu. Politični deci — stari in nrladi — ki misli z donkišotskimi metodami in s pomočjo nolicaiev uspeti napram klerikalizrnu. želim veliko uspeha. a naj nam ne vsHjuje svoiih nazorov v stanovskem listu. sai so ji na razpolago v ta namen politični listi. Nekai povsem drugega je s tretjim člankom, ¦oodlistkom. v predzadnii (19.) števHki -kjer ugleden tovariš in marljiv delavec na kulturnem polju kritično oceniuje Pedagoški Zbornik za 1. 1922. Ta članek me ie v resnici pogrel, zakaj nisem še doživel da bi se naše stanovsko glasilo * postavilo v nasprotje s težniami. ki so skupne naprednemn uči- * Pri obeh prvih člankih je zgoraj označba, da sta članka izšla izven uredništ\'a. — Uredn. * Pri tem članku je avtor podpisan, kar daje članku subjektiven značaj, ki se krije ali pa ne krije z oficielno smerjo lista. Primerjaj odgovor na to kritiko v zadnji štev. Uč. Tov. — Uredn. teljstvu celega sveta, s težnjami po višji, temeliitejši splošni in stanovski izobrazbi. enakovredni izobrazbi raznih akademskih poklicev. s težniaimi. o katerih sem globoko uverjen. da prei ne ponehaio preden se jim ne ugodi. Za nas deluje čas. kajti naša zahteva ne izvira iz ozirov na stanovski ugled. ampak iz spoznania. da ie treba nčitelju — in predvsem učitelju na deželi — boljše usposobljenosti za niegovo kulturno misijo med narodom. Zahtevo po akademski izobrazbi si je danes že osvoiila večina slovenskega učiteljstva in prav resno se razpravlja o tem vnrašanju tudi med hrvatskimi in srbskimi tovariši. (Opozariam na zadnje stevilke Prosvete, kjer dr. Paja Radosavlievič nodaja obširno in kljub nekaterim stvarnim netočnostim in pogreškom zanimivo poročilo o reševanju predmetnega vprašanja v Nemčiji). Zato ie treba nač brezpoeojno zahtevati. da se že vsak ki posega v diskusiio o tem predmetu. vsai površno seznani s problemom v celoti z zadevnim slovstvom. z nameni in cilji tesra eibania. zato se ne bi smelo zeoditi. da bi kdo skušal odpraviti celo zadevo z nekaterimi cenimi površnimi trditvami in povrh še morda hotel predstavljati svoie mnenie kot mnenje slovenskecra učitel.istva in temu pritisniti nred svetom pečat ignorantstva na čelo. Kakor malo sem računal s tem, da zavzame naš stanovski tisk protivno stališče napram zahtevi po akademski izobrazbi ljudsko_olskes:a učiteljstva,* tako malo sem dvomil, da bo treba trdovratnega boia. da postane ta zahteva v naši javnosti popularna. Po mojem mneniu ie ni zlahka inteligence na svetu, ki bi bila tako kot naša zamrežena v tradiclja in Dredsodke. tako zaverovana v ideje in nazore preteklosti tako malo zmožna poimiti nalogo sedaniosti. ki bi pa pri vsem tem duševno tako malo koreninila v lastnem narodu. O priliki lanske šolske debate v našem časopisiu mi ie postalo to botli kot kdai prei očitno. Dozideva se mi da smo na najbo^ljši noti. da se duševno docela zabulimo in rjostaneimo p-ravcati novodobni kulturni feaki živeči svoie samozadovoiljno, patriarhalno življenie brez stika s širnim svetom. Naš inteligenčni naraščaj kmalu ne bo več obvladal nobenega svetovnega iezika. študij v inozemstvu je predrae — ostaja nam kot edini naš up. kot edini duhovni' regenerator. posredovalec med duhovnim svetom zunaj naših tesnih • To se ni zgodilo in ne identificirati subs jektivnih mnenj z oficielno smerjo tiska, ki mu dajejo direktivc pokrajinske skupščine in ofici« elno programatično stališče učiteljstva. — Uredn. mej in nami — nasa umverza. Več •nam mora postati. kot ie univerza drueim narodom; posčati mora oravo središče in žaršče narodne kulture. živ organizem, iaka duhovna »n moralna si!a ki bo ooloiala vse naše duhovno življenie. koje vdI v se bo posredno čutil v zadnii gorski vasi. torišče najsijajnejše manifestacije narodnega telesa. Verujem. da se da združiti ta velika naloga. ta stari ideal univerze. z nalogami. ki jih ima univerza kot gojiteljica čiste znanosti; verujem. da je v naših najboljših znanstvenikih toliko ambiciie da uresničijo ta ideal, da hočejo biti ne samo znanstveniki — špecija:listi. ampak tudi duševni velmožje. stremeči po vdiki sintezi, učitelii in vzgo.iitel.ii naroda: veraiem. da :majo ambicijo. da liočeio v svoie roke vzeti tudi izobrazovanie učiteljstva osnovne šole in DOtom njeea orekvasiii narod s svojiniii idejami. Ne bo se iim treba bati. da bi radi tega trnela znastvena višina univerze, kajti mi ne zahtevamo dostopa do akademskega študija za nas. ampak za naš naraščaj. za oni naraščai. ki bo. kakor drugi slušatelji absalviral srednio šolo mi ne zahtevamo ckspeiri.mentov v notranjcm ustroiu univerze. hočemo pa da se pedagoška akademiia kot naše bodoče izobraževališče osnuje v oreanski zvezi z univerzo. da jo bodo vodiii in na njej poučevali — poleg strokovnjakov za tehnične, praktične stroke — profesorji z univerze, da bo preveval zavod isti duh nrave znanosti in mu utisnil svoi duhovni pečat. Ni je sile ki bi nas mogla odriniti od našega stremljenja. da bo zajemal naš bodoči naraščaj svoje znanje in izobrazbo pri samem vrelcu in se ne bo zadovoljeval več z natrnanim znanjein. ki mu ga nudi današnie učiteliišče. Mogoče mi boste gospod urednik, očitali. da sem prevelik idealist in pre¦malo uvažujem praktične težkoče pri realizaciji teh zahtev in načrtov. Motili bi se. kajti bai o tem sem -mneogo razmišlieval ker se ini zde ti nomisleki edino uvaževanja vredni in prišel sem do zadovoliivih zakliučkov a o tem drugo POt. Pričakuiem. da imam v Vas odločnega zaveznika in Vas v tei veri pozdravljam R. M.