Novo mesto, 28. mojo 1954 Stev. 21 Luto V. Lastniki in izdajatelji: Okrajni odbori SZDL Črnomelj, Kočevje in Novo mesto. — Izhaja vsak petek. — Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Gošnik. — Uredništvo In uprava: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. — Poštni predal 33. — Telefon uredništva in uprave 127. — Tekoči račun pri Mestni hranilnici v Novem mestu 616-H-T-24. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din. — Tiska Tiskarna »Slov. poročevalca« v Ljubljani Dolenis* Cena 10 dls Tednik okrajev Črnomelj, K ✓o mesto OD TEDNA DO TEDNA »Novi predlogi,« »Nesoglasja bo prevladala,« »Optimizem narašča,« »Stališča se zbližujejo.« Spet je zavelo pesimistično razpoloženje,« taki in podobni naslovi se vrste nad članki in poročili o ženevski konferenci. Peti teden teče, korejska pogajanja zamenjujejo z razgovori o Indokini, s plenarnih sej se sele na tajne sestanke, posvetujejo se v ožjih In širših krogih, zelo skopa in suhoparna poročila izdajajo, Številni novinarji, dopisniki in komentatorji pa razpletajo v dolgih poročilih svoja ugibanja, ki temelje na bolj ali manj obveščenih virih. Bistvenega napredka od Badnjega tedna pa ni bilo. Načenjali so obe točki dnevnega reda azijske konference v Ženevi: Korejo in Indokino. Ker je bila pred tem Koreja nekaj Časa ob strani, sta Vzhod in Zahod študirala nove predloge ln vsaj na videz hotela prikazati, da popuščata. Na seji, ki je sledila temu premoru, je bilo mogoče zaznamovati določeno približanje, saj so že precej soglasni o izvedbi volitev, toda vzhodnjaki nikakor nočejo nadzorstva OZN, prav to pa nasprotna stran zagovarja. In spet so za nekaj časa. zaprli vsak svojo korejsko mapo — in se znova posvetili Indokini. Vmes je bila nedelja, ki so jo izkoristili posamezni državniki za pomembne razgovore izven Ženeve. Bidault in Eden sta odpotovala v Pariz na proslavo britansko — francoskega prijateljstva. Bidault se je sešel z Lanielom, nekaj časa je bil prisoten tudi Eden, ki je kasneje nadaljeval pot v London na razgovore s Churchillom. Tudi VVashington ne drži križem rok in z vso vnemo pripravlja vojaška posvetovanja med ZDA, Veliko Britanijo, Francijo, Avstralijo in Novo Zelandijo o Daljnem vzhodu. Za zelo važen dogodek pa imajo prihod indijskega predstavnika Krišne Menona v njegovi posredovalni vlogi na ženevsko konferenco. Vsa ta diplomatska aktivnost nam potrjuje, da je vsepovsod precej prizadevanj, kako bi našli pot iz sedanje zagate. To je prav gotovo ohrabrujoči znak in priznanje dosedanjemu delu ženevske konference, od katere nismo mogli pričakovati posebno velikih uspehov, šlo pa je predvsem zato, koliko dobre volje bodo pokazali i-brani državniki in kako se bodo lotili posameznih vprašanj. Trenutni položaj v Ženevi še ne da odgovora na vprašanje, s kakšnimi rezultati bodo posamezne delegacije zapuščale Švico. Ko so se lotili po obširnih sejah o več ali manj tehničnih vprašanjih navsezadnje debate o prekinitvi sovražnosti v Indokini, so imeli delegati pred seboj več predlogov, najpomembnejša pa-sta načrta Mol o t ova in Bidaulta. Francoski načrt vsebuje sedem točk, od katerih je pet zelo podobnih sovjetskemu predlogu, tako da bi v tej smeri mogli pričakovati vsaj delnega sporazuma. Vmes je še nekaj zaprek — tako vprašanje Laosa in Kambodže — glavno pa jo za sedaj, doseči premirje. Razni grozeči glasovi o razširjenih posegih v indokitajsko vojno, o intervenciji in sklepanju novih paktov, bi bili s sporazumno rešitvijo vsaj nekaterih vprašanj v Ženevi potisnjeni ob stran. Vojaška posvetovanja petih držav v VVashingtonu, z>a katera se zelo zavzema Dulles, se bodo prej ali slej začela, toda glede značaja tph razgovorov imata različno mnenje glavna partnerja _ ZDA in Velika Britanija. Kakor bi prvi radi prišli do čim konkretnejših In naglih sklepov, tako se drugi ogrevajo bolj za posvet, ki naj bo odvisen od razvoja ženevskih pogajanj. Razumna politika brez prenagljenih odločitev pa bi bila prav tukaj bolj kot kjer koli potrebna, kajti indokitajsko vojno žarišče Je že dovolj nevarno in ne bi kazalo še bolj poslabšati položaja na tem delu sveta. «' E 1*1 E za čas od 28. maja do «. Junija Obeta sc lepo poletno vreme. Krajevne nevihte ali povečana oblačnost bo nastopila okrog 28. maja, 31. maja in med 4. ali 6. junijem. Danes se za socializem borile milijoni delovnih liudi nove Jugoslavije V četrtek 20. maja je bil v Ljubljani zaključen III. kongres Zveze komunistov Slovenije. Obširno in dragoceno gradivo s kongresa so objavili vsi naši republiški dnevni listi, Ljudska pravica - Borba pa je v sredo. 19. maja objavila v posebni prilogi referat sekretarja CK ZKS Mihe Marinka o »Nalogah komunistov v boju za socializem«. Mimo referatov, razpravljanja in ugotovitev III. kongresa, njegovega plenuma in treh delovnih komisij ne bo mogel nihče, kdor hoče poznati našo družbeno stvarnost, razvoj socialističnih sil in naloge, ki so pred' komunisti — in vsemi našimi državljani — na današnji razvojni stopnji. Težko je podati bogato vsebino kongresa v nekaj stolpcih III. kongres Zveze komunistov Slovenije je poglobil zavest naših ljudi v borbi za socializem nistov po VI. kongresu ZKJ, ki jih je nakazal tov. Tito, je globoko prodrlo v vrste ZKS, kar sta potrdila vsebina in sam potek kongresa. Kongres je po besedah tovariša Kardelja »jasno pokazal, da so komunisti pričeli z novimi sredstvi in z novimi orožji bitko po načelih, ki jih je dal VI. kongres ZK in da so s temi novimi metodami in orožji začeli zmagovati, in sicer uspešneje, kakor kdajkoli prej«. Kongres je ugotovil velike uspehe socialističnih sil v naši izgradnji, v graditvi socialistične demokracije. Ni raz- DELEGATOM III. KONGRESA ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE Dragi tovariši, vem, upali ste, da bom prišel na vaš kongres, ki ima v sedanji fazi razvoja naše socialistične stvarnosti velik pomen, toda moje možnosti se časovno niso ujele z njim in mi je žal, da nisem mogel ostati v Sloveniji, da bi prisostvoval kongresu. Problemi, o katerih boste na kongresu razpravljali, so mnogoštevilni in važni, toda ta trenutek je za vse naše komuniste najvažnejši problem vprašanje pravilnega pojmovanja vloge komunista na današnji razvojni stopnji v naši držaji. To, kar se pri nas dogaja, in vloga komunista v tem dogajanju, pa mora biti vsakemu komunistu prav tako jasno, kakor je jasen naš smoter — socializem. Nobene težave na naši poti ne smejo biti vzrok za kakršnokoli malodušnost ali omahovanje v naših vrstah. Naši dosedanji uspehi, tako med vojno kakor po vojni, so dokaz za pravilnost naše linije in za ogromno moč, ki jo predstavlja Zveza komunistov in njena enotnost. Ali je kaj lepšega in častnejšega, kakor biti član take revolucionarne organizacije, katere člani so izvršili tako junaška dejanja za svobodo in za srečnejšo bodočnost svojega ljudstva, katere Člani so leta 1948 ostali prav tako neustrašeno dosledni sami sebi in svojemu ljudstvu, zvesti, kakor so bili tudi leta 1941 in ves čas težke osvobodilne borbe? Vloga komunista v naši deželi — njeni socialistični izgradnji ter pri oblikovanju socialistične zavesti v naši skupnosti, pri pravilnem usmerjanju naših delovnih ljudi pri uresničevanju socializma, pri onemogočanju vseh sovražnih sil doma in na tujem, ki nam skušajo preprečiti to, kar žele ustvariti delovni ljudje naše domovine, je ogromna in častna. Želim vašemu kongresu plodno delo in uspešno izvrševanje njegovih sklepov. Toplo vas pozdravljam! Smrt fašizmu — svobodo narodu! JOSIP BROZ - TITO s. r. bodočnost. Postavil je in ponovno podčrtal, da je mesto komunista sredi delovnih množic, kjer naj deluje predvsem s silo prepričevanja in z graditvijo novih socialističnih odnosov med ljudmi. Danes, ko je naš način delavskega samoupravljanja v gospodarstvu že zmagal kot zgodovinsko dejstvo, prenašamo oblike družbenega upravljanja tudi na področje zdravstva, prosvete, kulture itd. K aktivnemu družbenemu ustvarjanju smo pritegnili ogromne delovne množice, ki so bile prej potisnjene v stran. Zares smo na začetku širokega kulturnega razvoja in hitrih uspehov v reševanju cele vrste vprašanj, ki so bila doslej zapostavljena. Tovariš Kardelj je opozoril, da gospodarijo danes v Jugoslaviji milijoni in milijoni ljudi, kjer je prej vladala peščica posameznikov. V glavah naših delovnih ljudi se je usidrala zavest, da so oni sami gospodarji te dežele in svojih proizvajalnih siL Političen učinek te zmage je ogromen, saj postaja vsa naša dežela drugačna in tudi ljudje v njej postajajo drugačni, boljši, naprednejši. Nihče in nobena politična sila ne more našim ljudem postaviti boljšega programa, kot je naš socialistični program. Socialistična zveza delovnega ljudstva s svojim komunističnim jedrom je dejansko začela dajati svoje rezultate. Sredi te množice, ki čedalje bolj zavestno usmerja svojo usodo, pa morajo delati komunisti kot učitelji, kot najdelavnejši ustvarjalci na čelu teh množic. Značilnost kongresa je, da ni sestavil svojih sklepov v posebnih resolucijah, temveč da je sprejel za osnovo bodočega dela Zveze komunistov Slovenije poročilo CK ZKS in referat tovariša Mihe Marinka. Zaključki politično - organizacijske komisije, komisije za ideološka vprašanja in komisije za družbeno upravljanje so hkrati z referati kongresa tako bogato gradivo, da se bomo k njemu morali vračati še in še, ko bomo uresničevali v življenju naloge, ki jih terjata od komunistov in vseh naših zavednih državljanov čas in razvoj naše socialistične graditve. Novo mesto in Dolenjska sta 20. maja poslala tovarišu Titu prisrčne tople čestitke k njegovemu 62. rojstnemu dnevu. Vsako leto je njegov rojstni dan njegov in nai praznik Krepko si bomo 22. julija v Črnomlju stisnili roke bojni tovariši tednika. Dolžnost vseh zavednih ljudi, predvsem pa komunistov je, da objavljeno gradivo temeljito proučijo in se seznanijo z napotki, ki jih je dal kongres komunistom za nadaljnje delo. Kongres je imel delovni značaj in je potekel v duhu pisma, ki ga je delegatom kongresa poslal tovariš Tito. Obdelal je najvažnejše naloge komunistov na današnji razvojni stopnji. Ugotovil je, da je bila dosedanja pot Zveze komunistov Slovenije pravilna. Razumevanje smeri in novih oblik dela komu- pr a vi j al o gospodarskih in drugih direktivah, ni predpisal kulturnim, zdravstvenim in drugim delavcem, kaj naj delajo na svojih področjih. Dal pa je napotke komunistom, borcem za socialistične odnose, kaj in kako naj kot borci za take odnose delajo v naši družbeni stvarnosti, naslonjeni na sistem družbenega samoupravljanja. Pokazal je, kako naj komunisti kot zavedni borci za socializem dvignejo množice in kako naj jih usposabljajo, da bodo preko družbenega samoupravlja- Janez Zunič: Odločitev Glavnega odbore SZDL Slovenije, da bo letošnja proslava Dneva vstaje združena z 10. obletnico prvega zasedanja SNOS na skupni veliki manifestaciji v Črnomlju, je delovno ljudstvo Bele krajine pozdravilo z velikim zadovoljstvom. S sprejetim sklepom o proeto 'Janju obeh zna meni Lih dogoteotov je danu veliko priznanje belokranjskemu ljudstvu, ki je v času NOB dalo od sebe vse svoje ljudske in materialne sile za stvar naše revolucije. Proslava 22. julija bo oživela pred nami spomine na vlogo Bele krajine v graditvi naše ljudske vojske in ljudske oblasti. Ko se pripravljamo na to veliko slovesnost, se nam pogledi nujno moraj c obrniti na prehojeno pot. Hitro lahko ugotovimo,da ni slo- venske in nekaterih hrvaških brigad — zlasti 13. proletarske in 4. Kordunaške —, ki ne bi bile v Beli krajini. Na ozemlju Bele krajine in bratske Hrvaške so te brigade bile ogorčene boje proti fašističnim okupatorjem in njihovim pomagačem: beli gardi, lsta-č;em, četnikom in drugim. Za ceno velikih žrtev in ob podpori vsega ljudstva Bele krajine so brigade očuvale Belo krajino pred še večjimi žrtvami. Zato so ljudje te naše borce, ki so v Beli krajini vselej našli pomoč in bili vedno z veseljem sprejeti, obdržali v živem spominu. Neusahljivi so spomini na leta borb Kadarkoli se naši ljudje razgovarjajo o težkih in slav- VAŽEN GOSPODARSKI POSVET V ŠENTJERNEJU nih časih naše revolucije, ne mine razgovor, da ne bi omenili tudi borb naših slavnih brigad, imen njihovih borcev :n komandantov. Kdo na se tudi ne bi spominjal 13. hrvatske proletarske brigade in njenih borb za ti kvidactjo belogardistične-čet-niške postojanke na Suhorju leta 1942? Vsem nam je Še /edno živo v spominu čorba ,n zmaga Kordunaške brigad« nad Italijani na Kvasici pri Črnomlju leta 1942. In borbe ter zmage slovensko - hrvaških brigad pri Krašičih in v kolici Vivodine! V spominu mo ohranili obrambo Bele (Nadaljevanjr na tretji strani) 25. MAJ - OBČINSKI PRAZNIK S0DRAŽICE Ob navzočnosti predsednika gospodarskega sveta OLO Maksa Valeta, gradbenega Inšpektorja Kumpa in ing. Mišica iz Krškega, je pred kratkim otvoril predsednik občine Dodo Majzelj zbor volivcev, ki so napolnili dvorano z balkonom vred, kar je bilo nekaj izrednega. Tov. Vale nja same sebi gradile boljšo je obrazložil okrajni ln občin- »Izročite tovarišu Titu naše iskrene pozdrave!" Večtisočglava množica No-vomeščanov, dijakov, šolarjev, vojakov, delavcev in na-meščeucev je v četrtek 20. maja kmalu pa 12. uri napolnila Glavni trg. Med igranjem vojaške godbe so ljudje nestrpno pričakovali prihod tekačev letošnje Titove štafete. Čeprav se je nebo opoldne pooblačilo in je začelo celo rahlo rositi, ni to nikomur vzelo dobre volje. Ob 12.40 so s ceste komandanta Staneta pritekli tekači Partizana, gasilcev, protiletalske zaščite, mladine, vojske, zadružnikov s Trške gore in stranskih okrajnih štafet, kmalu nato pa s kamlijske strani še tekači z Buze 20 na Rogu ter okrajnih stranskih Štafet z deenega brega Krke- Navde-šono so ljudje s ploskanjem pozdravljali tekače, ko so posamič predajali štafetne palice tovarišu Ludviku Golobu, sekretarju Mestnega komiteja ZKS, ki je bil na tribuni s predstavniki JLA, ljudske ob-hsli in nekaterih ustanov. K i i i i pozdravna govoru sta ox imela nato Ludvik Golob in major Popovič, nakar so prebrali več pozdravnih pisem, v katerih sporočajo delovni ljudje Dolenjske dragemu maršalu Titu svojo ljubezen in vdanost. Pozdravne resolucije in pisma posameznih delovnih kolektivov, zadružnikov, Partizana, novomeške garnizije JLA in mladine so priključili pozdravom republiške štafete tovariš Golob pa je želel trkačem na pot: »Izročite tovarišu Titu is- krene in vroče borbene pozdrave Dolenjske in Novega mestalSporočite mu, da smo vsi z njim in da mu želimo dolgega življenja, zdravja in sreče za nadaJnji procvit naše socialistične domovine, v kateri nas vodi k blagostanju in boljšemu življenju!< Med igranjem državne godbe so nato tekači v lahkem teku zavili čez kandijski most na Zagrebško cesto, odkoder je štafeta nadaljevala [>ot proti Šentjerneju in daje k Samoboru. skl proračun. Razprava je bila zelo živahna In je sprožila razne predloge (gasilci, Grobeljča-nl, k! so prosili za vodne naprave, Zameščani, ki si želijo elektriko, itd.). Za komunalne potrebe bo precej denarja, kar so zborovalci sprejeli z velikim zadovoljstvom. Med drugim je bilo sklenjeno, da se preuredi skoraj razpadajoča stavba (bivši mlin) v poslopje za gospodarsko šolo. Prav zanimiva so bila tudi izvajanja ing. Mišica, ki je govoril o Izsuševalnih delih v naši okolici. Prizadeti so predlagali regulacijo Krke, vendar Pa to zaradi predvidene graditve 3 hidrocentral, od katerih bi bila ena blizu Otočca, drugI dve pa više, zaenkrat nI mogoče, čeprav večkrat na leto izstopajoča Krka povzroča škodo na njivah In ovira promet. Razpravljalo se je tudi 0 nujnosti ustanovitve vodne skupnosti — vodne zadruge, ki bo vodila nadzor nad vodnimi napravami, da se ne bodo dogajali primeri, da neodgovorni ljudje sekajo n. pr. jelše, ki so bile zasajene ob regulacijskih delih (Vrhpo-lje — Šmarje). Posamezne vasi bodo Izvolile svoje zastopnike v pripravljalni odbor. —t Ko to poročamo, je 25. maj, rojstni dan našega dragega maršala Tita, že za nami. Prebivalci Kočevske so se na ta praznik lepo pripravili in ga proslavili. Prav posebno lepo pa so proslavili 25. maj prebivalci občine Sodražice, ki ravno na ta dan slave svoj občinski ljudski praznik. Letos so ga slavili že drugič. Na ta dan so pred dvanajstimi leti borci Sodražanje skupno z ostalimi partizani slovesno vkorakali v osvobojeno So-dražico ter očuvali svobodo cele tri mesece. Med tem časom so fašistična letala skoraj do tal razrušila nekoč lepi trg Sodražico in bližnjo vas Zigmarice. Sodražanje so proslavljali rojstni dan maršala in obenem svoj praznik s proslavo na večer praznika, drugi dan zjutraj je bila budnica, dopoldan slavnostna seja občinskega LO, ob 11. uri je bil koncert gasilske godbe na trgu, popoldan pa je bil kulturni del proslave s pestrim sporedom. Tekači Titove itafete 20. maja 1954 na novomeškem Glavnem trgu »Štajerska v borbi« 5. septembra letos bc na Ostrožnem pri Celju veličastno partizansko zborovanje »Štajerska v borbu. To zborovanje bo zbor vseh borcev enot NOV in POS, ki so se borili na področju IV. operativne cone. političnih delavcev s terena, vseh borcev iz Štajerske ki so se borili v NOV in POS na ostalih področjih naše republike ter v enotah NOV in POJ bratskih republik. Nadalje bo to zbor vseh izseljencev in in ter-nirancev. ki jih je okupator izselil ali interniral s področja IV. operativne cone. Pripravljalni odbor za proslavo »Štajerska v borbu poziva vse borce partizanskih enot iz Štajerskega in Koroškega (XIV. divizije, brigad — Slandrove in Zidanškove, odredov — Kamniško zasavskega, Lackovega, Kozjanskega, Vzhodno- in Zahodno-koroškega. Kokrškega, Pohorskega, enot VDV, borcev kurirskih relejnih stanic, partizanskih bolnišnic, tiskarn, delav. nic itd.), nadalje vse politične aktiviste, interniranee in izseljence, naj se te svečane proslave udeleže. V ta namen naj vsi tovariši, bivajoči na Štajerskem in Koroškem, na katere se nanaša gornji poziv, pošljejo na sedeže Zveze boreev svojih okrajev naslednje podatke: 1. Ime in priimek ter partizansko ime. 2. Kdaj je vstopil v NOV, odnosno postal politični aktivist na terenu, bil izseljen ali interniran ter do kdaj. 3. Katerim zgoraj navedenim enotam oziroma or Čanizacijam je pripadal (brigadi, odredu itd.). Ce je il aktivist, kje je bilo njegovo delovno področje. 4. Kakšen položaj, funkcijo ali čin je imel. 5. Katera odlikovanja ima. 6. Točen naslov sedanjega bivališča. Na osnovi navedenih podatkov se bodo bivši borci in aktivisti porazdelili v tiste enote, v katerih so se nahajali ob vstopu v NOV in POS na področju Štajerske in Koroške. Bivši borci, ki niso vstopili v NOV in POS na področju Štajerske in Koroške, pa so se borili na tem področju, se bodo razporedili v enote, ki so se nahajale na tem področju. Iz bivših borcev ter političnih aktivistov Štajercev in Korošcev, ki so se borili v NOV in POS v ostalih krajih LRS in FLRJ, se bo za zbor formirala posebna enota. Ker je mnogo tovarišev iz ztroraj navedenih enot v ostalih okrajih Ljudske republike Slovenije, v osta-lih republikah ter enotah JLA. naj omenjene podatke pošljejo na naslov: Glavni odbor Zvrre borcev T.RS. pripravljalni odbor »Štajerska v borbi«. Ti podatki naj se pošljejo najkasneje do 15. junija 1954. Ljubljana, 11. maja 1954. Glavni odbor Zveze borcev Slovenije Pripravlialni odbor Stran 2 ĐOCBNJSRS EIST ^ Stev. It • V il a škofje so načelno proti stanovskim društvom duhovnikov V zvezi ■ tiskovno konferenco članov Cirilmetodij-skega društva katoliških duhovnikov Slovenije, ki je bila koncem aprila v Ljubljani, je uredrk Dolenjskega lista pretekli teden obiskal predsednika Pokrajinskega odbora CMD za Dolenjsko g. župnika Lojzeta Zabkarja ter nJemu, kakor tudi na seji odbora CMD zbranim duhovnikom - odbornikom postavil več vprašanj s področja delavnosti Cirilmetodijskega društva na Dolenjskem. Na vprašanja je odgovarjalo več prisotnih duhovnikov, zato objavljamo predvsem vsebino teh odgovorov. O ciljih ln delu stanovskega društva katoliških duhovnikov je na nedavni konferenci z novinarji v Ljubljani poročal predsednik društva župnik Medvešček. Poudaril je, da je CMD stanovsko društvo katoliških duhovnikov v Sloveniji in se bavi le s stanovskimi vprašanji svojih članov. Glavni namen organizacije je, da v sedanji družbeni stvarnosti poišče odgovorno mesto za duhovnike, nikakor pa se preko društva člani ne pečajo s politiko. Politična vprašanja spadajo v krog političnih organizacij, v katerih imajo, kakor Je izjavil predsednik CMD, duhovniki kot svobodni državljani ln poedincl možnost, da se svobodno udejstvujejo po svojem treznem domovinskem čutu. Na vprašanje, ali so člani Pokrajinskega odbora CMD za Dolenjsko zadovoljni s tiskovno konferenco, so navzoči odgovorili, da je konferenca lepo uspela. Konferenca je želela seznaniti širšo javnost s cilji in uspehom konference, niso pa s tem zadovoljni nasprotniki CMD. »Katoliški glas« iz Gorice zelo napada tiskovno konferenco. Nasprotno pa slovenska duhovščina v Trstu z ogorčenjem kritizira pisanje tega lista. Finančni položaj in podpore, ki jih je dobila doslej rimskokatoliška skupnost v Sloveniji, so celo večje od tistih, o katerih sem poročal na konferenci, je v nadaljevanju pristavil župnik Zabkar in dejal, da je Cerkev v Sloveniji dobila 5 do 10 milijonov več kakor je poročal v Ljubljani. Na Dolenjskem je v posameznih slučajih res še ostalo pereče vprašanje obdavčitve posameznih župnišč, kar pa bo rešeno po njegovem mnenju zdaj, ko se uvaja davek po katastru. Verski tisk, ki ga ljudska oblast ne omejuje. Je precej razširjen. CMD želi, da bi se kmalu izvedla tudi ostala tiskovna akcija s tiskanjem molitvenika in katekizma. Na vprašanje glede sorazmerno nizkega števila duhovnikov v vrstah CMD na Dolenjskem so navzoči pojasnili, da je treba iskati vzroke zato v lokalnem gledanju posameznih duhovnikov na društvo. Pri marsikomu nista me-rodajna zato niti gledanje škofov na društvo, niti hujskanje Vatikana. So posamezni duhovniki, ki niso več na nekdanjih vsemogočih komandnih položajih, pa so trmasti, užaljeni in vztrajajo naprej na pozicijah starega klerikalizma. To so gospodje, ki čakajo na vrnitev »starih« časov. Nečlani - duhovniki marsikje mislijo, da držijo s svojo trmo pokonci »ves slovenski katolicizem.« Na Dolenjskem je duhovnik marsikje še vedno reprezentant nekoga, ki ga več ni. Čeprav sta n. pr. prejšnji in sedanji pro-vincial frančiškanov v Sloveniji člana CMD, ni izmed novomeških frančiškanov nihče včlanjen v društvu. To je partikularna politika posameznikov. Na to kaže tudi izjava nekega dolenjskega duhovnika, da bo»ostal izven vrst CMD, četudi se sam papež vpiše v CMD.« Zatem je župnik Zabkar povedal o dosedanjem delu CMD na Dolenjskem, da je posamezne uspehe težko prikazati, ker so zajeti v celotnem sklopu društvene delavnosti. Slaba povezava med duhovniki in lega krajev sta dva izmed vzrokov, da morda Pokrajinski odbor CMD ni naredil toliko kot ostali odbori v Sloveniji. So pa vmes tudi še druge ovire, kot razni ostanki belo-gardističnih nazorov posamez- nih starih gospodov. — Pokrajinski odbor CMD na Dolenjskem ni prirejal večjih vidnih akcij kot nekateri drugi odbori. Velik uspeh društva je proslava 100-letnice Mohorjeve družbe, ki je bila v Pleterjih. Ljubezen do domovine so pokazali tudi dolenjski duhov-niki-člani CMD pri raznih zbirkah in s podporo Glavnemu odboru CMD ter njegove-vemu delu. Izmed priprav, ki stoje pred društvom, so odborniki Pokrajinskega odbora CMD omenili proslavo 5-letnice obstoja CMD, ki jo predvidevajo na Dolenjskem prirediti pred 22. julijem. Proslave bodo v pokrajinskem in okrajnih merilih. Pokrajinski odbor CMD bo sodeloval pri proslavi obletnice ustanovitve Rdečega križa v sklopu prireditev ob 10-ob-letnici SNOSa v Črnomlju. Pripravili bodo dobre občne zbore okrajnih podružnic CMD, prav tako pa se bodo temeljito pripravili na občni zbor CMD,ki bo letos* v jeseni. Vsak član društva je spisal prispevek »5 let dela CMD.« Se naprej bodo imeli redne se- stanke v jeseni pa nove volitve v odborih društva. Težave so v tem, da Pokrajinski odbor navzlic prošnjam in obljubam še vedno nima društvene sobe; za shajanje članov, Študijske sestanke in manjšo priročno knjižnico bi želeli imeti tako sobo v novomeškem Kapltlju. Z ozirom na vprašanje, zakaj je CMD navzlic svojemu pozitivnemu delu naletelo na razne težave tudi od strani nekaterih cerkvenih forumov, je predsednik PO CMD izjaviL da so vsi škofje, tudi pravoslavni, načelno proti stanovskim društvom. Tako stališče so imeli tudi že v stari Jugoslaviji. Dasiravno dobro vedo, da gre zgolj za urejevanje stanovskih vprašanj v tem društvu, se vendar boje, da bi se duhovščina preveč osamosvojila. Bojijo se, da bi prenehala odvisnost duhovnika od Cerkve, dasiravno je znano, da si društvo ne lasti nobenih pravic, ki sodijo v pristojnost or-dinarijev. Škofje mislijo, da bi stanovsko društvo duhovnikov lahko postalo premočno, pre-vplivno med duhovniki in so zato proti društvom. Z letne skupščine zavoda za socialno zavarovanje v Kočevju V Kočevju je bila 13. maja letna skupščina zavoda za socialno zavarovanje, ki sta ji prisostvovala tudi predsednik Republiškega odbora za socialno zavarovanje Roman Potočnik in ljudski poslanec Feliks Razdrih. Zavod za socialno zavarovanje opravlja važno in pomembno nalogo. Pri delu pa ima obilo težav. Lani je zavod zaključil z okrog 7 milijoni pasive, letos pa izkazuje samo za prve štiri mesece okrog 7 milijonov pasive. Največ obolelih je bilo letos na rudniku Kočevje, LIP Ribnica in Kočevje ter v kmetijsko gozdarskem posestvu Kočevje. Odstotek obolelih se je gibal povprečno od 4 do 6,5 procentov. Naj navedemo, da je bilo treba za zdravlje-plačati nad 5 milijonov din, nje zavarovancev v bolnici za hranarino pa 4,500.000 in to samo za štiri mesece letos. Kočevska zdravstvena služba ima en sam rešilni avtomobil, ke je že tako skrahiran, da ga niso hoteli niti več registrirati. Sredstev za nakup novega avtomobila pa ni in jih verjetno Še ne bo kmalu. Odredba o napisih tablah in lepakih na področju mestne občine Novo mesto Na p krema za nego kole.* vas pomlajuje ln polepša, hrani vaSo kožo in ji daje elastičnost ter zdrav izraz .«..••<•• .«.■•..«. .»..«..•< .«"•'-•• .«..•..«. .*..*..*. ••*•••»•• ••• med Krško in Črnomelj, katerega se je udeležil tuda član Lovske zveze Slovenije Cene Kranjc. Posvet je bil sklican na po-budo novomeške okrajne lovske zveze, namenjen pa je bil izmenjavi misli o raznih lovskih zadevah ter ustvarjanju pogojev za dobro lovsko sosedstvo med obmejnimi* družinami. Lovski zastopniki vseh treh okrajev so se najprej sporazumeli glede velikosti lovišč po novi razdelitvi. Načelno so se dogovorili, da posamezna lovišča ne bi bila manjša kot 3000 ha in ne večja kot 5000 ha površine. Le v izjemnih primerih naj bi bila nižinska lovišča izpod 3000 ha površine« Velikost in razdelitev lovišča v nobenem primeru ne sme iti v škodo gojitve divjadi in pravilnega upravljanja z lovom. Vsako lovišče bo moralo poslej imeti vsaj enega stalnega lovskega čuvaja. Razpravljali so tudi o predlogu novomeške lovske zveze, naj bi bili okrajni logarji tudi pomožni lovski čuvaji. V lovski razmejitvi med okraji ^e nesporazum samo Šentjernej in Ko- janci. Lovski interesi ne dopuščajo, da bi šla lovska razmejitev vedno po upravni razmejiitvi. V vseh treh primerih bodo okrajne lovske zveze skušale to urediti t dogovorom med prizadetima družinama na licu mesta. Zelo veliko se lovske družine zanimajo za gojitev divjadi. Samo novomeške lovske družine so spustile v lovišča letošnjo spomlad okrog 400 fazanov. Lovci se vedno bolj zavedajo, da brez gojitve ni lova in da je potrebno pri lovu prav tako načrtno gospodarstvo kot v vseh ostalih gospodarskih panogah. Po novem lovskem zakonu bo treba plačevati od lova zakupnino. Ta bo v Sloveniji od 4 do 14 din od hektarja. 75 procentov zakupnine bo šlo v poseben republiški fond, iz katerega se bo plačevala po divjadi prizadeta škoda in drugi stroški ter dodeljevala sredstva za pospeševanje lovstva. Glede višine zakupnine bodo lovišča v vseh treh okrajih razdeljena v tri kategorije. Zakupnina od lovišč je namenjena torei v glavnem spet za samo lovstvo. Z lovskim fondom bo tako dokon- čno rešeno tudi plačevanje škode po divjadi ki je sedaj največkrat predmet hudih razprav in upravičene kritike. Lani so divji prašiči samo v novomeškem okraju napravili škode nad 800.000 din, medvedi pa za 54.000 din, v Beli krajini pa so prav tako divji prašiči povzročili več kot 250000 din škode. Na posvetu so se pogovorili Še o drugih zadevah lovstva na Dolenjskem. »mladosti« pred 45 letom ne priznavajo pokojnine, bo treba spremeniti V okraju je še kakih 30 partizanskih vdov, katerim bo treba čim prej urediti njihove pravice do pokojnine. Skupščina je razpravi ja o nepravilnem postopku OLO, ki je na zadnji seji odložil sprejetje proračunskih sredstev zavoda za socialno zavarovanje v znesku 24 milijonov din. Zavod je dejansko brez proračuna za leto 1954. S tem v zvezi je prišlo do ostrih nesoglasij med podpredsednikom OLO tovarišem Koširjem in predsednikom Republiškega zavoda za socialno zavarovanje tov. Potočnikom. Košir je zastopal mnenje, da okraj zaenkrat ne more najti sredstev za kritje gornjega zneska (24 milijonov) za socialno za-varovanje. Potočnik je nato dejal, da sredstva za tako pomembno ustanovo kot je socialno zavarovanje, morajo biti, pa naj se vzamejo kjer koli. Mnenja smo, da bi morala biti sredstva za socialno zavarovanje na prvem mestu v proračunu in ne na zadnjem. Pričakujemo, da se bo ta stvar uredila tako, da bo zavod za socialno zavarovanje našel svoje mesto v o-krajnem proračunu. Skupščina ie razpravljala tudi o prekvalifikaciji vojnih invalidov, o socialnem zavarovanju kmetov, o novih osnutkih socialnega zavarovanja, o dvigu cen zdravstvenim storitvam in Še o drugih zadevah. ;$ O. K. IZPRED SODIŠČA ELEKTRIČNO ŽICO STA PREPRODAJ ALA V Loki pri Šentjerneju je že leta 1951 zasvetila elektrika. To pa vendar ni motilo Antona Radovana in Franca Piletiča iz te vasi, da ne bi še naprej pod firmo elektrl-fikacijskega odbora »žicala« žico po nižjih cenah. Pod tem naslovom sta izposlovala pri Direkciji PTT v Ljubljani od maja do avgusta 1952 skupno 611 kg bakrene žice po 90 ln 180 din za kilogram. Dobljeno žico sta takoj preprodala naprej deloma Janku Borsetu, ostalo pa elektrifikacijskemu odboru v šmarjeških toplicah in Mačkovcu, pa tudi drugim, po 250 din za 1 kg. Zaradi te podjetnosti je okrajno sodišče v Novem mestu obsodilo vsakega na 10.000 din kazni, plačilo stroškov in 500 din po-vprečnine, kar je pravzaprav dokaj mila kazen za nesramno špekuliranje z osnovnim materialom pri elektrifikaciji. Razpis za sprejem slušateljev v Politično šolo pri CK ZKS Uprava Politične šole pri CK ZKS razpisuje sprejem slušateljev v redni petmesečni tečaj, ki se prične 1. septembra t. L Sola je namenjena predvsem delavcem in delavkam, zaposlenim v industrijski proizvodnji in tudi politično aktivnim članom vseh množičnih organizacij. Interesenti naj do 15. junija 1954. pošljejo prijave na upravo Politične šole pri CK ZKS — Ljubljana, Parmova 37, tel. 23-981, int. 206. V prijavah naj prosilci navedejo; osebne podatke, katere šole in tečaje so obiskovali, 6taž in funkcije v političnih organizacijah, osnovni poklic in zaposlitev, višino mesečnih prejemkov. Gojencem izven Ljubljane je zagotovljeno bivanje v internatu Politične šole. Vse podrobnejše informacije lahko dobijo interesenti pri upravi Politične šole ln na okrajnih komitejih svojega okraja. Uprava Sole Prenekaterl tujec, ki je slučajno ali namenoma zašel v skrajni zahodni del Bele krajine, med kočevske hribe na severu, Debeli vrh na vzhodu, Kozice na zahodu ter globoko sotesko reke Kolpe, stisnjeno v valovito dolino, ki se imenuje Poljanska dolina ob Kolpi, je presenečen vzkliknil: »Saj to J« mala Švica!« V resnici nudi ta mali košček zemlje, ki je sicer daleft odmaknjen od prometnih zvez, vsakemu ljubitelju naravnih slikovitosti, polno užitka. Vsa doLina je na gosto posejana z manjšimi ln večjimi dolinicami, na jugu pa strmo pada nekaj sto metrov v korito reke Kolpe. Tam, kjer se Kolpa Izmuzne iz ozke soteske v nekoliko širšo plodno dolino pr! vasi Dol, se dviga v zrak skrajni >užn| konec gorskega masiva Kozice z nekaj nad 800metri nadmorske višine. Od tu Je lep razgled na gorenjske velikane pa tja do zagrebškega Sljemena ln Velebita v Liki. Svet je popolnoma kraški ln primanjkuje vode, zato pa je toliko več kraških jam s kapniki in brez njih, Žal še neraziskanih. Tiste aprilske dneve leta 1941, ko so se skozi dolino kot zgubljeni potniki vlekli posamezni razoroženi pripadniki bivše jugoslovanske vojske, je tudi številne rodoljube v Poljanski dolin! zabolelo srce. S severa, lz obrobnih kočevskih vasi, so pridrveli oboroženi kočevski aH pol kočevski kulturbundovcl ln iskali žrtve za maščevanje, ker so jim rodoljubni domačini večkrat povedali, da so oni tujci na tej zemlji in ne obratno. Njihovo divjanje je zavrl prihod Italijanske vojske, ki se je kot roj kobilic razlila po vsej dolini in zasedla sleherno vas. Toda ne divjanje Kočevarjev ne prihod tisocev Italijanskih crnosrajcnlkov, nista mogla za-tretl upornega duha starih poljanskih puntarjev, ki »o pred več kot 9to leti gnali francoske okupatorje vse do Tanče gore ln Črnomlja ter skupno g Ko-stelci tolkli vsiljivega tujca ob gornjem toku Kolpe tja do Kočevja. Poziv Osvobodilne fronte leta 1941 se je dobro slišal tudi v Poljansko dolino. Tu sicer ni bilo partijske organizacije, bilo pa je dokaj političnih aktivistov, ki jih je nekaj let poprej vzgajala Partija. Največ so pri tem naredili Franc Spehar iz Gorice pri Sinjem vrhu, sekretar okrožnega komiteju KiJS Kočevje prof. Jože Seško In učitelj Henrik Rajter v Zago-zdacu, Ze v juniju 1941 je imela OP svoje zaupnike v vsaki vasi, v jeseni istega leta pa je obstojala v dolini dokaj močna rajonska celica OF, ki je bila tesno povezana s prvimi belo-krajnskim! partizani v Debelem vrhu, oziroma Miklerjlh. Delo Ob prvem prazniku občine Predgrad organizacije je bilo takrat predvsem v ugotavljanju skritega orožja pri posameznikih, politična propaganda, postavljanje zaupnikov, širjenje Ilegalne literature in podobno. Značilno je, da posamezniki, ki so Imeli skrito kako orožja, tudi pod grožnjo stroge kazni tega niso izročili Italijanom, pač pa so ga hranili na poziv organizacije za partizane. Tragedija prve Belokrajnske čete na Gornjih Lazih ln aretacija nekaj vidnejših aktivistov v dolini (Franca Fabljana lz Starega trga, Pavla Frlceta st. in Ivana VaJdetHSa lz Dolnje Podgore ter Poldeta Rajmerja lz Desko ve vaei) Je delo organizacije ohromila, vendar ne zatrla. Zveza z narodno osvobodilnim gibanjem na Kočevskem, po Francu Prebllu na Vidmu in pismonošu Jožetu Jakoiu, je delalf Pr''v dobro, prav tako zvezi z organizacijo V Črnomlju ter na Maverlinu. Naj omenim, da sta po zaslugi budnosti organizacije OF med prvimi v Sloveniji plačala z glavo Izdajalca, nevarna ovaduha In Italijanska obveščevalca, ge«tapo-vec Alojz Schutte z Brezovice In Marko Mlhelič Iz Sodevc. Oba sta dobila zasluženo plači- ob Kolpi lo v septembru 1941. Da so se Italijani bali naprednih sil v dolini, Je dokaz tudi to, da so v začetku julija 1941 aretirali In »ačasno zaprli v predgrajskl grad vse količkaj politično napredne moške, skupno okrog 140 ljudi. Po nekaj dneh so jih ve&ino Upustili, le Kocjan Pro-gar In Franc Čuden sta romala v Italijanske zapore. S prihodom kočevskih partizanov na mejo doline »pomladi 1942 Je delo organizacije v dolini močno zaživelo. Ze pozimi so Italijani Izpraznili veČino vasi ln se naselili v Starem trgu, kjer so se začeli utrjevati z bunkerji. Strah so Jim nagnali v kosti vse bolj pogosti napadi na postojanke na Kočevskem, prav tako pa tudi »likvidacija ustaške flnancarske postojanke v Blaževclh na desni strani Kolpe, s katero so opravili hrvatski partizani. 1. maja 1942 Je bil sestanek članov rajonskega odbora s sekretarjem kočevskega okrožja v vasi Pr|rl-gelj, kjer so se dogovorili za partizanske akcije v dolini. V obrobne vasi je prihajalo Iz dneva v dan več partizanov, prav tako so iz doline odšli med nje prvi domačini. Rajonski odbor je postavil zvezo med kočevskim bataljonom ln belokranjsko četo preko Maverlina. Z očiščenjem italijanskih postojank na Kočevskem vse do Kočevja, sta obstojali na ozemlju med Kočevjem In Vinico samo postojanki Stari trg ln Sinji vrh. Strateško pomemben je bil Stari trg, kjer so se fašisti vedno bolj utrjevali, zato je Poveljstvo Slovenskih partizanskih čet napravilo načrt za večji kombinirani napad na to postojanko. To Je bila obenem tudi neka generalna vaja mlade partizanske vojske za napade večjega obspga. Načrt za napad je bU pripravljen konec maja. Zadnjega maja 1942 Je bila nedelja. V Knežji lipi Je unel štab kočevskega bataljona svoj sedež. Mudil sem se tam vso popoldne In dajal potrebne podatke o postojanki v Starem trgu. Proti večeru je prlkorakalu po cesfl v vas belokrajnska četa 24 partizanov ln njih pesem »Kmečki fantje ln dekleta...« le odmevala po vasi. Kn sem se pred večerom poslovil, mi je operativni oficir Nedeljko naročil: »Ce te bomo potrebovali, te bomo poklicali.* Komaj se Je dobro vlegel mrak, me je poiskala patrulja partizanov, češ hitro nazaj v Knežjo lipo. Tam so že stale za naše takratne pojme dolge vrste partizanov s težko strojnice »S var doze« ln kakimi dvanajstimi lahkimi Zbrojevkaml. Se zadnja navodila in kolona se je usmerila skozi Videm mimo VI-molja proti Predgrađu. V Jelenji vasi se je kolona, okrog 120 partizanov, med njimi tudi dve partizanki, ustavila. Dodeljen sem bil belokrajnski četi za vodiča ln z njihovo predhodnico smo tiho prl&U skozi Predgrad in Izpod Deskove vasi na določeno mesto v bližino Kumpove hišo v Starem trgu. Ena napadalna skupina je šla čez Močil, dve pa v dolino Kolpe. Težka strojnica je dobila svoje mesto pod Deskovo vasjo pri studencu. Italijani še niso slutili ničesar ... i Točno ob štirih zjutraj se je začelo rtlvje pokanje In še bolj divje vpitje prestrašenih Italijanov v postojanki. Kmalu se ie oglasila zaseda proti Sinjemu vrhu, potem pa še zaseda m Vrh gor!, ki se je spoprijela t močno kolono Italijanov, ki so lz Črnomlja ln Dragatuša hiteli napadeni postojanki na pomoč. Borba je trajala nepretrgoma 12 ur. Ko so zaslišali hrvatski partizani streljanje v Starem trgu, so prihiteli do Kolpe ln ponudili svojo pomoč. Ze v dopoldanskih urah je četa bratskih hrvatskih partizanov, gibčnih kot risi, navzlic Italijanskemu ognju težkih strojnic, prihitela na Deskovo vas In se takoj vrgla v napad. Bratstvo naših narodov se je kovalo takrat tudi tukaj. Postojanka Stari trg nI bila likvidirana, čeprav so Italijani utrpeli težke Izgube ln jih je rešila samo premoč edlnic sosednih postojank, ki so končno predrle partizanske zasede. V Starem trgu so vzdržali samo (v šoli in cerkvi. Partizani s0 se v redu umaknili, kombinirani napad večjih partizanskih sil je uspel. Prav poseben pomen je imel napad na Stari trg 1. junija 1942 zato, ker pri njem niso sodelovali samo partizani, pač pa cela Poljanska dolina. To Je bila enotna akcija partizanov ln domačinov proti osovraženemu tujcu, kakršne Poljanska dolina v svoji zgodovini še nI doživela. Zato Je ta dan res najbolj primeren za občinski praznik občine Predgrad. Peter Romanič . 1Q Stev. 21 r D-OTJENJSRf CIST S Stran S Janez Žunlč, predsednik OLO Črnomelj • Krepko si bomo 22. julija v Črnomlju stisnili roke bojni tovariš! ^'Lendava, 1». oktobri ^19 34? PesimVina Številki Oln PRAVIC (Nadaljevanje s 1. stran!) Krajine pred navalom Nemcev, ustašev in barbarskih hord, ki so leta 1944 napadle Metliko, Drašiče in Radovico, branili pa so jih junaki slovenskih in hrvaških brigad. J.e nam je živo v spominu bovba Cankaffevcev v Bb."ilw»- vem, kjer so pod spretnim vodstvom narodnega heroja Franceta Hočevarja — Cirila popolnoma likvidirali nemško -ustaško postojanko. Kdo se torej ne bi spominjal vseh teh večjih in manjših borb, v katerih so slovenske in hrvaške brigade kovale neraadružno bratsko sožitje narodov Jugoslavije! S krvjo najboljših sinov in hčera, ki >o v ognju revolucije položili v temelje nove Jugoslavije svoja življenja in katerih kosti počivajo tudi v Beli krajini, je to bratstvo za vedno zapečateno. Ko se pripravljamo na letošnji 22. julij, se spominjamo med drugim tudi herojskega pohoda 14. divizije na Štajersko. Z divizijo je šlo na Štajersko veliko število Belo-kranjcev, saj je od 23.000 prer bivalcev Bele krajine bilo v brigadah NOB 4.500 borcev in bork. S kako veliko skrbjo je judstvo Bele krajine pomaga-io pripravljati diviziji pohod, kako je spremljalo pot in po-!ek herojskih bojev divizije ~ia Štajerskem! Zato bo letošnja proslava v Črnomlju imela širok obseg, saj ne bo važna samo za Slovenijo, marveč tudi za sosedne obmejne hrvaške kraje. Belokranjsko ljudstvo bo 22. julija z vese-jem objelo v svoji sredi tudi borce, aktiviste in delovne ljudi bratske Hrvaške. V revoluciji je rosics mlada ljudska oblast V ognju revolucije se je krenila in rasla narodnoosvobodilna vojska, z njo hkrati pa tudi ljudska oblast. Imela je svoje korenine v terenskih odborih OF, v katerih je sodelovalo izredno veliko Belo-kranjcev, saj so bili odbori v vsaki vasi. Ti odbori so s svojim političnim delom pod vodstvom Komunistične partije na osnovi uspešnega razvoja oborožene borbe omogočali, da so v toku razvoja nastali demokratično izvoljeni organi oblasti — rajonski in okrožni narodnoosvobodilni odbori. To so bila na demokratičnih volitvah izvoljena predstavništva ljudstva. Ob podpori volilcev in s pomočjo svojih organov so izvrševala ta predstavništva vsa naloge,, ki jih je. postavljal pred nje revolucionarni čas. Na osnovi takega razvoja oblasti je nastal tudi Slovenski narodno osvobodilni svet — SNOS, katerega 10. obletnico prvega zasedanja bomo praznovali 22. julija. Ta naj- višji organ oblasti je bil izraz borečega se ljudstva, ki je zahtevalo in se borilo za to, da se staro nikoli več ne vrne in da si na razvalinah starega, krivičnega, ustvari nov pravičnejši svet. Zato je ljudstvo Bele krajine ponosno tudi na to, da je pri graditvi revolucionarne oblasta tako polno-številno sodelovalo. Pri SNOS, pa tudi pri okrožnem- in rajonskih narodno-o-svobodilnih odborih so bili organizirani razni odseki in komisije za razna družbena področja, kot n.pr. odsek za go- spodarstvo, prosveto, zdravstvo, finance itd. Odsek za gospodarstvo je skrbel za prehrano vojske in civilnega prebivalstva, za nabavo blaga, obdelavo polja, gospodarjenje z gozdovi, vzrejo živine itd. Ze takrat je bila v Črnomlju organizirana prva kmetijska zadruga. Urejen je bil promet, za silo obnovljen rudnik in postavljena zasilna elektrarna, katero je poganjal železniški parni stroj. Organizirane so bile razne obrtne vojaške in civilne delavnice. Ustanovljen je bil denarni zavod, ki je že ob svoji ustanovitvi začel poslovati po novih, socialističnih načelih. Zavod je že takrat dajal tudi posojila; prvi ga je najel partizan Sandi Majcen iz Mokronoga. Prebivalstvo je vlagalo svoje prihranke, čeprav so bili borni, v svoj zavod in tudi s tem pokazalo zaupanje v zanesljivo zmago naše borbe. V Beli krajini je bilo organizirano sodstvo, tožilstvo in notranja uprava. Ustanovljeno ie bilo Slovensko narodno gledališče, Radio - Slovenija, ustanovljeno Novinarsko društvo, ki je imelo prvo konferenco v Metliki. Skoraj v vseh vaseh so imeli šole. Organizirani so bili večerni tečaji za vzgojo prometnega kadra. V vrsti oficirskih šol se je vfja-jal naš novi oficirski kader, v raznih partijskih, upravnih, oolitičndh in gospodarskih tečajih pa politični, go~Dodarsk-' in ostali javni delavci. V Gradacu je bil ustanovljen Rdeči križ Sloveniie, organizirana civilna bolnišnica v Ka-nižarici in tako dalje in dalja. Spomnimo se veličastnega zborovanja pred kapitulacijo Italije na Maverlenu in mogočnih zborovanj na trgu v Črnomlju, kjer so nam govorili vodilni tovariši naše revolucije! Vse to pa je le nekaj primerov o vsestransko aktivnem političnem življenju Bele krajine, ki ga je prinesla revolu- cija v letih NOB. Mislim, da lahko prav v Beli krajini najdemo zametke vseh naših današnjih najvažnejših ustanov, podjetij, tovarn, zadrug itd. Vse te kraje, kjer so te naše prve ustanove delale oz. bile ustanovljene, bi bilo treba obeležiti s spominskimi ploščami. Ustanove same, ki imajo danes svoje sedeže večinoma v Ljubljani, naj bi pri tem sodelovale in pomagale ob proslavi 22. julija, da tudi poznejšim rodovom omogočimo na licu mesta spoznavati, pod kakšnimi pogoji in kako so rasli organi naše oblasti in uprave in kje so njihovi začetki. Pridite v Belo krajino! Vsi, borci in aktivisti, kakor sleherni naš delovni človek; ki bo ob našem največjem letošnjem prazniku prišel med Belokranjce, bo videl njihove uspehe in napredek. Le-ti so rezultat tudi povojnih naporov. Ti uspehi navzlic vsem težavam, ki so bile v pivih povojnih letih razumljive, niso majhni. Sredstva za pomoč gospodarsko še vedno pasivni Beli krajini niso zaman; ljudstvo je hvaležno za pomoč, ki mu bo dvignila življenjsko raven. Narodnoosvobodilna borba in izgradnja naše oblasti je tako tesno povezana z Belo krajino in njeno vlogo v letih NOB, da ob 22. juliju pričakujemo obisk vseh tistih partizanov, aktivistov OF in tovarišev, ki so v najtežjih, usodnih časih v Beli krajini z nami tovariško delili vse slabo in dobro. Pričakujemo Vas tovariši, da boste prišli tokrat v Belo krajino, da boste obiskali stare tovariše, znance in prijatelje. Krepko si bomo 22, julija v Črnomlju stisnili roke bojni tovariši, obudili spomine na slavno preteklost, se pogovorili o sedanjosti in nadaljnjih izgledih našega socialističnega razvoja. TEDNIK ZA GOSPODARSTVO IN PROSVETO Liud>ka pravica »... No podeželju se je prav tako razgibalo politično življenje. «Ljudsko pravico« je takrat (leta 1935 — op. uredn.) bralo že 40 do 50 tisoč ljudi. Le-ti so se v mnogih krojih ob vsaki novoizisli številki, t. j. na štirinajst dni, sestajali k skupnemu branju. Toda to niso bili samo bralni krožki, marveč se je na teh krožkih razpravljalo tudi o vseh vprašanjih notranje in zunanje politike. O vsakodnevnih vprašanjih pa so napravili tudi zaključke. Tako je bilo n. pr. na nekem sestanku sklenjeno, da bodo počakali s plačanjem zapadlega davka, na drugem pa, kako bodo preprečili rubež. Poročila o takih sestankih so bila redno dostavljena »Ljudski pravici«, ki pa jih zaradi cenzure ni mogla priobčiti, pač pa so mogli pozneje iziti v mariborski »Neodvisnosti« štev 15 z dne 17. aprila in štev. 19 z dne 15. maja 1937 v podlistku pod naslovom »Iz popotne torbe« in so se nam tako vsaj deloma ohranili. Te sestanke so vodili neke vrste kmečki odbori, katerih organi2tranje predvidevajo sklepi IV. partijske konference...« Ivan Kreft (lz članka: »Dogajanja, ki jim Je dala pečat LJUD-SKA PRAVICA -Večer, Maribor, februar 1954) KRIZA OBRTNIŠTVA Iz statistike »Zbornice za trgovino, obrt in industrijo« je razvidno sledeče stanje trgovine in obrti v Sloveniji za leto 1933: V L 1933 se je število obratov v trgovini zmanjšalo za 1350 obratov ali 11.8°/o, onih v obrti za 1298 obratov ali 4%. Napram letu 1932., ko beleži trgovina zmanjšanje »samo« za 486 obratov, pomeni številka 1350 za leto 1933. poslabšanje za 278%. Se bolj porazne so ugotovitve te statistike za slovenske obrtnike, saj je bilo v letu 1928 še 1214 prijav več kot odjav, 1. 1932 samo Še 23, leta 1933 pa so odjave presegle prijave za katastrofalno številko 1298. ZNIŽANJE PLAČ NAŠIM DELAVCEM Razlika med delavskimi mezdami in profiti kapitali- stov je vedno večja. Po podatkih osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, se je položaj delavstva v Jugoslaviji silno poslabšal. Leta 1932 je bilo v Jugoslaviji zaposlenih 535.917 delavcev, leta 1933 pa že 15.000 manj, torej 520.980. Armada brezposelnih se je torej samo v enem letu povečala za 15.000. Pa ne samo to! Onim pa, ki so ostali zaposleni, so znižali mezde. Po poročilu gornjega urada so kapitalisti znižali delavcem dnevno mezdo za 1.36 din. Sedaj pa računajmo! 520.980 delavcev je torej dnevno zgubilo 708.532 din, mesečno 17.7 milijonov " din, na leto 212.5 milijonov din. 212-5 milijonov din so izgubili delavci na leto, za 212.5 milijonov so pri tem oškodovani kmetje iu obrtniki, ker ne morejo prodati delavstvu svojih izdelkov. Za 212.5 milijonov din in še za več pa so se povečali profiti kapitalistov. (»Ljudska pravica«, 16. novembra 1934) VSAKDANJA ZGODBA Neki soboški državni uradnik je odslovil služkinjo, ne da bi plačal za dva tedna 5 din. Odpustil jo je zato, ker ni imela knjižice in se je bal, da bo kaznovan. Služkinja je 14-leten otrok-sirota, ki nima I kam iti. PRIBINCI pri ČRNOMLJU Dragi urednik, dovoli tudi nam Pribinčanom prostorček, kjer naj bi bile objavljene naše novice in potoženo naše siromaštvo. Prejel sem že par številk »Ljudske pravice« in odločil sem se, da tudi sam 4. maj ie b!l zares praznik Dolenjskih Toplic Partizanske Dolenjske Toplice so tudt ob drugem praznovanju svojega občinskega praznika pokazale svoje zavedno lice: občinski praznik je bil letos še lepši m slovesne j ši kakor lani. Ljudje so okrasili trg, posebno O peronospori, ki Je v naših vremenskih prilikah najobičajnejša in najbolj nevarna bolezen vinske trte, smo v »Dolenjskem listu« Vsako leto obširno pisali. Kljub temu, da so naši vinogradniki o tej bolezni, kakor tudi o merah pravilne obrambe dobro poučeni, delajo Se vedno napake, posebno v pogledu pravočasnega škropljenja z modro galica. Ker je TazvoJ te bolezni odvisen od vremenskih pogojev, je možno že vnaprej ugotoviti njeno pojavo, če imamo na razpolago potrebne meteorološke podatke. Ker so v zadnjih letih prišla obvestila posameznih antiperono-sporičnih postaj prepozno, je letos ta služba tako urejena, da kmetijski strokovnjaki pri Kmetijskem raziskovalnem ln kontrolnem zavodu v Ljubljani na podlagi vsakodnevnih prispelih podatkov o vremenu (temperaturi, vlagi Itd.) Izdelajo takoj napoved za čas škropljenja za posamezna vinorodna področja. Ta obvestila oddaja vsak dan radio, kakor tudi dnevno časopisje. Tako bodo vinogradniki letos pravočasno opozorjeni na vsako potrebno Škropljenje, ter bodo na ta način prihranili ogromno n* stroških škropljenja. Zaradi izredno deževnega ln hladnega vremena, ki zadržuje rast, pa tudi samo pojavo peronospore, za enkrat se ni pogojev za isto. Tudi letos je nekatere vinogradnike ustrašila pojava pršice na listih vinske trte, ki se rada pojavlja v vlažnih dobah, ki pa ni nevarna in bo izginila, kakor hitro nastopi toplejše vreme. Peronosporo spoznamo po oljnatih madežih na gornji struni listov, na spodnji strani pa po beli navlaki. Pri pršici so te navlake na spodnji strani res nekoliko podobne onim od peronospore, so pa vdrte ln na gornji strani me-hurjasto nabuhle, kar pa ni primer pri peronospori. Kjer se v vinogradniških predelih pojavlja pogosto tudi oidlj ali plesen, priporočamo, da vinogradniki uporabljajo kombinirano škropivo »modre galice t »Cosa-nom«, aH pa »Suporolom«, ln sicer 20 dkg na 100 litrov brozge Da bi bili vinogradniki povsod pravočasno obveSčenl o času škropljenja, Je dolžnost vinogradniških, odsekov pri KZ, kjer ti obstojajo, ali pa KZ in občinskih ljudskih odborov sploh, da organizirajo obveščevande na kraju primeren ln najbolj učinkovit način. Povsod naj bo nekdo zadolžen, da spremlja poročila odnosno obvestila radia aH pa časopisa o napovedih antlperono-sporne službe. Inž. LOJZE HRČEK. pa prostor, kjer je bilo v ponedeljek veliko zborovanje. Cvetje, zelenje, zastave, slike naših voditeljev, velika udeležba ljudstva in skrbno pripravljen pester spored, vse to je dvigalo svečanost dneva, ki so si ga Topli čani iz vrste številnih slavnih dni izbrali za svoj občinski praznik. Spomin na borbo Toplic v NOB je bil zares dostojno počaščen. Ze v nedeljo popoldne so požrtvovalni igralci KUD iz Toplic presenetili z zelo dobro uprizoritvijo Rokovnjačev na odru zadružnega doma. V ponedeljek dopoldne se je skozi trg razvila dolga povorka Topličanov, v kateri so korakali za konjeniki člani Zveze borcev, obvezniki predvojaške vzgoje, gasilci v krojih peš in na vozovih, srč-kani topliški cicibani, pionirji ter mladina Partizana v krojih, člani kmetijske zadruge, ki so prikazovali v raznih skupinah svoje delo, gozdarji z velikanskim hlodom, gozdarji s kadečo se kopo na vozu, zidarji itd. ter večja skupina članov množičnih organizacij. Ob Igranju koračnic novomeške vojaške godbe so se nastopajoči zvrstili pred tribuno, na kateri so bili poleg predstavnikov občinskega in okraj- nega ljudskega odbora tudi ljudski poslanci Franc Cerne-Klemen, Franc in inž. Vilma Pirkovič ter Viktor Zupančič, predstavniki organizacij, stari topliški borci in aktivisti ter ostali gostje. Zbrano prebivalstvo so nato pozdravili in mu čestitali v imenu občine Franc Markovič, v imenu Zveze borcev Tone Strniša in v imenu občinskega komiteja ZK Janez Turk. Toplo pozdravljen od množice je nato spregovoril član CK ZKS Franc Cerne ter čestital Topličanom k njihovem skrbno pripravljenem prazniku. Zaželel jim je, da na vseh občinskih praznikih prenašajo svetle partizanske tradicije na mladi rod, kateremu gradimo srečno bodočnost. Za njim je govoril predsednik OLO Novo mesto Viktor Zupančič ter čestital zbranim k občinskemu prazniku, nakar je opisal politični položaj in naloge, ki stoje pred nami. Pester kulturni spored je predstavljal drugi del dopoldanske proslave. Na njem je sodelovala mladina iz Podturna, topliški mladinski pevski zbor, TVD Partizan lz Toplic s cicibani, pionirji in mladinkami, mladin-ci-recitatorji iz Soteske, mlad pevski zbor iz Podturna in oktet NAROČNIKOM DOLENJSKEGA USTA I Pri vseh naših naročnikih, ki so v zaostanku 3 plačilom naročnine za prvo polletje 1954 (nekateri nam dolgujejo zaostanke tudi za leto 1953), se bodo te dni oglasili pismonoše z našimi izpolnjenimi zelenimi položnicami. Dolžnike prosimo, da pismonošem plačajo dolžno naročnino brez zavlačevanja. Podprite pismonoše pri njihovem odgovornem delu z vljudnostjo in razumevanjem. Izpolnite, prosimo, dolžnost do lista, ki redno prihaja v vaš dom. UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA OKRAJNI LJUDSKI ODBOR — NOVO MESTO razpisuje: 2 Stipendiji za slušatelje jrradbene fakultete TVS v Ljubljani 4 štipendije za slušatelje ekonomske fakultete v Ljubljani 2 štipendiji za slušatelje gradbene fakultete TVS v Ljubljani 1 štipendijo za slušatelja Tehniške srednje Sole — gradbeni oddelek v Ljubljani 4 štipendije za dijake (moške) Ekonomske srednje Šole v Ljubljani Ponudbe z opisom dosedanjega študija ter potrdilo o uspehu dostaviti Okrajnemu ljudskemu odboru Novo mesto. — Stipendije so od 5.000 dinarjev navzgor z ozi-rom na pogoje, sprejete v pogodbi o štipendiji. KD Dušan Jereb iz Novega mesta. Za uspešne prizore in lepe nastope so poželi nastopajoči zasluženo pohvalo. S pozdravno brzojavko maršalu Titu je bil spored zaključen, popoldne pa je v dvorani zadružnega doma nastopil z velikim uspehom pevski zbor prosvetnih delavcev novomeškega okraja pod vodstvom prof. Elvire Ropasove in s sodelovanjem orkestra KD Dušan Jereb. Z zabavnim popoldanskim delom so Topličani zaključili drugi občinski praznik in dokazali, da se zavedajo pomena občinskih praznikov. Pokazali so veliko smisla za dobro organizacijsko delo, zato je praznik vsestransko uspel. Prenašanje tradicij naše partizanske borbe, oživljanje spominov na leta NOB, počastitev žrtev iz let ljudske vstaje in združevanje vseh sil za nove zmage v graditvi socializma, vse to je vseboval tudi občinski praznik Dolenjskih Toplic. Potrdil je znova, da postajajo občinski prazniki zares slavnostni in veliki dnevi naših občin. S SINJEGA VRHA Nedavno smo imeli zbore volilcev v bivšem KLO Sinji vrh, Damel in Speharji. Vo-lilci so razpravljali predvsem o občinskem proračunu za letos. Predvsem je treba popraviti gozdna pota, ki so v skrajno slabem stanju. Dan je bil tudi predlog, da bi občinski ljudski odbor prispeval iz svojega proračuna za elektrifikacijo v Speharjih. napišem, kako umirajo kmetska posestva. Kakor hira tuberkulozni človek iz dneva v dan in čaka smrtne ure, tako tudi naša belokranjska posestva. Pri nas smo večinoma mali posestniki, kateri si z motiko pridelujemo hrano, tako da nismo lačni fižola in črnega kruha. So pa tudi občine, kjer niti tega nimajo. Naš glavni dohodek — kakor Belokranjce v sploh — je živinoreja, gospodarstvo in vinarstvo. Z vinarstvom je zguba —■ zlasti letos. Isto je z gospodarstvom. Gozdovi so večinoma že posekani in vsakdo ve, da ne zrastejo vsako leto. Cena za živino se s cenami drugih, nam potrebnih predmetov niti primerjati ne da. Zima je prišla in z njo nove skrbi. Stojimo kar pred tremi obroki. Treba je odplačati dolg; plačati da- vek, zavarovalnino in kupiti obleko za družino, če nočemo zmrzovati; popravljati bi morali dati poljsko orodje, če hočemo, da bomo na spomlad začeli z novim delom. Dragi čitatelj, svetuj, kateri obrok se naj poravna, če je denar samo za enega? Tako nas te-rejo težke misli, katere za enkrat ne vemo rešiti. Marsikateri med nami bi se rad potožil, če bi se imel komu. Nekateri pa so že obupali in molčijo kot medved v brlogu. — Naša želja pa je, da poročate lz vseh krajev naše Slovenije, da bomo videli ali je samo pri nas tako ali pa povsod. Lansko leto so nam prerokovali, da bo letos konec krize. Ti lanski preroki so utihnili, kriza pa je ostala. (»Ljudska pravica«, 28. decembra 1934) V Loškim peto! še marsikaj urediti Občinska konferenca SZDL v Loškem potoku je pred kratkim pokazala, da ni vse tako, kot se govori. Na konferenci ni bilo delegatov iz Travnika. Vaški sestanek je bil sklican, toda ker ni bilo udeležbe, ni bilo sestanka. Ker niso bili izvoljeni delegati, je bil na občinsko konferenco povabljen stari odbor, a tudi ta se ni odzval. Će pomislimo, da je bila prej ta vas najboljša, nam to kaže, da tam nekaj ni v redu. Kje je vzrok, bodo vedeli najbolje vaščani sami in tudi razkrinkali tiste, ki zavirajo razvoj vasi na kulturnem, političnem in gospodarskem polju. Pri nas se nekateri kaj radi drezajo med seboj, ker menda menijo, da bodo imeli več uspeha, če se bodo cepili na več skupin, namesto da bi se združili vsi skupaj. Stara resnica je, da je v skupnosti moč, in to bi menda držalo tudi za naš kraj. Ce pogledamo naše go- Tovarlšu maršalu Jugoslavije * JOSIPU BROZU - TITU Beograd Delovni kolektiv Industrije perila Novo mesto Vam ob rojstnem dnevu, dragi maršal Tito, čestita z željo, da bi še nadalje vodili doloo vrsto let narode Jugoslavije po poti socializma. Še na mnoga leta, dragi tovariš Tito! Delovni kolektiv Industrije perila Novo mesto Proslava 10. obletnice ustanovitve prve slovenske artilerijske brigade Takole Jc bilo 16. maja 1951 na novem mostu Čez Krko na Loki; ves dan so ga Številni sprehajalci ogledovan in ocenjevali; v«i so bili enotni v sodbi, da je most dobro r »stavljen ii da bo služIl našim ljudem v splošno zadovoljstvo Pred 10 leti Je bila ustanovljena prva slovenska artilerijska brigada. Po formiranju na Dvoru v novomeškem okraju je brigada sodelovala v vseh najtežjih borbah Narodno osvobodilne vojske do konca vojne. Po osvoboditvi so se njeni borci prav tako odlikovali v učenju novih artllerlstov Jugoslovanske ljudske armade, V počastitev te Junaške artilerijske brigade bo 6. junija 1954 na Dvoru proslava 10. obletnice njene ustanovitve. Na proslavo so vabljeni vsi borci, podoficirji in oficirji prve slovenske artile- rijske brigade, vs! tovariši, ki so v NOV bili v artilerijskih enotah, (artileristi XV. in XVIII. divizije) borci brigad VII. korpusa, kakor tudi vse prebivalstvo, zlasti s tistih področij, kjer se je brigada največ kretala. Borci se bodo začeli zbirati že na predvečer 6. junija. Slavnostni del proslave se bo začel G. junija ob 9. uri dopoldne z zborom brigade in kulturnim programom. Po programu bo zabava na prostem. Podrobnejši program proslave bo objavljen v naslednji številki Pripravljalni odbor Bpodar&tvo v državnem merilu vidimo, da so povsod redukcije administracije in drugih aparatov, v naši občini pa ustvarjajo nove administrativne enote, ker so nekateri mnenja, da se tudi v pisarnah lahko zaposli nekaj ljudi. Seveda ta zaposlitev naj bi bila taka, da bi uradnik med službenim časom lahko pasel dolg čas in ga preganjal s Pavliho. Pred organizacijo SZDL so sedaj velike naloge. Skrbeti mora za vsestranski razvoj občine in zbirati okrog sebe vse tiste, ki se zavedajo, da imamo danes v rokah največje bogastvo, to je našo ljudsko oblast Med nami so še tuđi taki ljudje, ki pravijo, da nimajo nič od tega če hodijo na sestanke ali če jim je poverjena kakšna naloga v prid skupnosti. To so ljudje, katerih možgani ne poznajo bistva današnje družbene stvarnosti. Zaprti so sami vase in omejeni le na ozke sebične težnje, ki so last temne preteklosti. Po gostilnah pa znajo kritizirati in blatiti poštene in mirne ljudi, ki se ne vdajajo pijančevanju in pustolovščinam. Ti brezbrižneži bi se morali že enkrat srečati s pametjo. Tudi za svoje otroke bi lahko malo več skrbeli, kajti ni malo primerov, da so otroci podhranjeni. Posledice se potem kažejo v bolezni, kot je rahitičnost in podobno. Ni čudno, če nekateri ljudje v Loškem potoku mislijo, da so gostilne najbolj donosne, ker tu ljudje zapravijo največ denarja. Ne spominjajo se pa žalostnih primerov, ko ženske jokajo pred gostilnami, ker mož zapravi celo mesečno plačo v enem samem dnevu. Naslednji mesec spet lahko gara ob žgancih, družina pa trpi pomanjkanje. To, kar pri nas najbolj cenijo, je za nas rak rana! Ljudje se uničujejo materialno, telesno, duševno in moralno. Posledica tega so mnogokrat tudi duševno zaostali otroci. Boljše bi bilo, če bi se liudje pri nas oprijeli naprednega gospodarstva in odvrgli (rrde navade, ki se drže mnogih no-točanov, kot pijanec plota. Drago Kajfež J Stran 4 DOLENJSKI LIST Stev. 21 Dosedanji uspehi in bodoče naloge pri gradnji šol v novomeškem okralu Kot v gospodarstvu, tako je bila Dolenjska zapostavljena tudi v prosveti že vAvstrjji. prav tako pa tudi v stari Jugoslaviji. K žalostnemu stanju šolstva in šolskih stavb pred drugo svetovno vojno je prispevala znaten delež še okupacija v drugi svetovni vojni Okupator je veliko šol načrtno zaprl, hoteč tako čimprej po-tujčiti naš narod. Mnoge šolske tgradbe so postale žrtev borb, saj so bile mnoge med njimi spremenjene v okupatorjeve bunkerje in utrjena gnezda domačih izdajalcev. Toda kakor hitro je bil iz katerega kraja pregnan sovražnik, so partizani že med samo borbo odpirali šole. Partizanski učitelj se je boril in učil, knjiga ln puška sta postali skupno orožje proti sovražniku in reakciji, ki sta hotela držati ljudstvo v nevednosti. Vso besnenje okupatorja in domačih hlapcev, uničevanje knjig, prepoved uporabe materinskega jezika, požiganje šol in pod. je našemu narodu le še povečalo željo po izobrazbi in kulturi, zato so bile šole na osvobojenem ozemlju v resnici ljudske iole. V 8 letih 24 Sol Od 60 osnovnih šol v novomeškem okraju leta 1945 je bilo 42 šol brez lastne stavbe. Le 18 šol je imelo lastno streho, pa še te so bile deloma poškodovane. Od teh 42 šol mnoge že pred vojno niso imele svoje stavbe, mnoge pa so bile med okupacijo požgane ali razrušene. V osmih letih po vojni je bilo v okraju obnovljenih alb novo sezida nih 24 šolskih stavb: v Gabrju, Brusnicah, Dobrniču, Lazah, Poljanah, Ajdovcu, Dvoru, Birčni vasi. Dolžu, Malem Slatniku, Mirni, Mirni peči, Novem mestu, Orehovici, Beli cerkvi, Smar-jeti, Ambrusu, Korinju, Skoc-janu, Globodolu, Sentrupertu, Stopičah, Sela-Sumberku in Žužemberku. Za osnovne šole pa je treba še zgraditi 18 stavb, to je: na Vrheh, Sela-Hinjah, Vel. Cimiku, Čadre-žah, Drči, Dobravi, Klenoviku, Šmarjeških toplicah, Jelševcu, Grčevju, Trški gori, Malem Lipju, Drganjih selih, Šentjerneju, Prevolah, Zameškem, Trebelnem in Čadežu. Nekatere obnovljene šole pravtako ne odgovarjajo da-našnjirr potrebam in jih je treba v doglednem času preurediti, odnosno zgraditi nove. Take šole so v Knežji vasi, Trebnjem, Primskovem, Zj-gradcu. Podgradu, Poljanah, Dvoru, Mirni peči, Beli cerkvi, Smarjeti, Škocjanu in Sela-Sumberku. Za obnovo in zgraditev teh 24 šolskih stavb po vojni je bilo vloženo veliko sredstev in naporov. Pri tem so pomagali prebivalci sami, zlasti v nekaterih krajih. Tako so na Mirni s samoprispevki obnovili šolo; v Žužemberku so prebivalci ogromno naredili z prostovoljnim delom. V Stopičah so pionirji z učiteljstvom ter prebivalci opravili prostovoljnih del v vrednosti 2 milijona din; na Malem Slatniku so se pri obnovi šole posebno izkazale žene. Prav tako so prispevali znaten delež pri obnovi šol v Mirni peči, v Korinju, Beli cerkvi in drugod. <, Zgraditi bi bilo treba vsa} še 40 šoiskih poslopij Iz teh podatkov sledi, da bi morali zgraditi v novomeškem okraju še 30 stavb za osnovne šole, pri tem pa ostane še odprto vprašanje stavb za nižje gimnazije. V okraju je deset nižjih gimnazij, toda le stavba v Sentrupertu odgovarja današnjim potrebam šole ter stavba v Stopičah, ko bo dograjena. To pomeni, da bo potrebno zgraditi nove stavbe za vse ostale nižje gimnazije, saj so sedaj povsod v prostorih osnovnih šol in tako so ti prostori močno obremenjeni. To velja tudi za popolno gimnazijo v Novem mestu, ki je bila grajena za največ 350 dijakov, sedaj pa jih ima 682! Potrebno bo čimpreje misliti na gradnjo šolskih stavb v Šmihelu in Br-šljinu. s čimer bi razbremenili prostore v Novem mestu. Tudi učiteljišče gostuje v novomeški osnovni šoli, ki je prav tako preobremenjena in bi bila potrebna zanj posebna šolska stavba. Tako je potrebno na novo zgraditi v okraju 40 šolskih stavb in če bi jih hoteli imeti vsaj v desetih letih, bi morali zgraditi vsako leto štiri. V letošnjem okrajnem proračunu je predvideno za gradnjo šol le 5,261.000 din. Samo za nujne gradnje, dokončanje del in popravila pa bi bilo potrebno 113,850.000 din! Največje težave s šolskimi prostori so v Šmarjeških toplicah in Sela-Hinjah, slabe razmere pa so še v Malem Lipju, Čatežu, Trebelnem, Vel. Cirniku, Rat-ju, Zvirčah in Trški gori. Z dotacijo republike bo letos možno nadaljevati z gradnjo šole v Prevolah, tako da bo do jeseni stavba pod streho in morda tudi urejenih nekaj učilnic. P. R- iirtiiii m\ in >Kakf> strašno sem utrujen!« bo zavzdihnil po kosilu mož ali pri večerji šolar. Res, vidi se mu: komaj še drži odprte oči, roke so mlahave, pogovora se ne udeležuje, noben« delo mu ne gre več od rok; postaja nervozen, boli £a glava — skratka, edi-nole spanje mu lahko poma- ga- Skrb gospodinje je, da uredi delo doma tako, da bodo člani družine in sama po kosih ali ob določeni uri zvsčer lahko šli počivat. Spoznati mora, kdaj je mož, otroci in sama najbolj potrebna počitka. Med umskimi delavci je mnogo takih, ki se najlaže posvetijo svojemu delu zvečer in ponoči; skrbeti bo morala, da bo takemu delu sledil počitek, to je spanje tudi v poznih jutranjih urah in po kosilu. Njej Če študent na rajžo gre. (Nadaljevanje :z 19. številke in konec) Iz tega pregleda vidimo, da je skoraj ena desetina studentov brez rednih dohodkov, će pa pogledamo še socialni sestav prejemnikov otroških doklad in štipendistov v letošnjem šolskem letu bomo kmalu ugotovili, v kakžnem odnosu so delavci in kmetje do študentov iz uslužbenskih krogov: 1Vsa podjetja in ustanove, družbene organizacije in posameznike Sprosimo, da pripravijo DOBITKE ZA TOMBOLO iRDEČEGA KRIZA ki jih bodo v prihodnjih dneh dvignili poobla-| ščeni pobiralci. • Okrajni odbor i Rdečega križa l Novo mesto delavci ktnetje obrtniki uslužbenci svobodni poklici ln ostali 15,4% 0,5% 0,5% 78,0% 21,0% 22,0% 9,0% 30,0% 5,6% 8,0% Z novo uredbo o otroških do-kladah v letu 1953 se Je število prejemnikov znižalo za 13,4%, kar se Je predvsem odražalo pri študentih kmečkega porekla. Bili so primeri, ko marsikateri kmečki otrok nd mogel dobiti doklade ali štipendije, čeprav dejanski položaj nI omogočal študija na univerzi. Vse dosedanje izkušnje ■ siste- mom otroškm doklad se niso pokazale kot pozitivne, to pa zato, ker so bili na eni strani privilegirani študentje iz Ljubljane in bližnje okolice, na drugI strani pa skoraj popolnoma onemogočeni študentje iz oddaljenih podeželj-skih predelov, kakor tudi tisti, ki so izgubili iz kakršnihkoli objektivnih razlogov pravico do doklad, pravico do odsluženja roka v JLA itd., ker traja študij na nekaterih fakultetah tudi po 7 let. Pa tudi špekulantom Je sistem otroških doklad omogočal neovirano živeti na račun skupnosti, saj Jih nI usmerjal k Intenzivnemu studiranju, ampak celo nasprotno. Naša Javnost ln tudi nekateri oblastni forumi so do nedavnega zelo neradi posegali v problematiko slovenskih visokih šol, zato so akademiki sklenili, da javnosti sproti pojasnjujejo vse težje rešljive probleme študentskega življenja. Ta skleo so uresničili v organiziranju okrajnih ali mestnih akademskih klubov. Tako delajo na področju T>olenj9ke trije študentski klubi: belokranjski, kočevski in dolenjski, medtem, ko akademiki iz okolice Stične, Višnje gore in Muljave pravkar ustanavljajo svoj klub. Dolenjski akademiki Imajo naslednje naloge: Združevati študente določenega okraja ali mesta. iglo Mm ki i maša Rdeči križ novomeškega okraja je imal nedavno letni občni zbor. Iz poročil odbornikov okrajnega odbora RK in delegatov občinskih odborov posnemamo, da je bila delavnost Rdečega križa zelo mnogovrstna. Okrajni Rdeči križ šteje 4910 starejših članov in 4450 članov podmladka. V občinah so Izvoljeni odbori Rdečega križa, le na Trebelnem, Veliki Loki in na Hinjah ter v Dol. Toplicah občinski odbori Še ne delujejo. 26 slabotnih otrok je šlo v obmorsko okrevališče, vajenci so prejemali vso zimo malico ln 570 prosilcev je prejelo podporo v blagu. 520 članov in članic s« je bilo priglasilo za oddajo krvi. Letos 4. julija priredi okrajni odbor RK za zbiranje finančnih sredstev veliko tombolo. Lansko leto začete asanacije v Smolenji vasi in Podturnu se bodo letos nadaljevale, na vrsto pa pride še več drugih potrebnih vasi, saj so urejena gnojišča, gnojnične jame in zdrava pitna voda prvi temelj zdravja našega ljudstva. Pravo zanimanje za asanacije kaže, da so se ljudje že v veliki meri otresli zastarelih nazorov. Spoznali so, da moramo drug drugemu pomagati, da bo vsem bolje, kot je bilo doslej. 720 deklet je končalo tečaje za Izobraževanje ženske mladine. Naučila so se, kako je treba skrbeti za zdravje, kako nuditi prvo pomoč, kako negovati bolnike, kako dojenčke, kako je treba ravnati v primeru nalezljivih bolezni, kako se pripravlja zdrava hrana Itd. Ta dekleta bodo pionirke v boju proti zaostalosti ln babjeverstvu, za napredek in zdravje naših vasi. JUGOSLOVANSKA LOTERIJA Poročilo o žrebanju srečk 54. kola dne 23. maja v Ljubljani Srečke, ki se konču- to zadele Srečke, ki se koncu* •o zadele jejo * spodaj ozna- dobitek jejo i »podaj ozna- dobitek cenrmi .številkami dinarjev; čenimi številkami dinarjeri 2160 4.000.— 2834 c.ooo.— 1F,30 10.000.— 7494 8.000,— 0060290 1,000.000.— 0108194 10.000.— 0578630 10.000.— 1 100.— 81 300 — 225 2.100 — 01 500 — 9565 4.100 — 0241 6.000.— 0185 5.100.— 6481 6.300.— 6095 10.100.— 12411 100.000.— 98835 50.100.— 0578631 300.000.— 0108195 200.100.— 0389761 10.000.— 0556831 10.000.— 9446 4.000.— 0060291 10.000.— 2336 8.000 — 03446 50.000.- 9832 4.000.— 0108196 10.000.— 8532 4.000.— 1021026 10.000-— 1132 30.000.— 0389762 iMJ.000.— 7 100 — 0556832 00.000.— 17 400.— 0578632 10.000.— 7617 5400,— 2277 20.100,— 333 3.000 — 1031027 200.100.— 03897M 10.000.— 0656833 10.000.— 28 800- 5158 5.000.— 1021028 10.300.— 29 1.000 — 0060289 10 000.— Občni zbor je sprejel koristne sklepe glede na asanacije, zdravstvena predavanja ln propagando človekoljubnih načel RK. I. Z. S politično, kulturno in športno dejavnostjo doseči povezanost z delovnim ljudstom. Pomagati prosvetnim forumom, ljudskim univerzam in izobraževalnim tečajem pri dviganju kulturne ravni našega podeželja. Pri okrajnih forumih doseči pomoč v obliki podeljevanja štipendij in podpor. Novomeški akademski klub Je že dosegel vrsto uspehov, o čemer bomo pisali prihodnjič. Zaključimo z besedami Rudija Bregarja, ki jih Je izrekel na razširjenem plenumu CK LMS 6. aprila letos, potem ko je analiziral socialni sestav študentov na univerzi: »Naša socialistična Inteligenca se mora rekrutirat! lz najnaprednejših vrst. Zato se mora mladinska organizacija zavzemati, da odpravi napačno miselnost pri delavski mladini ln nje- nih starših. Pri tem pričakujemo mnogo več tudi od samih prosvetnih delavcev, ki spremljajo otroke vse od njihovih prvih učenosti ln nagnenj naprej, da razvijajo v njih težnjo po čim širšem znanju in čim višjih kvalifikacijah«. Seveda pa ni dovolj samo prebuditi ta nagnjenja, potem pa Jih materialno ne podpreti. Mnogo študentov je, ki si s fizičnim delom služijo sredstva za svoj študij in za preživljanje. Razumljivo, da je njihova Izobrazba navsezadnje le odraz razmer v katerih študirajo in še daleč ni takšna, kakršna bi bila glede na »prirojena nagnenja«. (Statistični podatki so vzeti lz referata na univerzitetni skupščini Zveze študentov.) Vinko Blatnik študent pravne fakultete Pogled na spomenik v Trebnjem in njegovo okolje ob prvem občinskem prazniku Vsak deseti Novomeščan ie član Prešernove družbe Od nekdaj je bilo v Novem mestu zanimanje za dobro, lepo slovensko knjigo veliko. To nam kažejo letos tudi številke vpisanih članov Prešernove družbe. Do 10. maja se je vpisalo v knjižnem zavodu pr; tov. Saši Papeževi 150 članov. Zlat jubilej slovenskih zakoncev v Ameriki V Clevelandu sta v krogu dveh sinov, hčere, osmih vnukov in dveh pravnukov ter številnih prijateljev 25. aprila praznovala zlato poroko Steve in Cecilija Brodnik, Steve Brodnik, ki je doma iz Bamučevega pri Velikih Laščah, je star 73 let, njegova žena Cecilija pa 68 let Ona je doma iz Smi-hela pri Novem mestu, v Ameriki pa je že od 1837, ko so jo prinesli tja starši- Oba sta bila med ustanoviielji društva št. 257 SNPJ in živita ve« čas v Clevelandu. K njunemu zlatemu jubileju tudi tudi naše čestitke! Poverjenik v tovarni lesnih izdelkov je zbral kar 105 naročnikov in zasluži javno po-nvalo za vztrajno prizadevanje, da se knji|a razširi predvsem tudi m«n okolico pokriva sne£. je življenje na Cirniku lepO- Takrat obiskujejo nušo vas tisti, ki ljubijo naravo in šport. V vasi je nekaj hiš, šola, trgovina itn pomožna pošta. Čeprav je ▼ vasi malo ljudi, ti zelo dobri, prijazni in podjetni. Seveda je med nji-rfli tud« nekaj takih«, ki gredo svojo pot, ki se ne strinjajo / hi,Šo skupnostjo. Skoraj vsi »'•'iščani P« s<> ("I.mii SZDL in K/. 'I udi mladinsko organizacijo imamo. ftfa rednih sestankih, razpravlja mladina o političnih problemih, 0 važ- nostih organizacijskega dela itd. V nedeljo 16. maja smo gledali igro, ki jo je našm-dirubi mladina s pomočjo učiteljstva. Igra je bila kratka, vendar — »zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača« — tako pravi narodni pregovor, ki se mnogokrat uresniči v taj ali oni obliki. V nedeljo se je ta pregovor n rcsniril tudi na Cirniku, kjer je mladin* pokazala ItOJO voljo in sposobnost za kulturno delo. Prireditev je bila združena z nastope m gasilcev. Ta dan so preizkusili svojo novo brizgalno- Za u-vod je tovariš Jugovic povedal nekaj besed o pomenu gasilstva in o delu gasilcev na Cirniku. na kar so preizkusili novo brizgalno. Ze najmlajšim vcepljajo veselje do gasilstva, saj imajo le-ti pionirsko gasilsko društvo. Tako je živi jen je na Cirniku. Vedno je kaj novega, redno ka| zanimivega. Vse kn/e. da bodo vaščani prav retfta RaCftli delali na kulturno prosvetnem področju in upamo, da uspeh ne bo izostal, Nada Cizel bo verjetno najbolj prijala ura oddiha potem, ko bo pospravljena kuhinja popoldne, otroci pa naj se naučijo in naigrujo do 7-, najpozneje do 9. ure zvečer. Ročni delavec bo verjetno šel počivat zvečer prej kot umski, a zato se njegov delavnik mnogo bolj zgodaj začne. Vse prepogosto pa žal ni mogoče zadostiti poželenju po spanju in počitku, zato si pomagajo odrasli s črno kavo in s cigaretami, otroci s spremembo zaposlitve in s tem, da zavžijejo košček sladkorja, nekaj rozin ali čokolade. Ce spoznamo, da so se pri učenju utrudili, jim dovolimo, da se vmes pol ure poigrajo- Ce delajo težje fizično delo, naj prav tako malo skačejo, mečejo žogo, ali preberejo nekaj strani priljubljene knjige. Takšna sprostitev je namreč nad vse važna. Enakomerno ponavljajoča se zaposlitev nas zelo utruja, zlasti še, če dela ne opravljamo z veseljem in če delo ne zaposli vseh naših misli. Cim se pojavi utrujenost, je organizem opozoril našo zavest, da je potreben počitek. Ta utrujenost se pojavlja t stičiščih živca in mišice, v možganih pa ob prehodu živca v živec. Ce zadostimo organizmu potrebo po počitku, se bo spočil in sveži, čili se bomo spet lotili dela. Vsako pretiravanje pa se maščuje prej ali slej. V težjih primerih se ob prenapornem delu brez počitka pojavljajo krči in nezavest. Koliko spanja potrebujemo? — Na to je težko točno odgovoriti. Ugotovljeno je, da je dojenčku do 4. meseca potrebno 20 ur spanja, do enega leta še 14—16 ur. To število polagoma pada in šolarju bo zadostovalo 10—12 ur, pubertetniku pa Še 8 ur spanja. Odrasli se zadovoljijo povprečno s 6 urami, čeprav so prav med njimi največje izjeme. Posamezniki toamreč aaradii telesnega ustroja ne prenesejo večjega napora in mnogo počivajo. Nepoučeni to sicer na kratko opredelijo z lenobo, a jim delajo krivico, kajti niso vsi leni lenuhi. Nekaterim ljudem pa zadostuje tudi pet ur sipanja in o njih vedo svojci povedati, da utrujenosti skoraj ne poznajo. Takim izjemam med nami gotovo lahko zavidamo! Za nas vse pa velja slej ko prej pravilo: »Spanje je pol zdravja!« Ljudje, ki so preboleli kakšno bolezen, naj mnogo spijo, po možnosti tudi po kosilu, kajti zanje je rek: »Kosilo naj se prime tudi hrbta, ne le trebuha,« zlasti važen- Živčni in slabotni odrasli, v rasti in razvoju zaostali otroci, betežni starčki naj imajo kolikor le mogoče veliko spa.nja in počitka. Tisti pa, ki se jim zdijo najslajše jutranje ure, naj si jih ne kratijo. Spočiti in vedri se bodo lotili dela in igraje nadoknadili čas, ki so ga prespali. Z. G. Zapomnimo si: da ao rabljene mrežice za pomivanje posode zelo nevarne, da nam ranim prste. Ker je na njih mnogo ostankov umazanije, ka«j lahko dobimo infekcijo. Uporabljajmo jili le tako, da jih položimo na krpo; da n« smomo imeti pohode za ■*■ cenije peciva v bližini oble&e, kajii če so na njih drobtinic« in maščoba, hranijo molje; da tes-to v skledi laže steipamo, če na sito! položimo mokro, večkrat prekanjeno krpo; da terraofoijev ni dobro dajarti direktno na kožo, ker je več ali manj mastna, to pa gumiju Škoduje. Ko jih shranimo, jih namažemo z glicerinom; da se nara potica ne »modi, če v kot pečice postaivimo lonček z vodo; da orehe namočimo v mrzli vodi, •j'h oluščimo in posušimo ter tako dobimo zelo dober nadev; da trdo meso omehčamo, 6e v omako kanemo nekaj kisa; da v prismojonio meso vtaknemo vilice, ki smo jih razbelili v žerjavici, e čimer odvzamemo mesu slab duh; da hitro dobimo skuto. Če vržemo še v toplo namolženo mleko vroč kuhan krompir; da zmrznjen krumpir damo kuhati v mrzlo vodo, ki jo odlijemo, ko zavre, in kuhamo naprej v drugi vreli vodi; da jajca dolgo ostanejo sveža na rešetkah glinastih peči; da glavnike najhitreje očistimo ▼ beneiinu. Smrt med rojaki v Ameriki V Madison Ohio je umrl 77-letni Frank Lustik, doma iz Ledeče vasi pri Seatierne/u. V Ameriki je živel 49 let. V St. Clair Shores Mich. je umrl Johan Lovše, doma iz vasi Pre-vole v Suhi krajini, od koder je prišel v Ameriko leta 1920. Po poklicu je bil mesar, po domače pa so mu rekli Muli ar. V kraju Calumet Mich. je umrla 6"5-Jet!na Marv Pu-hek, rojena Cesar. Doma je bila iz Radovičev pri Metlilki. V Frontenac, Kainsas, je umrla 17. marca Marv Slak rojena Strniša, etaTa 78 let. Doma je bila iz Dolnje Straže. V Indiumoipolitm je umrla ^faroBna Pe-rrič rojena Kočevnr, stara 72 let. Doma je bila iz Žabje vasi. V Johns-1ownu, Pa., je umrl 17. marca pionir ta.mosnjih slovenskih naseljencev John Korelc, star 87 let. Doma je bil i/. Mokronoga, Pri društvu št. 31 Mckeesport, Pa,, je umrla 7. marca Sava Kordich, »tara 70 let. Doma je bil« iz okolice Adlešičev. Pri društvu št. 149 Wiloek Pa. je umrla Pavlina Bašcl, itara 57 let. Doma je bila iz okolice Kočevja. Pri društvu št. 544 Shebovgnn, Wis., je umrl 72-le»ni Fraak Skrinar, doma iz Mokronogu. V \tilwnukeju, Ww., je umrla Ana Corišek Zagore_ rojena Kotar, »tara f>2 lot. Rojena je bila v Hrnstju pri Mirni peči, od koder je priSIa v Ameriko leta 1910. Bila je dvakrat poročena. V Chicagu je umrl John Sikonjia, star M let. Doma je bil \t. okolice Črnomlja. V Norandi (Kn-nada) je umrl Kletni Frank Peru-sek, domu iiz Sodražice. V kraju ReadtOf, Pa., je umrla 70 letna Marv Vardijan rojema Planine, doma iz Črnomlja, kjer zapušča se«tre Jn«e-pino, Ano in Margairoto. V Glonooe, O., J« naglo preminul samski John Krašovec, star 70 let. Doma je bil iz Bučne vasi pri Novem mestu. V Genevi, O., je umrla Matilda Jalovec rojena Sepič, stara 61 let. Doma ie bila iz Čateža pri Trebnjem. V Beltu, Montana, je umrl 77-letni samski John Lamut, doma iz Dragatušn. Žrtvi prometne nesreče sta poslali Alojzija Prezelj, doma ii Cate/a pri Trebnjem, in Tereza Ju-vauc « Štajerskega, medtem ko je Lovrence Prezelj, ki je upravljal vozilo, dobil težke lelesne poškodbe. Pre/.ljevi so bili iz Milwaukej«. V Clevelandu so umrli: J oh on a Kiinsu-I rojena Bartol, doma iz Loškega potoka; Ana Jarm rojena Pera i, doma iz Šentvida pri Stični; JOMptaa Primovič rojena Deželan, stara 51 k-.t, doma iz Velikih Brui-inc, Mer mjmH« sotro Nežo Krku-tu: Josipinn Stare, stara 83 let. doma iz Šentvida pri Stični; Frank Zupančič i»tnr 76 let, doma iz Zitžeoi-berkn; Mcrv Di-beluk, stara 62 let, doma iz Hruščove pri VcLkih La-itah, Na pustni zabavi ne je nenadoma zgrudil in umrl Frank Lavrich, star 62 let. Doma je bil iz Smihela pri Znlemberkn. Po dolgi hokvtii j<-umrl Frank IMovich, st>ir 62 let. Doma je Kil i 7. Goro jeca M&harovca pri Sent- HTiH-iii; Sevalne Veg«] rojena Unučič, doma iz Zlaganja pri Škocjanu; Benedikt Pnjk, doma iz vasi Fužine pri Zngradcu, kjer zn,i>ušča več sorodnikov. Star je bil 65 let. 70lctni John Novak, doma iz Rudganje vasi pri Žužemberku. Umrl je uidi 37-let.ni Kdvard Papež. Njegov oče je bil doma ii vasi Višnje pri Zagradcu. JAVNA DRAŽBA tllS V SFMICU OBČINSKI LJUDSKI ODBOR SEMIČ razpisuje na podlagi Mena 3. uredbe o prodaji stanovanjskih hiš Splošnega Ijndsiega premoženja — Ur. list FLRJ št. 17-101-53 — in dopolnitve te uredlbc — Ur. li*»t FLRJ it. 31-264-53 DAVNO DPAŽBO t četrtek, dne 10. junija 1954, z začetkom ob 8. url zjutraj v pro-»torih občinskega ljudskega odbora v Semiču. Na Javni dražbi ae bodo prodale naslednje enostanovanjske hiše: t. vi. štev. 2033 K. o. Semič, emostanovanjska hila, Semič, ta ceno 2S0.000 din vi. štev. 57 v K. o. Kot, hiša v Kotu štev. 122 150.000 din vi. štev. 167 K. o. Pribišje, hiša na CJnbru »tov. 8 35.000 din vi. *»ev. 1874 K. o. S«nič, hiia v Vavpčji vasi 86a 150.000 din rl. Itov. 3« K. o. Crmosujice, hiša v Mušliu it. 8 140.000 dio vi. šlev. ^6 K. o. Cnnosjijiee, hi«a v MnAIju »t. » 120.000 din vi. štev. *7 K. o. Crinošiijice, hiša v Srednji va«i 8 130.000 din vi. Srtev. 393 K. o Crmoviijiiv, h i : i rni iijirith 27 63.000 din vl. štev. W K. o. CrnioMijiee, hlia v Srednji viini 29 3V(iim din vi. šlev. 194 K, O. Cr-nioM!)!,-,., bHa v Cnnošjijicah 6 130.00(1 din vl. štev. 49 K. o. Crmo4njice, hiša v Srednji wim 10 45.(Hmi <|ii, vl. štev. 1H K. o. .Crmošnjice, hUn v ("rmošiijicnh 13 90.000 din vl. štev. 50 K. o. Cmiosmjiice, hiša v Sroduji vasi 11 40.000 i>.immi din 54 K. o. Crmošnjice, hiša v Srednji vasi 14 35.000 din 35 K. Crmošnijlce, hiša v Maši ju it. 3 30.000 din 8 K. o. Crmošnjice, hiša v CrmoAnjieah 5 90.000 din 52 K. o. Crmošnjice, Srednja vas Rt. 13 63.000 din vl. »tov. 46 K. o. Cnnošnijice. Srednja vaa Št. 7 40.0IK) din rl. itev. M K. o. Crmoinjioe, hiša v Crmotiijicah 20 lio.OOOdin vl. itev. 59 K. o. Cnnošiigict', Srednja vas *t. 19 30.000 din vl. šlev. 97 K. o. HI ii i in k. lnš.i v Hlu.iuiku 1 110.000 din vi. Itev. 19 K. o. Blatnik, hiša v Blatniku it. 2 90.000 din vl. štev. vl. itev. vi. Stev vl. hev. Dni>ba bo na podlagi pismenih ponudb, ki *e mor.iju predJo-ikti majkameje do 7. jundja 1954, y, blagajni Ohl.O s.-,,,,, Vsak ponudnik mora plačati 10*/» izklicne cene pred dražbo. Natančnejši opis dražb«, plačilni pogoji ln drugo j« razvidno ll sklepa Obl.O Semič o prodaji stniiovuiijnkih hiJ Si,P, ki je r(i/.,|„-i-ii ni ngliiMiih rez-gačar Marija in Kocijan, se obetajo prav zanimive borbe. Vsaka ekipa bo štela 5 ipralcev. Ljubitelji beli" žogice naj se zanimivega grcčan.ja sigurno udeleže. —m. ŠAH Mladinsko prvenstvo Dolenjske bo v Novem mestu med JO .in Šfi. junijem. Obveščamo vsa dru&tva Dolenjske, da pošljejo svoje mladince na drugo povojno prvenstvo Dolenjske. Pravico nastopa imajo vsi mladinci, rojeni po 1. septembru 19>4. Podrob- SPORT IN mtSNAVZGOJA .1- i Sita odbor je na celodopol- nosti bodo javljene prihodnja« KINO Kino KRKA Novo mesto 28. do 51. maja: italijanski film KAKO SEM ODKRIL AMERIKO. 1. do 3. junija: angleški iilm DALJŠE OD VEČNOSTI. 4. do 7. junija: mehiški Iilm MACLOV1A. Kino Jadran Kočevje 23. do 30. maja: UROCEN. 2. in 3. junija: VIS NEVARNOSTI. 4. do 6. Junija; MACLOVIA. Kino Črnomelj 27. do 30. maja: OB VELIKI LOČNICI. 1. do 3. Junija: MANDY. 3. do 6. Junija: NEBO BREZ JASTREBOV. MALI OGLASI Kupim enostanovanjsko hišo, pn možnosti z vrtom v Novem mestu ali bližnji okolici. V poštev pride tudi v neposredni bližini kakšne železniške postaje na Dolenjskem. Naslov prt upravi lista. , _ (211) Stresno opeko, vagonsike količine, promptno dobavlja Angro-aradnja Ljubljana, sv, Petra c. %, telefon 22-606. • Ugodno naprodaj gozd nad 1 ha, njiva 0.49 ha, pašnik 0.52 ha blizu Novega mesta. Poizvedbe: Novo mesto, Skalickljeva Št. 1. (209) Po zelo ugodnih cenah prodamo: ElevatOir za slamo, sejal-nico na 16 vrst — konjsko, vprež-no kosilnico, sejalnik za koruzo na 2 vrsti. Vse v dobrem stanju. I Pretekli teden je bilo rojenih Kmetijska uprava Koprivnik pri 1 14 deklic in 11 dečkov. — Pora> Gibanje prebivalstva v Novem mestu Kočevju, ' ' Prodam v vasi Pavičiči 14, pri Črnomlju posestvo: njivo 0.70 ha v ravnini, travnik 0.65 ha, pašnik 1.65 ha, vrt z novo hišo in gospodarskim poslopjem, Vse v dobrem stanju. (210) Prodam ženski šivalni stroj, znamke Slnger z zaprtim podstavkom. Poizvedbe pri Paulin Štefki, Črnomelj 36. * Vzamem v najem stanovanje z nekaj zelenjadnega vrta v kraju, kjer Je možna zaposlitev. V poštev pridejo tudi državna posestva ln kmečke zadruge. Naslov pri upravi lista. (213) # Ugodno naprodaj dve njivi v Izmeri 2000 m* V Dolenji vasi pri Črnomlju. Resni interesenti naj se Javijo na upravi lista, kjer dobe naslov. (215) Mlin ob Temenici dam v najem. Naslov pri upravi lista. (216) Dvoserležnl čoln (Širok sando-lin), zelo dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Naslov pri upravi Dolenjskega lista. Sejem v Šentjerneju Občinski ljudski odbor Šentjernej obvešča, da bo redni sejem v Šentjerneju 14. Junija 1854. SLOVENSKO - HRVATSKA ODBOJKARSKA LIGA DVOJNI USPEH NOVOMEŠKIH ODBOjKARJEV V nedeljo so se novomeški odboj-karjii prvič v letošnjem prvenstvu predstavili domači publiki. Na Loki io »lavili dve zmagi, in sicer ŽENSKE: PARTIZAN (Novo mesto) s ILIRIJA (Ljubljana) 3:1 (15:12, 15:8, 4:15, 15:6) Domača ekipa ni bila kompletna. Nastopil« niso Finkova, Keglovičeva in Mislejeva. Njihova odsotnost se je močno poznala, vendar so ostale igralke zadovoljivo reševale čast novomeških odbojkaric. Nasprotnice so imele nekag več od igre le v tretjem nizu, v ostalih pa niso prišle do iniciative, posebno še, ker Ma^u5ar-jeva tokrat ni bila najbolje razpoložena. Od domačih so zado/o! j\k Knafličeva, Ostankova, Pascolo7d in Rob« r jeva. MOŠKI: PARTIZAN (Novo mesto) : ILIRIJA Ljubljana 3:1 (15:17, 18:16, 13:3, 15:91 čila sta se: Lenard Miroslav, trg poslovodja ln Smuk Martina, hči kmeta, oba iz Smolenje vasi. — Umrla Je: Slak Marija, hči delavca, 5 mesecev, iz Starega trga pri Trebnjem, IZ NOVOMEŠKE PORODNIŠNICE Pretekli teden so rodile: Drag- man Marija iz Bučne vasi — dečka. Fmšček Martina lz Novega mesta — deklico. Turk Cvetka iz Gotne vasi — deklico. Dom-janovlč Justl iz Kronovega — dečka, SkedelJ Marija iz Gradišča — deklico. Povše Angela iz Dobindola — deklico. Bučar Marija iz Dol. Suštc — deklico. Fab-jan Darinka iz Črnomlja — dečka. Zaclravec Štefka lz Dol. Straže — dečka. Rodič Terezija iz Dobrave — deklico. Plut Milena lz Žužemberka — dečka. Korbar Marija iz Bučne vasi — deklico. Jerak Angela iz Dobrave — deklico. Golob Anica lz Praproč — deklico. Konjik Darinka iz Novega mesta — dečka. Kaučič Ana Iz Kočevja — deklico. Soler Anica lz Novega mesta — deklico. Zbačnik Valči iz Ribnice — dečka. Rihtar Rezka iz Novega mesta — deklico. Brglez Anica lz Dol. Toplic — dečka. Gutntk Ana lz Ljubljane — dečka. FremrlJ Ana iz Vrhovcev — deklico. Ha-bina Natalija iz Sel pri Mirni — deklico. — Cestitamol Okrajno prvenstvo v mnogoboju Priprave dolenjskih društev za republiški zlet j Ljubljani se bližajo koncu. Na okrajnem prvenstvu v ljudskem mnogoboju, ki bo v nedeljo, 6. junij* letos, na Mirni in ki bo veltfalo obenem kot izbirno tekmovanje, bomo pregiJedali, kako so »e društva in posamezniki za ta zlci pripravljali, Tekmovanje obsega atletske discipline in vaje na orodju. Predvidoma bodo tekmovala društvu Žužemberk, Šentjernej, Dol. Toplice, Mirna poč, Mokronog, Novo :n?slo in Mirna. Ker bo tega dne v ok>Mr.i pro.slav občinskega praznika tudi večji telovadmii nastop, pričikujeaiu veliko udeležbo in dobre uspeh'.'. Plut in Kasteifc bosta tekmovala v Stuttgartu Studenti univerze v Stuitganu v Zahodni Nemčiji so povabili na atle-tsko tekmovanje 12 najboljših atletov Odreda. Med njimi bosta tu-ilii Plu't Marko in Kastelic iz Črnomlja. Oba »e počutita zelo đobtfl m lahkn od obeh pričakujemo la-os še lepe uspehe. M. T. Ilirija do sedaj za Partizana ni predstavljala resnega nasprotnika. Po igri in rezultatu v prvih dveh nizih sodeč pa bo tudi s to ekipo potrebno računati, zlasti Še zato, ker jo »e-siavlijajo sami mladi igralci. V tretjem nizu so domači « premišljeno in učinkovito igro itrli ve« odpor gostov, kar jim je zadostovala, da so bre« težav osvojili tudi četrti niz in zmago. Za Partizan so igrali Pučko, Dolenc, 5one, Medic, inž. Sodnik in Lapnjne, za Ilirijo pa Goler, Protsenjak, Remec, Kroje, Bernik in Breceljuiik. V nedeljo potuje ženska ekipa v Ljubljano, kjer jo čaka težka borbu z močno vrslo Železničarja, moška ekipa pa je prosta. čitajte in Sirite »Dolenjski list«! ŠAH - TONE ŠKERLJ OKRAJNI BRZ0TURN1RSKI PRVAK Pretekli petek je bil v Novem mestu redni mesečni brzoturnir za mesec maj, ki je obevem veljal za okrajno prvenstvo. Udeležba šahistov iz okraja je bila slaba, vseh 12 Sa-hi«tov je bilo iz Novega mesta. Najboljši uspeh je dosegel drugo-kategorniik Tone Skerlj, ki je zmagal z naskokom ene in pol točke. Ostal je ne.preina.gan, remiziral pa je s Sitarjem, Finkom in dr. Gole-žcm. Po slabih rezultatih na prejšnjih brzolurnirjih je ta zmaga Še [>osebno lep uspeh. Kontni vrstni red: 5kerlj 9 in pol, Fink in Sitar po 8 točk, Hof ? in pol, dr. Golež 7, dr. Cerne 6 in pol, Avsec 6, Kastelic 5, Brkič 3, Mihelin in major Kačunič 2 ter Brkič Milan 1 in pol točke. Kratke šahovske vesti 27. junija bo v Postojni množični dvoboj med šahovskima reprezentancama Primorske in Dolenjske na 50 deskah. Reprezentanco Dolenjske bo verjetno sestavljalo 13 šahistov SD Novo mesto, 5 šahistov SK »Stojan Puc«, 10 šahistov iz Črnomlja in Metlike, 15 iz Kočevja in Ribnice ter 5 iz Trebnjega in Stične. V poštev pridejo tudi najboljši šahisti drugih krajev, ki pa naj svojo pripravljenost predhodno javijo pripravljalne-mu odboru v Novem mestu. V kratkem pripravljajo turnejo reprezentančne ekipe Novega mesta, ki bo imela dvoboj v Stični na 6 deskah in v Kočevju na 10 deskah. V poštev za reprezentančno ekipo pridejo naslednji šahi.stt: drugokategor-niki; Sila, Sitar, dr. Golež, Hof, Skerlj, Fink, in tretjekategorniki: inž. Sodnik, Jenko, Ličina, Japelj, Brkič% Kastelic, prof. Doboviek, Medic, Kotnik, Mihelin in še nekateri. Točen datum turneje bo določen kasneje, enako tudi reprezentanca. Odlok o tržnem in sejemskem redu v Novem mestu (Nadaljevanje in konec) tako divjačino dopuščen. Na zah- 16- člen tevo tržnih organov se morajo Na kupca preneseni ali kupcu prodajalci izkazati, da so po lov- izstavljeni novi živinski potni list skih predpisih upravičeni proda- mora sopodpisati tudi na sejmišču jati divjačino. poslujoči mestni veterinar v potrditev, da se je kupči-ja sklenila na sejmišču. Rejcu, ki ni prodal na sejmu živine, se živinski potni list vrne. 17. člen 21. člen Vodne živali morajo biti sveže. Ribe se smejo prodajati samo v času, ko Je ribolov dovoljen. Na zahtevo tržnih organov se morajo prodajalci izkazati po določbah Predpisana sejmiska pristojbina ribolovskih predpisov. In taksa za prenos ter za izdajo novega potnega lista je objavljena na sejmiški oglasni desiti. 22. člen ka kazni komisija za prekrške pri ljudskem odboru mestne ob-Čine Novo mesto. Kontrolni organ uprave sejmi-£Ča in tržnice Novo mesto, ki ima za to posebno pooblastilo ljudskega odbora mestne otočine Novo mesto po 151. členu temeljnega zakona o prekrških, sme brez zaslišanja in brez posebne odločbe o kaznovanju predipisati in izterjati takoj na mestu denarno kazen od tistih, ki jih kljub opo- Ođpađkl se morajo metati v po- zoritvl ln opominu ponovno za- VL VARSTVO ČISTOČE IN ZDRAVJA 18. čle; ~a in selmiVa ^»a" Je upravičena v morajo skrbeti za snago m rlv! Vsi obiskovalci t ril sode (cementne žabe), ki so postavljene na tržnem prostoru nalašč za odpadke. 23, člen Tržna uprava Je upravičena v natt z živili tako, da ni ogroženo zdravje ljudi. Psov ni dovoljeno voditi po trgu ln sejmišču. Pijanim in nalezljivo bolnim osebam dostop na trg in sejml-Sče ni dovoljen. 19. člen Tisti, ki prodajajo živila morajo biti čisto in snažno oblečeni. Prodajalke mleka in mlečnih ne upoštevali določb 19. člena tega odloka, prodajo blaga začasno ustaviti ter o tem nemudoma ob-veatiti sanitarno inšpekcijo zaradi pristojnega ukrepanja. VIL NADZORSTVO TRGA IN SEJMIŠČA 24. 6len Poleg organov uprave sejmišča cenami; loti pri storitvi za tele prekrške in v tehle zneskih: a) po 100 din: 1. za prekupčevanje z blagom; 2. za prikrivanje blaga za prodajo; b) po 50 din: 1. za prodajo alkoholnih pijač; 2. za kršitev predpisov 19. člena; 3. za neuporabo predpisanih uradno preizkušenih In potrjenih merilnih priprav; C) po 20 din: 1. prodajalce iz 11. člena, ki ne Ofcnačtjo svojega blaga vidno s in tržnice Novo mesto izvajajo na živilskem trgu, kjer prodajajo izd-lkov morajo imeti lase pokri- obrtne organizacije švoie izdelke, te s čisto ruto ali čepico. Živila morajo biti pristna, zdrava, nepokvarjena ln čista, sadje tudi zrelo. Živila morajo biti v takih posodah, da so varna pred onesnaženjem, mleko tudi pred soncem in padavinami. Mlečni izdelki se smejo prodajati le v belo emajliranih ali por- brez ugovora pokoriti, celanastilh posodah, surovo maslo pa tudi v belem pargamentnem vin- KAZENSKE DOLOČBE papirju. 25. člen Zn zavijanje živil se sme upo- Kršitev predpisov 7., 8., 9., 11., rahljati le čist papir. 12., 19., 20., 21. in 22. člena tega Živil nI dovoljeno otipavati in odloka se kaznujejo kot upravni Jih pokušati. prekrški z denarno kaznijo do 20. člen 2.000 din po predpisiri temeljne- SveJa divjačina se sme proda- ga zakona o prekrških. in na sejmišču v skladu z ustre-zajočimi posebnimi zakonitimi predpisi nadzorstvo ln inspekcijo tudi tržna, sanitarna, gospodarska in veterinarska inšpekcija ljudskega odbora mestne občine po svojih stalnih inšpekcijskih organih, ki so določeni za te službe: prodajalci in kupci se morajo J*^** Jati samo v času, ko Je lov na Kazenski postopek vodi in lzre- 2. za vodenje r«ov po trfnem prostoru in sejmišču; 3. za nohajnnie v pijanem stanju po tržnem prostoru in po sejmišču. IX. KONČNE DOLOCSE 26. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlofc o organizaciji živilskega trga in določitvi tržnega reda v Novem mestu mestnega ljudskega odbora Novo mesto z dne 8. II. 1952, št. 20S/52. ln tržni pravilnik izdan na podlagi tes»a odloka z dne 8. n. 1952, št. 203/52. 47. člen Tft odlok velja od dneva obiave v Uradnem listu LRS. St. 552/1-54, Predsednik LO MO: Boris AndrljaniČ, 1. r. Drobtine iz dolenjske DODOtne malhe »Mfllio, malh«, mall.icn, spci >-ino ie 'zgubije ...« $0 zadovoljno brundate pred dnevi Meipetulje ob tonem kofetku na I <>ki in ktiknlo v poveitajene lončke, oe lm v »zonu tudi nos popotnega Janeža, Pa W "i rnteto biti. ZatO so se žalostno o/irale \ kot, kamor so iumIuvuo toga treekali kozolce, pa » bi tudi meni hotele napovedati knj za 00-dorlh.sl. Humi, to so se nfi- kiilinh' Da ne i" ie, d« ™-me sploh ni bodočnosti ta podobno sem moral poslušfiti. Prav, sem dejal, mordf boste dostopnejše potom, ko [min zaeel zbirali denar za spomenik ali vsaj spominsko plO&O i Neznani klepetulji«-Na vse sorte spomenikov sem po svetu že naletel, le klope, tuljani in oprav I j i v kam ga se nlhfie ni postavil. Kuj, ko bi v Novem mestu bili prvi tudi v tem? I/ premišljevanj me je zmotila milodoneea melodija: »GroS ti dam, groS ii dam, Če te malo po/.gečkum.,.« Povrtal sem si kosmata uše-1 sa, 6e prav eujem?! Pa je bilo žal res — pred prvomuisko proslavo so na novomeškem glavnem trgu brumni navijači gramofona predvajali na zvočnik tudi to smrdljivo muzikalno redkost. Posebno mladež jo je kar vlekla na ušesa. Kdor jo je 'zamudil pred prvim majeim, jo je ahko zamujeno »pravil pod streho na Loki, kjer nas je pretekli teden na veliko žalost zaipustil >potujoei zabavni park«, namesto njegn pa •ias je osrečil raiputineocl Mvfltic z rnisticuljo in še bolj mističnim sporedom. V času, ko se na vsej črti borimo proli misticizmu, je Novu-majstu tolikanj srečno, da sprejema potujoče copernike, ki rajžajo po mili domovini z vsemi potrebnimi uradnimi dokumenti in dovoljenji... Moj predlog bi bil tak: ubogega medvedka, bratca srečnega Neewa. s katerim j( vsa Slovenija doživljala pretekle ledne loliko li-pc-a iM iievarno-iuipetogu, M morali i/, smrdljive cirkuske kletke takoj spustiti v roške gozdove, srčkuue opice izročiti v polten zoološki vrt. tnrharje iz cirkusa in misticizem pa Zapreti v prav tiste mučilne kletke ler jih nekaj časa prevažati po deželi ecuitcr- v oporni komur, da je pri nas mučenje živali prepovedano, prodajanje neumnosti pa še vedno dobičkanosen posel... Pa na stran žalostna premišljevanja. Groš dam tistemu, ki mi na Velikem Gabru pokaže pisarno kmetijske zadruge. Tujcu, ki jo odkrije brez pomoči domačinov, moj pokloni Meni jo je pokazala tovarišiča, celo brez plačila. Za kulturnejši dostop v občinsko pisarno bi sicer potrebovali metlo, da bi odstranili raztreseni oves in kokošje čike na stopnicah, pa je žal nisem imel a seboj. Občina in matični urad ae »tiskata v I. nadstropju v dveh sobah, spodnji prostori pa so menda še kar naprej rezervirani za privatno gostilno, Čudno, da oblast na Gabru tako v viSi no iilil Prav jim je, zakaj pa niso začeli graditi zadružne ga doma od strehe proti te in el jem I 7duj bi že gotovo imeli lepo stavbo, kajti stre ha sama ne bi stala po koncu brez temeljev, temelji pa lahko brez strehe in zlili fifi nekaj let sainujejo. Na Vel. Gabru sem tudi /vedel, da so k primanjkljaju poslovodkinjo v KZ prispevali svoj delež tudi neki aktivisti s kurjo pojedino Se izza let obvezne oddaje. So bivša »ablast s Trebigac udarili po mizi in so takoj pečene kure letele na mizo! Plača naj danes pa tisti, ki se ni postavil po robu. Najraje bi živel stalno v Veliki Loki. Tu imajo izredne močnosti za zaslužek pa udi glede pokojnin se nimajo kaj pritoževati. Najlaže aridejo do »penzjona« taki, ti imajo kaj posestva in preti ži tek, še prej pa ožji farov-ški sorodniki. Kakšna škoda, da nimamo povsod tako dobičkonosnih zadrug kot na Vel. Lokil To bi bogateli poslovodje in nameščenci, to bi šla ukradena pšenica v klasje (dokler se seveda nujno ne spremeni v ričet, toda — dokler je lušno, je pa le fajn, ali ne?), tudi za lesnega manipulanta bi Sel prostovoljno na Vel. Loko, le verjemite mi, da bi šel I Vsi tudi bratje in sestre župnikov, in dediči večjih posestev, vsi bi lahko že imeli socializem v žepu, tako ga imajo pa samo nekateri. Dobrotnika, ki komandira »penzjone«, pa bi le rad poznal, da se mu še jaz priporočim. V Trebnjem nisem imel nič drugega, kot dn sem se lepo odkril in čestital vsem Tre-banjeem za resnično lepo ob-novo in spomeniki Vzemitr si jih zn zgled, kako jt treba delati zn lepoto in napredek domačega krujal Stisnil sem cekar pod pazduho iu malho na hrbet iti odu i r jal Da Mirno. Pred leti smo tam svečano lotvarjali zadružni dom, na sem se zdaj priporočil, da bi me povabili tudi na pogreb tega tuberko-loznega doma, ki se je prav ob »svečani otvoritvi« malo prehladil in od takrat dalje hira. — Na tomboli je bilo lepo in veselo, pa sem postal žejen. Zavil sem k »majoli-ki«, pa v oštariji majolike nisem dobil. Le nasmejani PepČek je držal v eni roki pletenko, v drugi pa kozarec in točil žganje samo sebi, številnim gostom pa se je kar nasmihal. Raje sem zavil v privatni sektor in s cvičkom podložil prepoteno dušo. V Žužemberk sem sko nazaj grede, da bi dobil kaj za propagando tujskega prometa. Prizorček, ki ga vidite naslikanega, pa me je odvrnil od te namere. Kar v Metliko sem jo ucvrl čez lepe Gorjance. Prisluhnil sem posvetu 7 zasebnih ošti-rjev in gostinskega tajnika iz Črnomlja, da zganja zadružni bife nelojalno konkurenco. Baje ga bodo zaradi »orenizkih cen« ukinili. Bra- vo možje Metličani, le po nizkih cenah! Zakaj ne bi narod plačeval vina po 150 in več, namesto da ga loka v bifeju po 130-.. Na občini sem se pozanimal, od kdaj pošiljajo rez. oficirje na orožne, vaje že kar obe. tajniki, pa ni* sem dobil odgovora. »Ljudje nimajo nič za govoriti!« ko mi neke metliške osebe povedale, ko sem stikal za novicami in iskal demokratična zrna. Še ob trgovčiče z železom, ki ga radi luckajo v delovnem času po gostilnah, pa ob disciplinsko sodišče metliške KZ moram na kratko kreniti, da bi se popravili. ŽenŠčini. ki je v Metliki otroku glavobol izganjala z ogle-nimi križi na čelu, pripore čam, da posije svojo možgansko vsebino na 2-tedensko opazovanje v Polje pri Ljubljani, Iz Bele krajine me je zaneslo na Kočevsko. V mestni menzi so mi kuharice postregle s starim velikonočnim žegnom. đa me še zdaj po prebavilih zvija. V Stari cerkvi sem upravniku gostinskega podjetja čestital k hudi zaposlenosti, saj mu pomagata kar pomožna kniigo-vodkinja in natakarica. Še v Sušje pri Ribnici sem skočil, kjer cele noči kapelice razsvetljujejo, ker je kič tako poceni, potem sem pa doma zaradi »lepega, sončnega pomladanskega vremena« 14 dni poležaval z vročino in hudim prehladom .. Tz postelje vas pozdravlja vaš stari JANEZ POPOTNI 4 Stran 6 DOLENJSKI CIST Stev. 2f znanost piepiečuje točo Toča je huda nadloga Ln prizadeva veliko škodo našemu gospodarstvu. Ni čuda, da v poletnih dneh kmetovalec in vinogradnik s skrbjo ln strahom gledata v temneče se nebo. Kajti poletje je doba takozvanih toplotnih neviht, ki jih često spremlja toča, hkrati pa tudi doba, ko so žita, sadovnjaki in vinogradi v najlepšem razvoju. Kako pomagati kmetovalcu? Posredovanje zavarovalnih zavodov nas ne more zadovoljiti, kajti z izplačilom zavarovalnine ne moremo kriti primanjkljaja v narodnem dohodku, ki nastane zaradi toče. Stvar je treba zagrabi »pri korenini« — toči moramo preprečiti, da bi padla na zemljo. Kako? S dobna znanost se je spustila v boj tudi s tem elementar nim pojavom. ZVONOVI IN TOPOVI Ze v starih časih je bila navada, da so skušali z zvonjenjem pregnati nevihtne oblake in tako preprečiti točo, sodeč, da so zvočni tresljaji tako močni, da razvalovijo ozračje. Isti namen je imelo streljanje z možnarjf /nekaj časa je bilo tudi pri nAS v navadi) in kasneje s topovi, ko so v hudourne oblake, izstreljevali granate. Toda pravega učinka ni bilo. Navzlic zvonjenju in streljanju možnarjev ln topov so •e nevihte porajale ln sipale točo na njive in vinograd«. Topovske granaste »o včasih re« pregnale hudourni oblak, toda le iznad zelo omejenega področja. Treba je bilo natančneje »poznati vzrok poletnih neviht ln nastanek toče, nato pa odkriti ln preizkusiti najuspešnejši način borbe • tem vremenskim pojavom. Z&aiugo za to Imajo drzni letalci, ki so prodrli v točna te oblake in jih preučili. Med njimi je na prvem *mestu francoski letalski general Ruby. KAKO NASTANE TOČA Ruby ima sam vinograde blizu Liona in toča mu je vsako leto tolkla žlahtno grozdje. Zato se je z letalom povzpel v nevihtni oblak, ga prebil, hkrati Pa mu z električnim toplomerom zmeril temperature. Ugotovil je, da je središče oblaka izredno mrzlo v primeri z njegovimi robovi, zlasti pa z obdajajoctm ga ozračjem, ln da je središče zelo vrtlnčasto. V sprednjem delu oblaka se zrak dviga navzgor, z njim pa tudi vodne kapljice. V zadnjem delu oblaka je pa močan tok navzdol. Ta dva nasprotna tokova lahko dosežeta hitrost 100 km na uro. vse vodne kapljice Imajo temperaturo 0 stopinj. Vendar so kapljice še zmerom v tekočem stanju. Na vrhu oblaka, pri temperaturi —30 stopinj, se pa vodni hlapi zgostijo v kristale. Vsled teže padajo kristali na- gor ln dol se lahko ponovi večkrat. Pri tem se zrna debel i jo, zaradi njih kroženja pa zaslišimo tisti sumljiv; šum v oblaku, ki obeta točo, dokler se nazadnje res ne vsuje na tla. RAKETA PROTI TOČI Ce hočemo preprečiti točo, moramo vreči v hudourni oblak posebno kristalno snov, okrog katere se hladni vodni hlapi zbero ln zmrznejo v točina zrna, debela kot riž aH kaša. Ker so tako drobna, se stopijo že nad zemljo ln padejo na tla kot dež. To je najmodernejši način borbe proti toči. Za tvorbo takih drobnih zrn toče uporabljajo kristale srebrovega jo- Na mejni ploskvi med tema dvema tokovoma se pa zrak redči, gre narazen, ker ga on tok vleče navzgor, drugi pa navzdol. Tako nastaja v oblaku prazen prostor. Kadar se pa zrak širi, se ohlaja. In tukaj se tvori toča. Srednja, navpična os oblaka je torej hladna ln A TakSne so rakete, ki jih uoornb-Ijoijo v bt>ju proti toči. Raketa saron 1'e iz lepenke, napolnjena s smodn:-;r»m, ki služi za rakertni pogou. Na vrhu je eksplozivna glava, polna močnega razstreliva, pomešanega i irebrovim jodidonn. Tudi eksplozivna zlava 'Št. 2) je iz posebne lepenke. Raketo privežejo na daljšo, do 2 merra dolgo leseno palico {U. 4), ki vloži raketi kr>t krmilo pri njenem poletu v viSino. Za izstrelitev rakete Uiporaibljajo poseben metalec — kovinasto cev, ki »toji navpično. V cevi stoji samo palica, raketa pa te opira na vrb cevi. Zažigalna vrvic« vžge »modinik in raketa zle+i naT-pično r ir*k, kjer se, približno 1500 m visoko, tu poči z močnim pokom. (Is revije Zivtjeuje in tehnika) Pred poletno nevihto — ali točo, strah poljedelca vzdol med kaipljlcaml, ki so ie tekoče, toda zdaj primrznejo na kristal. Izoblikuje se zrno toče. Zrno sedaj lahko zaide v tok, ki kroži navzgor, in ta pot zrna nosijo ti oblaki s seboj tudi in vinogradnika? dida, rumenega praška, ki ga primešajo eksplozivu »šedit«. S tem eksplozivom napolnijo raketo in jo pošljejo v zrak tik pod oblak, kjer eksplodira. Pri eksploziji nastane huda vročina — 1500 stopinj C, in ves srebrov jodid nenadoma izhlapi. Zaradi nizke topline ozračja v višinah se pa znova zgosti v majhne kristalčke. Ti kristali opravljajo v oblaku isto nalogo, kot ledeni kristali, ki nastanejo iz vodenih hlapov, se pravi — vsak jodidov kristal je jedro, na katerega primrzujejo hladne kapljice. Ker pa teh jodidovih kristalov nastane po eksploziji v ozračju na milijone ln milijone, poberejo toliko vodenih hlapov, ki okrog njih zledenjo, da se zrna toče ne morejo zde-belitl, ampak se že nad zemljo, v toplejšem ozračju, spremenijo v dež. Jodidova zrna torej pospešijo v oblaku tvorjenje zrn toče, hkrati pa preprečijo, da bi se ta zrna odebelila in postala nevarna. Vrhu tega eksplozija poruši tudi vrtlnčasto kroženje oblaka, kajti prav to kroženje tvori točo »na debelo«. Taka raketa stane v Franciji 2700 frankov In dovolj je v hudourni oblak izstreliti dve do tri rakete, včasih zadostuje že tudi samo ena. Francozi na ta način preprečujejo točo že od leta 1936, to metodo pa danes uporabljajo že tudi v ItaVjl, Švici, Avstriji, Afriki in d-u-god. Leta 1952 so n. pr. nad vinogradi v Gor. Italiji 'zstrel.li 47.192 raket proti 427 nev.htam. V Jugoslaviji je za obrambo proti toči največ storjeno v Srbiji, pri nas v Sloveniji je pa osnovan posebni odbor, k! naj osnuje postaje proTl toči. Prve poizkuse so že delali v Goriških Brdih. Take postaje morajo biti v krajih, n. pr. v vinskih goricah, 1 km vsaksebi, streljajo pa vedno tiste postaje, ki se jim približuje hudourni oblak. Stroški za tako obrambo proti toči znašajo vsi skapaj komaj 10 dostotkov od iko le, ki jo toča lahko povzroči. Ker imamo tudi na Dolenjskem precej področij, ki jih toča rada obišče, bomo morali resno pomisliti na protiobrambo, kakor so resno mislili že naši ljudje pred 50 leti, o čemer nas poučijo Dolenjske novice (glej spodaj!), čeprav pri takratnem stanju znanosti niso mogli preprečiti toče, ker še sploh nt bilo znano, kako nastane. - ■ ^ Ze zdaj, ko novi Stadion na Loki Se ni dograjen, je na njegovih tekališčih in travniku vsak dan bolj živahno. Pouk telesne vzgoje so vse novomeške Šole prenesle na štadion ob Krki, ki ga kaže tudi gornja slika. S pomočjo OLO in LO MO Novo mesto ter izdatno podporo iz Ljubljane bodo letos dela na dograditvi štadiona v glavnem zaključena. Novomeški Partizan bo tako le prišel do prepotrebnega letnega telovadišća in športnih naprav. Doslej so Partizanu poleg okrajnega in mestnega ljudskega odbora pomagali predvsem železničarji z dobavo ugaskov in SGP Pionir z raznimi deli in pomočjo za štadion. Prav bi bilo, ko bi za novomeški štadion, ki je namenjen vsej naši mladini, prispevala tudi še druga večja novomeška podjetja. Notomeščane je naidušil BORBA ZA ZNIŽANJE CEN NEVESTAM V zakonodajni zbornici Nigerije je bil predložen zakonski načrt proti visokim cenam nevest. Mnogi Nigerijci se pritožujejo, da sttarši dekleit navijsijo cene, tako da si 'nikakor ne morejo privoščiti žene. Neki član zbornice je pojasnil, da starši zahtevajo za dekle včasih tudi po 20 ali 25 dolarjev. Te vsote siromašni ženini ne morejo spraviti skupaj. Temu načrtu se je odločno uprla članica zbornice gospa Ekpo ter poudarila, da je sploh sramota razpravljati o ceni nevest. Dodala je: »Za nas žene je to sramota, kajti odrejajo nam ceno kot kozam, kravam In drug; živini.« ZA POROČNO DARILO — 99 LET ZAPORA NIČ kaj zavidanja vredno poročno darilo je dobil 39-letnt Leroy Goss v ameriškem mestu Dallas. Goss je 'iimel večkrat opravka s sodiščem ln večkrat je bil tudi zaprt. Pred kratkim je bil spet obtožen ropa. Med sodno razpravo je spoznal neko 23-Ietno dekle ln se z njo tudi poročil kar na sodišču. Sest ur po poroki je bil obsojen na 99 let zapora in takoj poslan v ječo. Mlada žena je izjavila, da ga bo čakala... SRNJAK Z ZVONČKOM Ko je Pavel Majerle iz Predgrađa ob Kolpi 20. maja letos nedaleč od vasi nabiral hrošče, se mu je kar na lepem približal odrasel srnjak, ki je imel na lepem jermenčku o-krog vratu dbešen zvonček. Ni bil nič plašen in je šel le- Italijonskr rlicija Italijanski pr ;sodni minister je pot;! predsedstvu parlamenta ix\ tate posebne komisije, ki je preverila, na kak način policija vodi preiskave. Pretresli so 187 primerov, ki jih je policija izročila sodišču. Ugotovil so, da je policija v 65 primerih dobila od osumljenih oseb priznanje na ta način, da so te osebe pretepali policijski agneti ali policijski oficirji GENERALSKE ZVEZDE Za zasluge v obrambi Dien Bien Fua v Indokini je bil francoski polkovnik De Ca-stries povišan za brigadnega generala. Novemu generalu so generalske zvezdice poslali v obkoljeni Dien Bien Fu z letalom in jih spustili nad njegovo garnizijo s padalom. Toda muhasti veter je padalo z zvezdicami odnesel na teritorij indokinskega generala Džapa. po k njemu. Majerle je srnjaka prinesel domov in ga izročil lovskemu čuvaju. Srnjak se v vasi prav dobro počuti in je krotak. Je popolnoma zdrav in lepo raščen s primernimi rogovi. Star je 3 leta. Odkod je ljubka žival prišla, pa ni znano. Jože Šmalcelj Naznanilo mestnega magistrata Mestno občinstvo se opominja v zadnjič, da oni, kateri so dolžni najmarinsfci novčič, globe in pasji davek kakor tudi obresti raznih mestnih zakladov, da isti gotovo v teku 8 dni pri mestni blagajni vplačajo, sicer se bodejo ti zneski s politično eksekucijo iztirjali. — Iz zdravstvenih in policijskih ozirov se enkrat za vselej prepove, perilo sušiti, smeti, gnoj, drva, pomije ter vozove na javnih prostorih puSčari, in se bodo prestopki strogo kaznovali. Prosi se pa tudi, da slavno mestno občinstvo javni straži na roko gre, ter vse take nedostatke naznani. »DOLENJSKE NOVICE« 15. X. 1902 — štev. 20 Ime angleSkega romanopisca, no-velista, dramatika itd. Somerseta ''Maughama (izg. Moama), ki je nedavno slavil svojo 80-letni.co, Je pri nas komaj znano, dasi spada Maugham med najbolj brane pisatelje anglosaksonskega sveta. Zaradi svojih zanimivih zgodb, vzetih lz vsakdanjega življenja skoraj po vseh kontinentih, in precizne psihološke analize spada Maugham. med največje sodobne pisatelje. Dramatika zavzema v njegovem ustvarjanju manjši del, vendar se je v njih pokazal prav tako mojstra, kot v svojih romanih. Njegovo dramo »Sveti plamen je ljubljansko gledališče uprizorilo že pred 25 leti, potem pa je bila prikazana še tudi na marsikaterem odru. Sedaj še na novomeškem, kjer so jo zaigrali igralci KD Dušan Jereb v režiji prof. Toneta Trdana. Sveti plamen — sinonim za materinsko ljubezen — je Izrazito psihološka drama z drzno zastavljenim problemom: mati neozdravljivemu sinu, in v dogovoru z njim, ko pride kriza do vrhunca, da lz same ljubezni preveliko dozo uspavalnega leka. Je to umor? Je, po vseh paragrafih pravosodja. Toda po paragrafih skrivnostne ljubezni, po paragrafu srca . .. Uprizoritev take drame je za amatersko igralsko družino vsekakor pogumno dejanje. Toda uprizoritev in »glas gledalcev« priča, da je drama na novomeškem odru dosegla izreden uspeh, tako po svoji - vsebini, kot igralski plati. Režiser prof. Trdan je uporabil dobro metodo. Izbral je dobre igralce, potem Jim pa prepustil čim samostojnejše izoblikovanje vlog. Z navodili in z rahlimi pripombami pusti igralca v negotovosti in ga tako prisili, da se mora znova in znova poglabljati sam v notranje in vnanje podajanje svojih vlog. Metoda, ki nI njega ne igralcev pustila na cedilu. Skrbna priprava, ustrezni kostumi in maske (z izjemo Collina pri prvi uprizoritvi) ter za novomeške razmere bogata oprema odra, vse to Je veliko pripomoglo k uspehu. Nemala zasluga je pa seveda tudi avtorjeva mojstrska izgradba drame. Toda še tako dobra drama »pogori«, če se igralci resno ne lotijo študija. Tako resno, kot so se pri Svetem plamenu. Izredna ubranost vseh sodelujočih Je velika odlika te uprizoritve. Ta ubranost se je še stopnjevala v nekaterih prizorih, ki so bili naravnost mojstrsko podani; na pr. pogovor med Morisom in Stello v prvem dejanju, ali v drugem dejanju obtožba strežnice, da je bil Moriš umorjen; v tem prizoru so vsi igralci na odru s svojim sodelovanjem prevzeli gledalce in ta napetost Je še narasla z izjavo Stelle, da si je Moriš sam vzel življenje, in z izjavo strežnice, da Stella (Motisova žena) pričakuje otroka, ki ne more biti Morisov. V tretjem dejanju je napetost dosegla vrh, ko pravi mati: »Življenje sem mu dala... in sem mu ga tudi vzela.« Od ženskih vlog so vse tri glavne zelo težke: nemara Je najtežja vloga matere. Zaigrala Jo Je Mara Gloiiarjeva, ki smo Jo doslej videli le v mladostnih vlogah in Je bil ta njen lik matere pravo odkritje. Doživeta igra, jasna, mirna izgovorjava in dostojanstvene kretnje so nam prepričljivo pričale ta malone veličasten lik matere z njenim spoznanjem življenja, z njenim toplim, srčnim odnosom dO človeških usod in z njenim svetim plamenom ljubezni do trpečega sina. Gledalci so občutili na odru resnično življenjsko dramo. Ta doživetja ob amaterskem odru so zelo redka in kažejo visoko kultiviranost igralcev, pa tudi gledalcev. Morisovo bolniško strežnico, ki s svojo obtožbo sproži razplet dogajanja, je igrala Marija Salijeva. Ni bilo lahko izoblikovati lik samotarske, vase zaprte, do ljudi precej črnoglede in do bolnika podzavestno zaljubljene strežnice, ki ji gre predvsem za pravico (»Bil je umor in moram ga prijaviti«). Salijevo tudi odlikuje jasna izgovorjava, sproščeno podajanje in vživetje v vlogo. Pri ponovitvi je zaigrala z večjo zanesljivostjo kot pri prvi predstavi, svoj višek pa je dosegla ob izpovedi v tretjem dejanju. Tretjo žensko, ki povezuje trikotnik te drame, ženo ohromelega Morisa, je dala Mira Cavlovlčeva. Tudi ona nas je presenetila z odlično igro, zlasti z glasovnim podajanjem duševnih občutij. V kretnji je bilo tu pa tam še čutiti zadrego, res pa Je njena vloga z "dvojnim življenjem« silno veliko zahtevala celo lestvico psiholoških odtenkov. Z resnim študijem bo Cavlovičeva postala prvovrstna igralka zlasti mladih ženskih vlog. Tudi nastop Pavlinove, v skromni vlogi služkinje, je bil prav prijeten in izoblikovan. Med moškimi vlogami je bila pač najtežja vloga ponesrečenega letalca Mortsa. Frenk Košele Je zaigral tako, da je gledalec, posebno pri prizoru s Stello, imel vtis, da vidi ln posluša res telesno in duševno trpečega Človeka, nič več pa nekoga, ki ga morda pozna iz vsakdanjih srečanj na ulici. In to je za igralca uspeh, na katerega Je Košele lahko ponosen. Močan vtis njegove Igre (nastopa le v prvem dejanju) je povzročil, da Je bilo njegovo ne- vidno navzočnost čutiti tudi še v drugem in tretjem dejanju. Zdravnika je s svojo znano rutino in nadpovprečnim igralskim talentom predstavil Štefan Hlede. Nastop, glas, mimika — to ni bil več samo Hlede, temveč rasnlc-ni zdravnik, človek, po svojih poklicnih in prijateljskih vezeh povezan z družino Tabretovih. Isto velja za Rika Urna, upokojenega majorja in prijatelja Mo-risove matere. Drami je dal vtis Anglije, kjer živi v pokoju mnogo kolonijalnih uradnikov. In dobro je nakazal tudi svoje notranje omahovanje med administrativno uradniško zavestjo in razumevanjem življenjskih usod. Collin, Morisov brat, je pravzaprav najbolj nehvaležna vloga v tej drami, karakterno najmanj izrazita. Nekolikanj vase zaprt poslovni človek, nekoliko svetovljanski tip, ki ga ljubezen matere do ponesrečenega sina Morisa zaplete v ljubezen z bratovo ženo. Skratka bolj vnanja oseba drame, ki pa nekako mimogrede postane vozlišče dramskih dogodkov. Tone Gor t nar ga je dobro podal, v govoru in kretnjah. Doumel Je pravšno mero svoje situacije v drami in lepo pripomogel k celotni ubranosti vseh oseb. In zaključek? Drama Je res uspela. Vnovič smo Videli, da ima gledališka sekcija KD Dušana Jereba kader zelo dobrih igralcev, med katere uspešno vključuje nove moči. Ob skrbnejšem študiju Izgovorjave bi pa sposobnost marsikaterega igralca dosegla še večji učinek in žalost. Težave pa so s tehnično opremo odra; zastarela razsvetljava kljub vsemu prizadevanju močno moti v mnu-glh prizorih. Ce že ni denarja za popolno modernizacijo odra, naj bi se za sedaj uredila vsaj luč. Kajti prava in ustrezna razsetlja-va odra je zelo važna. M, D. OKROGLE BODIČASTE ZAKAJ? — ZATO! Tega pa res ne razumem, zakaj izseljujejo tržaške oblasti v Avstralijo samo rojene Tržačane in ne čistokrvnih priseljencev iz Kalabrije?« »Ti si pa res butelj. Kaj Se nisi nikoli siiSal, da imajo v Arstratiji že tako preveč zajcev!« OBTOZENCEVA VNEMA »Torej obtoženi, vi ste tu navzočemu tožniku dali klofuto. Imate še kaj dodati k temu?« »Še dve, tri klofute, tovariš sodnik, če dovolite.'« V UREDNIŠTVU »DOLENJSKEGA USTA« »TovariS urednik, kaj je pravzaprav z mojo pesnitvijo Majska toplota'?« »Vreme je krivo, prijatelj poet, vreme! V tem mrzlem maju je bila tvoja pesem kot nalašč za v peč.« BREZ BESED -- Bilo je tam, kjer se naia domovina prevrže Čez visoke Karavanke in kamniške gore. Tam ndkje je živel Jan-žek. Majhen je bil in slaboten, Ko je dorasel že piodvrh vratnih podibojev planšarske bajte, mu je oče dejal: >Za pastirja boš. Na planši je dober zrak, tam bo* laže živel in dobro ti bo,« Janže je pasel ovce in koze, kaikšno leto, če je tako naneslo, je vzel s seboj v planine tudi soseskino govedo. Tam je živel veselo, pasel živino, delal sir in fantoval med dekleti in fanti. Leta so tekla kakor mleko v žehtar in Janžek te rasel. In spet je Janžek vodil svojo govejo in kozjo tropo domov v tople hleve, kajti po plan-Sah je že začel briti oster veter in trava je že izgubila sočnost- Živina se nikakor ni hotela več pasti, in če bi naredil ne vem kaj. Tropa je hotela v tople hleve in stoje. Nič kaj vesel ni bil Janžek, ko je nekoč zagledal ljudi, ki so nosili na rokav« neke zverižene križe in ki so pozdravljali s tako privzdignje-no roko, kot bi hoteli nekoga udariti za uho. Prav nič ni bil zadovoljen, pa čeprav so mu dali neki papir, ki je dišal po nekem Čudnem, kozjem duhu. Rekli so mm, da je to denar. Nekega dne so prišli in Jan-žek naj bi povedal, kdo v vasi ima najlepšo živino, naj-debelejše ovce in koze. čudno se mu je zdelo, da prihajajo prav k njemu, ko se vendar o teh rečeh pogovarjajo na vasi z vsemi. Janžek ni odgovoril ničesar. Izgovoril se je, da mora na prosto in ni ga bilo več- Zbral je vso svojo tropo in še druge ter odšel v svoje gore. Zdelo se mu je prav tako, kot mu je stara mati pripovedovala v pravljicah- Nekoč je živel velikanski zmaj, ki je zahteval vsak dan eno goved, in če mu je niso dali, jim je vzel najlepše dekle ali fanta. Na svojih planinah je bil Janžek spet srečen in vesel, pasel je črede in oprezoval, da se ne bi priklatili iz doline tisti ljudje s polomljenimi križi in odpeljali živinče. Nekega dne je v zraku vrtalo in ropotalo. Na visokem nebu so plavali velikanski ptiči in Janžek se je zbal. Po pripovedovanju so mogli hiti samo zmaji, prav takšni, če ne še hujši kot tisti, ki ima v Celovcu spomenik. Čredo je zapodil v senco visokih smrek in v grmičevje, sam pa je oprezoval, kaj se bo zgodilo- Toda črna in svetli zmaji so plavali dalje in dalje in njihovo mootaiije ji' počasi zamiralo. Ko se je odpravljal spat, je zaslišal nekje daleč strašno grmenje in bobnenje. Mislil je, da so se zmaji spoprijeli na življenje in smrt. Vsak dan se je ponavljalo isto, vsaik dan so pluli po visokem nebu zmaji in vsako noč je zaslišal Janžek grmenje in bobnenje. Polagoma se je kar privadil. Nekega dne pa fe silno začuden zagledal ljudi v modrikastih in rjavih oblekah. dali so mu, da je zdaj doma še huje kot takrat, ko je razsajal po koroški zemlji zmaj. Tu bodo ostali toliko časa, dokler ne bodo oni s polomljenimi križi odšli. Pa ne samo ti, tudi še drugi so prišli in še celo taki, ki so imeli prav tako sive in zelenkaste obleke, toda na glavah niso nosili težkih železnih loncev, ampak prav prijetne kape in na čelu so se jim svetile rde- pokanje je bilo vedno bliže. Janžek je zbral svoj trop in se preselil še višje. Pod sam vrh Pece je pripeljal svojo Čredo, za njim so prišli še drugi. Zvečer, ko so že pogasili ogenj in so se sence pošastno povečale, so se pogovarjali,, da spi v tej Peci sam kralj Matjaž. Spomnili so se, da so jim pripovedovali, da je bil kralj Matjaž silno dober kralj in da ni niko- Jože Zamljen: IPILANSAIR JANŽEK Na rokavih so imeli polomljene križe na glavi pa težke, železne, loncu podobne klobuke. Prav nič niso rekli, nič govorili, pobrali so nekaj živine in odšli v dolino. Janžek se je jezil, toda nič ni pomagalo. Se tepen je bil s puškinimi le op iti. Spoznal je, tla to niso bili dobri ljudje, kajti zato ker je dobro služil i ii dobro varoval živino, je bil še tepen. Nič ni pomi-ll.ial več. Pognal je čredo in šel še više v svoje gore. Nekaj dni je imel mir. Živina se je zopet mirno pasla. Janžek pa je piskal na piščalko. Ni bi] dolgo sam. I/, doline so prišli k njemu v vas do, mači fantje in dekleta. Pove- če zvezde. Ei, ne nosi vsakdo rdečih zvezd na čelu, to so samo nekateri in vsi so junaki. Veselo je bilo takrat na plašnariji. Prepevale so lepe v srce segajoče pesmi in šalili so se med seboj. Nikoli ni padla žal beseda. Večkrat so odšli v dolino in takrat je Junžek slišal tresknnje in pokanje, da je bilo veselje Včasih niso prišli vsi nazaj. Takrat je Janžek dejal, da jih je zmaj z repom udaril in si obdržal najlepšega fanta. Nekega dne je bilo slišati imun 'jšc pokanje in treska* nje. Fantje niso prišli nazaj pojoč in v gruči, ampak vsak sam in izmučen. Treskanjc in mur naredil nič slabega v svojem življenju. Spomnili so se celo to. da bo takrat, ko bo koroškemu rodu najhuje, zbral kralj Matjaž vojsko in udarii na zatiralce in pokon-čevalce. Jan/ok je podvomil v te govorice in si sam pri sebi mislil- »Zdaj je hudo, da lxdj biti ne more. Zdaj t>i moral priti tu kralj Matjaž na plan. Alj je tako trdno zaspal, ali mu ni še nihče sporočil, ali ga pa sploh ni. In Janžek je vst.il in se napotil iskal votlino, kjer ipi kralj M itiai Trikrat je obhodil janžek Peeo. Prvikrat je vzel najnižjo pot Hodil je po seno-žetih in po gozdovih. Pod visokimi jelkami in hoja mri je iskal sam svojo pot. Nikoli ni iskal izhojene poti, ker je vid« I, da je skalnata votlina tam, kjer nihče ne hodi in kamor Človeška noga že dolgo, dolgo ni stopila- In že je mislil: No zdaj sem pa dobil votlino!« Toda, ko se je pre-ril skozi goščavo, je našel lepo jaso in na njej polno tako veselih in junaških fantov, kot so biti i oni na njegovi planšariji. In spet je šel naprej in iskal. Polno takih jas je našel a votline, kjer bi spni kralj Matjaž, ni našel. Drugikrat je vzel srednjo pot. Ta je bila višja kot prva in bliže vrhu. Drčal je -po prodih, hodil po pašnikih in skalnatih robovih, toda o vhodu v votlino ni bilo ne duha ne sluha. Na svoji dolgi poti je posedal ob ognjih planšarjev in planšaric, pomenkoval se jc s pastirji iti pnstiricami, med njimi je na-šel tudi ljudi, katerim se je svetila rdeča zvezda na čelu, toda Matjaža in njegove vojske ni Dbiel, Izmučen in razbolelih nog ie odšel Janžek na tretjo pot. Ta jc bila najtežja in najbližja Peeiuemu vrhu- Po o/kih skalnatih /usekali se je prerival, da si je rn/.trgal še tisto bomo obleko, ki jo je imel, spenjal se je preko previsov nad globokimi prepadi, plezal je po gladkih in v no^ bo štrlečih skalah in stenah in končno prišel na vrh. Preču-dvit je bil svet, ki je ležal pod njim. Med širnimi polji, ki so začeli dihati spomladanski Zrak, so se vile kot pasovi na dekličinem krilu reke in po celi deželi so se kot iskra očesa kopala v soncu jezera. >Vse to jc naša zemlja in Matjaža ni,« tako je razmišljal in se razjokal. Solze so se mu na soncu posušile. Kakor strela mu je prišla misel: >Pa kaj, Če Matjaža ni! Samo da je vojak«* Ali je nisi videl Janžek'' Povsod tod je. Po pobočjih Peca jc, tostran in onstrun Karavank, tam po Savinjskih planinah in vse tja do morja in še dlje. Vse povsod je vojska, naša vojska, ki se je rodila po gorah in gozdovih, po kraškdi golicava h in rodnih ravninah- In Matjaž? O tudi Matjaž je, tudi ta je! V naših srcih je, v naših žilah je, ki hočemo miru in dela in kruha. Janžek je vstal, /drvel v dolino in /n n j i nt vsa ta vojska, ki jo j,- spo/.nal JH) gozdovih grapah in platišjri-jah. Vsa ta silna vojaka ie zdrvela v dolino in pognala ljudi s polomljenimi ki i/i na rokavih iz svojih domov. In jaii/ck in vsi njegovi so doživel'] dan, dan Svobode, pravice, miru in kruha.