Naročnina t) n e v n o Izdajo za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo nie.ečno 35 Din nedel|»ka lzdn)a celolci. no v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo 100 D COVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov l stolp, pelll-vrsln tnali oglasi po 150 ln2D,vet|l oglasi nad 45 mm vlSlne po Din Z-SO, veliki po 3 ln 4 Din. v tirednlSltem delu vrstica po 10 Din □ Pri večjem o naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondeljKa in dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici it. 6 111 Uokoplsl se ne vračalo, nefranici rana pisma s« ne sprejemalo * Uredništva telefon itev. SO. upravnlStva Stev. 329 Političen lisi zza slovenski narod Uprava le v Kopitarjevi ul.it.6 Čekovni račun: Clubllana Stev. 10.6^0 In 10.3 49 xa Inserate, Sara/evo St.7 S63, Zagreb St. 39.011, Vraga In liunaj it. 24.797 Generalna stavka na Angleškem. V Anglijo 6e je pričela ena največjih gospodarskih vojn, kar jih pomni zgodovina. Ni izgleda da bi se stavka skrajšala na pai dni in kakor hitro se zavleče, jo bo čutilo ne samo angleško, ampak oelo evropsko gospodarstvo. AngJfiia je enkrat postala sama žrtev svojega konservetivizma. Ko je v vojni padel izvoz premoga od 98 miljonov ton na 24 miljonov in ko je Nemčija po vojni brezobzirno izvedla reorganizacijo svojega rudarstva, tedaj je bil še čas, da se tudi angleška premogovna industrija še reši. Toda zakrknjenost kapitalistov in brezbrižnost vlade sta zakrivili zamudo pravega trenotka. Od tedaj datira propad angleškega premogarstva. Začasno je ticer prišla nepričakovana, pa tudi samo episodična pomoč, ob trimesečni stavki v Ameriki leta 1921 in zasedba rurskega ozemlja. Ko je oboje prenehalo je angleški premog zopet izgubil trg in lastniki so zavpili, da ne zdrže več. Po stari metodi naj delavstvo nosi vso težo nesreče na svojih ramah. Nihče se ni zmenil sa tisoče resolucij, ki so jih rudarske strokovne organizacije pošiljale mesec za mescem vladi in zvezi industrijcev, in v katerih so rudarji opozarjali na potrebo reorganizacije premogarstva in s številkami dokazovali, da vodi sedanja zaostala tehnika in razbita neenotna trgovina s premogom nujno v propast vso to angleško gospodarsko panogo. Programa zahteva angleške delavske stranke, da se morajo premgokopi pedržaviti ne samo z načelnega stališča modernega socialnega gospodarstva, ampak tudi vsl^d praktične nujnosti, ker je samo državna sila še zmožna izvestivse tiste reforme v toliko doglednem času, da ne bo izvoz propadel in nastopila kriza, ki bo potegnila v svoj vrtinec vse angleško nerodno gospodarstvo — je zadela na gluha ušesa. Vsi ti opomini so bili predmet ciničnih posmehov, dokler ni kraljevska vlada leto« v marcu dobila na mizo poročilo kraljevske preiskovalne komisije. Komisija je sama obiskala 27 rudokopov, 42 pa so jih preiskali njeni uradniki. In ta komisija je v svojem poročilu morala potrditi vse., kar so delavci grajali. Sedaj ko je nesreča tu, naj bi delavci nosili posledice. Gotovo, da državna subvencija nI vzdržljiva. Če bi morala Anglija še v bodeče doplačevati pri vsaki toni premoga, bi tudi njene sicer neizčrpne blagajne še letos poka-7 b dno. Toda podaljšanje delovnega časa, redukcija nadaljnih desettisočev rudarjev znižanje mezd in 1 ončno razbitje strokovnih organizacij, bi biLi vendarle cena in žrtev, kakršno more zahtevati le kapital brez pameti in srca. Zato se je delavstvo odločila za skrajno obrambo. Za kapitaliste je danes položaj nad vse ugoden. Imajo za sabo vso vladno moč pob?- blagajne, saj doslej niso žrtvovali še ni-ustavitev obratov za nekaj u sa po-mt>ni je samo izostanek izgub. Toda dolgotrajnejša borba, bo potisnila angleško gospodarstvo pod črto normalnega razvoja in majhen napredek, s katerim se je v zadnjih tednih hvalil fin. minister, se bo izpremenil v nove ogromne izgube. To 3e bo poznalo tudi v žepih angleških miljonarjev in sila razmer bo uklonila tudi konservativizem na tisto trnjevo pot, po kateri je šla tudi Nemčija k obnovi svojega rudarstva. Ta namen pa ne zahteva le žrtev od delavcev, tudi kapital mora doprinesti svoj deleži - maja (izv.) Po seji ministrskega sveta se je Baldvvin še enkrat sestal z industrijak i m odsekom strokovnih rudarskih organizacij. Odbor je dal izjavo, da je pripravljen nadaljevati pogajanja čeprav so podjet-nikioclbili kompromisni predlog, če podjetniki umaknejo izporne odredbe. Rudarji bodo delo nadaljevali za provizorično dnevno plačo mesto tedenske, dokler se ne sklene nova kolektivna pogodba. Če pa bodo lastniki rudarje izprli, mora vse delavstvo proglasiti splošno stavko. London, 2. maja. (Izv.) Stavko so izzvali podjetniki. V noči od petka na soboto so šele ob 6 mesto ob 10 predlžili svoje zadnje predloge. Zahtevali so minim. plačo iz 1. 1921 in zavezo, da bodo rudarji delali tri leta po 8 ur na dan. Dalje so predlagali poseben odbor zastopnikov podjetij in državnih uradnikov, ki naj bi nadziral oz. vodil reorganizacijo v zmislu poročila kraljeve preiskovalne komisije. Ko so lastniki izročili svoje predloge Bald-winu, je ta izrazil svoje začudenje nad njihovo nepopustljivostjo v zadnjem trenutku. Najhuje pa ga je zadelo dejstvo, da so podjetniki izročili svoje predloge istočasno tudi zastopnikom rudarjev in na ta način preprečili, da bi vlada mogla posredovati. London, 2. maja. (Izv.) Zastopniki delavstva so v zadnjih urah sporočili Baldvvinu smernice za nadaljna pogajanja. Podaljšanje delovnega časa na 8 ur niso odklonili. Pristali so na delno razdelitev delovne pogodbe. Pogodba naj bi debla rudnike v tri vrste: prvo vrsto vsebujejo modemi rudniki, ki so rentabilni in morejo tudi pri neizpremenjenem delovnem času plačati dosedanje plače; v drugo grupo so uvrstili rudnike, ki bi po reorganizaciji v kratkem času postali rentabilni; tretja vrsra so tisti popolnoma zaostali rudniki, ki bi se na stroške drugih revirjev morali zapreti in bi se njihovo delavstvo moralo premestiti v ostale rudnike. Za to preseljevanje in za reorganizacijo druge grupe bi bile potrebne dri. podpore. London, 2. maja (Izv.) Pogajanja med rudarji in lastniki rudnikov so se prvega maja ra bila kljub vladnemu posredovanju. Rudarji so odklonili znižanje plač na višino iz leta 1923 in istočasno podaljšanje delovnega časa na 8 ur in so zahtevali, da ostanejo plače neizpre-menjene dokler se ne izvede končna reorganizacija premogovne industrije. O polnoči so rudarji pričeli stavkati oz. so lastniki izprli vse rudarje. London, 2. mr.ja (Izv.) Dvesdodvainpet-deset delavskih organizacij je z veliko večino sklenilo, da proglase danes 4. maja generalno stavko. Na konferenci Tcade UakMia je bil LASTNIKI RUDNIKOV SO STA.VILI NESPREJEMLJIVE POGOJE IN IZPRLI RUDARJE. — RUDARJI POPUSTILI V VPRAŠANJU DELOVNEGA ČASA. — OBŠIRNI UKREPI ZA SLUČAJ GENERALNE STAVKE. — VLADA ŠE VEDNO POSREDUJE. — IZJAVA DELAVSKIH VODITELJEV. — ZADNJA POGAJANJA. London, 2. maja (Izv.) Po seji ministr- sklep storjen za proglasitev splošne stavke s 3,653.000 glasovi proti 46.900. Stavkalo bo vse prometno osebje vseh kategorij: železničarja, brodarji itd. Stavkali bodo nadalje meta-lurgieni delavci in tipografi. London, 2. maja (Izv.) V rudnikih je delo popolnoma ustavljeno. Vlada je odposlala v Wales, Sancashire in v Škotsko večje oddelke vojaštva za vzdrževanje miru in reda. Vodstvo Tradr Unicna je pozvalo delavstvo, da se izo-giblje vsakega nasilja. Vlada je že odredila, posebno štedljivo gospodarstvo s kurivom, plinom in elekariko. Prestopki teh odredb se kaznujejo z zaporom. Razsipno uporabo premoga bodo kaznovali za časa stavke z ječo. Vsa skladišč in vse luke je zastražilo vojaštvo, Vsak izvoz premoga je strogo prepovedan. Voditelji delavstva Mac Donald, Thomas in drugi delajo vlado krivo, da je prišlo do stavke. London, 2. maja. flzv.) Radi grozeče rudarske stavke je kralj podpisal ukaz, da se v vsej Angliji proglasi izjemno stanje. Vlada je od kralja prejela pooblastilo, da ukrene vse potrebno, da se vzdrži red in mir. Konference delavstva, ki je sklepala o ukrepih za slučaj štrajka, se je udeležilo 400 delegatov, ki so zastopali okrog 5 milijonov delavstva. Vse angleško delavstvo, zastopano v 200 strokovnih zvezah, se je združilo v enotno strokovno vodstvo, ki bo sklepalo o vseh nastopih za slučaj generalne stavke. Stavke se bo udeležilo celokupno delavstvo vseh kategorij, železničarji, mornarji, strojni delavci, stavci ne izvzemši tudi stavce pri časopisju. Delavstvo grozi tudi, da bodo ustavili vsem tovr.rnam tudi električni tok in plin. V polnem redu se vzdrži le sanitetna služba in obrati, ki so zaposleni s preskrbovanjem živil. Berlin, 3. aprila. (Izv.) »Tagliche Rundschau« poroča iz Moskve, da sc jc odbor komunistične internacionale posvetoval o ukrepih z ozirom na štrajk na Angleškem. Izdali so oklic na delavce vsega sveta, v katerem jih pozivajo, da podpirajo težnje angleških rudarjev s tem, da se preskrbe sredstva, da bodo mogli rudarji izpeljati svoj boj. Odbor bo skušal doseči skupno nastopanje 2. in 3. internacionale. Za zbiranje podpornega fonda se bo ustanovil poseben odbor. London, 3. aprila. (Izv.) Vlada objavlja, da se javljajo številni prostovoljni dclavci, ki hočejo pomagati kot tehnični pomočniki po važnih obratih in pri preskrbovanju z živili. London, 3. aprila. (Izv.) Zveza železničarjev t* obvestila vse člane, da o ookioči usta- vijo ves promet, toda povsod se mora to izvršiti v najlepšem redu. London, 3. aprila. (Izv.) Na seji spodnje zbornice, ki se je pečala z vprašanjem premo-garske krize, so poslanci konservativne stranke Baldvvina ob prihodu v dvorano živahno pozdravljali. Opozicionalni poslanci so na to odgovarjali s smehom. Konservativci pa so klicali: »Mi nočemo boljševizma«. Baldvvin je v svojem govoru opravičeval vlado in izrazil mnenje, da bo delavstvo poskusilo vse, predno začne izvajati silo. Tako naslonanje bije v obraz vsem demokratičnim dom. Če sc izpelje stavka, se s tem onemogoči vsako pravilno upravljanje države potom vlade. Nc gre 'i za znižanje plač, tu gre za popolno omejevanje vsake svobode. London, 3. aprila. Tzv.) V spodnji zbornici je vladala med govori Baldvvina, Thomasa in Lloyd George-a popolna tišina. Jasno pa je bilo, da voditelji vseh strank iskreno žele, da bi se odvrnila stavka. Splošno upajo, da bo v zadnjem trenotku še mogoče preprečiti katastrofalno stavko. London, 3. aprila. (Izv.) Včeraj so se vršila ponovno posvetovanja delavskih organizacij z voditelji rudarjev. Izdali sn komunike, v katerem izražajo mnenje, da je š mogoče odvrniti grozečo tavko, ako se ponovno prično pogajanja. Zaenkrat naj bi se sklenili vsaj pro-vizorični dogovori. London, 3. aprila. (Izv.) Nocoj ob pol desetih zvečer so se pričela pogajanja vlade z voditelji delavstva. ^c novega v POGAJANJA MED POSAMEZNIMI SKUPINAMI V RADIKALNI STRANKI. - VPRAŠANJE UZUNOVIČEVE VEČINE Bclgrad, 3. maja. (Izv.) Radi velikonočnih praznikov je politično življenje v Belgradu popolnoma mrtvo. Ministrski predsednik Uzunovič je bil v Nišu. Tudi več drugih ministrov je bilo izven Belgrada. Tako navidez ni bilo nobenih političnih dogodkov. Radi bližnjega sestanka narodne skupščine, na katerem se bi moralo rešiti važno vprašanje, ali bo imela Uzunovičeva vlada večino, katera ji bo omogočila nadaljni obstanek, so se pa vodili za kulisami tem živahnejši razgovori. Njih cilj je bil razbistriti položaj vlade. Kakor znano, so zadnji dogodki v radikalni stranki privedli do tega, da se je stranka razdelila na tri skupine: levica pod Jovanovičem, središče pod Uzunovičem in skrajna desnica pod Pašičem. Uzunovičevo središče vodi akcijo sporazuma, da bi se ohranilo edin-stvo v radikalni stranki. Opazilo se je, da se ta center s svojo akcijo vedno bolj oddaljuje od Pašičeve skupine. V zadnjih dneh, kakor je znano, je prišlo do ostrih prepirov med Pašičevo desnico in Uzunovičevim centrumom. Prišlo je zlasti do ostrih napadov na ministra Maksimoviča in Ninčiča. Napetost v radikalnem klubu se vedno veča. Pri sedanjih razmerah je namreč vedno manj upanja, da bi Uzunovič dobil večino. Zato so pričeli njegovi ljudje z akcijo, da se Pašičeva in Jovanovičeva skupina spravita. Popoldne je Uzunovič na poziv iz Belgrada naglo prispel iz Niša. Po zatrjevanju radikalnih krogov je vzrok temu naglemu prihodu Uzunoviča, da je prišlo v razgovoriii med zastopniki Pašičeve in Uzunovičeve skupine tekom obeh velikonočnih praznikov do nekakega sporazuma. Sporazum naj bi bil v tem, da se Uzunovič in njegova skupina obvežeta, ne pokreniti v radikalnem klubu vprašanja Jovanovičeve izključitve in ne podpirati Jovanovičeve akcije v klubu. Radikali zatrjujejo, da se je Pašič za to ceno obvezal, da bi podpiral Uzunovičevo vlado, in sicer na ta način, da bi mogla razpolagati tudi z njegovimi glasovi in tako dobiti večino. Osebne spore med posameznimi zastopniki skupin Miletiča, Ninčiča in Maksimoviča naj bi rešil poseben, v ta namen izvoljen odbor. Po zatrjevanju radikalov se je s tem za-sigural sporazum med obema skupinama. Jovanovičevo vprašanje bo ostalo še nadalje, kakor zatrjuje njegova okolica, ločeno od tega sporazuma. Z velikim zanimanjem se pričakuje sestanek narodne skupščine 5. maja, kjer se bo pokazalo, kakšne so razmere v radikalni stranki, oziroma s koliko poslanci Pašič razpolaga. Darujte za Ljudski sklad SLS ! Kulturni bol v Mehiki. Mehika i" dežela s 14 milijoni prebivalstva, ki je vseskozi katoliško. Premalo izobraženo in nezrelo za samovlado, je neprestano plen raznih srečolovoev, političnih špekulantov in ekstremnih struj. Zmedo podpihujejo in korupcijo seje jo jn podpirajo vele-kaptalisti Združenih držav, ki se neprestano pulijo za bogate mehiške petrolejske vrelce in najlažje v kalnem ribarijo. Za njimi stoji državna oblast Unijo, ki z vso svojo politično in vojaško premočjo podpira njihove interese. Tako Mehika ne pride do reda in miru. V zadnji dobi vlada v deželi ekstremsia kulturnobojna stranka — pol boljševiška, pol prostozidarska in kapitalistična. Ta stranka odnosno vlada smatra za svojo glavno nalogo boj proti katoliški cerkvi. Konfiseirala je vse cerkveno premoženje, duhovnike pregnala, cerkve zaprla. O vsem tem so prodrli v Evropo le daljni, nejasni odmevi, ker je mehiška vlada zatrla katoliško časopisje; a še te odmeve so hiteli mehiški diplomati (berlinski in rimski poslanik) demantirati kot neresnične. Toda o razmerah v Mehiki si bomo takoj na jasnem, ako si ogledamo nekaj členov osnovnega zakona, ki so ga uveljavili sedanji oblastniki 1. 1917. Čl. 34. slove: >V izbiri m izvrševanju svoje vere je vsak svoboden in neoviran bo-liei na krajih, določenih za javno bogoslužje ali doma.« To se pravi: verske prireditve se smejo vršiti samo v cerkvi in med domačimi štirimi stenami. Vrhutega pa določa čl. 130.: »Vladni organi imajo pravico, da zakonito posegajo v vprašanja bogoslužja in zunanjih I oblik veroi povedanja« Ta »pravica« se se-\ veda temeljito izkorišča in vsako pridigo poslušajo vohuni. Še jasnejši je člen 27., ki slove: »Verske organizacije, takoimenovane cerkve, so ne-glede na konfesijo nesposobne, da bi zakonito posedovale, najele ali upravljale kako nepremično premoženje. Celokupna posestva ali fevdi te vrste, najsi jih tudi zastopajo posredniki, zapadejo državi. Vsakdo je opravičen, da v teh stvareh poda ovadbo. Pri tem velja tudi domnevna utemeljitev kot dokaz. Hiše javn<» božje službe so last države, ki jo v tem slučaju zastopa vlada. Vlada odloča o tem. katere cerkve bodo smele še nadalje služiti svojemu namenu. Škofijski dvorci, župnišča, semenišča, sirotišnice ali drugi verski zavodi, kolegiji. samostani in druga poslopja, ki služijo za upravo ali pouk kateremukoli veroj-/povedani u. pripadajo poslej državi in se morajo Uporabljati izključno v javne namene državne zveze ali posameznih držav, katerim pripadajo. Vse bogoslužne zgradbe, ki se bodo še zgradile, bodo veljale v naprej kot državna lastnina.« Temu dodaja še čl. 130.: »Verskim ustanovam, ki so znane pod imenom cerkva, zakon no priznava značaja juridične osebe.« Glede duhovščine določa čl. 130.: >Drž. oblasti imajo izključno oblast, da določijo najvišje število duhovščine vsake veroizpovedi, ki smejo po potrebi posameznih krajev izvrševati svojo delavnost. Samo rojeni Mehikanci so opravičeni do duhovnih služb.« Po tej do-L5H ima sedaj velika država Tabasco v celoti 7 duhovnikov! Isti zloglasni člen pravi dalje: -»Noben duhovnik katerekoli konfesije ne sme na javnih ne zasebnih sestankih ne pri božji službi ali verskem pouku kritikovati temeljnih členov države vlade ali posameznih oblasti. Duhovniki nimajo nikake pasivne volivne pravice za katerikoli javni uradi in se ne smejo udeleževati političnih shodov.« s tem je duhovnik ponižan še pod zločince, ki so izgubili vse pravice do meščanskih času. Čl. 3. osnovnega zakona pravi lakonlčno: »Pouk je svoboden.« Toda takoj dostavlja: »V državnih šolah je pouk nekonfesionalen. Ravno tako mora biti tudi pouk v zasebnih šolah, bodisi ljudskih ali višjih zavodih, nekonfesionalen. Nobena verska korporacija in noben duhovnik katerekoli vere ne sme ustanoviti ali voditi ljudske šole.« Dalje predpisuje glede šol čl. 130.: >Študij na zavodih, ki jih vodijo duhovniki, ni pod nobenim pogojem dovoljen. V tem pogledu ni nobenih pmipravic ali izjem.« Prepovedano je tudi, da bi mehikanski starši pošiljali svoje otroke na inozemske katoliške zavode. To je po mehikanskem »svoboden pouk«. Iz tega že lahko sklepamo na okove, ki jih je novi mehikanski osnovni zakon zvaril za tisk. Čl. 7. izjavlja visokodoneče: »Svoboda tiska in govora o kateremkoli predmetu je ne- dotakljiva.« Toda čl. 130. pripominja: »Noben list in noben časopis, ki noei v svojem programu, svojem naslovu ali tudi le v svoji splošni smeri versko obeležje, ne sme poro- j čati o javnih državnih zadevah ali pisati o de- j janjih državnih oblasti ali tudi le posameznih j oseb, v kolikor so le-te v zvezi z javnimi za- ( devami.« Sedaj se ne bomo več čudili, da prodre v Evropo tako mak) vesti o kulturnem bogu v Mehiki. Podobno je »zajamčena« zborovalna svoboda. Cl. 9. daje polno svobodo združevanja in j shaj.mja za »vsako zakonito svrho«. Katoliške ! »vrhe pa seveda niso »zakonite« in 61. 130. do- | loča: »Vsako politično društvo, ki ima v svo- j jem imenu kakoršnokoli besedo ali pomen j verskega značaja, se s tem strogo prepoveduje. Razen tega se ne sme vršiti v verskih lokalih i ndkak shod političnega značaja.« Vse to pa mehikanskim svobodomiselcem ne zadostuje. Jahati hočejo hitrejše in duhov- | ggino enostavno iztrebiti. V nstavi najprej iz- j javljajo, da sme vsakdo postati duhovnik. > Toda potem slede določbe, ld oropajo duhov- , nika najprimitivnejših človeoanskih pravic. | Duhovnik nima niti lastninske pravice. Člen 130. določa: »Noben duhovnik katerekoli veroizpovedi (dejansko je v Mehiki samo ena : veroizpoved) ne more niti sam niti po posred- : nika podedovati kakega imetja, ki ga je j opravljala kaka organizacija za versko propa- j gamdo ali za verske .in dobrodelne svrhe. Du- : hovnik je nesposoben, da bi od kakega dru- , gega duhovnika iste veroizpovedi ali od katerekoli dmige osebe, ki z njim ni v krvnem , sorodstvu, vsaj do četrtega kolena kaj pode- i doval. Vse nepremično ali osehno imetje du- j hovščine ali verskih ustanov je upravljati v i emislu čl. 27. lega ustanovnega zakona.« (To j se pravi, da se imetje konfiscira.) Da bo mera j polna, zavTŠuje člen 130. z določbo: »Ob prestopkih katerega teh zakonov se r.c »me dovoliti nikdar porotna razprava.« To je tedaj osnovni zakon, s katerim so osrečili katoliško Mehiko združeni framasomi m boljševiki. Ni nobenega dvoma, da imamo tudi v Jugoslaviji sorodnih struj, ki hi z največjim veseljem člene 3., 7., 9., 27., 34. in posel no 130. mehifcanske ustave uveljavile tudi pri nas. Naše ljudstvo te ljudi dobro pozna in skrbi za to, da ostanejo v zapečku. Radičevci le sopet napadajo vlado. Belgrad, 3. maja (Izv.) Včeraj se je vršila v Slavonskem Brodu seja okrajne organizacije Hrvatske seljačke stranke, kateri je v imenu strankinega vodstva prisostvoval narodni posl. dr. Ivan Pernar. Kakor znano, je dr. Pernar imenovan za državnega podtajnika v notranjem ministrstvu, ni pa še prisegel. Po vesteh, ki jih je dobila vlada o tej seji, je dr. Pernai v svojem govoru ostro napadel notranjega ministra Maksamoviča. Posebno ogorčenje je vzbudila vest, da je dr. Pernar med drugim na seji rekel tudi sledeče: »Svetovna vojna je določila meje naši državi. Vsilila nam je srbsko dinastijo, katero smo morali sprejeti kljub temu, da smo bili republikanci.« Vest o tej Pernarjevi izjavi .je napravila v vladnih krogih zelo mučen vtis in vzbudila veliko ogorčenje. Kakor zatrjujejo vladni krogi, je nastalo vprašanje, ali bo mogel dr. Pernar jutri priseči kot državni podtajnik, ali pa bo treba ukaz, s katerim se dr. Pernar imenuje za podtajnika. zopet uničiti. Misli se, da bi ta slučaj' mogel dati povoda za nova nesoglasja med radikali in HSS. Bombni atentat komi-tasev v Strumsci. Belgrad, 3. maja. (Izv.) Kakor poročajo (z Strumice, so tam v soboto, 1. maja, bolgarski komitaši izvršili grozovit bombni atentat. Nek bolgarski komitaš je vrgel bombo v hotel »Srpska kruna«. Lastnik hotela Ilija Ka-zarevič je namreč vodja protikomitaške akcije ▼ strumiškem okraju. Vsled eksplozije bombe je bilo 17 ranjenih in 2 takoj mrtva. Ves hotel je težko poškodovan. Atentatorja niso mogli prijeti. Več skupin orožnikov ga je zasledovalo. V neko skupino, ki mti je bila že za petami, je vrgel bombo in več zasledovalcev ranil. Nekega vojaka, ki se mu je že skoro popolnoma približal, je ubil z revolverskim •tre lom. Žrtve atentata so včeraj pokopali. Ob pogrebu je prišlo do velikih protibolgarskih demonstracij. Strumiško prebivalstvo je zelo ogorčeno radi tega atentata. Notranje ministrstvo je uvedlo strogo preiskavo. Kakor smo izvedeli, bo zunanje ministrstvo radi tega storilo v Sofiji potrebne korake. " ULTIMAT RIFOVCEM. Utšda, 2. maja (Izv.) Francoska in španska delegacija sta obvestili riisko zastopstvo, da sti pijo 7. maja iz veljave vsi dogovori, ki so bili sklenjeni za čas premirja, ako se do 6. maja ne dseže sporazum. Rifska delegacija je preko Nemoursa odpotovala v Alhucemas. Azer-kan je pred odhodom izjavil časniškini poročevalcem, da smatra za izključeno, da bi Abd-el-,Krim sprejel kak mirovni pogoj v sedanji oblikL Tokio, 3. maja. (Izv.) Od posadke, ob kuril-kom otočju ponesrečene ladje »Cičibu-mariH, se ie rešilo 99 mož. 150 jih oa še pomešajo S£>offl SCS Št. Lenart v Slovenskih goricah. Na nedeljskem našem shodu so Slovenske gorice dokazale, da so in da ostanejo vedno zveste slovenstvu in katolištvu. Nad 500 mož in fantov iz vseh občin v Slovenskih goricah je prišlo pozdravit in poslušat voditelja Slovencev dr. Antona Korošca. Pred shodom »o se zbrali v lepi dvorani Kat. izobr. društva zastopniki okrajnih organizacij in zaupniki na konferenco, na kateri je dr. Korošec podal izčrpno poročilo o vseh aktuelnih dogodkih v zadnjem času in o stališču naše stranke. Zaupniki so dr. Korošcu priredili prisrčnte manifestacije. Takoj nato se je pričel shod, ki mu je predsedoval župnik g. Gomilšek od Sv. Benedikta. Z iskrenimi in toplimi besedami je pozdravil dr. Korošca. Vsi zborovalci so z velikim navdušenjem odobravali in z največjo pozornostjo sledili izvajanjem dr. Korošca. V svojem govoru je dr. Korošec obrazložil razvoj dogodkov v Belgradu in posebej naglasil dosledno in vedno pošteno politiko SLS, Politika SLS bo tudi v bodoče ostala poštena, ona bo slovenska, ljudska in katoliška. Borila sc bo za upravičene zahteve slovenskega ljudstva, ne pa za ministrske portfelje. Poslanec Žebot je zatem poročal o delovanju naših poslancev v parlamentu in opozoril svoje volivce na nepošteno in zavito agitacijo nasprotnikov. Možje in fantje so vidno pokazali svoj" zadovoljstvo z iskrenim odobravanjem med govori in so soglasno sprejeli od predsednika župnika Gomilška predložene resolucije. Nova Cerkev pri Celju. Tu je imel v nedeljo v nabito polnih prostorih shod dr. Hod-žar. Primerjal je zlasti delo naših zastopnikov z dolom Radiča, kar je vzbudilo veliko zanimanja in pritrjevanja ter ogorčenja proti Radiču in to ne samo med veliko množico naših ljudi, temveč tudi med navzočimi radičevci, ki so koneeno tudi ploskali govorniku. Po navdušenem govora g, kanonika Žagarja se je eno-dušno sprejela zaupnica SLS in njenemu voditelju dr. Korošcu. V Konjicah je bdi v nedeljo 2. maja shod SI.S, ki je bil izvrstno obiskan. Poročal je posl. dr Hohnjec. Stranki in njenim poslancem je izraženo popolno zaupanje. Z vso ostrostjo so zborovalci obsodili centralizem, kii daje možnost, da korupcija v naši državi pobira tako obilne sadove. Z ozirom na načrt novega obč. zakona so zborovalci zahtevali, da se ohranijo v Sloveniji občine v dosedanjem obsegu ter da se strogo varuje in konsekventno izvede načelo avtonomije. Bohinjska Bistrica. V nedeljo 2. maja ob 11 je imel tu politični shod poslanec Dušan S e r n e c. Razložil je politični položaj in pokazal v pravi luči delo RR vlade, ki nas je osrečila z nevzdržnim proračunom. V Šmartnem pri Litiji je v nedeljo po jutranji maši govoril posl. Franc Kremžar. Po shodu je bil sestanek zaupnikov, na katerega so prišli v obilnem številu tudi zastopniki okoličanskih občin, zlasti iz Sv. Križa. V Tržiču je bil v nedeljo sestanek zaupnikov SLS v »Domu« ob 9 dopoldne. Zastopane so bile vse občine sodnega okraja. Na Vrhniki se je vršil v nedeljo popoldne občni zbor Okrajne kmetske zveze. Govoril je posl. Smodej. Po občnem zboru je bil sestanek zaupnikov SLS. A Zadoščenje g. poslanca Fr. Kremžarju. V »Delavski politiki« od 3. t. m. je objavljena sledeča izjava: »V 66. številki »Delav-politike« z dne 22. marca smo pod naslovom »Gospod Kremžar, odgovorite!« prinesli članek, v katerem smo narodnemu poslancu g. Francu Kremžarju očitali, da je kot poslanec v svojem govoru v narodni skupščini zamolčal manipulacije pri TPD, češ, da so mu bili znani slučaji Vajta, Mika Ilič, Kaufman itd. Izrecno smo naglašali, da je g. poslanec Kremžar o vseh teh aferah imel v rokah dokaze, ki pa da jih ni hotel prinesti na dan. Z ozirom na to smo v omenjenem članku opozarjali javnost in jugoslovanske liste na očitke, ki smo jih priobčili proti g. poslancu Kremžarju. Danes izrecno izjavljamo, da so vsi ti naši očitki in napadi na gospoda poslanca Kremžarja bili popolnoma brez podlage, da nam niti en slučaj ni znan, kjer bi g. poslancu Kremžarju mogli očitati, da ni vršil svoje poslanske dolžnosti, kamoli da bi bil »štipendist« TPD ali ! sicer kakorkoli omadeževan. Javno obžalu-I jemo svoj omenjeni članek ter prosimo vse • svoje čitatelje, ki bi si bili morda na podlagi | omenjenega našega članka ustvarili o g. poslancu Kremžarju napačno in krivično mnenje, naj vzamejo na znanje, da je naš omenjeni članek v pogledu g. Kremžarja slonel ▼ vseh svojih izvajanjih in sklepih na čisto napačnih informacijah m da se torej taki očitki nikakor ne vjemajo. — Uredništvo.« OBČINSKE VOLITVE V DALMACIJI Belgrad, 3. maja (Izv.) Po poročilih iz notranjega ministrstva se občinske volitve v Dalmaciji ne bodo preložile, kakor se jo mislilo, Radič - PucEjeva poroka v Celju V nedeljo smo bili Celjana priča žaloetno-veselc svatbe. Žalostna se nam je zdela, ker smo morali opazovati, Itako se je izvršila fuzija nekaterih slovenskih kmetljcev s stranko, ki je neslovenskega snačaja, kultnrnobojna ln (lcinagoška. Veseli smo pa bili, ker je bilo teh mož tako malo. Med 150 delegati iz vse Slovenije, jih je komaj polovica glasovala za novo Pueelj-Prepeluhovo preku-cijo. Dober del štajerskih delegatov pod Mrmolje-vim vodstvom se je uprl. Pucelj je v Celju izgubil dobršen del svojih pristašev na Štajerskem. Spoznanje prihaja. V soboto zvečer ob osmi uri se je pripeljal g. minister Pucelj. V nedeljo zjutraj je minister pričel posvetovanja z delegati Mrmoljeve grupe. Mrmolja ad popustil. Lepo je označil položaj g. Prepeluh: »Popolna anarhija. Že od pondeljka sem se ž njimi razgovarjal, a vse zaman.« Videlo se je torej, da obstojata dve struji. Ena s Pucljem in i Prepeluhom na čelu, za družitev, druga pa, Mermo- j ljeva, proti združitvi. Da si struja Pucelj-Prepeluh j zavaruje hrbet, ni bil na včerajšnjem shodu izvo- i ljen v načelstvo stranke g. Menmolja, ki je na ŠU- i jerskem eden izmed najbolj agllnih pristašev stare kmetijske stranke. Med tem so se pa zbirale »trume« pristašev SKS, ki so do nekako četrt na 11 »napolnile« obširno dvorano Narodnega doma s približno 150 udeleženci. Pri tem pičlem številu je otvoril zborovanje načelnik Ivan Pipan. Do prihoda Stjepana Radiča se je nabralo kakih 250 ljudi. Po otvoritvi je posl. Kelemlna čil;.l strankina pravila. Med čitanjem je priSsi v dvorano Radič, se poljubil s Pucljem in Prepeluhom in v njuni družbi korakal na oder. Tudi fant Klemen iz Studencev pri Mariboru, ki je Radiča pozdravil, je bil deležen njegovega poljuba. Glasovanja o pravilih in organizacijskem redu :wve stranke se je pa udeležilo k večjemu 60 do 70 volivcev, druga polovica pristašev stare Samostojne KS pa se je glasovanja vzdržala. Nekako 100 pristašev nasprotnih strank pa se je hudomušno smejalo tej »veličastni manifestaciji« enotne navdušenosti prisotnih kmetijcev. Po odglasovanju je vstal dr. Marušič, odvetnik iz Ljubljane in izrekel zgodovinske besede: »S tem svečano proglašati, da je SKS ustanovljena in sicer kot enotna strank« s HSS.« Tem besedam je sledila par momentov grobna tišina, ki jo je prekinilo prav slabotno ploskanje. Pipan je nato dal besedo Stjepanu Radiču. Ta je razlagal, da človek sam ne zmore ničesar, temveč, da le družba premaga vse ovire. To je utemeljil s tem, da je rekel: »Kjer je roj, tam je tudi medved.« Nadaljeval je: »Ščuka je male ribe, mi imamo veliko ščuk, a nimamo ostri-ža, ki bi naše ščuke požrl.« Nadalje je razvijal misli o obubožanju našega ljudstva in navedel tudi primer, kako morajo otroci vsled šoloobveznosti pohajati v šolo in sd nakupiti knjige, čeravno ni v hiši niti 100 Din. Otrok pa mora kljub temu iti v šolo, nabaviti si knjige in ko pride tak otrok recimo v i. gimnazijo, mora nositi v šolo seboj toliko knjig, da si mora najeti ali postrežčka ali pa osla, ki naj bi te knjige nosil v šolo. Nato je prešel na razmotrivanje različnih stanov in izjavil: »Mi moramo imeti razne stanove: kmetski, delavski in tudi inteligenčni. Imamo tudi popove in svečenike, od kojih ima vsak svojo duševno izobrazbo. A kaj je pop? To je vrag.« (Pri tem jc napravil Radič učinkovito geslo z roko in čakal pri tem na aplavz, ki je pa v dvorani popolnoma izostal.) »Zato vam jaz pravim, da moramo biri mi ne samo moralno osvobojeni, temveč tudi duhovno svobodni in zato vam kličem, živela slovenska kmečka stranka, živela Slovenija I« Radič ni napravil nobenega utiša. Prekosil ga je celo Pucelj. Po Radičevem govoru je sledilo či-tanje proglasa na narod in nato volitve novega načelstva, ki so se vršile na ta način, da so bili člani načelstva udeležencem diktirani od predsedstva t j. prebrani z nekega lističa, kar je predsednik Pipan dal brez vsake debate takoj na glasovanje. Glasovanja se je udeležilo k večjemu kakih 70 ljudi, nakar je izjavil predsednik, da je po njegovem mnenju glasovala večina in da je načelstvo izvoljeno. Novi načelnik je zopet Ivan Pipan, Ivana Mermolja pa kot predstavitelja močne opo-zicionalne struje v SKS ni med novimi odborniki. Po volitvah je nastopil minister Pucelj, kateri se je v svojem govoru branil očitka, da ga je spravil Radič v svojo torbo. Izjavil je, da Radič ne potrebuje Slovencev, temveč da ga mi (to so namreč slovenski kmetje) skrajno nujno potrebujemo, ker se morajo šibkejši nasloniti na močnej- ampak se bodo vršile 16. maja. Budimpešta, 3. aprila (Izv.) Ogrska in Jugoslavija sta sklenili pogodbo glede izmenjave političnih zločincev. Zamenjali bodo vse politične /ločino©, ki ao bali zaprti do 30. aprila leto«. Za Pucljem je Radič ponovno vstal in obljubil, da bodo radičevci pri prihodnjih volitvah prišli v skupščino z 200 mandati in ustanovili šele tedaj pravo seljačko vlado. Po tem govoru se je predsednik Pipan zahvalil vsem udeležencem tega zborovanja, v prvi vrsti pa Stjepanu Radiču, ki ga je ponovno prosil, da vzame pod svoje okrilje slovenske kmete. Med zborovanjem je bilo vse mesto s policijo hudo zastraženo. V prvi vrsti okolica okoli Narodnega doma, kjer so pri prihodu in odhodu Stjepana Radiča tvorili policisti špalir do njegovega avtomobila. Nato so šli pravoverni člani nove SKS, to so oni, ki so glasovali za ustanovitev nove stranke, na banket za Celjski dom, katerega se je udeležilo nič več kot 60 ljudi. Opozicija z Ivanom Mermoljo na čelu se pa tega banketa ni udeležila. Nekako ob treh popoldne se je Radič odpeljal, pred odhodom je seveda še poljubil ministra Puclja in mu ob slovesu izrekel »preroške« besede: »Posltje sedam godina velikog petka, dodje Bedam ornHin;) ii-ioros, Fries) ni več. odneseni so bili na An- gleško. Šele v novejši dobi so se Grki začeli bolj zanimati za ohranitev klasičnih ostankov. Mnogo starogrških umetnin je bilo raznesenih v velike muzeje po vsem svetu, predvsem v Rim, London. V muzeju na akropoli se nahajajo mavčni odlivki Fidijevih reliefov in re-| konstrukcije svetišča in posameznih njegovih delov v podobi. Oko pa zaunn išče ostankov Fidijeve Atene Partenos, ki je stala v svetišču in je bila izoblikovana iz zlata in slonove kosti. Po njej je bila pozneje od drugega mojstra napravljena velikanska soha Pallas Atene, ki je stala menda severnozapadno od Partenona. V nacionalnem muzeju v Atenah, eni najlepših atenskih stavb, se vidi posnetek Fidijeve Atene Partenos. Ko sva oblazila s tovarišem vse dele Akropole in si ogledala mesto pod gradom, sva jo mahnila zepet doli. Krenila sva na desno, da stopiva na griček, kjer so imeli stari Grki svojo »krvavo rihto«, Aeropag. Prostor pa je zagrajen, da ne moreš vstopiti, sicer pa ni ostalo na mestu nobenega kamna razen skal, ki jih je postavila tja mati narava. Na obronku grička na desno je divje skalovje, kamor je bujna starogrška domišljija postavila bivališče Erinij, groznih osvetnic, ki so preganjale kot živa vest hudodelce. Tam v bližini sta tudi jami Apolona in Pana ter studenec Klepsidra. Tu se vidi, kako silno bujna je bila fantazija šlarih Grkov. Vsa ta mesta so neznatna, a najmanjše mestece je dobil v grški mitolo-I g'ji svoj poir.rn. Pred nama leži Pniks, gričevje 1 na katerem so atenski meščani imeli svoja Grdo postopanje. V Koritnici blizu Ilirske Bistrice se je odigral dogodek, ki vsaj deloma osvetljuje žalostne razmere, v katerih živi naše ljudstvo v Italiji. Pretekli teden jo prišel davčni iztirjevalec iz Ilirske Bistrice k nekemu kmetu v Koritnici in zahteval od njega, naj plača 118 lir zaostalega davka za preteklo leto. Kmet je iztirjevalcu s pobotnico nepobitno dokazal, da je ta davek že plačal. Iztirjevalec je moral oditi praznih rok. Napravil se je k vdovi Marjeti Šainovi in zahteval od nje, da plača davek za pieteklo leto. Šlo je menda za 50 lir. Vdova je izjavila, da je davek že plačala; izlirjevalcu je tudi pokazala zadevno pobotnico. Ta ji je pobotnico vrgel v obraz, češ da on ne pozna nikakih pobotnic; on ima zapisano in vdova mora plačati. Vdova seveda ni plačala. Naslednjega dne zagleda uboga žena na pragu istega blriča z dvema karabiner-jema. Pokazala je zopet pravilno pobotnico. Eden izmed karabinerjev jo pogleda, a jo vrne vdovi s prav nespodobno opazko: »Ako ne plačate, morate z nami!« Komaj je to izgovoril, je vrgel železne verige vdovi s tako silo na roke, da se ji je vlila kri. Nesrečno vdovo so nato vklenjeno odpeljali. Prišli so kakih 300 korakov iz vasi. ko pravi eden izmed karabinerjev drugemu: »Veš- zdi se mi, da vendar nimava pravice tako postopati s to žensko. Drugi orožnik veli po kratkem premisleku ženi, naj gre domov. Žena pa je samozavestno zavrnila karabinerja, da hoče z njimi, da se izkaže pravica. Tedaj ji zagrozi drugi karabiner: »Andnte a časa (pojdite domov)!« Vdova se je grožnje zbala, plačala je zahtevano vsoto in se vrnila vsa prestrašena domov. Naslednjega dne se je napotila v Bistrico na davčni urad, da protestira. Uradniku je razložila vso zadevo in zahtevala, da Ji vrne denar, ker je davek dvakrat plačala. »Non čredo (ne verjemem)« jo je zavrnil uradnik, a ji končno vendar vrnil donar. Kaj pravijo italijanska višja oblastva k temu? Bilo bi umestno, da bi prizadete organe primerno poučila, da ne gre pohlevnega ljudstva s takim postopanjem razburjati in vznevoljiti. Da zahtevajo iztirjevalci po dvakrat davek, je prišlo na Primorskem že v navado. Pri izterjavanju je takšna zmešnjava, da je na nekem zborovanju sam policijski komisar priznal, da jo treba enkrat napraviti red. Naj se torej napravi red, ki je tako v interesu ljudstva kakor uprave. V soboto, 1. t. m. ob 15. je umrl v Holzapflovi uiici 5. gospod Simon T o m a ž i č, železn pod-uradnik v p. in hišni posestnik. Pokojni je dočakal visoko starost 82 let in je bil do nedavnega za svoja leta še dokaj krepak. Pred mesecem dni je zbolel in v soboto je po hudih mukah podlegel zavratni bolezni. Z rajnim se je umaknil iz vrst naših somišljenikov mož, ki je bil po svoji odločnosti, vestnosti in točnosti vzgled vsem tovarišem, s katerimi se je družil v raznih organizacijah. Bil je dolgoleten član naših verskih, prosvetnih in političnih organizacij in se je do zadnjega živahno vdeleževal življenja v njih. Kakor je bil vesten in točen v organizaciji, tako je bil tudi zvest in vstra-jen v svojem poklicu. Nad 40 let je zvesto služil bivši južni železnici, ki mu je izposlovala v znak priznanja zlat zaslužni križec za dolgoletno zvesto službovanje. Ko so vrlemu možu slovesno izročili odlikovanje, se je zbralo k tej slovesnosti izredno število stanovskih tovarišev, da proslave ta med železničarji tako redek dogodek. Rnjni je bil tako v krogu svojih službenih tovarišev kakor tudi med prijatelji in znanci zelo spoštovan. O tem je pričal tudi pogreb. Kljub temu, da smrti ni bilo mogoče javiti na običajen način, se je zbralo veliko število nekdanjih stanovskih tovarišev in znancev. Pogreba se je udeležila Marijina družba za moške v Križankah korporativno z zastavo. Opazili smo odposlanstva Tretjega reda, Šentpeterskega prosvetnega društva in političnega vodstva SLS za Ljubljano ter zastopnike ravnateljstva drž. železnic in mestnega dohodarstvenega urada, kjer sta uslužbena sin ljudska zborovanja in sicer na najvišji točki, visoki 156 m. Tam so nastopali klasični govorniki, kakor Demostenes, pa tudi drugi ljudski tribuni in demagogi, ki so vodili usodo atenske ljudovlnde. >Ne boš Jaka,« sem si mislil, sluteč, da bi neutrudljivega tovariša utegnla zvabiti tja zgolj radovednost, ta nečimerna spremlje-vavka takih potnikov, kakor sva midva. Pa ga ni. Najbrž se je čutil utrujenega kakor jaz ali pa je vzvišen nnd boleznijo potovalnih radovedneže-, ki hočejo videti vse podrobnosti in malenkosti, samo zato, da jih vidijo, ki jih pa trkoj zopet pozabijo in v duševni preutrujenosti omagajo pod težo preštevilnih utisov. Na levi se dviga hrib z nadaleč vidnim Filipapcvim spomenikom, ki je naju mrlo zanimal. Pač pa sva z očmi iskala ob vznožju hriba ječo modrega čudaka Sokrala, Prijazen domačin je nama pokazal steno, v katero vodijo trije vhodi z železnimi mrežastimi vratnii. Tam torej je Sokrat kpil mirnodušno čašo ! strupa in s tem izvršil smrlno kazen. (Dalje sledi.) OBLEKE ^aVaW nudi Ustne** ^ * j] S j C 6 fi 8 j 6 JOS. RGJINA - LJUBLJANA ALEKSANDROVA CESTA 3 in zet pokojnega. Rajnemu vrlemu starčku pokojt Preostalim pa naše »ožalje. 29. aprila je umrl na svojem domu v Osojnioi v zasedenem ozemlju (Žiri) jurist Vinko K op a S iz gledne »Bajiarčkove« rodbine, iz katere je tudi dobro znani tovarnar Jernej Kopač. Gimnazijo je dovršil z maturo v škof. zavodu v St. Vidu l 1926. Bil je vseskozi priden in vesten dijak. Posebno nagnjenje je kuzal za literarno delo, za kar je imel tudi zmožnosti in gotovo bi se dobro razvil, Se ga no bi kruto napadla zavratna jetika, usoda toliko slovenskih dijakov. Prve kali bolezni je dobil v zadnjih gimnazijskih letih, po maturi pa se je bohotno razvila. Vendar se je umrli Vinko ni preveč bal. Vedno je upal in tudi drugi z njim, da bo okreval in kljub temu, da je že moral biti*v postelji, se je z nado, da bo ozdravil, vpisal na juridično fakulteto. Bil pa je samo vpisan. Slišal ni niti enega predavanja! Težka je bila njegova pot od doma do Golnika in odtod v ljubljansko bolnico, katero pa je zapustil pred 14 dnevi na željo svojih staršev, da vsaj doma umrje. Ves čas svoje bolezni je bil veder in skoraj do zadnjega upal, da ozdravi. Toda stvarnik ga je poklical k Bebi v cvetu mla-denti, v starosii 20 let! Zvest in vdan katoliškim načelom je pridno deloval za dobro stvar zdaj tu, zdaj tam. Njegovi duši, ki je bila mirna in tiha, nI manjkalo idealnosti. Težko prizadetim staršev, katerih nada je bil ranjki Vinko, naše globoko so-žalje! V Svečini je umrl 78 let star posestnik g. Anton D o b o j. Rajni je bil dobro znan po Mariboru in celih Slov. Goricah. Skozi leta in leta je kupoval po Slov. goricah teleta in jih predajal raznim mariborskim mesarjem. Imel je lep dom pri Sv Jurju ob Pesnici, odkoder se je preselil pred leti v Svežino, kjer je hotel v miru preživeti starost. Doboj je bil stara slovenska korenina, ki je stal vedno trdno in zvesto v taboru SLS. V njegovih goricah so so radi zbirali voditelji slovenskega naroda in se čudili duševni prožnosti starega Doboja. Bil je celo življenje krepkega zdravja, šele pred par meseci je začel tožiti o bolečinah v želodcu. Moral je v bolnico v Graz, kjer je bil pred nekaj dnevi operiran, a bilo je žal že prepozno. Pogreb se je vršil v pondeljek ob veliki udeležbi Svečinčanov in vseh, ki so ga spoštovali in cenili kot poštenega in delavnega moža. Ob grobu se je poslovil od njega njegov dolgoletni prijatelj g. poslanec Franjo Zebot. Ostani mu ohranjen v Slov. goricah časter spomini Istega dne je umrl skoraj gotovo najstarejši delavec jeseniške železotovarne Franc 01 r a v s. Ravno na dan, ko so ga hodili njegovi tovariši kropit, bi bil dosegel 82 leto starosti Bil je ključavničar in delal 56 let pri enem in istem podjetju. Pred 6 meseci je nekoliko obolel ter ostal doma. Sedaj je nameraval v pokoj, katerega bi bil vsekakor zaslužil. Bil je veren krščanski mož, naročnik »Domoljuba« menda odkar izhaja, ter nikdar ni zamudil, da bi ne bil šel na volišče glasovat za SLS, katere zvest pristaš je bil. Bil je tudi zelo še-gav in je rad pripovedoval, kako so se šli »vojsko« leta 1866. v Italiji, kjer je bil že izreden dogodek, če so imeli kakega mrtvega. Pokopan je bil baš na dan, ko je delavstvo praznovalo svoj delavski praznik. Možu poštenjaku mir in večni pokoj! Dne 2. t. m. je bil okrog polnoči pred gostilno »Pri gozdnem Tončku« smrtnonevarno ranjen ključavničar Franjo Sorinc. Ko je stopil iz gostilne, i ga je napadel neki neznanec ter mu zadal s krep-! kim sunkom z nožem nevarno rano na vratu. Napadeni, ki je bil precej vinjen, se je zgruidl vsled sile udarca, toda takoj že zopet vstal in šel mirno domov, ne vedoč, da je težko ranjen. Mislil je samo, da ga je neznanec udaril s pestjo. Šele doma so opazili drugi, da je ves krvav in da ima nevarno rano na vratu, ki je silno krvavela. Poklicali so rešilni oddelek, ki je prepeljal že umirajočega v bolnico. Mariborski policiji je prišel v roke neki Frane Kramberger, ki se je bavil špecijelno s tatvinami hotelskega perila in posteljnine. Ta precej dober posel je izvrševal kot sluga raznih hotelov v Gradcu, kjer ga tamošnja policija že dolgo išče. Nazadnje je bil hotelski sluga v Mariboru »Pri zamorcu«. Že leta 1924. je našla policija pri neki preiskavi v Mlanski ulici celo skladišče raznega posteljnega perila, madracov, finih preprog itd. Takrat je Kramberger zatrjeval, da so stvari njegova last. Policija pa se je za zadevo še dalje zanimala in vprašala v Gradcu, kjer je Kramberger dalje časa služil, kako je z njegovo preteklostjo. Graška policija je jvoslala obvestilo, da je Kramberger pokradel najdene predmete v zdravilišču Tobelsbatf pri Gradcu in v nekem drugem graškem hotelu. Na podlagi tega poročila je bil Kramberger v četrtek aretiran in izročen okrožnemu sodišču. Zadnje čase je bilo v Mariboru izvršenih ve8 tatvin koles, storilcev pa policija ni mogla izslediti. Te dni pa se je ujel ptiček, ki ima najbrže vse te tatvine na vesli. Neka gospodična je pustila v veži Velike kavarne svoje kolo, ko pa se je po nekaj minutah vrnila, kolesa ni bilo nikjer. Neki izvošček je povedal, da se je na tem kolesu odpeljal tapetnik Alojzij Kočijaž. Zvečer so ga detektivi že aretirali in priznal je, da je kolo skril v neki gostilni v Krževini. Zagovarjal pa se je, da jo kolo izmaknil le, ker je bil zelo pijan. Kljub tej »pijanosti« pa se je peljal, da bi zabrisal vsako sled, iz Maribora v Kamnico in skozi Dunajski jarek okrog v Krče-vino. Ostalih kolesnih tatvin še ni priznal. Gradimo STADION - kupujmo srečke I Dnevne novice •k Gibanje Slovenk ▼ Ameriki. Kdor le malo zasleduje gibanje katoliško mislečih Slovencev v Ameriki, ne more prezreti razveseljivega pojava, kako zelo se udeležuje vsega organizacijskega in drugega javnega dela tem-kajšnje slovensko žonstvo. To dejstvo se zelo jasno zrcali v sledečih številkah: Pri K. S. K. Jednoti je sedaj včlanjenih že 49 samo ženskih društev, a med 18.000 odraslimi zavarovanci je nad 8000 žensk. Od novih društev, ki so se ustanovila lani, je bilo 8 ženskih, a izmed petih novih društev, ki so se ustanovila tekom letošnjega leta, so štiri ženska društva. V K. S. K. Jednoti so ženske članice z moškimi popolnoma enakopravne in so dobro zastopane v upravi; imajo tudi svojo podpredsednico v osebi Marije Prisland. V zadnjem času je opažati med katoliškimi Slovenkami tudi feministično stremljenje — pametno seveda, ki ne prekinja naravne tradicije. Začele so v okviru svojih društev ustanavljati gospodinjske in družabne klube. Prvi tak klub se je ustanovil v Sheboygamu, Wis. Ameriške kat. Slovenke tudi pridno dopisujejo v slovenske liste. Agil-nost ameriških Slovenk je tamkajšnji naši stvari v veliko korist. k Končani izpiti v šoli za rezervne peli. In art. častnike v Sarajevu. Od '27. marca do 27. aprila so se vršili izpiti za rezervne pod-poručnike. Uspeh je v glavnem zelo dober. Izmed 56 Slovencev je napravilo izpit 55 in to največ z zelo dobrim uspehom. Iz 1. čete: Albin Žerjav, Rudolf Vižinlin, Srečko Pečar, Tone Korošak. Janko Moder, Rudolf Vrabič, Drago Predan, Dragotin Pečnik, Ludovik Wusar, Joža Kambič, in Blaž Lah. — Iz 3. čete: Stojan Bajič, Ivan Premeri, Ivan Kavčič, Josip Pokora, Jakob Mlinar, Alfred Janko, Viktor Češnjovar, Miroslav Skrbeč, Marijan Marolt, Stanko Burja, Drago Dominik, Franc Toni, Ante Tavčar, Mladen Črnagoj, Bogomir Plut, Ivan Cedilnik, Ljudmil Furlani, Ivan Perko, Adalbert Pot čnik, Karol Pleiweis. — Iz 5. čete: Ivan Zabel, Viktor KokoJj, Bogomir Av-senak, Viktor Škvarč, Josip Petrun, Ivan Kopriva, Enik Eiselt, Mirko Koželj, Filip Slokan, Zorko Kotn'k, Ivan Perenič, Vinko Strahov-nik, Karlo Mfichtig in Avgust Jaraovič. Iz baterije: Alojz Iiokot, Josip Grešovnik, Josip Diak, Gojmir Tominšek, Alojz Obersnu, Igor Vilfan, Anton Goslar, Zoran Lapajne, Milan Kovač nn Ciril Petovar. *k Pozor trafikantje! Še enkrat vas 3 Udruženje trafikantov v svoje vrste, od ite so temu klicu, eden ne pomeni nič, združeni smo moč, katero mora vsak vpoštevati. Trafikantje z dežele, kje ste? Tudi Ljubljana še ni popolnoma zastopana, še so malomaraeži, ki se ne zavedajo svojih dolžnosti. Pnijave za vstop sprejema tajništvo Udruženja tobačnih trafikantov, Sv. Petra cesta 62. Dopisnica zadostuje. k »Napredovanje« desinfektorjev v Sloveniji. V jeseni leta 1923 je gospod inšpektor ministrstva za narodno zdravje razpisal prvo desinfektorsko šolo pri državnem higienskem zavodu v Ljubljani. Uvedenih je bilo 7 učnih predmetov, stroga disciplina in polaganje izpitov pred določeno zdravniško komisijo. Vsak gojenec je bil po zmožnostih klasificiran in je prejel izpričevalo, podpisano po članih komisije. Spomladi leta 1924 je higienski zavod ustanovil prve desinfekcij^ke kolone pri okrajnih glavarstvih. Isto leto je otvoril drugo des-infektorsko šolo in pridelil desinfektorje novim kolonam, katerih je zdaj že šestnajst po številu. Vsi desinfektorji so bili na podlagi strokovnega izpita in po zakonu o prevedbi nastavljeni kot zvaničniki s pripadajočo mesečno plačo, dnevnicami in kilometražo. Svoje službene prejemke so dobivali redno do danes in šele zdaj po dveh letih se je spomnilo min-strstvo za narodno zdravje in izdalo odlok, da je desinfektorje v Sloveniji postaviti iz skupine zvaničnikov v vrsto služiteljev, kar znači poleg osebnega ponižanja tudi znatno skrajšanje denarnih dohodkov. Svoj čuden korak utemeljuje ministrstvo s tem, da pouka desinfektor-ske šole ne smatra za strokovno izobrazbo in ne upošteva tozadevnega izpita, čepr :.v je odobrilo pravilnik za desinfektorsko šolo. Tako so gospodje po načinu štedenja »povišali« desinfektorje brez ozira na nevarno izvrševanje njihove službe, kjer so vsak hip izpostavljeni infekciji in ne dobivajo za to nikakih epide-mijskih doklad. Po drugi strani pa zahtevajo od njih znanja za pol zdravilske vede, dasi je elužiteljem po zakonu obvezna le najpotrebnejša pismenost. O zadevi bomo še govorili. -k Kako naše carinarnice poslujejo. Nek državni urad v Sloveniji je po naročbi dobil poštni paket šumarskega semena za spomladansko setev iz Avstrije. Na tovornem listu je bilo izrečno deklarirano šumarsko seme. Paket je ležal 8 dni v Mariboru pri glavni carini, nakar je bil dostavljen v Celju. V Celju se je seme ocarinilo, četudi Je v smislu carinske postavke 98 šumarsko seme carine prosto. O priliki uradne intervencije pri poštni carini v svrho nujne izročitve tega semena se je nasve-tovalo, naj se napravi vloga, da se šumarsko seme carine oprosti na podlagi omenjene postavke. Nasvetovana sprememba se je takoj napravila. Šumarsko seme pa se še danes po preteku nadaljnih 10 dni ni izročilo adresatu, Četudi se je takoj radi nujne setve tega semena brzojavno interveniralo pri glavni carinami v Mariboru. Carinama baje tudi zahteva, da dr-lavni urad plača 5 Din kolekovine za isvr= šltev spremembe. Službujoči carinarnlk Je izjavil, da se je moralo poštno carirtarno opozoriti pred prihodom paketa, da je šumarsko seme carine prosto tako, da ocarinjenje ne bi bilo sledilo. — Vsili se nehote vprašanje: Če imajo državne institucije takšne sitnosti zavoljo carinjenja, kako se mora šele goditi privatnim strankam? Kdo povrne veliko škodo, ki jo trpi narodno gospodarstvo, če tega semena sploh ne bo mogoče več sejati? •k Alegorija »Lijepe naše domovine«. Hrvatski akademičnl slikar prof. Oton Ivekovič je dovršil novo sliko: alegorijo hrvatske himne. Slika predstavlja pokrajino pod Klanjcem, kjer priteče Sotla iz ozke soteske v lepo dolino; v ozadju razvaline Cezarjevega gradu. Pesnik in skladatelj himne — Mihanovič in Runjanin občudujeta pokrajino, nad katero se vije vilino kolo v hrvatskih narodnih nošah. Sliko reproducirajo v barvah, da se razširi med narod. Vprašanje Strossma.verjevega spomenika v zagrebškem občinskem svetu. Kakor znano, je kipar Meštrovič že pred časom dovršil Strosmayerjev spomenik za mesto Zagreb. Zagrebčani pa se doslej še niso mogli zediniti za mesto, kjer naj se spomenik postavi. Gre za mesto pred akademijo ali za njo. Eno in drugo mesto bi zahtevalo velikih stroškov, ako bi se hotelo za spomenik primerno prirediti. Vprašanje je bilo znova na dnevnem redu v zadnji seji občinskega sveta dne 30. m. m. Kot prvi je govoril župan Hein-zel in predlagal, da se postavi spomenik za akademijo, kakor želi Meštrovič. Obč. svetnik Hrustič je izjavil, da je najboljše, če se postavi spomenik na tako mesto, kjer ga nihče videl ne bo. Škofov hrbet pa je čisto skrivljen, kolena so ostra; spomenik naj se popravi in prelije. Komunist Krndelj je rekel, da ne gre postavljati spomenikov v času, ko je toliko delavcev brez dela in brez stanovanja. Kmdelja so ostro zavračali, češ, da je v Moskvi na vsakem vogalu Ljeninov spomenik. Frankovec dr. Pavelič je rekel, da je bil vedno proti Stross-inayerjeveniu spomeniku, ker pomenja oslabitev hrvatstva; če pa že ni drugače bo glasoval za postavitev pred akademijo, ker je ta proslod cenejši nego za akademijo. Pri glasovanju so z 19 proti 16 glasovom prodrli nasprotniki spomenika — komunisti in fran-kovci, ki so se izrekli za prostor pred akademijo. Obč. svetnik Rittig je nato v imenu svoje skup inc proti tomu sklepu vložil votum šopa-ratum. Zadnjo besedo ima sedaj v tej stvari veliki župan. ■A* SOletniea hrvatske gasilske organizacije. Koncem junija t. 1. praznuje Hrv. gasilska Zveza, ki obsega vsa gasilska društva Hrvatske in Slavonije in deloma Bosne, svojo 50 letnico. Pripravljajo se velike slavnosti. Izkušnje poštnih pripravnikov zn II. kategorijo se ne bodo vršile več samo v Belgradu, temveč tudi v Zagrebu, Splitu in v Ljubljani. S tem ukrepom poštnega ministra je poštnim uradnikom v Sloveniji jako ustreženo, zakaj doslej so morali vsi poštni pripravniki potovati v Belgrad na svoje stroške, Kar je stalo dosti denarja, ki ga današnji državni uslužbenec silno težko utrpi. * Poštni dom in 400-letnica češke pošte. Letos bodo obhajali poštni uradniki in služabniki v Češkoslovaški republiki 400 letnico, kar poslujejo poštni uradi na Češkem. Velik del slavnosti se bo vršil v Poštnem domu v Pragi. Kako ponosna stavba vam je to! Hišo ali bolje rečeno ponosno palačo so sezidale poštne organizacije 1. 1924. V njej je velika kavama in radio-postaja, kino, prodajalnice kolonijalnega in manufakturnega blaga, krojaška in čevljarska delavnica, sobe za zborovanje in za tuje kolege ter več stanovanj. Poštni dom je zidan v 6 nadstropij. Na daljšem pročelju je v vsakem nadstropju po 17 oken, na krajšem pa po 14. Poštne organizacije so dobile izdatno državno podporo, da so si postavile palačo, ki je tako poštnim uradnikom in. služabnikom kakor državi sami v čast in ponos. ★ Razpis službe: Veliki župan Ljubljanske oblasti v Ljubljani razpisuje službeno mesto gradbenega ali kulturnega inženjera pri okrajnem bidrotehničnem oddelku v Ljubljani. Prosilci se opozarjajo na tozadevni razpis v Uradnem listu. CfiMfana 0 Predavanje na razstavi francoske grafike H in 18. stoletja priredi Narodna galerija v Jakopičevem paviljonu v četrtek 6. maja ob pol petih popoldne. Govoril bo g. prof. Renče Martel, lektor ljubljanske univerze. Vabljeni so vsi prijatelji umetnosti, posebej še dijaki, za katere je vstopnina znižana na 5 dinarjev. © Družba sv. Elizabete v Ljubljani. Osr. svet družbe sv. Elizabete ima redno mesečno sejo danes v torek, 4. maja ob 4 popoldne. 0 Katchotsko predavanje. V sredo 5. t. m. <>b 5 popi ldne sestanek katehetov z referatom svetnika A. A ž mana: Fr. W. Foerster — Nevarnost za pogreške pri ve-ronauku. (Pri sestanku se določijo tudi dnevu za prejem sv. zakramentov.) G Društvo slovenskih knjllevnikov priredi v soboto dne 8. t. m. v dramskem gledališču Cankarjevo proslavo z zelo pestro vsebino. Nastopi cela vrsta književnikov z recitacijami iz Cankar aivih deJL Uvodne besede bo OSTANKI pri TEKSTILBAZARJU na Krekovem trgu št. 10 v prvem nadstropju odi 1. maja zopet 20°|0 cenejši. govoril dr. Izidor Cankar. Opozarjamo občinstvo, da si pravočasno preskrbi vstopnice. I 0 Kolesarsko in motociklistično društvo »Sava« v Ljubljani naproša vse gg. člane in članice, da se polnoštevilno udeleže pogreba našega člana g. Ivana Štor, gostilničarja in posestnika, Moste, ki se vrši iz deželne bolnice danes ob pol 4 popoldne. — Odbor. © Opozorilo članom Okrožnega urada za zavarovanje dclavcev. Radi preselitve ambu-latorijev in ekspoziture v novo uradno poslopje na Miklošičevi cesti št. 20, pritličje, se od srede dne 5. maja 1926 dalje vrše vsak delavnik ordinacije gg. zdravnikov po naslednjem redu: Za splošno medicino: Od 8 do pol 10 g. dr. J a n e ž i č Pavel, od 9 do pol 11 g. dr. Zajec Ivan, od pol 11 do 12 g. dr. Kane Pavel, od pol 16 do 17 g. dr. Dr«o b ni č Ivan. — Za pljučne bolezni: Od pol 12 do pol 13 g. dr. Jamar Tone. — Za kirurgijo (rane, telesne poškodbe in podobno): Od pol 14 do pol 15 g. dr. Krajec Pavel, od 16 do 17 g. dr. M i n a r Franc. — Za otroške bolezni (obenem pesvtovalnica za matere): Od pol 14 do pol 15 g. dr. Der č Bogdan. — Za ženske bolezni in porodništvo: Od 11 do 12 g. dr. P i n - tar Ivan. — Za kožne in spolne bolezni: Od 13 do 14 g. dr. Demšar Jernej (v četrtkih ne ordinira). — Začasno, do nabave instru-mentov ter oprave, ordinirajo nn svojih stano vanjih: Za živčne bolezni: Od 14 do 15 g. dr. Robida Ivan (ordinira v Dalmatinovi ul. 3, pritličje). — Za očesne bolezni: Od 9 do 11 g. dr. D e r e a n i Ernest (ordinira v Fran-čiškanski ulici 4, pritličje). — Za bolezni v ušesih, nosu in vratu ter očesne bolezni: Od 11 do 12 ter od 14 do 15 g. dr. P o g a čn i k Josip (ordinira na Kralja Petra trgu 8, pri-tličje). — Nakaznice za zdravnika se izdajajo na Miklošičeva cesti št. 20, pritličje, levo, vsak delavnik od 8 do 17. Pravica do poanoči oh bolezni in nezgodi se dokaže z potrdilom delodajalca (§ 15 ZZD), da je zavarovanec resnično zaposlen. Gg. delodajalce, ki imajo v svojih obratih afiširane razpredelnice o dosedanjih ordinacijah se naproša, da popravijo na njih naslednje izpremembe: G. dr. Demšar Jernej ordinira od 13 do 14 mesto od 8 do 9. G. dr. Jamar Tone ordinira od pol 12 do pol 13 (mesto od pol 13 do pol 14). G. dr. P i n t a r Ivan ordinira od 11 do 12 mesto od pol 13 do pol 14). Poiar v ljubljanski mestna elektrarni. SINOČI OD 0 —10. URE ZVEČER JE ZAČELA GORETI KUPOLA MESTNE ELEKTRANE. — VELIKO RAZBURJENJE V LJUBLJANI. - VSLED TAKOJŠNJE POMOČI MESTNIH GASILCEV SE OGENJ NI RAZŠIRIL. Sinoči okoli devete ure se je pričelo svetlikati na strehi ljubljanske električne centrale. Pozni šetalci ljubljanskega gradu so radovedno opazovali to čudno in nenavadno svetli-kanje tam nekje v bližini kolodvora. Deset minut nato je pritekel neki deček v Mestni dom, kjer je alarmiral požarno postajo, ki je takoj odhitela z avtomobilom v Slomškovo ulico, kjer je ogenj z bliskovito naglico objemal zračno kupolo ljubljanske električne centrale. Ognjegasci so v hipu napeljali iz obeh hidran-tov v Slomškovi ulici cevi po stopnišču na streho. Videlo se je takoj, da hidranti, ki imajo kakih pet atmosfer, ognju ne bodo kos. Požar se je še vedno širil. Ze so prodirali plameni izza kupole in so tizali posamezne ogle strehe električne centrale. Plamen se je jel mogočno dvigati v temno noč in razsvetljevati okolico elektrarne. Ljubljančani so drli iz vseh ulic in rinili pred poslopje električne centrale. Kmalu na to sta počila na gradu dva strela. V istem trenutku je prišla na kraj nesreče tudi motorna brizgalma in policija, ki je mahoma napravila okoli centrale vzoren red. Rezko je zabrnela motorna brizg? ln a ter pričela bruhati iz dveh cevi z močjo šestnajstih atmosfer vodo križem na kupolo, ki je bila tedaj že popolnoma v plamenu. Obenem je pomagal še desni hidrant ob Resljevi. Učinek je bil hiter in silovit. Ognjegasci so imeli težaven položaj, ker je streha eletrarne težko pristopna. Raz-ventega je kupola vsa obita s pločevino, pod katero so goreli leseni deli, ki so že vžigali streho na notranji strani centrale. Kakor bi iz koša sipal, so padali ogorki v centralo na dinamo motorje. Med gledajočim občinstvom ter stanovalci okoli centrale je zavladala precejšna panika radi nafte, ki bi se lahko vnela ob tej priliki. Uslužbenci pa so na srečo takoj že spočetka odstranili vse, kar bi moglo katastrofo povečati. Ob tričetrt na enajst je motorna brizgalna prenehala z delom. Ogenj je bil popolnoma pogašen. Gasilci so ostali na svojih mestih s hidranti še do pol dvanajstih tako, da so pogasili še vse tleče ogorke za streho. Kupola je zgorela. V strojnici je bilo seveda veliko vode. Ker je bila pomoč hitra, pač škoda ni posebno velika. Vzrok nesreče pripisujejo očividci Die-selovemu motorju, ki ima bojda cev izpeljano skozi zračno kupolo. Natančna preiskava bo dognala šele pravi vzrok požara in resnično materijalno škodo. Deset minut pred polnočjo sta se oba avtomobila z ognjegasci vrnila v Mestni dom. Maribor □ Dvornosodni nadsvetnik g. Fon je zapustil bolnico in odšel kot rekonvalescent v domačo oskrbo. □ Nov odvetnik v Mariboru. V kratkem se naseli v Mariboru odvetnik dr. J. Lešnik iz Rogatca. □ Motociklisti so preteklo nedeljo imeli tekmo preko glavnega mosta. □ Socialistični sprevod 1. maja. Mariborski socialisti so praznovali 1. maj že na predvečer v Gotzovi dvorani. Sprevod drugi dan ni bil nič izrednega. 9 kolesarjev, 15 telovadcev, 21 telovadk 14 otrok in do 150 drugih ljudi je šlo za godbo. Ko se je sprevod vračal iz Gambrinove dvorane preko Slomškovega trga, je policija prepovedala sprevod. Socialisti so bili precej ogorčeni. Več veselja kot ta sprevod so napravil mladi sladoledarji, ki so hoteli napraviti svoj »gšeft« z rudečo barvo. Prodajali so le rdeč sladoled, svoje vozičke in svoje klobuke so pa kar zavili v rdeče trakove. Tudi voz delavske pekarne je bil ta dan ves rdečkast. Rdeči zastavi sta viseli na socialističnem Ljudskem domu. □ V poslopju velikega županstva bi bilo potrebno v pritličju namestiti orientacijske table, da se občinstvo lahko orientira, kje se nahajajo posamezni uradi. Tako pa mora človek, ki ni posebno dobro znan, letati iz nadstropja v nadstropje ter iskati kak oddelek po pol ure, ker ne najde dostikrat na hodnikih nikogar, ki bi ga pravilno informiral. Enake table so bile svoj čas v vsakem nadstropju, pozneje pa so izginile. Umestno bi bilo, da bi imeli gg. uradniki na vratih pisarn svoje vizitke, da se jih v slučajih potrebe lahko hitro najde. □ Kap je zadela trgovca g. Vincetlča, brata zemunskega župnika msgr. Vincetiča. □ Organizacija Invalidov je dobila ge-renta. I. O. zveze invalidov je s posebnim odlokom imenoval g. Goleža za gerenta podružnice Zveze invalidov v Mariboru. □ Konji ro se splašili mlademu vozniku Fr. Kobana na Frančiškanski cesti in provzro-čili veliko hrupa. Vendar jih je bilo mogoče brez večjih nesreč ukrotiti, predno so se zaleteli na Grajski trg. □ Mariborska tiskarna, do zdaj d. d. je pstala zadruga. Nova zadruga prevzame našo vse delnice bivše Mariborske d. d. in jih krije deloma v gotovini deloma z vrednostnimi papirji. □ Smemo popraviti? »Marburger Zei-tung« je že dvakrat objavila brošuro o tujskem prometu, ki jo je spisal dr. Rudolf Andrejka, pa avtorja dosledno piše dr. Rudolf Andrej Kas. □ Brezpiimerna predrznost. Prvi maj so slavili tudi avstrijski železničarji. Opletli so stroj vlaka, ki je peljal prvega maja kot prvi preko meje v Maribor s hrastovim perjem, na lokomotivi je viselo vse polno frankfurtaric in na vagonih so bili pritrjeni veliki napisi: »Heil und Sieg«. S tako opremljenim vlakom so pripeljali do Št. Ilja in hoteli tako izzivajo peljati celo v Maribor, a so jim naši železničarji že v Št. Ilju potrgali z vozov in lokomotive izzivalne zastave in napise. Kako bi se neki godilo našim železničarjem, ako bi se drznili z zgoraj opisanim izzivanjem preko meje pri Špilju? □ Požar. V nedeljo zvečer okrog 9. ure je nastal požar v viničariji posestnika Polzl-a v Lajtersbergu. Ogeuj se je takoj razširil tudi na hlevsko poslopje. Gasit je prispela mariborska požarna bramba z avtoturbinsko in motorno brizgalno pod poveljstvom g. Vol-lerja. K sreči je bil v bližini ribnik, kjer so brizgalne lahko črpale vodo, tako, da se jo posrečilo požar kmalu omejili.Hlev je pogorel do tal, na viničariji pa samo streha, dočim sta ostali v bližini stoječe gospodarsko poslopje in stanovanjska hiša nedotaknjeni. □ Kap je zadela dne 2. t. m. 34 letno šiviljo gospo Antonijo Korošec v stanovanju v Strossmayerjevi ulici štev. 5. Pozvan jo bil rešilni odelek, ki pa je našel gospo že mrtvo. □ II. velika dobrodelna tombola nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev. Dne 9. maja t l. priredi podružnica nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev ob 15. uri na glavnem trgu veliko dobrodelno tombolo. V slučaju slabega vremena se preloži na nedeljo dne 16. maja L 1. Vsaka tablica stane 2 Din 50 para. Tablice prodajajo vsi pismono.še in trafike. Dobitki so sledeči: I. tombola: Pohištvo (spalna soba.) IL tombola: Singer šivalni stroj. III. tombola: zlata moška ura. IV. tombola: moško kolo >Neger«. V tombola: 4 metre bukovih drv in mnogo drugih dobitkov. Čisti dobiček je namenjen bolnim in podpore potrebnim članom njih vdovam in sirotam. Dobitki so izloženi na grajskem trgu v oknu trgovine zadružnih mizarjev. □ Dve nepoboljšljivi sovražnih sta Jera Lenard in Antonija Fajs, ki sta se pred par dnevi stepli z neko tretjo žensko pred gostilno Anderle. Komaj jima je policija malo ohladila jezo, je že zopet zavrela kri in v Mesarski ulici sta si pretekli petek skočili v lase. Pretep obeh žensk je privabil celo množico radovednežev, ki so krohotaje gledali nenavaden dvoboj. Šele prihod stražnika ju je raz-gnal narazen. Jera je srečno pobegnila, dočim je Antonijo stražnik aretiral. □ Puščanje konj brer nadzorstva. Policija zelo strogo postopa proti onim voznikom, ki puščajo na cesti konje brez nadzorstva. Dogodilo se je namreč že večkrat, da so se konji nenadoma splašili ter zdirjali z vozom po ulici. Pretekle dni je bilo prijavljenih več takih slučajev in poccstniki konj, oziroma vozniki bodo občutno kaznovani. □ Nov gosilniški vrt si urejuje na Glavnem trgu gostilničar g. Zaklon pred pivovarno Tschelligi. Vrt obdaja lična železna ograja. □ Nep-eviden kolesar. Neki Langeršek Franc se je vozil s kolesom po strmi Mesarski ulici. Vozil je precej hitro ter prepozno zvonil, ko je dohitel staro kolporterko Kellner Marijo. Zaletel se ji je s kolesom v hrbet ter jo vrgel na tla. Zadobila je precej hude poškodbe na rokah. □ Nesrečen skok. Težko se je ponesrečil Jakob Bučnik, gredoč s ženo domov iz nekega vinotoča v Lajtersbergu. Hotel je skočiti preko majhnega jarka, pri tem pa je tako nerodno paedl, da si je zlomil nogo. Prepeljali so ga v bolnico. □ Sejmsko poročilo. Na svinjski sejm dne 80. IV. se je pripeljalo 324 svinj, 4 ovce, 1 kozo. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari eden po Din 100—125, 7 do 9 tednov stari eden po Din 150—200, 3 do 4 mesece stari eden Din 350—360, 5 do 7 mesecev stari eden po Din 400—425, 8 do 10 mesecev stari Din 550—560, 1 leto stari eden po Din 1500—1600,1 kg žive teže po Din 10.50 do 12.50, 1 kg mrtve teže po Din 15—17, koza po Din 150. Prodalo se je 193 svinj, 1 koza. da sta oba hkrati ležala na parah ia imela tudi en sam pogreb. nibnica Poroke. Dne ?8. aprila so bdli poročeni v Rib-niči sledeči pari: g. Anton Lovšin iz Goričevasi | št. 34 z gdč. Fraričiško Andolšek iz Jurjevice št. 28. i G. Andrej Andolšek iz Jurjevice št. 32 z gdč. Marijo Hrovat iz Prigoric« št. 52. G. Mihiel Šile iz Brega št. 8 z gdč. Antonijo Lavrič, Malilog št. 82, župnija Loški potok. Najdeno kolo. Dne 18. t m. jc bilo najdeno pod Jurjevico na njivi poleg ceste dobro ohranjeno mo%o kolo. Kolo je bilo ukradeno pri Picku, pa se je tat najbrže skesal in pustil kolo na cesti Vr&nika se nudi ugodna prilika pri nakupu dežnih plaščev vseh vrst iz gumija od Din ? f) naprei kakor tudi pelerine iz velblodo-e dlake od Din 400 naprej pri tvrdki" Fvati Lukič, Ljubliana, Pred Šfcoflio 19 Celje & Gledališče. V torek, dne 4. maja gostuje zopet v Mestnem gledališču osobje Narodnega gledališča iz Ljubljane, ki bo uprizorilo tragedijo Henrik IV. od Pirandella v treh dejanjih. Glavno vlogo igrata Rogoz in Marija Vera. Prepričani smo, da se bo celjsko občinstvo vendarle zavedalo važnosti teh umetniških prireditev in pohitelo v polnem številu v gledališče. Pričetek igre je ob 8. uri zvečer in traja do pol 11. ure zvečer. & Prireditev dijaške akademije je izpadla v soboto prav zadovoljivo. Natančnejše poročilo priobčimo jutri muf © Slovesnost blagoslavljanja novih orgelj v minoritski cerkvi se bo vršila po sledečem prevzv. knezoškofa dr. Karlina in tujih gostov. Zvečer na vrtu minoritskega samostana sere-nada, pri kateri sodeluje Slovensko pevsko društvo in dijaški tamburaški zbor minoritskega semenišča. V nedeljo, dne 9. maja ob 9. uri dopoldne blagoslovitev orgelj, po blagoslovu pridiga prevzv. knezoškofa dr. Karlina. Po pridigi slovesna sveta maša, pri kateri bo pel župnijski cerkveni zbor pod vodstvom učitelja A. Stritarja. © Spored cerkvenega koncerta, ki se bo vršil dne 9. maja 1926 ob priliki blagoslavljanja novih orgelj v župni cerkvi sv. Petra in Pavla v Ptuju. Pri koncertu sodelujejo gg.: P. Hugolin Sattner, St. Premrl, P. Kamilo Kolb, prof. N. Goller in ptujsko Slovensko pevsko društvo: .1. I. S. Bach: Zaigra in fuga i C-duru, igra na orgijah g. St. Premrl; 2. St. Premrl: »Dobrotno nam ohrani dom in rod«, poje mešani zbor Slov. pevskega društva. 3. Fr. Dugan: »Salve Regina«, poje bariton solo 8 spremljevanjem orgelj g. P. Kamilo Kolb. 4. A. Guilmant: Pastorale v A-duru, igra na orgijah g. St. Premrl. 5. Dr. Fr. Kimovec: »Oče naš«, poje mešani zbor Slov. pevskega društva. B. P.ossi: »Redemtion« izvaja na orgijah g. St. Premrl. 7. P. H. Sattner: »Slavite Marijo«, poje mešani zbor Slov. pevskega društva. 8. I. S. Bach: Recitativ in arija iz kantate 82. poje bariton solo s spremljevanjem orgelj P. Knmilo Kolb. 9. Polleri: Tokata v E-duru. — Kor -ert se vrši ob pol 4. popoldne in ob 8. uri tvečer. Novo mesto Sodnijski izpit je napravil pri višjem de-želnnn sodišču v Ljubljani tukajšnji avskul-tant Franc Slabe. Redek slučaj. V četrtek so pokopali v firiihelu Martina Lužarja, cestarja iz Broda in Oj govo ženo. in sicer oba naenkrat. Zena je tunrla v torek podnevi, mož oa zvečer, tako Šoštanj Občinski proračun je bil zadnji up, zadnja nada naših demokratov, da vržejo sedanjega župar na in dobijo toli zaželjenega gerenta. Pri tem delu so jim pridno sekundirali socijalisti obeh barv. Pa človek obrača, Bog pa obrne. Tako je bilo tudi sedaj. S lo pritožbo na g. Baltiča — upamo, da zadnjo — so se pa gospodje iz opozicije silno urezali. Namesto gerentstva zvišanje doklad; in namesto pobitih klerikalcev nejevolja lastnih volivcev. To je poper, ki gospode žge, da je joj. Zlasti peče socialiste. Tako je eden njihovih vzdihnil: »Dvema služiti je ležkoM Verjamemo! Kolodvor Veni brez pitne vodo. Prejeli smo pritožbo, da na kolodvoru Verd ni pitne votle. Potniki, ld čakajo vlakov, in tudi drugi, ki so zaposleni na kolodvoru, morajo trpeti žejo. Prosimo železniško upravo, da temu nedostatku odpomore. Jesenice Zadnja vožnja. Vlakoopremno osobje, ki vozi iz Ljubljane, ne pelje samo do Jesenic, ampak do Boh. Bistrice odnopno do Podbrda. 1. maja je imel pri vlaku, ki odpelje iz Ljubljane ob sedmih zjutraj, g. Anton Kravanja službo vlakovodje. Na Jesenicah se je še veseio pomenkoval s tovariši do odhoda vlalta ob pol 10. Pripeljal je v Bistrico, nato pa skozi predor v Podbrdo, kjer je še vse službene posle opravil. Ko se je vlak vračal, je Kravanja med vožnjo skozi predor umrl. Prenesli so ga v mrtvašnico v Boh. Bistrici. Bil je čislan in spoštovan od svojih predstojnikov in tovarišev. Težak transport Na južni strani Jesenic se dviga Možaklja, ki ima nekako 1000 m morske višine. Skoraj na vrhu kuhajo oglarji oglje in enemu teh oglarjev je v čelrtek nenadoma zbolela žena, katera mu je pri delu pomagala. Ni preostajalo drugega kot da jo je naložil na sani ter ponoči ob dveh po nevarnih, strmih grebenih pripeljal v dolino, kjer je zbudil ljudi, da so mu posodili ročni voziček, na katerem je od bolečin zviiajočo se ženo pripeljal do zdravnika. Ta je takoj odredil, da so jo s prvim jutranjim vlakom prepeljali v ljubljansko bolnišnico. planine bo 0. maja (5. nedelja po Vel. noči) romarski shod. Krasote majeve narave in na novo osnažena okolica cerkve bo veselo presenetila vse obiskovalce. Tudi izletniki med tednom dobe najpotrebnejša obvestila pri novem cerkovniku. Tržič. Na dan 4. maja praznuje naš trg tradicijonelni praznik sv. Florijana. Vrši se j gasilska maša ter procesija. Posrečilo se je 1 pridobiti sodelovanje znane godbe jugosl. železničarjev iz Ljubljane. Le-ta priredi tudi promenadni koncert na trgu in siccr od pol 12 do pol 1 ure pop. Ob pol 3 popoldne se vrši vrtni koncert v gostilni Primožič v Pristavi pri Tržiču; čisti dobiček je namenjen nabavi gasilnega orodja. Posebno sosedna društva lahko vrnejo obiske vedno uslužnemu gasilnemu društvu v Tržiču. Cerkveni vrstnik Romanje na Trsat! Katoliško prosvetno društvo v Skofji Loki priredi o Velikem šmarnu dne 15. avDomu« do 6. ure zvečer ! prvega dne. — Za udeležbo se je treba pravočasno po dopisnici priglasili na: Vodstvo »Doma duhovnih vaj«, Ljubljana, Zrinjskega 9 in povedati, kdaj kdo želi opraviti duhovne vaje. Kdor se je priglasil, pa hi bil iz važnega vzroka zadržan priti, V cvetoči naravi praznujemo Cvetka ali sv. Florijana 4. maja pri zgodovinsko znameniti cerkvi sv. Florijana pod Sv. Križem. Bo pridiga in sv. maša v cerkvi in tudi gorska pridiga na prostem pred staro cerkvico na skali. V nedeljo 9. maja pridejo pa gasilci v velikem številu častit svojega zavetnika in kakor čujemo. pride tudi novoustanovljena močna delavska godba. Porabite ta dneva za majniški izlet k tej znameniti cerkvici iz turških časov. — Vsem, ki že težko čakajo na vprizoritev »Miklove Zale« sporočamo, da so vse ovire srečno premagane in se bo vprizorila na Vnebohod dne 13. maja in ponovila v nedeljo 16. maja. Obakrat ob 3. popoldne. Ker je velikansko zanimanje, si preskrbite pravočasno vstopnice v predprodaji v kaplani ji. Vrelzm. szrfe V61. Polana. Predsednik tukajšnje naše politične organizacije g. Ivan Zver se je poslovil od nas; odšel je za kruhom v Kanado. Vnetemu pristašu in gorečemu delavcu za zmago kršč. misij izrekamo za ves njegov trud iskreno zahvalo ter mu želimo srečo na pot. Puconci. Dne 27. aprila je umrl v Budimpešti v Elizabetnem sanatoriju g. Kuzmič Kalman, gostilničar v Puconcih. Njegovo truplo bodo prepeljali v domači kraj. Martjanci. Po večletnem prestanku bo 6. maja pri nas zopet kramarski in živinski sejem. Oblast je dovolila, da se bodo smeli vršiti pri nas zopet isti sejmi, ki so se svojčas vršili; t. j. trije vsako leto: zgoraj navedenega dne, 6. avgusta in 11. novembra. Št. Jurij pri Grosupljem. Zapustil nas je g. učiltelj Franc Gruden, ker je bil nenadoma prestavljen. Čeravno je bil malo časa pri nas, je bil splošno priljubljen. Bil je navdušen pevec, sodeloval je pri tukajšnjem pevskem odseku. Zelo ga pogre*a-mo; ostane nam v trajno hvaležnem spominu in mu izrekamo tem potom iskreno zahvalo za ves trud. — Cas za orlovsko prireditev nam hitro poteka. Sprejem bo pri jutranjih vlakih na Grosupljem, odtod sprevod k sv. maši, ki se bo brala na prostem; pričakujemo, da bo sprevod nadvse veličasten. Posameznim odsekom smo razposlali okrožnice ozir. vabila. Prosimo odseke, naj nanje takoj odgovore. Kakor smo že v okrožnicah oziroma v vabilih prosili, prosimo tudi druge pevce in pevke bližnje in daljnje za sodelovanje pri skupnem petju pri sv. maši. Pelo se bo, kar se je pri zadnjem kat .shodu v Ljubljani. — Opozarjamo že danes, da bomo imeli bogat srečolov, koštrun, ki se bo dobil za 1 Din, že težko pričakuje novega gospodarja. Avto in vozovi iz Grosupljega v Št Jurij in obratno bodo na razpolago. Za polovično vožnjo na železnici smo zaprosili. Bog živi! Stari trg pri Ložu. 1. 5. se je otvorila tel. zveza Starega trga preko Rakeka s svetom. Za to zvezo so rega trga preko Rakeka s svetom. Za to zvezo so morali domačini zbrati visoke tisoče dinarjev. — 31. maja zjutraj pred 7. uro odide okoli 670 udeležencev (toliko je dosedaj priglaSenih) s svojim vlakom na Bled, kjer se takoj popeljejo na Otok. Po sv. maši odmor za kosilo na otoku, potem ogled Bleda, proti večeru z vlakom do Otoč. Na Brezjah pobožnost ln spovedovanje. 1. junija več sv. maš in skupno sv. obhajilo. Okoli 9. ure z vlakom iz Otoč do Ljubljane, okrog 3. pop. z vlakom na Rakek. Natančna navodila, točen spored in izkaznice dobe pravočasno v roke vsi udeleženci. — Sv. birma v Starem trgu pri Ložu bo na Vnebohod 13. maja. G. škof pride iz Grahovega v poned. 10. maja popoldne po 4. uri v Stari trg, obišče 11. in 12. maja šole in nekaj podružnic, popoldne 18. pa odide v Babno polje. Vsi župljani, ki spoštujejo v g. škofu cerkvenega predstojnika, ljudskega dobrotnika in narodnega voditelja, ga žele slovesno pozdraviti I ob prihodu in mu bivnnip y lop! loSki dolin! storiti j prijetno. — Na Križni gori, ki nudi krasen razgled na cerkniško in Inikn dnliiiA. Snež-nik in Kumniike I naj se pravočasno odglasi, da napravi mesto dragemu. Oskrbnina znaša za vea čas 120 Din. Vodstvo »Doma duh. voj«.1 Aposlolstvo sr. Cirila in Metoda spada med naše najvažnejše verske organizacije. Dne 11. marca 1926 je sveti oče Pij XI. vsem udom dovolil po-dobne milosti kakor jih imajo udje DšV, duhovnikom pa take pravice, kakor jih iina »Unio cleric S tem je krepko poudarjena važnost te družbe. Sedaj se tiska letno poročilo. Vse poverjenike prosimo, naj takoj pošljejo nabrane prispevke, da so objavijo v letnem poročilu. Naše dijaštvo Nn 50. rednem občnem zbora J K. A. D. »Zaip. jec je bi! izvoljen sledeči odbor: Preds.: Makslm Sevsek, stud. phil.; tajnik: Joško Krošelj, stud. phil.; blagajnik: Miroslav Tozon, stud. iur.; gospodar: Makso Rak, stud. phil.; arhivar: Avgust Novak, cand. iur.; revizorja: Jože Hunier, stud. iur., France Hartman, cand. iur. .1. k. a. d. »Danica« ima danes ob 8. zvečer občni zbor. Starešine in člani br. društev vabljenL ZZa učiteljstv o Podružnica Slomškove zvezo *a novomeški hi fmomeliski okraj zboruje v soboto dne 15. maja t. 1. v Javorju. Izstopna postaja Radohova vas. Odhod z vlakom, ki vozi ob pol 8 zjutraj iz Novega mesta. — Predava tov. Smolik in tov. Skebe. — Za kosilo se je javiti tov. Jevnikarju, učitelju v Št Vidu pri Stični. — Na obveznost v udeležbi apelira načelnik. Orel Orlovski odsek i,a Vrhniki priredi 13. maja popoldanski javni n.-ntcp. Spored: Ob pol 2 sprevod skozi trg v farno cerkev. Ob 2 šmarnico in ob pol 4 javni telovadni nastop. Po telovadbi prosta zabava, šaljiva pošta, srečolov. Ker je Vrhnika pri-| pravna za izlete in je tudi dobra zveza z vlaki, va-| bi k obilni udeležbi odbor. Naznanila Društvo najomnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja javna odborova seja v sredo dno 5. maja 1926 ob 20 uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure pojasnila Sv. Petra cesta št. 12, podpritličje, vhod iz ulico Za čreslom. »Električna zadruga v Spod. Šiški« opozarja vse svoje člane, da se vrši redni občni zbor v nedeljo dne 9 maja t. 1. v ljudski šoli v Spod. šišld. Društvo slovenskih sodnikov ima svoj občni zbor dne 9. maja 1926 ob 10 dopoldne v dvorani št. 17 okrožnega sodišča v Celju. Otvorfrav razstave francoske grafike 17. in 18. stoletja. Naša podjetna Narodna galerija, ki je prva jela slovensko javnost seznanjati s sistematično urejenimi umetninami naše preteklosti, porablja vsako priložnost, da pokaže Slovencem tudi dela tujih umetniških kultur. Takb je sedaj priredila razstavo francoske grafike 17. in 18. stoletja ter jo preteklo soboto, dne 1. maja, slovesno otvorila v Jakopičevem paviljonu. V paviljonu, ki je za čas kratke razstave zunaj okrašen s francosko tri-koloro, se je ob pol 13. uri zbralo odlično in številno občinstvo. Opazili smo francoskega konzula g. Flachea, zagrebškega francoskega lektorja g. Varnierja, rektorja ljubljanske univerze dr. Pitamica, zastopnika ljubljanskega mesta dr. Puca in dr. Zarnika, dr. Ravniharja, Antona Kristana, Otona Zupančiča, dr. Vindi-šerja, mnogo odličnih dam, umetnikov in zastopnikov prosvetnih korporacij. V imenu Narodne galerije je navzoče pozdravil tajnik Narodne galerije dr. Cankar, ki je izrekel toplo zahvalo Francoski družbi za umetniško propagando in izmenjavo, po kateri se je razstava omogočila, in poudaril važnost te razstave, ker je po večini zbirka del 18. stoletja, ko je stala francoska umetnost na prvem in vodilnem mestu v Evropi. Nato je prof. Renč Martel v francoskem jeziku zahvalil Narodno galerijo za lepo prireditev, zlasti gg. Janeza Zormana in dr. Mesesnela, ki sta jo okusno uredila, ter na kratko karakteriziral umetnost, ki je na razstavi zastopna. Kakor smo zvedeli, se ima kmalu vršiti na razstavi predavanje prof. Mar-tela o francoski umetnosti. — Razstava obsega okrog 120 listov, med katerimi so zastopana vsa najslavnejša francoska imena 17. in 18. stoletja, in ostane odprta samo 14 dni, na kar se neprodana dela vrnejo v domovino. Uspeh slovenskega slikarja v Benetkah. Akad. slikar in kipar Tone Kralj je po-slal pa mednarodno razstavo v Benetkah svoj Pasijon. Stroga jurv, ki je odklonila silno množico drugih plastik za razstavo, je sprejela delo našega umetnika enoglasno v veliko razburjenje Italijanov, katerim so bila dela odklonjena. Čestitamo. Slovenska opera v Splitu. Za gostovanje slovenske opere v Sarajevu, Dubrovniku in Splitu vlada povsod veliko zanimanje. Časopisje obširno piše o delih, ki jih igra slvenska opera. Zlasti je zanimiv članek o razvoju slovenskega gledališča, ki ga je priobčila &pl tska »Nova doba«. Prva slovenska predstava v Ljubljani je bila 1. 1670. V drugem članku navaja isti list posamezne umetnike ter končuje, » da so Slovenci vobče znani kot vestni v svojih izvedbah. Zato jih tudi spljtsko meščanstvo pričakuje z največjim interesom.« Operno osebje je prispelo v Split v petek popoldne s parobredom »Kumanovo«. Ob prihodu ga je sprejelo številno občinstvo. V imenu občine «ra Je pozdravil orof. Barač. Zvečer se je vršila prva predstava. Peli 30 Wagner'evega »Večnega mornarja«. Nova doba je prinesla obširen članek o zgodovinskem ozadju opere »Boris Godunov«. Ljubljanska opera bo gostovala v Splitu do četrtka. Cjuhljamz^o gledišče Drama. Začetek ob 8 zvečer. Torek, dne 4. maja: Zaprto. Sreda, dne 5. maja: PYGMALlON. Red A Četrtek, dne 6. maja: BORBA. Izven. Petek, dne 7. maja: IDIOT. Red E. Mariborsko gledišča Repertoar: Torek, dne 4. maja ob 20. uri: »GREH. Ab. A. — Krstna predstava: Greh od A. Cerkvenika. »Ognjenik« na mariborskem odru. V najkrajšem čas vprizori mariborska drama v prevodu in režiji g. Joško Koviča zanimivo in velezabavno ve-; seluigro od L. Fulde »Ognjenik« (»Der Vulkan«). ! 0 delu in pisatelju več prihodnjič. e in revije »Mladika«. 5. številka tega najboljšega sloven« skega družinskega lista prinaša naslednjo vsebino: Leposlovje: M. Malešič, Kruh. B. Magajna, Talita, kumi! Orczy-Poljanec, Za Cezarja. Pesmi: L. Tur-šič, Marija Pomagaj, Maj. J. Pucelj Siromakova pomladna, Pomladna legenda. S. Kosovel. Peter ka-menar. Poljudno znanstvo: Lojze Res, »Kraljica morja«. V. Steska, Langusova doba. Slike: G. Bel-lini, Mati božja z Detetom. Benetke, pogled z morja na Doževo palačo, most Rialto, Markov tro, go-. lobje, kanal. Tizian, Mati božja s črešnjami. Tinto-retto, Sv. Nikolaj. M. Pernhart, Schrottenthurm prt Celovcu pozimi. P. Veronese, Alegorija pridnosti I Pri »Liščkovilu so skrbi in veselje. »Lačen, lačen!« ! kliče mladi drozd mamico. Indijski romarji. Turki-nje v stari noši in moderne Turkinje. Pisano polje: ! J. B. šedivy, Dogodki na daljnem Vzhodu ne Evropa. Drobtine. Nove knjige. Krivogled. I. KoštiAl, Slovniški brus. Inž. C. Jeglič, Nagelj. Dr. Brecelj, O prehrani Mati. Moda. Kuharica. Šale. Čarodej. Uganke. »Vigredf. Vsebina 5. Številke: Cilka Vračko-va: Njej — Njenih rož! P. Krizostom: Marija — src dekliških hrepenenje. Po dr. M. Gatiererju: Zakon in devištvo. O. S.: Samoljubjo in ljubezen. Od sr-ca do srca SI. Savinšek: Arhitektura ali stavbarstvo. Franjo Neubauer: Moj maj. I. K Tebi, Marija! II. Vračam se. III. V Tvojem srcu. Zdrava, roža Marija: Slavko Savinšek: Angelica (Dalje). L. Turšič: »Jurčki« (Dalje). Rožni dom: Francka G.: Majnik v Rožnem domu. Gustav Strniša: Zjutraj. Vigrednica — gospodinja. Organizacija: Narodno občeslvo. Ivanka Š.: Telesno zdravje — duševna moč. Sestra, pomagaj! (Konec.) Iz orličke centralo. Sestre sesiram. Drobiž: Uredniška molčečnost. Prejeli smo in priporočamo. Turisiilka Odbor Turistovskega kluba »S!an«)i, katere je pela tudi že na svojem zadnjem koncertu v Filharmoniji. Veliko dela je moral imeti pevovodja z »Grafiko« in združenimi zbori (ti so zapeli J. Scheua »De'avski pozdrav«), preden je opilil glasove in jih kar-seda izenačil, preden je dinamično in glede hitrice in prednašanja obdelal skladbe ter uredil razmerja med glasovnimi skupinami. »Grafika« je dosegla že veliko, morda celo vse, kar je od nje mogoče zahtevati. Pevsko društvo »Cankar« je pelo Emila Adamiča »Kregata se baba Ln devojka«, Pavčiča »Nocoj je pa lep večer« in Z. Prelovčevo »Škrjančku«. Pevovodja Perko je s presenetljivim muzikalnim čutom izdelal ono dramatično »kreganje« v Adamičevi pesmi, sicer je poživil izvajane skladbe z jarko menjavo hitrice izvajanja in s kontrastno, temperamentno dinamiko, kantilene so se plastično dvigale izza ozadja. Ta mladi, doslej širši javnosti malo znani pevovodja se ne sme zanemariti »Delavsko glasbeno društvo« pod D. Grumom je številno šibko, glasovno tudi, sramežljive prve produkcije njegove ne bomo še sodili. G. A. Zupanu kot solistu (Škerjanc: Vizija Grečaninov: Ujetnik) je potreben sistematični vokalni študij, talenta ne sme zanemariti. Veseli nas delo delavcev na glasbenem polju, presenečajo nas neka resna stremljenja njihova v tej smeri. Kaj če glasovi niso tako gladki in j^ibki, če sc dosegljaj še ne da meriti z dosegljaji visoko stoječih pevskih društev, ki imajo dolgo vežbanje za seboj in umetnostne tradicije že nekaj — za dobro vzamemo, kar ste pokazali, vam pa naj bo petje v uteho po trudapolnem delavnem dnevu in v notranje plemenitenje. V. • • • Češka filharmonija ima v Italiji tako izredne uspehe, da je morala že drugič preložiti svoj ljubljanski koncert, ki se definitivno vrši v ponedeljek, dne 10. t. m. Radi predolgega bivanja v Italiji je morala svoja dva koncerta v Zagrebu odpovedati in se po ljubljanskem koncertu odpelje takoj v Slovaško. Koncertno občinstvo, ki si še ni preskrbelo vstopnic, opozarjamo, da je še prav pičlo število vstopnic na razpolago. One posetnike koncerta, ki so si dali rezervirati vstopnice, opozarjamo, da jih dvignejo gotovo do srede opoldne, ker bi se sicer oddale drugim re-flektantom. Ni še razprodan koncert Češke Hlhamo-nije in so neresnične vesti, ki to trdijo. Res pa je, da je velik del dvorane že prodan in da mora zelo pohiteti, kdor hoče še izVrnti med sedeži. Oni l.ubitelji glasbe, ki so s do sedaj rezervirali sedeže za ta koncert v Matični trgovini, se opozarjajo, da pridejo po te sedeže najkasneje do srede, dne 5. maja, ker se bodo sicer ti sedeži drugim prodali. Gospodarstvo Obrtno gospodarska razstava v Ormožu. Zadnje poročilo o okrajni obrtni gospodarski razstavi v Ormožu popravljamo v toliko, da se je spored razstave spremenil in definitivno določil na sledeče dneve: obrtna od 8 do 15. avgusta 1926; konjska 8. avgusta od pol 12. do 18. ure; govedo, svinje in perutnina 9. avgusta od 10. do 18. ure; vinska razstava dne 10. avgusta od 10. do 20. ure. Vabimo vse, ki se za gornje panoge našega gospodarstva zanimajo, da poleti jo v navedenih dnevih v divne ljutomerske gorice, da poleg rujnega vinca vidijo tudi produkte drugih gospodarskih panog ornioSko-ljutomer-6kega okraja. Žitni trg. Svetovni trg izkazuje neenotno ten-rtenco. Notacije za pšenico so: v Bački Din 3.—, v Sremu in Slavoniji pa Din 3.05, Hrvatska in Bosna zahtevajo celo Din 3.10. Poročila o stanju posevka ia cele države so dosedaj ugodna. Začela se je že trgovina z novo pšenico in zabeleženi so bili zaključki Dan 2.40—2.45 duplikat-kasa. Tako zgodaj še nikoli niso začeli trgovati z novo plenico, kar je dokaz, v kako težkem položaju se nahajajo producenti; nimajo denarja za pomladanska dela in se že zadolžujejo, ko prodajajo novo pšenico. V trgovini s pšenico je mirno kot tudi v trgovini z moko. Promet s koruzo je znaten kljub nazndujočim cenam. Izvoz v Italijo je dober. Za promptno blago se plača Din 132.50 baška ali nemška postaja. Tovarna klobukov »šešir« d. d. izkazuje za leto 1925. čisti dobiček 285.215 Din, kar omogočuje izplačilo 9%ne dividende. To dobro uspevajoče podjetje zaposluje čez 250 delavcev in je lani prodalo 67.000 klobukov in 27.000 velurtulcev za 9,967.000 Din torej znatno več kakor leta 1924. Tovarna je začela delati že za izvoz. Smodnišnieo r Kamniku bodo demontirali? Kakor poroča »Jutarnji list« iz Ljubljane, se govori, da bodo smodnišnieo v Kamniku, ki je državna last, demontirali in prenesli v Srbijo. Sirarstvo ▼ Hrvatski in Slavoniji. Po podatkih sagrebake trgovske in obrtniške zbornice je v Hrvatski in Slavoniji okoli 20 sararen, le 2 podjetji Bta bolj industrijskega značaja. Poprečna letna produkcija znaša 40 vagonov (od tega 50% trapist, 10% groyer). Ement-alskega sira pa dobavlja Slovenija letno približno 10—15 vagonov. Poročilo trgovske in obrtniške sborniee t Zagrebu sa 1925. Kakor za leto 1924. tako je tudi za lansko leto zagrebška trgovska in obrtniška zbornica izdala obširno (275 strani) poročilo za 1. 1925. Poročilo je znatno boljše kakor ono za 1. 1924 in je verna slika gospodarskih razmer v preteklem letu ne samo na področju zbornice ampak tudi cele države. V primerjanju z letom 1924. imamo predvsem omeniti prvi del: Gospodarsko poročilo, ki daje pregledno sliko položaja najrazličnejših gospodarskih panog. Navedeno je stanje zaposlenosti, potem cene raznih produktov v teku leta, glavne nepriiike dotičnih panog itd. Drugi ded pa obsega popisovanje dela zagrebške zbornice. — Ob tej priliki omenjamo, da je priporočati tudi drugim zbornicam izdajanje takih poročil posebno o gospodarskem položaju kakor je ravno prvi del tega poročila ki govori o gospodarskem položaju. Cene turnirja. V zadnjem času so bile zabele-tene sledeče cene furnirja (po »Internat. Holz-markt«) za kub. čevelj v Din: bukov 0.8 mm 0.52 —0.65. hrastov 0.9 mm 1.20, 1.0 mm 1.45, žagan ca. lJi mm 3.25, orehov 0.8 mm 1.05, češnjev 0.8 mm 1.40, hruška 0.8 mm 1.60, afrik. 2.—, lipov 0.7 mm 0.50, javorjev navaden 0.8 mm 1.20, Ia 15.50, srednji 9.50. Reka in Sušak. V letu 1925. je znaSal promet v reškem pristanišču 709.000 ton (uvoa 406.000 ton, izvoz 303.000 ton), v sušaškem pristanišču pa 1,049.000 ton (uvoz 340.000 ton, izvoz 709.000 ton). Odkar pa je v veljavi novi železniški tarif, pa je uvoz v Sušak znatno padel. Jugoslovansko-češka trgovinska pogodba. Kakor poročajo iz Prage, se bodo sredi maja t 1. začela v Belgradu preliminarna pogajanja za sklenitev trgov inske pogodbe med Češkoslovaško in Jugoslavijo. W>orsra Dne 3. maja 1926. Denar. Šport ILIRIJA — AMATERJI. V soboto 0:4 — ▼ nedeljo 3 > 4. Kakor smo že pisali, veljajo dunafski Amaterji za eno najboljših moštev Evrope in je zato gornji rezultat za Ilirijo nadvse časten. Držala se je prav izborno in bi bilo le želeti, da bi imela večkrat tako dobrega in rutiniranega nasprotnika. Obisk je bil prav I>ovoljen, za nas je 2500 gledavcev že zelo Epo število. Po rezultatu prvega dne so v9i mislili, da bodo tudi drugi daa vodili Ama- Zagreb. Berlin 13.51-13.55 (13.52—13.56), Italija 227.04 -228.24 (227.85-228.55), London 275.36—276.56 (275.936-277.136), Newyork 56.589 -56.889 (56.598—56.898), Pariz 185.33—187 33 (185—187), Praga 167.95-168.95), Dunaj 8.005— 8045 (8.0062—8.0462), Curih 10.95625—10.99*325 (10.955-10.995). Curih Belgrad 9.10 (9.11), Budimpešta 72.35 (72.45), Berlin 123.025 (123.20), Italija 20.715 (20.795), London 25.105 (25.17), Newyork 516.875— (517.375). Pariz 16.94 (17.05), Praga 15.295 (15.325) Dunaj 72.975 (73.05), Bukarešt 1.90 (1.95), Sofija 3.73 (3.75), Amsterdam 207.70 (208), Bruselj 17.60 (17.90), Kopenhagen 135.175 (135.30), Stockholm 138.50 (138.60), Oslo 112.65 (111.90), Atene 6.355 (6.40), Madrid 74.45 (74.85), Varšava 50 Dunaj. Devize: Belgrad 12.4550—49.50, Ko-danj 185.05—45, London 84.35—45, Milan 28.30— 40.50, Newyork 707.00—709.50 (ček 704.80—708.95) Pariz 23.17-27, Varšava 68.75—69 05. Valute: dolarji 706.10. francoski frank 23.09, lira 28.26, dinar 12.4275, češkoslovaška krona 20.90. Prnga. Devize: Lira 135.05, Zagreb 59.37, Pariz 110.30. London 163.925, Newyork 33.70. Vrednostni papirji. Ljubliana. 7% invest. posoj. 76—77.50, vojna odškodnina 318- 320, zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 192—195, Ljublj. kreditna 175 den., Merkantilna 100—104, Prašiedicna 867 —872, Slavenska 50 den.. Kred. zavod 165—175, zaklj. 165, Strojne 90 bi., Trbovlje 352—361, Vevče 100 den.. Stavbna 50—60, šešir 110 den. Zagreb. 7% invest posoj. 77.50—78, agrari 45 bi., vojna odškodnina 317.50—318.50, uit. "maj 321—322. uit. junij 324—328.50, Hrv. esk. 104.50-105, Kred. 108—110, Hipobanka 60—61, Jugobanki 97.50—98, Praštediona 870—875, Ljublj. kreditna 175—190, Slavenska 50 bi., Srpska 183 den. Ze-maljska banka za Bosno in Here. 135—145, Seče-rana 290—310, Nihag 30 bi., Gutmann 255—260, Slave* 145 bi., Slavonija 39—40, Trbovlje 350— 355, Vevče. 100 den. Dunaj. Podon.-savska-jadr. 765.090, Živno 738.000, Alpine 229.000, Greinitz 120.000, Trbovlje 442.000. Hrv. esk. 126.000, Leykam 132 000, Hipo-banlca 75.000, Avstr. tvornice za dušik 220.000, Slavonija 48.000. Blago. Ljubljana. Les: Hrastovi plohi od 2.50 m naprej, 60, 70, 80-130 mm, fco meja 1100 bi., hrastove podniee, 44 mm močne, od 18 do 30 cm šir., fco meja 1280 den., remeljni 35-70, 70-70, 80-80, 100-100 mm, fco meja 550 den., oglje vilano, suho, ! fco meja 88 bi. — Žito in poljski pridelki: Pšenica, 76-77 kg, 4%, fco vag. slov. post 335 bi., koruza, par. Postojna tranz. 175 bi., koruza in-zulanka, fco va#. Ljubljana 202 bi., koruza, fco v. bačka post 137.50 bi., oves rešetani, fco Novi Sad par. 175 bi., ajda, fco vag. slov. post. 260 bi., proso rumeno, fco vag. slov. post. 210 bi., rž, fco vag. si. post. 210 bi., otrobi drobni, fco vag. slov. post 125 bi., fižol prepeličar, fco slov. post. 270 den., fižol mešanee, fco slov. post. 150 bi., krompir beli, fco slov. post 60 bi. — S e n o, s 1 a m a: Seno v balah, polsladko, fco vag. slov. post 00 den. morala dunajska Hakoah vtakniti v žep poraz 0 : 3, proti klubu Indiana. ŠPORT V MARIBORU. V nedeljo sta se merila vodilna kluba Maribora, I. SSK Maribor in Rapid v vseh športnih panogah. Dopoldne: 2. mladina I. S. S. K. Maribor proti 1. mladini Rapida 4:4. — 1. mladina I. S. S. K. Maribora proti rezervi Rapida 5 : 0. Hazena: Hazena: Rezerve I. S. S. K. Maribora — rezerve Rapida 1 : 0. Prvenstvena tekma med I. družbo S. S. K. Maribora — I. družino Rapida 12 : t (6 : 0). Družina Maribora je to pot pokazala zopet, da ima izborno napadalno vrsto, ki jo podpirata dobri in požrtvovalni krilki. Igro, ki jo je predvedel napad Maribora, je daleko nad-kriljevala igro nasprotnika za ves razred. Upravičeno moremo unati, da bo postala družina Maribora ena najboljših v Sloveniji. Maribor je takoj po začetku dosegel vodstvo, ki ga je obdržal skozi celo tekmo. Videlo se je mnogo lepih kombinacij in tudi strela na gol ni manjkalo. Ramdova družina to pot ni imela sreče. Manjkala ji je skupnost. Počasnost srednje napadalke je marsikak dosti lepo sneljan napad, v ka'i pokvarila. Omeniti bi bilo treba le vratarico, ki je branila, kar se je le braniti dalo in se ima Rapid zahvaliti njej, da ni seore še večji. Sodnik g. šepec je bil dober in objektivni. Popoldne: I. S. S. K. Maribor rez__Rapid I b 12 : 4. Rezerva Maribora je predvcdla lepo Ln koristno igro in obeta ob stalnem treningu še mnogo. Prvenstvena nogometna tekma L S. S. K. Maribor — Rapid 3 : 4 (3 : 3). Ta nestrpno pričakovana igra obeh tekmecev ni nudila posebnega užitka. Videlo se je, da se gre predvsem za točke. Maribor, ki je dosegel vodstvo, jc pokazal v začetku dokaj lepih kombi-nacijskih potez, le start na žogo mu manjka. Tudi krilci niso zadovoljili. Pri večji požrtvovalnosti bi bil Maribor lahko odločil tekmo v svoj prid. Opažalo se je tudi, da je moral Maribor nastopiti z dvema rezervama, ki pa niso povsem zadovoljile. Rapid se je odlikoval po hitrem startu in izredni požrtvovalnosti, kar je še z malo sreče odločilo tekmo. Posebno smo pogrešali prodorno silo pri napadu Maribora. Zato so bili krilci Rapida tem boljši. Sodil jc g. Planinšek dobro in objektivno Ln je zopet dokazal, _ da ga imamo prištevati med najboljše sodnike. Znani športnik g. Roglič je tekmo pesne! s i filmskim aparatom in jo bomo imeli priliko 1 videti v kinu Apolo. Mednarodne nogometne tekme v Belgradu. V Belgradu se je med velikonočnimi prazniki vršilo 1 več zanimivih mednarodnih nogometnih tekem. | Belgrajski športni klub praznuje 15 letnico svojega i obstoja. Za to priliko je povabil več mednarodnih klubov, med njimi S. P. »Krakovia«, Krakovo, »Slavija«, Sofija, »Gradjanski«-, Zagreb. V nedeljo sta igrala tekmo »Slavija« ; »Gradjanski«. Igrala sta j neodločno 3 : 3. V pondeljek je nastopila »Slavija« proti »Krakoviji« in jo potolkla 2 :0. Jubilar Belgrajski športni klub je igral proti Gradjanskemu in ga je sijajno potolkel 6:1 (4:1). V torek igrata Belgrajski športni klub : Krakovia. RADKMACHER. Iz Amerike je prišel nazaj, poln zmag, ne» premagan. Šest tednov je bil odsoten, pa je čez dvajsetkrat startal, zmeraj zmagal, večkrat v sve-tovnorekordnem času. Veliko pišejo časopisi o njem, primerjajo ga Hoffu in Nurmijul Coolidge v Ameriki, Hindeuburg v Evropi, ta dva sta ga sprejela, oblegali so ga nabiralci avtografov, miru mu niso dali filmski operaterji. Njegova rekordna tabela je tile: 100 yardov 1:08.2, 100 m 1:58.8, 200 yardov 2:31.1, 200 m 2:49, 220 yardovv 2:46, 300 yardov 4:00.6, 400 m 5:50.2, 440 yardov 5:53.2, 500 yardov 6:56.6, 500 m 7:25.4. »Njegova domovina mu bo zmeraj hvaležna.« 0 Ameriki pripoveduje Rademacher zanimive stvari, hvali trud in skrb NVeissmuellerja in Laut-ferja ter športne zmožnosti Spenceja, ki mu je precej enak. »Pri revanšni tekmi na 200 m me je hotel napraviti nervoznega in me je pustil pet minut čakati. To me je zelo ujezilo, in tudi to, ker so mu tako ploskali, ko je prišel. Srdit sem šel v boj in sem zmagal. Za olimpijado so Amerikanci izborno pripravljeni; samo univerza Yale ima 15 plavačev, ki plavajo pod 1:4. V prostem plavanju na kratke in srednje razdalje Amerikancev ne bo mogoče premagati in bodo izvojevali bitke tam med seboj. V prsnem plavanju nam bodo Amerikanci najhujši tekmeci. Plavalnice v Ameriki so bajne. Samo Detroit na pruner jih ima 37. Nobene nove gimnazije ne zgradijo, ki bi ne imela plavalnice, o univerzah in hotelih niti ne govorimo. Sprejem je bil čisto ameriški, prijazen, a oprezen, kot bi hoteli reči: Pokažite najprvo, kaj znate! Naši ljudje so nam rekli: Morate zmagati, le učinkovite zmage Ameriknncem imponirajo. To našemu ugledu več koristi kot vse drugo. — Brez dvoma so naši uspehi in sprejem pri Coolidgeu dali našemu poslaništvu nagib za poročilo v Berlin in temu sledeči sprejem pri državnem predsedniku Hindenburgu.t KONEC DROMEDARJA. Marsikje je pod pritiskom avtomobila konj že davno izginil, ameriška mesta ga ne poznajo več, v evropskih velemestih so mu določene gotove dnevne ure, ko se sme prikazati na cesti itd. Sedaj si pa osvaja avto tudi pokrajine, kjer je bil doslej velblod edino prometno sredstvo, vidimo ga na prostranih mezopotanskih stepah itd. Pred dvema letoma so otvorili prvo avto-progo med Bajrutom in Bagdadom, skoz stepo in puščavo. V 22 urah jo avto predirja, z vel-blodom si potoval šest tednov. Potniškemu prometu se je pridružil sedaj tudi blagovni. Prej leno in malomarno prebivalstvo Sirije se pomika sedaj na ameriških avtih z 80 do 90 kilometersko hitrostjo naprej. Silno hitro si je avto Sirijo osvojil, na 150 ljudi pride že en voz, kar ni niti na Angleškem in Nemškem. Avtomobilni omnibusi se pomikajo po vseh glavnih cestah in si osvajajo strmine Libanona. Na 15 kilometrov dolgi poti iz Bajruta do prvih višin Libanona se dvigneš v avtu 800 metrov visoko. Po puščavi potujejo turisti in trgovci, profesorji in dijaki, vse v avtomobilih, nič več na velblodih. Pošta gre enkrat na teden. Proga iz Bajruta v Bagdad ni izdelana kot cesta, temveč gre poljubno na široko. Vode ni, a kaj je to v sedanjem času pri avto-mobilnem prometu. V oazi Palmira je turistom na razpolago moderen hotel z električno lučjo in tekočo vodo, s pečmi in hladilnimi napravami itd. Konec dromedarja! • terfi z veliko diferenco. Pa }e prišlo drugače. Ilirija je bila sedaj že vigrana in je bila v drugem polčasu Amaterjem kar enaka. Le čestitati ji moramo. Druge igre ▼ nedeljo. Jugoslavija je v Parizu premagala Rdečo zvezdo (Red Star) 4 • 1 ter je proti reprezentanci Pariza igrala 2 : 2. — O Mariboru poročamo drugod. — Avstrijei so v Budimpešti premagali Maiare 3 : 0, Romuni v Carigradu Turke 5 : 3, v Pragi Š"arla dunajski Simmering 5 i 0, v Newyorku je pa Umetni kavčuk. Nemčija je radi mnogostranske uporabe rabila v svoje svrhe čedalje več in več kavčuka. Ker pa je bila navezana v pni vrsti na uvoz inozemskih kolonij in južnoameriških držav, se je skušala tudi tu osamosvojiti. Razni nemški kemiki so analizirali kemizem kavčuka, da bi dobili potrebne komponente, s pomočjo katerih bi umetnim potom sestavili kavčuk. S tem problemom se je pečal zlasti profesor C. Harries in njegovi učenci v Kielu. In res se je leta 1909. posrečilo Hoffmannu in Conlelleju, ki sta vzela za osnovno komponento isopren, ki ga nahajamo v veliki meri v kavčuku. Poleg tega sta vzela še butadien, ki se pri navadni temperaturi nahaja v plinovi-tem stanju, kajti zavre že pri —4 stopinjah Celzija- Kot tretja komponenta je bil pa dimet-hylbutadien, ki je pri navadni temperaturi tekoč, zavre pa šele pri 69 stopinjah Celzija. Ako se vse tri komponente primerno segrejejo, se med seboj spoje in tako dobimo umetni kavčuk, ki se glede fizikalnih lastnosti od pravega prav nič ne loči. Iz njega izdelujejo kable, pneumatiko, vrvi in mnogo drugih stvari, ki so se izkazale vse brez izjeme kot zelo trpežne Najvažnejše pri vsem tem pa je vrednost umetno pridobljenega kavčuka z ozirom na pravega. V prvih letih je bila produkcija umetnega mnogo dražja, sedaj pa je padla cena že tako nizko, da lahko konkurira s pravim kavčukom. Glavno pa je tu to, da je preprečen monopol plantaž, ki so cene kavčuku svojevoljno diktirale. V letu 1910. na primer je cena skočila od 5 na 24 mark, vsled česar so se po vsem svetu vsi kavčukovi izdelki ne-izmerno podražili. Le Nemčija je obdržala svoje normalne cene vsled proizvajanja umetnega kavčuka, kar je zelo neugodno vplivalo na vse njene konkurente na svetovnem trgu. Solntna toplota in energija. Na podlagi opazovanj so dognali, da pošilja solnce na mejo našega ozračja na vsak kvadratni centimeter 2 kaloriji v eni minuti, i Kalorija je namreč ona množina toplote, ki je potrebna, da se 1 gram vode segreje za 1 stopinjo Celzija. S pomočjo teh številk so oziraje se na oddaljenost solnca in njegove površine skušali izračunati, koliko toplote izžareva solnce in 1: a i* — (U o *u KJ > Si 1 J? >v> P . M JJ % (4 ® 3S o z K bJ CO Q a e CQ «9 ® E O Ol 3 0) c _ > E = "S 3 »»3 - « ju ca 4) -O M N H) 0) s > N N J3> a? « > c ta u ~n Oi 13 u vO C 3 o c « "2 .5, u o g a 5 S P—, u > a a v &cf • • ^ C Q 'S S « o io £ >W (O £ . c 4> _o >N D. C m O C — C -* > H m. > O 0 o 05 p g "g d S ? z s B Ji o) jt iS, O D) . Zahtevajte cenik. štampiije S. PETAN, Maribor. Nasproti glav. kolodvora Otvoritev mehanične delavnice za popravilo vseh pisalnih In raMih strojev, Kontrolnih blagajn Pisarniške potrebščine kakor barvni trakovi, ogljeni papir itd. Priporoča se cenj. občinstvu t zagotovilom točne in solidne postrežbe ter z najnižjimi cenami. Z velespoštovanjem LUDOVIfl ŽITNIK Ljubljana, Kolodvorska ulica 26 (dvorišče) »M AKO« LJubljana, Dunajska c. 36, zraven Jugo-Auto Novo ofvorjena mamiiahfurna zaloga, prodaja vse oblačilno blago najceneje Poskusite, ne bode vam žal! i«* • _ _ f 36 v za nakup moških, fantovskih in otroških oblek, površnikov, dežnih ne0|CG7l6>|S V r plaščev in drugih oblačil Je In ostane edmcle Detajlna trgovina KftNfEJiCIJSKE TOVARNE fRilN DERENDA & C1E v LJubljani, Erjavčeva cesla 2 In GrafllSCe Slev. 4 Predno hupite. prepričajte sc o nizhiii cenah nase trgovine! Vsem v denar, stiskah s-3 nahajajočim, brezposelnim in nezadovoljnim osebam nudim takojšnjo pomoč. - Ustmenc in pismene ponudbe na naslov: Zastopstvo, JOŽE, Maribor, Vošnjakova ulica'It. 22, I. nadstropje, dnevno od 17. do 20. ure. 7ohuolo Ob priliki ' .^ube nam LdllVdld. drage sestre Marije Btejak ie tem potom najiskrcneje zahvaljujemo častiti duhovščini dobrovski za tolažbo in obiske v mukepolni bolezni štirih let. Prisrčna zahvala cenj. članicam Marijine družbe in III. reda za tolažilne in darežljive obiske in veliko udeležbo na njeni zadnji poti z zastavami. Vsem, ki so s cvetlicami in venci okrasili krsto in grob rajnice, in vsem, ki so od blizu in daleč prihiteli ter jo tako številno spremili na njeni zadnji poti. Prisrčna hvala in tisočeri: Bog povrnil Dobrova • Ljubljana, 2. maja 1926. ŽALUJOČI OSTALI. V bridki boli naznanjamo vsem znancem in prijateljem pretužno vest, da je nal nadvse ljubljeni in skrbni oče, oz. brat, gosp. Anton Dobaj posestnik v Svečini danes dne 30. aprila 1926 ob 'A 11 ponoči po svojem bridkem in trudapolnem življenju, po težki bolezni, mirno v Gospodu zaspal. Sv. maše zadušnice se bodo brale v domači cerkvi v Svečini ▼ ponedeljek dne 3. maja. Svežina pri Mariboru, dne 1. maja 1926. Žalujoča obitelj. o®ss V globoki žalosti naznanjamo, da nam je naš srčno ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat in stric, gospod FRANC KRISTAN poltni poduradnik v pok. v ponedeljek dne 3, maja po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo dne 5. maja 1926 ob 3 pop. iz hiše žalosti, Dunajska cesta 47, na pokopališče pri Sv, Križu. Ljubljana, dne 4. maja 1926. Globoko žalujoči ostali. Antonija štor-G«rjol naznanja v svojem in v imenu otrok Tonči u Dolika, kakor tudi vseh sorodnikov, prežalostno vest, da je njen predobri soprog, oče, sin, brat, stric in svak, gospod Ivan štor želez, nadsprevodnik drž. žel. t pokoju in gostilničar dne 2. maja t. 1. po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili za umirajoče, boguvdano preminuL Pogreb nepozabnega pokojnika le vrši v torek 4. maja 1926 ob pol 4 pop. iz splošne drž. bolnice na Zaloški cesti, na pokopališče pri Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi sv. Petra. Novi Vodmat, dne 2. maja 1926. ŽALUJOČI OSTALI. Mestni pogrebni zavod. Moško KOLO »Styria«, dobro ohranjeno, ceno proda L PER8, Polakova uL 223/L, Spod. Silka. 2919 PROSTOVOLJNA DRAŽBA HISE it. 120 ▼ Zagorju, (redi trga na križišču glavnih cest, nova stavba, s« radi smrti gospodarja proda. Vzklicna cena 90.000 Din. f* T. RABIČ *] To. Ljubljana NOVE ORGLE prospektne piščali, nove registre, električ. ventilatorje in vsa popravila orgel izvršuje strokovno v lastni delavnici po nizki ceni Anton DERNIC, izdelovalec orgel, Radovljica (Slovenija). 2743 SREBRNE KRONE goldinarje, zlati denar, kupuje po najvliji ceni URBANC - Narodni dom, Maribor. 2858 I .....................................................................................................................................................................................mumniiNiituiiHimiiitimiiiiimimiiiiimiii Brez posebnega obvestila. ANGELA STANCER - AGNOLA naznanja v svojem, kakor tudi ▼ imenu vseh ostalih sorodnikov žalostno vest, da jc njen dobri soprog, sin, brat, svak in stric, gospod Hinko Stancer trgovec in posestnik danes dne 2. maja 1926, po kratki in mukapolni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno preminul. Pogreb blagega pokojnika se vrši v torek, dne 4. maja 1926, ob pol 6 uri popoldne iz hiše žalosti Dunajska cesta št. 10, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. rekvijem se bode daroval v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja v sredo, dne 5. maja ob 7 uri zjutraj. V Ljubljani, dne 2. maja 1926. « Žalujoči ostali. Mestni pogrebni zavod ▼ Ljubljani. | BminMnnniiiiiNnittiiMiniiHifiiiiiiimmiimui ■nii)r,iiuiiMiiiii',iiii,ii'.:ii'ii'tt-i!iuii:riiiMiiii;!i:ii:i(i'':'iiMii:!iniiiii|?!t!iaitiMiinumimiO Klobuke, perilo, sandale, majice, dežne plašče, dežnike, čevlje itd. nudi po konkurenčni ceni JAKOB LAH, MARIBOR, samo GLA VNI TRG 2 Velepražarn Glavna carinarnica I. reda u Ljubljani. Dana 10., 11. i 12. maja 1926. godine u 10 časova prodavače se u »A« magacinu ove carinarnice 4 kufera razne zaplenjene robe, i to: A. 1 KUFER V. L. 2 U BRUTTO-TEŽINI 129 KG: 17 kg česte svilene tkanine desinovane, bojene, odredjene dužine, prosto porubljene, 231 komada — marama — vrednost 13.680 Dinara; 8.200 kg česte svilene tkanine bojene, odredene dužine, prosto porubljene, 10 komada — marama— vrednost 6000 Din; 15 kg polusvileni pliš, bojen sa odredjenom dužinom — 144 komada marama — vrednost 4500 Din; 2.200 kg česte svilene tkanine bojene, desinovane, -odre-djene dužine, — 6 komada šalova — vrednost 3600 Din; 48 kg česte svilene tkanine bojene — 820 m, vrednost 41.000 Din; 13.500 kg česte svilene tkanine, bojene, desinovane, 132 m, vrednost 9000 Din; 25.100 kg izrade nepomenute od drveta sirove u vezi sa finim materijalom, drveni kofer vrednost 250 Din; B. 1. KUFER V. L. BR. 1. U BRUTTO-TEŽINI 121 KG: 19 kg česte svilene tkanine, bojene, sa odredjenom dužinom, prosto porubljene, desinovane, 268 komada marama — vrednost 13.400 Din; 46 kg šivena roba od česte svilene tkanine, bojene, desinovane, 125 komada šalova, vrednost 75.000 Din; 3 kg česte svil. tkanine, bojene 29.3 m, vrednost 1800 Din; 24 kgr polusvilen pliš, bojen, sa odredjenom dužinom, 226 komada marama, vrednost 8000 Din. 29 kgr izrade nepomenute od drveta sirove u vezi sa finim materialom, drveni kofer vrednost 300 Din. C. 1. KUFER F. G. BR. 2 U BRUTTO-TEŽINI 112.500 KG: 4.300 kgr šivena roba od vunenih tkanina naročito nepo-menutih, bojena do 300 gr na 1 ms, 9 komada šinjela, vrednost 8000 Dinara; 17.500 kgr izrade od krzna od finih koža, prevučene, po-stavljene 9 komada šinjela, vrednost 20.000 Din; 24.600 kgr šivena roba od vunene tkanine, naročito nepomenute od 300—500 gr na 1 ma, bojene sa svilenom postavom i delimičnim dodat, krzna, 14 kom. odela, vrednost 18.000 Din: 5.800 kgr pletena roba nepomenuta, svilena, višebojena 240 komada kravata, vrednost 4800 Din; 1.200 kgr šivena roba od vunene tkanine naročito nepomenute od 300—500 gr, bojena, 1 kom. odela, vrednost 700 Din; 1.700 kgr svilena roba od česte svilene tkanine, bojena, sa delimičnim dodatkom krzna, 1 komad kaput, vred. 2500 Din; 1 kgr 700 gr krzno uradjeno ali neizradjeno od finih koža, 22 komada koža, vrednost 2200 Din; 0.900 kgr šivena roba od svilene pletene materije u komadu koji se na metar prodaje, bojena, 6 komada jumpera, vrednost 800— Dinara; 2.800 kgr polusvilen samet, bojen, 20 metara, vrednost 1000.— Dinara; 0.300 kgr šivena roba od česte svilene tkanine, bojene, desinovane, 42 komada kravata, vrednost 420 Din; 6V2 kgr pletena svilena roba, čarape, bojene 13« ducata, vrednost 4000 Dinara; 4 kgr česte svilene tkanine bojene, desinovane, odredjene dužine, prosto porubljene 52 kom. marama, vrednost 3400 Din; 8.200 kgr česte polusvilene tkanine desinovane, odredjene dužine, prosto porubljene, 108 kom. marama, vrednost 5400 Din; 33 kgr izrade nepomenute od drveta sirove u vezi sa finim materijalom, 1 kofer vrednost 300 Din. D. 1. KUFER F. G. BR. 1. U BRUTTO-TEŽINI 109 KG. 37 kgr šivena roba od svilene pletene materije u komadu koja se na meter prodaje, bojene, 262 komada jumpera i odela, vrednost 31.000 Din; 4.200 kgr šivena roba od vunenih tkanina, naročito nepo-menutih od 300—500 gr, višebojena, sa svilenom postavom. 3 komada kaputa, vrednost 2400 Din; 3 kgr šivena roba od polusvilene tkanine, višebojena, desinovane, sa delimičnim dodatkom krzna, 5 komada kaputa vrednost 3500 Din; 4Vz kgr šivena roba od delom svilene pletene materije više-bojene, u komadu, koje se na meter prodaje, 10 komada odela vrednost 4500 Dinara; 2.700 kgr šivena roba od vunene pletene materije u komadu koja se na meter prodaje, višebojene, 7 komada jumpera i 1 komad odela, vrednost 1000 Dinara; 1.400 kgr šivena roba od vunene pletene materije u komadu, koja se na meter prodaje, višebojena, sa delimičnim dodatkom krzna, 1 odelo vrednost 800 Dinara; 14.500 kgr izrade od krzna od finih koža, postavljena 36 komada boa vrednost 18.000 Dinara; 6 kgr izrade od ostalih životinskih materija, 12 kutija dutf-meta, vrednost 900 Dinara; 5 kgr kutije od kartona oblepljene artijom ma koje vrste — bez vrednosti; 30.700 kgr izrade od drveta, sirove u vezi sa finim materialom, drvent kofer vrednost 400 Dinara. Iz kancelarije glavne carinarnice I. reda u Ljubljani, dana 29. aprila 1926. god., Broj 8925. Edino naj vetje in in najmodernejše podjetje specieino _ _ te vrsta v siownni Meinariž Rado, Maribor, Glavni trg 21 Telefon interurban 476 Brzojavl; HezRgrii Maribor Trgovci, zahtevajte ponudbe! Za •ludotlmjiujm » iu.wij.-j- Ji« •dkiataH: Ar. Fr. rnlnTM. Urednik: Franc Teraatflav.