AND DISTRIBUTED UNDER PERMIT (No 55f) AUTHORISED Bt THE ACT OF OCTOBER C. 1917. OH PILI AT TH» POST OfflCT C T HEW TOME, K. V. Bi Order cf the Presfdent, A B Btrrlenon, P. M Gen. a j ved j i Uovemki dnevnik v Združenih državah p Velja sa celo leto.........$5.00 §3 Za pol leta............. Zi New York celo leto.. Za inozemstvo celo leto... 7.00 j 30t S ti.00 vj GLM NARODA TELEFON: 2876 CORTLANDT List slovenskih delavcev v Ameriki. g Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post OlP.ce at New York, N. Y., under the Act of Confrest of Xarch 3, 1879. The Largest Slovenian DaJy :n the Uni.ed States Issued every d*y except Sundays and legal Holidays BW 75,000 Readers TELEFON: 4687 CORTLANDT NO. 2 §TE\ 2 NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 3, 1920. — SOBOTA, X JANUARJA, 1920. NOVOLETNO SPOROČILO SAMUELA GOMPERSA SAMUEL OOMPERS, PREDSEDNIK AMERICAN FEDERATION OF LABOR. JE IZDAL NOVOLETNO POSLANICO. V KATERI VOLUME zzvm. — LETNIK XXV ni. _____ AVSTRALSKI ZMAGOVALCI PRI ZRAKOPLOVNI TEKMI. OBLJUBLJA POMOČ DELAVSTVA PRI NIH PROBLEMOV. RE&ITVI NAROD. Washington, 1>. <'.. 1, januarja. — Samuel (joinpcrs, predsednik American Federation of Labor, je izdal včeraj naslednjo novoletno poslanico: — Ameriški delavci so v novem letu pripravljeni, kot v prete-kloNti, vršiti svoje polne dolžnosti kot ameriški državljani. Mi smo vedno stavili svoje olncznosti kot državljani tiad vse drugo. Kot državljani smo zvesti ameriškemu idealu enake prilike za vse. V preteklosti smo smatrali za potrebno boriti sc za ta ideal pro-! ti skupinam, ki so skušale uveljaviti posebne priVilegije. Tudi boji se niso vršili v obrambo razrednih prednosti, temveč da se zagotovi j delavcu pravice in prilike, ki bi jih morali imeti vsi. Nasi boji so mogoče prinesli uepriiiko drugim, vendar pa sa preprečili večje zlo, — na ni reč poslabšanje možatosti enega dela naroda. Veliki boj delavstva v preteklost) se je vrši), tla sc zagotovi de-laveem v njih industrijulnili od noš« jih pravice prostih državljanov. Iiorili smo se, da dumo idealu Amerike vse uadvladujoči upliv za j naše zshtevc. Naše p« ui i/ključno bojevitega značaja. Mi smo-v stanu prispevati I izboljšanju produkcijskih procesov ter organizacije. Neposredni problem sveta je razviti produkcijsko organizacijo, j ki b« koristil direktno onim. ki so resnični proizvajalci in ki bo tu- I di služile potrebam slradujočih narodov. Kakorhitro se jim bo zagotovilo pravično postopanje, bodo ameriški delavci v stanu sodelo 1 VHt» pri oproščen ju ,»indukcije iz sedanjega oprijema špekulantov i»i uplivov, ki vodijo industrijo, da blednja obogati le par ljudi, ne j da bi prišla proknketju v dobro vsem. To je velika ualo^a, vendar bistveno potrebna za dober i-azvoj f t« kom bodočih let. p. is: vena je 7.n oni del, ki predstavlja Ameriko., — namreč enako priliko za vse. Ameriški dela vri bodo izvršili svo- J i'; polno dolžnost pri ivsitvi vseh problemov dežele. \a f d rs V je leto 11VJ0' Kaj prinese prostost, slavo in srečo vsem. našim ljudem! NEMČIJA NE MORE PLAČATI ANGLEŠKI FINANČNI IZVEDENEC, KI SE JE VDELEŽIL MI. KOVNE KONFERENCE, PRAVI, DA SO V PARIZU PREKANI-LI WIL80NA. — NEMICJA NE MORE IZPOLNITI POGOJEV OLEDE PREMOGA. DEMOKRATIČNI KOMPROMISNI PREDLOG Pemokrati so pričeli s sestavo kom promisnega predloga glede mirovne pogodbe. Washington, D. C., 2 jan. — V sled migljaja l< d številnih proeienj, tikajočih se dela tega časopisja in peticije z a odpravo cenzure. Tekom zelo zanimivej?« in poučnega pogovora je rekel ministrski predsednik: - Ne vrjamem. da bi prišlo v Italiji do revolucije. Pričakujem gotovo množino nemirov v posameznih krajih, vendar pa izključu* jem vsako motno*; revolucije. Najbolj važno vprašanje za Italijo je, da imamo in tla smo imeli številne težknfe radi dobave živil, vendar pa bomo v stanu premagali tudi te trik oče. Reki je posvečalo inozemstvo preveč važnosti. V resuici pa je'to zelo malenkostno vprašanje. Italija mora rešiti veliko bolj važna \prašanja kot lmprimei ona importov. denarne valute ter pomanjkanja surovi«, katere potrebujejo naše industrij*. Prepričan sem, da lotno v trenutku, ko bomo mogli priti v direktni stik z Jugoslovani, v stanu rešiti vse naše diference z njimi. Jadransko vprašanj'* je odvisno od prijateljskih odnošajev z narodi na drugi strani Jadranskega morja. (Strašno kunštuo!> Dosti se je govorilo in pisalo glede počasnih metod italjanske \iade in o njeni birokratskih nerodnosti. I>obro, ko s»*tn šel v Ameriko, sem naravnost hiepenel po tem, d« vidim delovanje vladnih de-parmentov v Wnshinptouu. kajti pričakoval sem videti nekaj čudovitega, nekaj povsem modernega in hitrega iti nekaj povsem različnega od italjanrtkili metod. V svoj* presenečenje pa sem videl, da nm ameriške metode prav take kot naše evropske, nič boljše, nič hitrejše io nič bolj moderne. stranka je rekla drugi: — Vi stavite prvi predlog. Novi načrt ni prišel dalje kot do odločitve, da se opusti vpra- . sanje, kdo bo napravil prvi korak. Povsem naravno bo to zelo previden proces in ko se bodo vr-uili demokratični senatorji s počitnic, bo vsak posamezni vpra-srn za svet in konečno bo stavljen republikancem poskusni predlog. Uspeh bo pokazal v koliki meri je reservacijonistom v resnici ua tem, da spravijo mirovno pogodbo s poti. Teorija je, da bodo republikanci odgovorili nato s svojim lastnim predloprom. Nato pa bodo demokratični voditelji poskusili dohiti za stvar toliko svojih ljudi kol mogoče. Ce bodo napravili republikanski senatorji slično kretnjo, je tipati, da se bo 64 senatorjev, katerih je treba za ratifikacijo, zbralo in ti bodo nato sklenili neke vrste kompromis. Nato se bo najbrž imenovala ncofieijelen konferenčni komite j, kojega namen je ugladiti vs<* diference, ki bi mogoče še obstajale med obema predlogoma. šala vrednost import iranegu blaga 556,959,104 kron. Trgovska bilanca nove republike je vslcd tc-zelo ngodna ter obeta postavi še ugodnejša, ko bodo prišle v de želo »urovine in ko bodo vse industrije zopet obratovale. Glavna stvar pa je, da se v resnici uveljavi mir, ki je neobhodno potreben zi evropske narode. ---- ------- -..... ^ ^ V.U/.V1V..H, ste lahko aretirani in zaprti. Kakšnega spola ste in kakšne polti f Koliko ste bili stari na svoj zadnji rojstni dan 7 Ali ste poročeni, vdovec ali ločeni 1 Kje ste bili rojeni? Kje sta bile?. rojena vaš oče in mati! .Kaj delate in kje delate? Ali ste^bili kdaj v šoli? Ali znate citati in pisati? Ali samo či-tetit Ali govorite angleško ? Ali imate svojo hišo in če jo imate, koliko dolga ie na nji? Kdaj ste prišli v Združene države ? Ali ste naturalizirani in če ste, katerega leta sta bili? Kateri je vaš materinski jezik? BLAGOR NAMI ITALJAX8KO VELIČANSTVO NAS BO OBISKALO. London, Anglija, 2. januarja. \ poročilu na Central News iz Kima se srlasi. da bo italjanski kralj Viktor Fmanuel tekom tekočega leta obiskal Združen" države. 1'ruguav in Argentino. DKNARJTK POSILJATVS V ISTRO. NA GORIŠKO IN -NOTRANJSKO. lsvrftoj«mo denarna (vplačil« popolnoma zanesljivo in »edanjm eazm>raa primerno tudi hitro p* celi Istri, na Goriškem in tudi m Notranjskem po ozemlja ki je a* *edrn«> po italjanski armadi. Jamčimo ali garantimamo m r«ako poiOjatev, toda sa kake mo goče zamud« v izplačilu Be mor no prevzeti oikake obveznosti 60 lir .... $ 4.40 100 lir ... $ 850 500 lir ---- $41.00 1000 Ur .... $81.00 Denar nam poslati je najbolj* po Domstk) Postal Money Orda iN pa pn New Yetfc Bank Draft TVKDKA FRANK SAKSKR, Pariz, Francija, 2. januarja. — Prepričan sem, da jc neka višja in božanstvena volja dovedla do zmage zaveznikov, — je rekel maršal Foch. ki je veren katolik, ♦(?kom nekejra pogovora. Dostavil je naslednje: — Kadar je v zgodovinskm momentu človek deležen vizije in jc vsled tega prepričan, da je ta vizija sklenila gibanja velikanske važnosti v strašni vojni, sem prepričan, da prihaja ta vizija od radnaravne sile, v koje rokah je človek le orodje. Na kak način sem torej zmagal v vojni? To sem storil s tem, da sem kadil svojo pipo. (Če bi ne bilo Amerikanccv in jih denarja, bi mu ta pipa nič ne pomagala.) Hočem reči, da se nisem razburjal. Skrčil sem vse le na bistveno, se izognil vsakemu čustvovanju ter posvetil vse sile svojemu delu. Ali je bilo to delo težko? Mogoče je bilo. Naša vojna, vidite, je bila zelo čudna vojna. To je bila vojna med vladami. (Prej so pa vedno govorili, da je bila vojna narodov, vojevana za principi je in pravic? malih narodov). Čc govorimo lc o nas samih, je stala naša francoska republika s svojim narodnim čustvom nasproti kajzerju, inteligentnemu možu mogoče, a ne preveč inteligetne-niu, bluferju. človeku nagle akcije in vsled t epa slabemu presojevalcu svojih lastnih dejanj. Nemčija je imela velikansko armado ter profcsijonalne vojake prve vrste, a manjkalo ji jc Molt-ke-ja. On bi nikdar nc započel vojne, ne da bi skušal nevralizira-ti Rusijo in če bi moral požreti to pilulo. potem bi vodil vojno na povsem drugačen način. To mi lahko vrjemite. NOV« NEMŠKA ARMAD* PREJŠNJI NEMŠKI GENERAL VON KLUCK JE NAVADEN VOJAK V NOVI NEMŠKI ARMADI, KI &TEJE MILJON MOŽ. — ZA-jHTEVE ZA VEČJO ARMADO SO BAJE UPRAVIČENE. — ZA ! VEZNIKI BREZ KONTROLE ČEVLJI BODO ZOPET DRAŽJI. Ameriški trgovci so sklenili zopet zvišati ceno čevljem, češ, da sc je surovi materijal silno podražil. Že prihodnji mesec bodo čevlji za petnajst odstotkov dra-žji. - London, Anglija. 2. januarja. — Angleški vojni urad je mnenja, da znašajo oborožene sile Nemčije v celoti približno en miljon mož. Ta sila je razdeljena v redno armado, ki šteje -100,000 mož; v kopne sile redne mornarice, ki štejejo 12,000 mož; v oboroženo orožni-štvo, ki šteje do 50,000 mož; v začasne prostovoljce ter rezerviste redne armade, ki štejejo do 200,000 mož in civilno gardo do 400,00 mož. — Številke z ozirom na zadnje imenovane vrste predstavljajo površno cenitev, kajti natančne številke niso znan*. Armadni častniki pravijo, da so nemške zahteve za večjo redno armado upravičene, kajti armada 100,000 mož nikakor ne zadostuje za tako veliko deželo. Številni nemški državljani stopajo iz domoljubnih nagibov v vrste civilnih straž, da zavarujejo na ta način sebe in svojce in v na-reenu, da zavarujejo svojo posest prod plenaželjnimi izbruhi Sparta-čanov. Številni generali se nahajajo v vrstah teh civilnih straž, med njimi slavni maršal von Kluek. ki je čisto navaden prostak. Soglasno s pogoji mirovne pogodbe je Nemčija prisiljena skrčiti svoje redne čete na 100,000 mož do 31. marca tekočega leta in število orožnikov ne sme presegati števila onih, ki so poslovali kot vojaška policija tekom leta 1913. Nemčija se je znala dosedaj izogniti določbam mirovne pogodbe v marsikaterem oziru ter se bo znala tudi z ozirom na armado, kajti zavezniki jc ne bodo mogli stalno kontrolirati. D ANNUNZIO JE SESTAVIL "KABINET". London, Anglija, 2. januarja. V poročilu z Reke preko Trsta, ko je dospelo danes, se glasi, da je ponudil D'Annunzio mesto načelnika v svojem ravberhauptman- skem kabinetu poslancu de Am-brisu, ki sc še pomišlja, če hoče nastopiti to velevažno mesto. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLA8 NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. na nove cene PoiOjamo denar an Kranjsko, štajersko, Hrvatsko, ▼ Slavonijo. Bosno in Heroegutino popolnoma merijiro In sedanjim razmeram tudi hitro. Jamfihno nit garantiramo m Tinko poiUJater, toda sa kake mo t isplnfiflu no moremo prersett nikaks obveznosti. Sedaj poiljemo ▼ staro domovino, naprimer: 100 kron .... $ 1^0 500 kron .... $ 6.00 900 kron ____ $ 2.40 1,000 kron____$ 11.20 300 kron .... $ 3.60 5,000 kron .... $ 56,00 400 kron .... $ 4.80 10,000 kron .... $111.00 mo oo veljavne do da% ko so nadomestijo a dr* daw mb jo poslati najbolj 90 Domeette Postal Honey Orde* aH pa po How York Bank Draft. TVBDKA PRANK SAKHKB, VODITELJI INDIJSKE USTAJE POMILOSČEMi. i London, Anglija, 1!. januarja. Voditelji nemirov v Amriear, v ■ 1'ud žab okraju v Indiji, kjer jej bilo baje ubito veliko število do-' načinov, so bili i/puščeni iz ječe1 v Lahore. . - »oglasno s poročili, ki M) prišla dane« semkaj. < »roščenje voditeljev uemirov > Amricar je čudna posledica do-1 "Klka. ki je /elo vznemiril Indijo ir tudi Anglijo. Gibanje, ka-tero so vodili ti ljudje, ^c dove-7JO O L A S NARODA (Voloo of t ho People) Issued ovary day except Sundays) and Holidays Subscription yoarty IS JO _Advertisement on agreement_ _ Dopisi broa podplaa to osebnosti se n« priobfujeju.lx-nar naj ae blagovoU podiljatl po Money Order. Prl aprsmstnbl kraja naročnikov prosimo, da ae nam tudi prejtaje blraiifc&e naananl. da bitreJ«_najdemo naslovnika._ C L A S NARODA «2 Certlandt Street. Borough to Manhattan, New York, N.Y. Telephone; Certlandt M7I_ Vzroki kriminalnega vala v Ameriki Po ci ilfieli razširjeni val kriminalnosti in bicer v tako zelo lovi mh mestih kot Los Aageles, Chicago, Philadelphia, St. Louis, San Francisco, New York, Portlandt in Detroit je uovcdel do številnih resnih uredniških razprav glede vzrokov. — Za vž i vale i omamljivih sredstev v svojem obupnem naporu, da dobe narkotična ali denar, s katerim bi jih kupili, ko povzročili sedanji val kriminalnosti, — piše Los Angeles Times ter navaja v doka/ načelnika mestnih detektivov, ki je izjavil: — Odstranite iz mesta 2500 lavživalccv narkotičnih sredstev in število zločinov bo t ko j padlo v istem trenutku za najmanj devetdeset odstotkov. — N"ki nadnljni policijski uradnik v Los Angeles pravi, da morajo imeti ti ljudje svoja narkotika ali pa denar, da jih kupijo in edino sredstvo, kako dobiti denar so pištola, batina, vlomilno orodje in tako naprej. Različne drupe vzroke za sedanji kriminalni val se na vaju, med temi tudi s#-danjo propagando 7.a revolucijo, — soglasno y. listom Times v Seattle, dočim je bil v Chicago vzrok kriminalnega vala to, da so bile ceste nerazsvetljeene v sled pomanjkanja premoga, (Videli smo v Bostonu, kake vrste je mob v ameriških mestih. Kakorhitro je policij-i zastavkala, se je pričelo plenjenje prodaja len.) Odgovarjajoč povsem resno dolžitvi. "da je prohibieija odgovorna /a kriminalni val. ki gre preko dežele"*, pravi neki poročevalec newyorSke "Evening Post ", da je treba tako smešno trditev najbrž pripisovali "zmedenosti celega sveta". — Kriminalnost se je po-večala in prohibieija je bila uveljavljena in vsled tega je prohibieija povzročila zločine. Poročevalec navaja še i; a dal j ne razloge: — To je stanje, ki je sledilo vsaki vojni. To so zadnji curki vojaške plime. Psihologija tega obstaja mogoče v razveljavijenju civilne postave ter nadomeščanju slednje z vojaško. Nadaljni možni, vzrok je konfuzija v dobi rekonstrukcije, ki daje kriminalno razpoloženim pogum, da iščejo prilike. Nudilo se je tudi pojasnilo, da je pripisovati povečanje sievila zločinov zmanjšani razsvetljavi, pov- .. z ročen i vsled pomanjkanja premoga. Zgodovinsko dejstvo je, da je i razsvetljava Londona s plinom d uvedla, do značilnega zmanjšanja h števila zločinov v onem mestu. 11 Zgoraj omenjeni poročevalec /naikuje trditev, da povzroča pro-J ibicija zločine ter navaja statistike, ki dokazujejo, da je bil "salon s najbolj plodouosni proizvajalec zločinov" in da je to naziranje spio- 1 šno uveljavljeno in sprejeto. Navajanje statistik je dovedlo nev-vorški Morning Telegraph do naslednjega odgovora: — Trditev, da kažejo zanesljive statistike, da je bil salon naj- "j bolj plodouosni proizvajalec, smatramo za smešno. V kolikor smo . bili v stanu izvedeti, take statistike sploh ne obstajajo. Sestavljene j' so iz govorov prohibicijskih zagovornikov, ki kliče: — Statistikf kažejo, da povzroča whiskey skoro vse umore in uboje v deželi. Res- * niča pa je mogoče, da ni whiskey povzročil nobenega umora. Ljubo- ( sumnost, želja po ropu in nenadna jeza sa vzroki ubojev in umorov. ^ Nadaljua zanimiva izvajanja glede uloge. katero je igrala pro- ? l-.ibieija v kriminalnem valu, so vsebovana v članku, ki je izšel v li siu Intelligencer, ki izhaja v Lancaster, Pa. j — Ali ima prohibieija kaj opravka s temi kriminalnimi vali in , z odpravo takih valov? Vsepovsod je opaziti sedaj za petdeset od- < stol kov manj aretacij. Zapaziti je tudi manj umorov. Manj je domačih prepirov. ;» več razporok. Zaznamovati pa je več velikih ropov. — Malo potem ko je bila prohibieija uveljavljena, je rekel neki vodilni krajevni kmininulni zagovornik napram piscu teh vrstic: — Zapomnite si to. S prihodom prohibicije bomo imeti manj zločinov, n bolj premetene zločine*. Velike stvari se bodo vršile a- zločinskem svetu in zločinci bodo ušli brez kazni. Dokler je bilo žganje, se je vajbolj premeteni in izurjeni zločinec posluževal žganja, da se je pomiril Ko ira ne bodo več mogli dobiti ter šli za svojimi nečednimi posli s čistimi glavami in jasnimi očmi, bo prokleto težko zaslediti jih. Dej« t v o, da je policija mesta S! Louisa pri zasledovanju sumlji->ih značajev razkrila takozvani zločinski klub. to je organizirano 1 mulo tatov in vlomilcev, je dovedlo številne liste de domnevanja, da je bil zločin v tej deželi postavljen na organizirano podlago in v splošnem je bila dvignjena zahteva, naj se poveča uspešnost policijskih sil v večjih mestih, kjer je"ropanje veliko", soglasno z nekim listom. Pri komentarju glede odločnih korakov, katere je storila chi-Kaška policija, ko je razbila klub morilcev, opozarja baltimorški American na dejstvo, da je obstajalo sedem aretiranih mož iz inozem-eev, ki so izvajali praktiko organizanja band v namenu, da preže ita njih bolj uspešne rojake. Številni teh mož so priznali svoje zlo-»" ne ter navedli nadaljne kot sokrivce. American nadaljuje: — Ta sedmoriea je ubila in oropala najmanj pet čikaskih mož ter napravila s tew prav izvrstuo kupčijo. Večina je obstajala iz ino~ zeincev najnižjegu tipa in priseljeniške postave bi morale zabraniti prihod takih ljudi v deželo. Ljudsko štetje se je začelo. Marsikateri človek b ovzklikn;l: — Kako morejo staviti tako neumna vprašanja? • • • V philadelphijski zakladnici so nakovali leta 1919 nad petsto mi-Ijonov cekinov. Rnzeti tega uradnega naznanila uismo o tem ničesar drugega videli. F ran'-oz i zahtevajo odškodnino za 2ti.000 p««rr. katere so Ne me i {>obrali. No. slednjič j* prišla cela stvar vendarle no psa. • . • Meet o Topeka je določilo 50 centov za due«'- j a je. Prebivalci pa niso nič na boljfem Farmerji jih namreč pošiljajo tja, kjer dobijo Heilwood, Pa. Dolgo časa že nisem čital nobe-lj nr ga dopisa iz Heilwooda. Tudi j f jaz nimam kaj v rlega poročati.!~ ampak žalostno novico, da jc preminul Alojzij Sikovšek n:t Spang-lcrju. Pa, 19 decembru Iz- * vršili so na njem otxraeijo. kateri : je podlegel. Pokopan j«* bil na ka- 1 toliško pokopališče na .^.angler-.: ju Doma je bil iz vasi Vej»!;o. fa-ra Podsrc.la. Štajersko. star 42 ' let. Pripadal je društvu sv. liar- 1 bare štev. 7!» JSK.L v lleiivvoodu. 1 Naj mirno snava v ameriški zem- ] IjiT ! Moram tudi sporočiti /.abstno i novico o ties revi. kati rn je zadela ^ družino Snion v tukajšnji naselbini. Anton Snion je tajnik tiru-' št v a sv. llarbarc št. 79 JSKJ. in) !:rv:> je veljal j I'll dolarjev, knju* in vse listine ter diuštveni juvat. ta-so da je sedaj prav težavno dilist vene račune v red spraviti. Ko -e je pripeljal Anton š:non do-1 mov. je Izvedel na tukajšnjem ko-lodvoii: nevieo. kaj se jc zirodilo| doma. Mirnim potom se :*e poii-liizoa naznanjam, da s^ više v prihodnje društvene seje v»a«:o prvo nedeljo cl» devetih dopoldne v društveni d\orani poonanj^ nie-sc'nine pol ure poprej. Cl:»ni. za-. pomnite si to' V društveni odbor so izvoljeni za leto 1920 sledeči uradniki: John Ujčič, predsednik: Alojzij ( Brus, podpredsednik; Frank Po-j je, l. tajnik: Anton Mišie, II. taj i . nik; John Debevec, blagajnik;! ' Anton Kukee, pomožni blagajnik -jI .Tosi]i Iliti. jiredsednik nadzorne-ji ga odbora J. II. nadzornik, Jo«. Maeherol, III. nadzornik; Jo- 1 sip IVtrič. zastavonoša. Želeč v novem letu prav lepega f napredka, prijazno pozdravljam ' 1 vse sob rate in ostajam vedno ^ - vdani vam Frank Poje, tajnik. ' Chicago, 111. i Žalostno novico naznanjam ee- : _ njenim či t atrijem tega lis* a ter so- « rodnikom in prijateljem Johna : a Peršina. doma iz Keseze štev. 24. ; e (ionijn Šiška i>ri Ljubljani. 1'mrl ejje krt jkčlar t svojem stanova- < __ uju na 17-i2 West 21. Place Ka-t kor sosedje naznanjajo, so ga videli zadnjič v soboto 20. decembra okrog 9. ure zvečer. Od tistecra ča sa pa do 25. decembra na Boža<"; ni gi. več nikdo videl. Prijatelji pokojnega so povpraševali po njem, a njega ni. Na Božič 2G. decembra ga gre iskat rojak Anton ' Krfcpenc okrog L ure i>opoldne. " Trka na vrata, vrata ne zaklenje-' na ali zapi-ta. Oglasil se ni nikdo. Misleč, da ga ni -doma, vpraša his-n» ua gO'jK>darja. če ga je videL Odgovorili so mu, da ne, že od sobote 20. decembra. Na Boži«; po-p'Mne so nekateri v bližini stanujoči naznanilu da vidijo že 'uč v hiši dan in no? od 20 do 25. dee. «poda v hiše. rodom Poljak, po-kli:-e policijo. Okrog 9. ure zvečer na Božič policija odpre vrata in kaj najdM Jofinn PerSina mrtvega v kuhinji na tleh. zraven r.je-2a plinov« yiev; na kateri si je kuhal večer ju in obenem rabil za gorkoto. Plin. kateregn jo pokojni tabil /s kuln». gorkoto m svetlobo. ■(• ^rorel r> dni in 5 noči. Torej si Hhko niis'jte, du je bila večerja I' :-.re«--*j prekuhana p' petih dneh. Prv|;ani?*v pečlarjev) in izgovorim j ime Peršin. Nato policija zahteva, i da se naj napravim hi grem žnji-; j mi. Ko pridemo na Jiiesto. dragi rojaki, sem vidtl slučaj, da ni za popisati. Le predstavljajte si mr-j liča na gorkent ."» dni i:i i» noči. j Spoznal sem ga da je v resnici rmenovani. Policija in drugi niso'; po večurnem pregledavanju nto-U •rli priti do zaključka, kako in tia^. kakšen načhi ga je doletela smrt. ^ Celo zadevo so izročili koronerja. jj Zdravnik je koitštatiral ? rčno Kap. j Isti dan je i»ila tudi preisKuvai pred deputy eoronerjem t 'bas. H. l' Kitzuerjem. Zastopana sla bila tli-; tli dva Slovenca. Leo Jurjovee »n' William La u rich k't porotnika | ;Pri preiskavi so našli pri pokojnem neko malo svoto denarja ne-; i ka,] pisem, namenjenih v siaro do-j : movino. neka p: ma od brata ■Franka, kateri se nahaja na farmi; v KaMioshi. Wis., precejšnje število mizarskega orodja kor po-j kojni je bil mizar, ter več manjSli j stvari. Vse to je pobrala policija! iti na povelje deputy eoronevja; !, Charles II. Fitznerja se :ie izre'-ii ; nobena drugemu kaleor o ko pal išče Sv. Jožefa Dragi 1 t sobrat in i>eve-.- društva Zvon št j . 70 JSKJ.. naj ti bo lahka ameri-ji .!ška žemljica! |L Torej tukaj je približno vse po- -:;asnjcno in tudi resnično, ker semjs j bil vseskoz navzoč. Naj bo vsem j t tistim, kameri govore o pokojnem. I da je bil ubit. drugič zaklan in j v - Bog zna, kaj vse, povedano, da jej - vse izmišljeno. Gornji podatki so j v i- resnični, kar priča spodaj po dpi-1 ^ o sani. .'* ' 'l vi Ako mogočo čita to žalostno j vest nj^ro\* brat. naj se oglasi, ali '1 i-1 ako kdo izaned rojakov vc- za nje- * jgov pravi nasiov, naj nam na-j1 li i znani. : s ;: j John Zvezich. ijllSOl W. 22. St.. Chicago, III. > ).j J j. • St. Louis, Mo. 1 ;;| Kadar se pričenja novo leto, ga i ! ljudje navadno začnejo z dobtimi i I resolucijami. Slovenci v St Loui- < ,• su smo j>a sklenili začeti ca z do-! ... i * bruni doli. ] Sklenili smo. da priredimo ve-jj selico v korist slovenskim sirotami, i v domovini, pri kateri sodelujejo!j vsa tukajšnja slovenska društva. Da bo uspeh večji, vabimo vsaij slovenska društva ter cenjeno ob-!, i ] činstvo iz okolice St Louisa, daj, nas ob te.i priliki posetijo. Pro-, gram bo obširen in zanimiv. Kiorj «e hoče še tnalo pozabavat« pred' sušo in s tem storiti Še dobro delo,1 zraven, bo gotovo navzoč. Apeliramo na tukajšnje Sloven-j1 co. da vsak, kateremu pripuščajo j sredstva, kaj daruje bodi v sleklo i niei ali pa za zobe. Za zadnje se! posebno ženskam priporočamo Bratje rojaki, naša deea umira, : ker nima nikogar, ki bi :i nudili i pomoči. Naši bratje v domovin i j i jim ne morejo pomagati, ker tudi: n,:ini vojna ni prizanesla Le niii i smo edini, ki jim lahko priskoči-j . ino na pomnč. Ali bomo cstalii - mrzli* Kdor ima še kaj usn.ilje-: . nja v srcu, bo navzoč dne 4. jmi - arja 1920 v hrvatski sokolski d\o . rani na 1441 Chateau Avenue. Odho". i USTNICA UREDNIŠTVA ; — L. Z. — Naredite sledeči na-. - slov: Ime. vas Trnje, pošta Pe-| r ter, Venezia Giulia, Via Italia. ! * / i ---; KILO je ozdravili Ko mb prad par leti vadlcorml tafak' " sabo j, sem Jmko po5U- Zdravniki bo ml; i rakli. da Ja moja adlno upanj« operaella.; . Paaori aa niso dobro obnesli. KonaCno; 1 sam pa dobil nekaj. Var m« Ja hitro in pc. j . polnoma ozdravelo. Minila ao lata ln kila • se al nMir povrnila. Csravno opravljani' i talko dalo hot mizar. Nisem bil operi- _ rmn nlimi lapibU &u«. tiiww ltnel sitno- 1 ati. Jas nimam ntfiasar naprodaj toda vam . mfnfsB povem, kako mm labko anOravi- ta brez operacij«. Ce pliete meni. Ev*eini 0 M. PuUran. nlaija tf V. IfanaUai ,. Avenue. Maanaa«*. N. J. KaJboUia je. v da »Taista to vest ter Jo pokaSete dru- 1 ctm.^1 aa jahnl ^Olaanm toiUWJj- to t« ftot lo ftreb vrv« op«r«djo. Dopisi fiLAS NAKOPA 3 JAN* li^O Položaj Avstrije | | Avstrisjka republika je v liudih j ■ stiskali. Ne le, da silno trpi vsled * slabih gospodarskih razmer, 30 na ■ , drugi strani kot napredno repu-! t bliko vsestransko ovirajo tudi j f uiahiiia<*ije meščanskih strank. ^ ; Njena buržoazija še vedno ne mo- > ,ire pozabiti onih časov, ko jo pod i Imonarhističnim sistemom svo- 1 . ibodno dihala užvajoč svoje pri- .;vilcgij«*. Posebno je republikau- ^ i ska oblika države na potu nem-i * i 1 škim nacijonalecm in krščanskimi s - i socijalcem. iu ni čuda! Prvi so; 'izgubili doma vsakršne predpra-1 vice, zunaj driave so jnn pristri- ^ 1 žene v njih osvojevalni politiki 1 '"Iperuti. Zadnji pa odkrito žaluje-1 i lijo za blaženimi Habsburgovci, '• pod katerih vlailo se jc cerkev ta-k j dobro počutila. M Prvi kot drugi sovražijo repu- 1 r ibliko in odkrito nijejo proti njej. V" to svrlio se poslužujejo predvsem svojega časopisja in poizku-Isajo tudi z demonstracijami. Ni; :šc 11. pr. dolgo ckI tega, da so od-i 1 krili na Dunaju celo načrt, po ka- ! tirem bi se naj izvršil odkrit napad 7. orožjem, naperjen proti sole; jalistora, ki principijelno so da-jjies edina stranka, ki jc s svojim j delom, vsestransko pomogla Nem jški Avstriji toliko, da ni že po-j i polnoma propadla in da je danes !že tako daleč, da moro govoriti o ' napredku. O irospodarskem položaju avstrijske republike bi bilo odveč ; govoriti. Republika je majhna i gorata dežela, ki inia sicer boga to industrijo in mnogo podzemskih zakladov v železu, soli, je pa brez premogovnikov, izvzemši par malih, ki pa zdaleko ne zado-;ščajo niti za njene železnice, kaj šele za tovarne. Poljedelstva pa I Avstrija silno pogreša. Poljedel-i j ski in živinorejski produkti bi ni-jti ne zadoščali za deželo kot takoj brez Dunaja, Oradca in drugih ; . jvtčjih in manjših mest. ! Jasno je, da avstrijska repu-! jblika nikakor šc nima izgleda, da! i bi tudi v doglednem času mogla! ^kain dalje. Kriza v prehrani požigi jlra vse njene zadnje ubogo krone. _ j Kar jih bo ostalo, jih bo vzela eatenta za nameček k raznim pri-! ■ 1 ; silnim obligacijam. Meščanske; stranke nesramno izrabljajo ta j . žalosten položaj republike v svo ! je grde namene, da blatijo repu-| bliko in socijaiiste. Tega seveda! 1 ne povedo, da bi danes v Avstriji; i na cestah ljudje umirali gladu in; • da bi zavladala pravcata anarhi-!. 1 1 s - ja v državi, ko bi socijalni demo-j. krati takoj ne začeli z energič-i "inim delom na vseli poljih. Na 1 i vroči žerjavici sede predvsem 1 ' krščanski socijalci. Tem namreč/ !se že cede sline po tem, kdaj da 1 j bo v vstriji nastopil, če že ne kak * "jKarol, vsaj kak ogrski teroristi. iPriedrieh, ki bo pometal kakor v ' . Budimpešti, tako tudi na Dunaju J vse soci jaliste. v Donavo. Iz srca J si žele monarhije na Ogrskem, ki »bi potem morda tudi dejansko posegla v avstrijske razmere. V tej « j svoji pobožni želji in upanju sle- i Ipc namenoma ljudi s tem, da bo > ledina Ogrska mogla pomagati z I živili sestradanemu prebivalstvu. - { Sedanja nova avstrijska vlada J !je sestavljena na podlagi kompro- J jmisa med socijalnimi demokrati j1 in krščanskimi socijalci. Ti dve j 'stranki sta najmočnejši. Do kom- ' jpromisa je po mnenju socijalistov^: ' moralo priti, ker bi bilo sicer ' ivspričo gospodarskih in zunanje-1 političnih razmer došlo do kata-j strofalnega poloma, česar si pa so-: cijalni demokrati kakor tudi krščanski socijalci ne žele. Zadnji 1 vedo, da ljudstvo v mestih stoji; kompaktno nasproti njim in da bi; v mestih v tem slučaju komunisti : prevzeli oblasti v svoje roke. So-' cijalni demokrat je pa se tega pre-i [vrata naravnost boje, ker se do-i jbro zavedajo da bi potem dežela 'iodvzela mestom šc ono racijo pre-| j hrane, ki jo sedaj daje in bi prebivalstvo šla naravnost v pogubo.! IPri tem bi proletariat bil v prvi čvrsti prizadet. V očigled tega položaja a v stri j-1 ske republike je verjetno, da bo \ kompromis med omenjenima fctran , kama trajal še dolgo ali vsaj to-^ liko časa, dokler se krščan&ki so-' cijalci n? mogli n^lonHi n« Jugoslovanska ^g^ Kalol. Jodnofa H OstaaoTtjema !eta U9S - tnl-orpor-ana itt* Glavni urad v 5LY, MINN I M; •LAVNI •HAOMIKI. S® ......... BOVAMftn. boa tti. cmiiwa—. ra odaradasdnlk: LOUIS BALANT boa IM Peart Ava. 1 Tsla. OMP |S|1 'sjolk: JOSICPH PI8BLKR. By. Minn O BO. L BROZICH, my. maa __,B|p isaatalk aeiaplaCaalk aatrtnln: LOUIS OomLlO, SaMa, Ma ' VRHOVNI ZDRAVNIKI I0W: T. KM V. QBAKMa MS B. Ohio It N0 PlUlail t*. _ __ NADZORNIKI* ohm acuta ar> wtaa >MTBOitT MOTS. mm Asa SL Sa OMaa«e. m. m vaaooA. um nsiiwb aow ruiataiaa. mm. ||s POROTNIKI! Ki iKMOl I. POaaNTA. MR ITI Btoek Diamond. RaA » .BONABD HLABODNIX. kOR «M. Mtf Warn. life ohn auPNiK. a a. k« a aoot Pa v PRAVNI ooaoai WL OBBPP PLAUn. Mr. M-ttt at Cslomet. VM OHN UCOVERN. 114-tnd Ave.. Dotatk. Mina ca** PTXK)BkJ.C. T W. MaOlson at. looa MS Cki—I Rk liiP^ ZDRUiavAI.NI OOBORi tUDOLV PEBDAIV, MM St Clair Are.. NS Clf»eUad. 0SM» R.,1 "RANK BKRABEC 4444 WashlntoD Street. Denver. Colo •asooa aasftčAB. M7-«tS Ava. Johnatovn. Pa gSp Vedootiae daanat GLAS KABOPJ/ Vse stvari tlkajoe ee vrsdnin ssder kakor tudi Oenarns podlljatrs na] se pO« klalo Ha ft lavnega tajnika Vas pr;toibe naj se poillj&Jo na predsednika porotnsoa odbore. HroSnie ms sprejem novih Članov in splob vsa sdr&vnllka sprltevala. se naj joUliaJo ns vrhovnega zdravnika. Jaaoelt-vahska Katcllftka Jednots ae prlporoCa vsem Jugoslovanom sa obilen Prti Jed no ta posluje po "National Frate.-nal Comereae" lestvici V blagajni tmS krog 1300.<.«00. (trialotlaot dolarjev) Bomiftkih podpor. odAKodnin In posmrtnin J4 -»nlaCala U nad poldrucj mlljon dolarjev. Jednota ateje okroc I tlaoi rednih liano« Jc) in oUrcg 3 tlsof otrok v Mladinskem oddelku. Drultvs Jednote se nahajajo po rasnih alevenekUh naselbinah Tam kjer W 4e ni. prn>« ro^anno Talanovitev novih. Kdor eli postati Clan, naj ae igla si pri taj< liku blj;±negt. druttva J B K. J. k Za vatanovltev north dr^adtev se pa obrnite as riavneg* tajnika Novo drultvo ae lahko vstanovi a I flanJ alf Sanicami U«rr»k<». kjer vl«dnjo sediij - svo- I jim belim terorjem krščanski so- I i cijalci. Do take nio«*'i pa o«?rski bc- * 1« teroristi tudi ne bodo prišli. I l)a se torej avstrijski socijalni < demokrati tako silno potegujejo /u priklopitev k Nemčiji, iti to samo vsled naeijoliialne pri])ad-| nosti. nejro vse l>olj vsled tega. ker vedo, da je Avstrija država, po-f dobila ptici brez peruti in da ni , mu nobenih gospodarskih pojro-j ; jo v za resen napredek. Ententna p Iz Jugoslavije |& Zanimiva tatvina. 1 Pred deželnim sodiščem s - za- * j govarja Hilda Lorber. Obtožba jo : obdolžuje. da j** vzela svojemu go • 's poda r j u Kacinu 2100 K. Njene- s ' i ga gospodarja so septembra za- " 1; prli, med tem si je pa prilastila, jr kakor je v preiskavi povedal Ka- ^ : [ cin, 7200 K, a Iiilda pravi, daj Ljst« vzela skupno z bratom 4200 j "j k, ki sta jih razdelila. Predsednik "jNagode obtoženki: 'Kaj ne, s tem ! I denarjem ste dobro živeli in de- 1 Mlftli izleterT — "Da". — "Kje 1 1|jo brat?" — "Na Koroško je y "jšel *. — "Torej je ušel?" — 4Da'. 1 *i"Kako je Kacin zaslužil denar?" ' J— "Lahko, saj je verižil s toba- m kom v Italijo \ Predsednik Nago- 1 .'de naznani sklep senata, ki se ne e ■ . J smatra kompetentnega in sc ta slučaj od k a že porotnemu sotlišču. ^ ^; ker gre za ])oneverjeiio svoto ^ r'7200 kron. ( | n •' : Brata obsojena — sestra v Begu- • niah. i 11 Vineenc Pustovrh j»- kradel m j skupno z Ivanom Peenikom pri | ] - Kavčiču in Goršetn. Predsednik j; » svetnik Nagode: "Ali veste, kje 5 je sedaj Vaša sestra Angela?" • |Obtožeec: "Ne vem!" — "V 13e-A gnnjah je: 18 mesecev je dobila . Lepa rodbina;" — Vinceneu Pn j stavrliu je prisodilo sodišče S. | fvanu Pečniku pa 6 mesccev težke ječe. Precej za Vineeneom Pu-stavrhom prične sodišče razpravljati z njegovim bratom Antonom j Pusta vrhom, ki je obtožen golju-; f i je in verižništva. ker je izvabil j Jakšetu iz Zapuž 1000 kron je bil že zaradi veriženja obso-: jen. Svojega dejanja Anton Pu-stavrh ni zanikaval, skušal je le olepšati, češ, da je imel pri vojakih naročen Jakšetu namenjeni sladkor, toda dotični vojaki, ki ;sc mu obljubili sladkor, so v u-!sodni noči zapustili Ljubljano. So dišče je prisodilo Antonu Pusto-;vrhn 7 mesecev 26 dni ječe: "Velike verižnike tudi primite. ne sa-|mo malih!" Predsednik Nairodc: Kar naznanite nam jih. jih že bomo!" r < j Umrl je 4. oktobra v Pragi Ljubljančan major Riko Maurer, svak bivšega avstrijskega vojnega ministra Anffenberga. buržoazija seveda jc odločno pro-t. priklopitvi. Zakaj, to je pov--.111 umljivo. Da avstrijka repu-1*1 ika brez Nenn'ije ne more prav dihati, to ententa uvideva. Zato p;i čuti potrebo, odvra'ati Avstrijo od Nemčije vsaj s tem. da ji I obljublja pomoč (celo kredit), Najrajše pa >>i se te nadloge iz^ [ncbila v kaki podonavski konfe j deraeiji. Prav velikega veselja j kakor videti, vi ententa ne mort privoščiti z republiko Avstrijo. 500,000 DOLARJEV ZA NEMŠKE OTROKE. Berlin, Nemčija, 2. januarja. — Ameriški oddelek nemškega Rde-e ga križa je dobil dva miljona petstotisoč mark za podporo nemških jetičnih in slabo hranjenih otrok. Ves ta denar je prišel od raznih nemških organizacij v Ameriki. DRAŽJI ČASOPIS. Troy, N. V., 2. januarja. — Edini tukajšnji dnevnik Troy Times, ki je veljal dosedaj tri cente, bo za naprej šest centov. Izdajatelj navaja kot vzrok povišanja draginjo papirja. TUDI ITALIJI SE BLIŽA MOKROTA. Rim, Italija. 2. januarja. — Ilaljanski prohibicijonisti vidijo svojo prvo zmago v vladnem dekretu. ki določa, da sc smejo pi j ječe, vsebujoče več kot dvajset j odstotkov alkohola, prodajati sa-i mo od osmih zjutraj do treh po- Ipoldne. Ob nedeljah ni dovoljeno po poldnevu prodajati nobenih alkoholnih pijač. Zdravje je lahko ohraniti i t e jc želodec izven reda, ga ne obsojajte. Hodite odkritosrčni ter priznajte, da ste sami večkrat pregrešili proti pravem življenju in pravi hrani in vsledtega mora ubo-gižeiodec rogoviliti. Kaj je storiti? Dobro, prečitajte sledeče vrstice: "St. Paul, Milili.. 7. dec. 1919. Kadarkoli imam kake sitnosti s želod eein. grem takoj k svojemu lekarnarju po Tri nerje v Ameriški E-Iiksir Grenkega Vina, pa sem v dveh ali treh dneh zopet dober. Vaš Henry Cerveny, Koss Street. "Poskušajte to zdravilo, pa bosto izprevideli, da je Trinerjev Ameriški Eliksir Grenkega Vina gradi lee zdravja ter ohranjevale« zdravja, s pomočjo katerega se zdravje kaj lahko ohrani. Trinerjc-: vim zdravilom lahko popolnoma zaupate. Joseph Triner Company 1333—1343 S. Ashland Ave., Chi-[ cago, 111.. je poštena firma. Vlada Združenih držav je naročila od nje leta 1917 in 1918 veliko urno-1 zine raznih zdravniških predme-l tov, in naročila so bila izpolnjena i z najnatančnejšo točnostjo. -i. . . X«4v.)> Kmečki stan, organizacijski 1 red in program JDS. r - • - Is govora poslanca Adolf a Ribnikarja na sborn zaupnikov. ————- > Po svetovni vojni se priznava vrednost iti pomen posameznih stanov za človeško družbo drugače, kot se je to podilo pred voj-!^ »o. Država je spoznala važnost mest kot kulturnih in gospodarskih »rediič. Kmet je zrn-«-! zaradi pomanjkanja industrijskih izdelokov uvidevati pomen industrije in industrijskega delavstva. Država, . ineičan in delavec pa so prišli do prepričanja, da je polet? drugih stanov najbolj vaieii in pomemben kinetski stan kot najštevilnejši ^ kupovale«; industrijskih in drugih izdelkov. Sedaj i>o vojni rc ee- ^ ni kinetski stan kot najodličnejii državo ohranjujoči del naroda/, bodisi zato, ker je v državi po številu najmočneje zastopan, bodisi;' zato, ker je kot lastnik zemlje edini in nenadomestljivi proizvaja-ice živil in surovin V bodoee bomorala s kmetskim stanom prav posebno ra.-anati vsak«, država. Kmetski stan bo pa igral tudi v po-, htiki in političnih strankah veliko večjo vlogo, kot pred vojno. I Nalogo imam, odgovoriti na vprašanje, kako stališče naj zav-zame napram kaeUk<-r»u stanu JDS., torej stranka, ki hoče biti v prvi vrsti zastopnica celokupnega naroda, v drugi vrsti šele zastop-, niča posameznih stanov. Po svojem programu je JDS dolžnA posve-r čati psinjo tudi kmečkemu stanu To pa ni zadosti. Živimo v času j in takih okoliščinah, da JDS ni le poklicana, marveč da je dolžna, J posvečati kmettkemu stanu posebno pozornost in sicer radi tega, ker je zato potreba silno nujna. IV dolgih letih svetovne vojne leži vse gospodarstvo več ali ^ manj na tleh. Prva skrb države mora biti, zastaviti z re£ormaja>» tamkaj, odkoder je pričakovati najprejc povzdige in povrnitve v normalne razmere. Ni nobenega dvoma, da jc baš v naši državi * kmetaki stan tisti, katerega utegnemo dvigniti pred vsemi drugimi in to najhitreje ter z najmanjšim trudom. Na podlagi normalnega j kmetskega gospodarstva sc bo naglo dvignila ostala ekonomija. Svetovna vojua je neznansko razredčila vrste našega naroda, i1 Samo Srbija je izgubila od 4 in pol miljoua duš in 1 in pol miljona. Izgube v drugih delih naše države še niso ugotovljene, dasi so tudi;1 velike. Kmetski stan kot najštevilnejši in najplodovitnejši nam bo tudi najpreje izlečil yadobljene rane. Že samo ozir na populacijo in gospodarsko obnovo bi zadostoval, da bi se morala JDS nujno baviti naj intenzivneje skraetskimi! vprašanji ter jili skušala čim hitreje rešiti. Stališče, ki ga ima in j zavzema JDS napram kmetskemu stanu in gospodarstvu pa je po-j dano tudi v sestavi njenega strankinega članstva. Iz poročila, ki ga je podal strankin tajnik, ste povzeli, da šteje i naša strsnika dosedaj malone 20.000 organiziranih članov. Z vso gotovostjo lahko trdimo, da je od teh tri četrtine, torej 15,000 članov,« ki so pripadniki kmetskega stanu. S tem je doprinefien dokaz, da s.- je JDS tekom enoletnega svojega obstoja krepko vkoreninila ( med kinetski mprebivalstvom. Iz tega dejstva pa sledi nujna posledica in dolžnost, da mora JDS imeti to ogromno večino svojega članstva posebno zasuvljati svoj politični npliv. Mirno in hladno, moramo računati s tem, da je postala JDS stranka, v kateri morajo biti zastopani v p;ettžni večini in v prvi vrsti kinetski interesi, j Jl)S bi sama sebi izpodkopala pravico do obstoja, ako bi tega ne i l.otla priznati in aiko ne bi ukrenila in izvedla vsega onega kar je v tem slučaju izvesti dvižna. Prva naša dolžnost je. dati kmetskemu stanu v stranki z ozi-. rom na veliko število članstva odločilen vpliv. V to svrlio moramo izpremeniti strankin organizacijski red tako, da pridejo posamezne strankine podružnic« (organizacije) še do večjega vpliva kot sol ga imele do sedaj. Dosedanji volilni red za volitev v izvršcvalni od-i bor in v načel st v o treba popolnoma zavreči, mesto njega uvesti volilni red, po katerem b'ulo v izvrševalnem odboru zastopani po svo j jih zatopnikih vsi okraji, v zboru zaupnikov zastopniki vseh krajevnih organizacij. Vodstvo pa naj bi sc volil v bodoče iz izvrševalne-ga odbora. Po izvedbi tega volilnega načina je omogočeno kmetskemu stanu in deželanom. ki imajo veliko večino krajevnih orgauiza-^ ♦•i j v svojih rokah, /j i obit i v stranki odločilen vpliv. Treba pa je Še k«i več. Ako hočemo, da bo mogla naša stran-, ka zasledovali kmetske interese tako kot jc to potrebno, jc neobhodno, da se ustvari v podporo vodstva, kmetska strokovni sosvet, ki bi ga morda najboljše imenovali "Kmetska zbornica". V tej naj; bi bili zastopniki vseh kmetov iz vseh okrajev ter kmetijski stro-kovnjaki. Kmetska zbornica naj bi bila posvetovalni orgau vodstva j JDS., ki bi mu stavila svoje predloge ter oddajala svoje strankino' mnenje. Zavzemala naj bi tudi stališče k vsem aktualnim agrarno«; političnim vprašanjem. Kmečka zbornica naj bi imela kot izvrše-: \ aliii organ "Kmetsko tajništvo JDS", v Ljubljani in Mariboru.' Te pisarne naj bi dajale, stoječe pod strokovnim vodstvom, pode-it 1 skim članom JDS. o vseh stvareh potrebna pojasnila in obve- j stiia. Ena glavnih nalog "Kmetskc zbornice" bo, razpravljati o predležečem osnutku kmetskega programa, ki ga jc izdelal tako-j z van i agrarni od>;»*k JDS. Predlagal ga bom pozneje kot posebno i resolucijo. Dosedanji prognau JDS. sc jc premalo bavil s kmetskim vpra-, šanjem. Slovenci, Jugoslovani, potrebujemo velikopotezen in do zadnje točke popolen kmečki program, katerega naj ugotovc prak-j tični poljedelci, živinorejci, gozdarji in vinogradniki itd. v sporazumu s kmetijskimi strokovnjaki. Največja napaka bi bila, da bi, ostal pri zgradbi nove države ravno kmetski stan brez jasno začr-i tanih ciljev in poti ;er bi zopet kolebal v državni politiki kakor; je kolebal v bivši Avstriji pred vojno, ko jc bil na eni strani žrtc% i politike nemško-madžarskih veleposestnikov in plemicev, na drugi strani pa žrtev visoke in nizke cerkvene politike. Baš tudi zato hoče naša stranka jasen kmetski program, ker hoče onemogočiti za \ vse bodoče čase tisto nesrečno kmetsko politiko, ki je v dobi, ko je bil predsednik SLS. dr. Šušteršič, podpirala posamezne kmete j 1-t iz političnih ozirov, premovala krave in teleta le po politični barvi ter gradila hleve in svinjake le za SLS., med tem, ko je pro- ( padal in nazadoval kmetski stan in se rušilo kmetsko gospodarstvo, j Naša naioga je. da popravimo pogreške. ki so jih zagrešili nad j kmetskim stanom drugi, da nadomestimo to. kar je opustila stranka. ki je do pred vojno jemala v zakup varuštvo nad kmeti. Ne glede na levo in de*no. mora biti naše delo posvečeno temu. da se bc iz vojnih razvalin cim preje dvignil krepak kmetski s-tan in krepko kmetska gospodarstvo. Ujetniki na Angletkem. Po sklepu petoriee se bodo vsi a vptro-ogrski državljani ujetniki vin«preje pos'nli domov. Tako poročajo pariški listi. Koga je izbruhnila v Carigradu Sernma p jot i tej I epidemiji »iUio primanjkuje. mM, ti' i Mm-:* ..... Čeho-Slovaška ne bo več proda jala sladkorja v inozemstvo vsled inozemski!: dobav. Tako je sklenila sladkovnt komisija v Prr.gi. "Ameriška Domovina" poroča: V petek so našli mrtvo truplo Nick Ostriča v West Parku na reki železniški "dumpi", in v 'Koboto 'se je izkazalo da je morili c Ostrica po letni Vid ko so Vida Ozanič aretirali\je jH1 veti a l pred policijo sledeče: — Ostric je pil žganje pretekeli petek. katerega jc *Um naredil, na-, kar se je začel prepirati z Mike Mariiieelnom. nekim boardorjem.j i 4ji r sem oba j>ojrnal iz hiše. Ostrič ^ j n je kmalu prišel nazaj ui zahte-^ i \ al moj revolver. Ker mu ga ni-f j som hotel dati, mi jc zagrozil z( j nožem, nakar sem streljal na njc-jgt". Družina Ozanič stanuje na 11-710 Longmcade Ave. v West Parku. Umor sc je pripetil na božični večer. Ko je mož ustrelil Ostriča, sta on in njegova ženi* naložila mrtvo truplo na majhen voziček ter ga c-peljala mrtvega na železniško dtimpo. Kako so našli mrtvo truplo Ostriča jc precejšen dogodek. — Marincel jc stanoval kakih devet mesecev pri družini Ozanič. Pred ; kakimi 14 dnevi je prišel k druži-j m na stanovanje tudi Nick Cstrič | iz Pennsvlvanije. Marincel in ;Oetrič sta bila prijatelja že iz stare domovine. Na božični dan sta ves dan pila žganje, katerega sta sama izdeloval^. Okoli osme ure ; zvečer je Nick prosil Marincclna naj mu da $10. Toda Marincel ni ' hotel dati denarja, nakar se je Ostrič tako ujezil, da je začel preklinjati in groziti. Vid Ozanič lin njegova žena sta prijela Ostri-iča, ki jc mahal z nožem okoli sebe. Ozanič jima je rekel, da Mrtvo truplo na železniški • dumpi je nalia 12-letna Mary i Struna, ki sc jc tako prestrašila. -. da je šla naznaniti sosedu Frank . IMasokato. Slednji je nemudoma II obvestil vaškega maršala Math - Sla vi na. ki je pozval šerife. To je ; bilo v petek popoldne. Šerifi so 1 kmalu dobili sled vozička in kri. i Vse to je vod?lo do Ozanieeve hi- št . kamor so dospeli, toda ni bilo nikogar dom. I'drl i so v hišo, kjer - k'1 dobili na tleh posode za vino, žganje in pivske steklenice. Po- ,. liištvo premetano, božično dre-i vesec v neredu. Šerifi so sklenili čakati, in res proti večeru se je . (Ozanič vrnil z družino, in oba n. ste bila aretirana, p red no sta pre-^ j stopila prag svoje hiše. Prestra-i) štna sta bila tako. da nista mo- V .- - - .. I Umor Slovenca na Božič radi alkohola . . . , L> gla govoriti, m sta sprva vse tajila, toda ko je policija posebej 74 slišala Mrs. Ozanič in ji zagrozila. da ji gre za življenje, se je nesrečna žeua mlada in vse po, ^ pravici povedela. Pozneje je isto!, storil njen mo/. Žena je pod var-j*!' šcino $."»00 kot priča, dočim so;J' proti njenemu možu vložili tožbo j11 umora prve vrste. Toda kakoi j mora vsakdo sprevideti iz te zgod-; jbc, obtožba -li pravilna, ker uboj se je pripetil oeividno v si»mo- j 'obrambi, kajti gotovo je. da bi j v jOst rič zaklal C »za niče vo ženo, da «2 ni bil prej sam ustreljen. Seveda g 'pride do porotne obravnave, in t porota bo odRčila ta slučaj. Ža- 1, lostno pri tem je le, ker jc pre- t obilica nesrečnega žganja zopet zahtevala noro žrtev ter prinesla s eni družini gorje, temperenčni- v kom pa novo orožje. 1 Novice iz ^ 1 -r— 1 Kaspuičeni občinski zoori. < Predsednik deželne viadc di. < Žerjav je razpustil občinske od- 1 bore v Galiciji, v Prevorju, Ve- ; terniku in v Zdolah. Ali so raz- i pusti utemeljeni in kako so ute- ' meljeni, tega nam dr. Žerjav ne * pove. Prosimo svoje somišljenike 1 iz prizadetih čbčih, da nam poro- 1 čajo o teh razpustih s stališča lo- j kalnih razmer. — Ako razpust; < stvarno niso utemeljeni, potem bo ■ moralo govoriti ljudstvo, da varuje svoje avtonomne zastope. Po- 4 litično pometati ne bomo dovo- 1 lili ljudem, ki nimajo v narodu < nobene zaslombe. Obletnica smrti Ivana Cankarja. 11. decembra je preteklo le to dni, kar nam je umrl pisatelj Ivan Cankar, ki je prehodil težko pot slovenskega pisatelja trpina od prve knjige do "Podob iz sanj", in nam zapustil neprecenljiv zaklad svojega bogatega jezika in svojih idej. Umrl nam je mnogo prezgodaj, danes čutimo to, ko bedni nimajo nikogar več, ki bi jih tako razumel, kot jih je razumel on. V proslavo tc obletnice se je Vršila v dramskem gledališču prvič v Ljubljani pri- mijera njegovih "Hlapcev". - ■ Smrtna kosa. V Kamnigoriei je 4. decembra umrla Terezija Pogačnik, mati pokojntga poslanca dr. Lovra Pogačnika. — Umrl jc dne 7. dee. v% Št. Jurju ob južni železnici ob-čespotovani bivši veletrgovec Fr. , Kartin. Pogreb sc jc vršil dne 'J. I dec. kljub slabim prometnim in . poročcvalnini razmeram ob veliki udtležbi občinstva. — V &mart-nem pri Litiji jc umrl cerkvenik . Matej Osredka r. Služboval jc tu-, kaj z vso zvestobo 3 let, z neprimerno vnemo in spretnostjo je . zaljšal hišo božjo, kmsil podobe . svetnikov in ravno na praznik i Vseh Svetnikov smo ga spremili L k večnemu počitku med okraše-; ne grobove. Tatvina v vlaku. Vinskemu trgovcu Josipu Ku-. rti tu iz Domžal jc bila ukradena ■ denarnica s 15.000 kronami de-. narja. Tatu zasledujejo v Za- > gre bu. l| Vlom pri Litiji.' i Posestniku Francu Bratuna na ' velikem Vrhu pri Litiji so vlomili , neznanci v shrambo, iz katere so ; odnesli konjsko opravo, jest vine i i:i drugo blago. Pustili niso niti i snetega kolese, katarega so spu->'stili po hribu doli. •I .'Pretep na sokolski veselici v Ra- .' dovljici. > Dne 7. avgusta 1. 1. je bila so-1 r vrtu. Udeležil sc je je tudi okr. , kolska veseliva na graščinskem - vrtu^ Udeležil se je je tudi okraj- - it; glavar Mauringer. Rajanje se i je končalo s pretepom. Ko se je » namreč napovedala policijska u-i ra. so ljudje hoteli plesati naprej - orožniki so jiin pa to z&branili. - Starosta dr. rt¥iller je zapovedal -1 pogasiti lavi, nakar so plesaželjni DANAŠNJA CENA ZA MONEY ORDRE (SE LAHKO IZPREMENI) 100 JUGOSLOV. KRON $1.20 ITI Poštninarsamo 25 centov za vsako svoto. Posebne cene za večje nakupe. VMEK,Hr3''KKSS Navaden Money Order tin po sina znamka. je vse, kar potrebujete da pošljete denar v katerikoli del Jugoslavije. Sedaj ko je denar poceni, je izvrstna prilika da pošljite denar domov, kjer ga krvavo potrebujejo. Obrnite se pa le na American Express 4 ™ipany, ki pošlje več denarja v Evropo kot katerokoli drugo bančno podjetje. Brez ozira na to, v katerem kraju Združenih držav živite, lahko pošljete denar domov skozi nas ravnotako poceni, ravnotako lahko in skoraj ravnotako hitro kot če bi živeli v New Česa je treba: Izpolnite skrbno nakaznico spodaj. Potem pojdite v ekspresni ali poštni urad v vašem mestu, dobite money order za koliko dolarjev hočete poslati ter ga dajte izstaviti na American Express Company, ____York. Pošljite money order z vašo nakaznico . v stanov ijen Delavcu Dolčiču Francu in pi-j1 sarju J. Pavlicu, ki sta vlovila v 1 zaboj in ukradla iz njega več parov čevljev je prisodilo deželno ( sodišče, in sicer Dolčiču stiu, ' Pavliču pa tri mesece težke ječe. 1 Zanemarjen fant. ' Jože Beden je 17 let star. Oče-| ta in matere nima. Pri Pustu jej delal klobase. Ker sc je klatil brez . dtla okoli, ga je policija aretira- - lo. Stražniku so je upiral, ko pa . je liotel aretirati, vrgel se na tla - in stražnika opraskal. Z vozičkom . so ga morali prepeljati v policij-! » ske zapore. Mladi fant je sodni-? kom pripoznal, da veriži s toba-i . kom. Kazenski senat ljubljanske-! - ga deželnega sodišča mu je priso-• dil 2 meseca strogega zapora. i1---— ! ROJAKI, NAROČAJTE SE NA - "GLAS NARODA ', NAJVEČJI - SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. i DRŽAVAH. Slovenska velikodušnost % -- Položaj Nemške Avstrije jc obupen. Čud.t i sc je vztrajnosti i ljudstva. Primanjkuje najpotrebnejša živila, najnujnejši oblačilni jpredmetj, najelementarnejše surovine. Ljudstvo umira od gladu in j mraza, otroci pa morajo p<> svetu, v Berlin, v Prag", v Trst. k tujim dru ižhiam, ki so sc iz pijetete oglasile, da so voljne jih same vzdrževati, {vsaj dokler sc notranje življenjske in gospodarske razmere v tej nesrečni državi kolikortoliko ne izboljšajo. Obupni klici dunajske ivlacle so našli odmev po vsem svetu. Celo nail vs.* sovtmistično francosko easojJisje ti rja otl svoje vlade, da priskori Nemški Avstriji na poiiioe. ker se ne more obsoditi eel narod n i najstrašnejšo smrt. ^*si, najboljši prijatelji in najstrašnejši sovražniki nemškega ljudstva so izrazili vsprieo tragične usode nemško avstrijske republike tojHo besetlo človeške ps.jetcte in solidarnosti. Le bestijalno zagrizene, barbarske slovenske uacijonailstičiic in klrikiilnc duše nimajo •.besede sočuta in razumevanja. Zlasti slovenski klerikalni listi so ver-jr.o zrcalo slovenske klerikalne krščanske ljubezni. '•Slovenec'' se -|>.e nekaj dni otročje ;.ayanja v rojaka Kristana, ker se je kot socija-■flist zavzel za pravičiujšo politiko napram Nemški Avstriji in ker se - kot politik ni obotavljal obenem poudarjati, da mora Jugoslavija, ' tudi v svojem lastnem državnem interesu, priskočiti na pomoč Avis! riji s primernim rednim dovažanjem živil, ker obstoji drugače nc-jvarnost, da se nemško avstrijska republika pretvori zopet v monar-. liijo, kar bi bilo nedvomo za nadaljui obstoj iu razvoj Jugoslavije siia opasno. Da je to les. uvideva vsak pamete.i politik in najboljši 3 dokaz preteče nevarnosti in politike* ki jo je v ioni oziru voditi, nam daje baš Češka, ki je bilu našim slavnim Jugoslovanom vedno vzor radoljiiba. Češki mini: ter Beneš je že ponovno povdarjal potrebo o-žjih stikov z Nemško Avstrijo ter naglašal. da jc Češka pripravljena ji pomagati iz stiske z vsemi svojimi silami. Znano jc, rta se bo sedaj Renner v svrho tesnega sporazuma med obema državama po- "idal direktno v Prago p i Čehi pač uvidevajo, da bi bil padec avstrijske republike opasen lza obstoj njihove države, ker bi imeli v tem slm';\u zopet tu drugo Avstrijo. Ali 60 postali zato tudi Čehi prijatelji Dunaju in Izdajalci ^ svojega naroda'! ai Slovenski dalekovidui klerikalni politiki se pa otresavajo vseh j. i teli brig z neslanimi napadi na rojaka Kristana, ki da ne more po-[_ zabiti svoje ljubezni ia ugledna političarja. Misija bo vsebovala zastopnike ( finančnega, trgovinskega, poljedelskega in naučnega ministrstva, kakor tudi trgovskih zboruie, industri jalnili poljedelskih in obrt-nib organizacij. Ti /.i.stopniki bodo »zbrani iz vseh delav države. ■ /lasti i/ Beograda. /'-e/ieba. Ljubljane in Sarajeva, tako da bo mi- I s sij« zares reprezentativna. X misijo bosta prišla v Ameriko tudi dva srednješolska profesorja kot odposlanci naučnega ministrstva, ki Losta obiskala najbolj merodajne '*normal schools"' v Združenih j d rž« vali. Naučili minister je slišal veliko dobrega o metodah v Mneriških "normal schools" in želi izvedeti «• več, tako da bi li.Ogel uvesti nekateri izmeti teh metod v jugoslovanske šole. 1 Za proučevanje ameriških trgovskih, industri j.Jnih in pol jedel- Js skih metod. ... .. U Al i sija saiua na vehi i stopiti v zvezo z ameriškimi trgovci lilij finančniki, ogledati trgovska, industrijalna i« obrtna podjetja^ in videti nekaj ameriških poljedelskih metod. Njen namen ni dobi-| ti le informacije \ svrho polnem ji nja pri enakih jugoslovanskih po-!^ ujetjih, marveč tudi vpogled v način ameriškega poslovanja in! produkcije ter \ am riško življenje sploh kar utegne olajšati pri-hodu je stike med Združenimi državami in Jugoslavijo. Druga in morda najbolj važna svrha misije je pogajanja za dve posojili. s Dvojno posojilo. y Kno posojilo bi služilo v zasiguranjc nove dinarske valute, ki ^ bo izdana v svrho odkupa avstrijskih kron. Minister je meni raz- ^ lozd. da je dinarska valuta, ki je sed; j v cirkulaciji dobro pokrita. Na drugi strani pa so avstrijske krone v cirkulaciji, ki so d^dšči-na avstrijskega gospodstva. popolnoma nepokrite. Preiskava, uve- 7 delta minolo spomlad, je |K>kazala približno osem biljonov kron v l državi, ali ta svota j • od tedaj bržkone narasla. Dejanski ceni se. ' da je sedaj v cirkulaciji 4x1 dvanajst do trinajst biljonov kron. ' Kmalu s»< bo zahtevalo oznamkovanje vseh kron in ob tej priliki se J bo izvedela natančne svota kron v »Jugoslaviji. Način izmenjave 1 kron v dinarje ni še definitivno sklenjen. Ako sc bodo krone izme-i* i jale v dinarje na primer na podlagi treh kron za en dinar, bo tre-I a poskrbeli za to, da ima ta novi dinar primerno pokritje, dasi ni 1 treba, da bi bilo to pokritje ravno metalično. Minister je mnenja, 1 da bi moglo to pokritji obstojati iz kreditov in da bi se moglo iz- } poslovati kredit za $100.000.000 od ameriških sindikatov nalašč za ' to, da si zajamči nova valuta. Na tak način bi se ne odtegnil n-.kakj1 resnični denar iz Združenih držav. ' Duigo posojilo bi služilo za rekonstrukcijo držav; to je za M gradje in popravljeuja železnic, rest, mostov, jevnih zgradb in de- 1 ;auski za to, dn se vzpostavi dežela zopet na lastne noge in preskr-j21 l»i s potrebno gospodarsko opremo za nadaljni razvoj. Znes^ te ' em p« -ojila bo potroš«. n v Združenih državah za nakup materija!«. -V>i-| istega bi s«- res«-iiral za pridobivanje kreditov za kvalificiran« ' jugoslovanske trgovce, želcče nakupovati blago v Združenih drža-vali. Na tak način bi tudi i o posojilo odtegnilo le malo gotovine iz. Združenih držav. Ako bi ameriški finančniki zahtevali posebne garancije, bi bil . minister pripravljen ponuditi tako jamstvo, ki bi se zdelo primer- ! no. Jugoslovanska vlada more v tem pogledu nuditi jako veliko z 1 oviro m na državna posestva. Tu so obširni gozdovi, rudniki in razne druge koncesije. Tu so tudi državne železnice. Pobe za ameriško podjetnost. i: Važen vpliv te udsije na prihodnje trgovske stike med Zdru ženinu državami in Jugoslavijo je brezdvon no jako velik in usojeni si i/ražati nado. do bodo ameriški faktorji nudili tej prvi jugoslovanski misiji svoj" • rste vse mogoče olajšave za dosego nj nega cilja. 1'paui. da se bo misiji posrečilo izposlovati primerna posojila. ki so brezdvomno nujno potrebna tej deželi. Dasi je .Jugoslavija sedaj v škripcih, ona razpolaga z velikim in skoraj nedotaknjenim naravnim bogastvom, ki bi moralo biTi več kot zadostno jamstvo za posojila Kakor hitro se dežela vzpostavi na noge s pomočjo ameriških posopil. jaz vrjamein, ne le da bodo tukaj odprta razsežna tržišča za naie blago, ampak da bo v deželi sami ustvarjeno široko polje za ameriško podjetnost. Kakor stvari sedaj stojijo, neugodna meuja't'a vrednost in pomanjkanje kreditnih olajšav ovirata naše trgovske interese in sta v korist angleški in fran-c:tski podjetnosti. Opomba uredništva. — "Commerce Reports" kablogram ame-l iškega ministra v Beogradu. priobČen v Commerce Reports od 2. decembra je, je naznanil, da je obisk te misije odložen za malt* tednov. Jugoslav Bureau F. L. O. I. S. ■miiiiii n i-n- m ur" l........rf"."i"ir:.T..................— ' ' — -fii—****'um'Hii»»i4*iji.im-m>vv P O Z O K ! ROJAKI ! POZOR ! j 16. januarja odpluje ladja * Argentina " z baksami, katere so 'i naslovljene v Jugoslavijo. Po4ill*t«v e#r*«ti'l* Clan nate tvrdk« Mr. Štrukelj, rodom is St. Ruparta ns to pod aj*#evlm nlorditv#m OMMJ SUM^A* torn v ttM trlOaMh dalj. K4«r hoC« aaalatl bakao • to ladjo svojcotn r naj (Mi, da Soda toakaa ari naa do 14 januarja. Ta#a do 1000 funtov, etna 14 oontov od funta. s ' Ploiaai k St. Muporta. Mokronoga in Mirna aslaaita aa v vallkc marl a bakaami j Vat« drutlna M v potrebi. Vsaka poiiljatov garantirana. murnum mwm m wost qq j , 88 Kiuth Ave. Oor 16th Street Hew York City ' ___________ .__________________ __________ii Bilo je spomladi leta 1917. ktJ so prišla v Washington sporočila 0 irski ustaji ter o pristaniški in drugih stavkah v Angliji. Z ne-j kini francoskim diplomatom sem govoril o možnih posledicah vse-; ga tega. Govoril je o tem 11« na-; čin. ki je bil povsem neprimeren1 z ozirom na važnost, ki so jo ime-' lit ti dogodki v takratnem času. — Na vsak način bi ne smeli; nikdar dovoliti, da bi taka vojna' izmučenost izbruhnila v Franciji, t — sem rekel. — In način, kako ste vzdržali brez nje. je stvar, ki je najbolj omilila Francijo pri zaveznikih iu Združenih državah. Ozrl se je name s presenečenim pogledom in ko je videl v mojem obrazu popolno verodostojnost, se mi je zahvalil za kompliment.; Mesece pozneje sem v Franciji, izvedel, kako so skoro v istem ča-; su. ko sem govoril z dotičnim di-1 plomatom, uporni francoski regi-j m en ti korakali od Verdu na proti Parizu. Radi svojega deleža v onem stanju zadev stoji sedaj Joseph Cail-' laux. takratni ministrski pred-J sednik. pod obtožbo veleizdaje. Caillaux, kot načelnik vlade, bo^ sedaj pozvan na odgovor za ta-| kratno svojo splošno odgovor-i nost. Leot 1917 so namreč nemški j agenti po celi Franciji pridigo-j vali doktrino revolueije in predaje. Številni teh nemških agen-j tov so od tedaj naprej plačali s J svojim življenjem za svojo delav-j nost. Bolo paša in Pierre Lenoir j sta najbolj znana vzgleda onih j zaničevanja vrednih Francozov, j ki so morali v smrt pred oddelkom' vojakov. Malvv, minister za notranje zadeve pod režimom Caillauxa, pod kojega department spada cela francoska policija, je bil stav-s ljen pred sodišče, a oproščen de-; janskih zvez s sovražnikom ali j nameravanih dejanj izdaje. On jej sedaj v pozlačenem izgnanstvu j ~adi pomanjkanja discipline in j radi slabega vodstva svojega ura- j da. Vsled tega domnevajo šte-j vili Francozi, da bo tembolj go-, jtovo spoznan krivim ter obsojeni veleizdaje njegov predstojnik,! : ministrski predsednik Caillaux. Res je, da je kazensko zasledova-i n ji Cailauxa že razvilo sumljive zveze med nji mter grofom Lux-i burgom, nemškim poslanikom v Argentini in potom tega tudi gro-: foni Bernstorffom, nemškim po-i slauikom v Združenih državah.J Tudi je res, da je on v zvezi z go-' tovimi skrajno pacifističnimi iz-j javami ter v 7 vezi z gotovimi zelo j slaboglasnimi ljudmi v Italiji, ki! so stali na strani Nemčiji'. Caillaux pa pravi, da ji' bil j vedno in ustrajno zmeren pacifist in da je bil prepričan, da bo mogoče leta 2917 skleniti mir. ki! 1 bi bil časten za Francijo. Naj je njegova odgovornost taka ali taka. — gotova stvar je, da so šle stvari zelo slabo pod njegovim režimom. Le maloštevilnim Amerikaeem so znane te stvari. Se veliko manj njih pa ve. kako obupen je bil takratni položaj dejanski in da je šele prihod prvega oddelka Ame-r:kancev obrnil stvari v zadevali Francije konečno in neposredno. Lahko se razpravlja o tem. kdo je odločil izid vojne, ali Ilaig, ali Pershing, ki je poslal svoje dečke v Argon »k i les ali pa Francozi, ki so ustavili prvikrat nem-ški naval pri Marni. Vse to je prešlo v zgodovino ter ima nobenega opravka s sedanjostjo. To kar poročamo tukaj, najbrž ne bo prešlo v navadno zgodovino. Brez dvoma je vse poroča no v majhnih kabelskih sporočilih, majhnih zapiskih in kratkih obvestilih. Ti viri informacij so sedaj brez dvoma razpršeni po različnih omarah različnih posla-jništev in Bog pridnosti bo nagra- 1d.il onega, ki jih bo našel. Bila je moja sreča* da sem se nahajal v neposrednem stiku s ti. ; za4*V9 in d* vsled tega na - • razpolago informacije prve vr-j< ste. '« Zgodovina s-> pričenja v lnajh-ji ni hiši v Bo:.-, de Boulogne dne ji 20. aprila 1917. Gostitelj je biljf-eden onih Amerikancev. ki so;i smatrali to vojno za našo vojno i i od prvega pričetka. Bil je eden i onih, ki je nuemorno deloval za I Francijo, kot da je sam Francoz. > Bil je tudi eden onih. v kojega > kožo so se globoko zarinila vpra-i> šsnja Franci je glede namenov j* Amerike. Om-ga večera je zbral;! krog sebe na večerjo družbo fran j I eoskili in ameriških prijateljev, j 2 Ce bi imenovali to večerjo, bi bil to kaj pomankljiv izraz. . v Dolgo pričakovana in zaželje-jt na anglcško-francoska ofenziva jI dne 16. aprila se je popolnoma j j izjalovila. Tema ofcnzivvi nemškega špijonskega urada je bila oči- ■ vidno v polnem cvetu. Francija | je bila bolna, bolna ob pogledu a na svoje lastne izgube, bolna | vspričo dejstv i. da so bili Nemci | še vedno pri Novonu, bolna vspri- | če še nadalpnih žrtev, katere bo | morala doprinesti, a zaman. Nem- | ški agenti so neumorno uplivali | na nezadovoljne mobilizirane fran j I eoske delavec, sejali po deželi de- I fitistično literauro ter zagotav- I ljali vsakemu možkemu. vsaki I Ženski i vsakemu otroku v Fran-11 ciji, ki je liotel poslušati, da je I ameriška napoved z dne 6. aprila I pravi ameriški bluf in da ne bo I nikdo videl ameriškega vojaka. I ki bi se boril v Franciji. ' Ti je bila zadnja primera škan- ' dalske propagande, s katero se ' je obdelovalo franocosko javnost. ' kajti namen te propagande je bil ' uničiti upanja, ki so vstala v sr- ' cih Francozov vsprieo naše vojne ' napovedi. Bil je to pričetek pre- ' metene nemške infiltracije, ki je bila s tako velikim usppehom iz-; vršena v Rusiji. Dva meseca poz- ^ iieje je imela za posledico na sto-!1 tine vojaških eksekucij v Franciji. Skupina Francozov in Amerikancev, ki je oni večer večerjala v imenovani hiši v Bois de: Boulogne, je vedela to. Pri kavi se je razpravljalo o! splošnem položaju. Amerika je bi-' la oni dvomljivi element v celem j položaju. Malo je bilo oseb v Ameriki, ki so v resnici spozna-j. vali obupni položaj, v katerem se;, je nahajala Francija. Vsi so čuti-i, li. da mogoče računamo mi*na . I tradicijonalno srečo Wilsona.j, i vsled katere bi se končala vojna!, [potoni izstradanja Nemčije, šen :predno bi bilo treba poslati ame- | : riške dečke v boj. Ti možje pa so | i vedeli, kako malo resnice je na Itakozvani bajki o izstradan.ju. — I j Nastalo je vprašanje, kako bi mo-jglo priti do tega. da Amerika spo-izna, da ne more igrati uloge ča-; kanja, ne da b: pri tem pokazali j svetu in sovražniku slabost našega zaveznika, to je Francije. Oči-; vedno ni bilo niti par idej, katc-i re bi bilo mogoče sporočiti potom oficijelnih kanalov. Odgovor je prišel od mladega moža, ki se je več kot enkrat izkazal kot mojster psihologije mas in posameznikov. Prisluškoval je vsem težkočam kot se jih je na-: vajalo ,ter rekel nato: — Gospodje, le en človek je na isvetnu, ki more izvršiti to nalo-svetu, ki more izvršiti to nalo-jimc jc znano v Ameriki. Biti mo-Ira mož, ki zaa pregovoriti druge ljudi. Lc en mož je, ki odgovarja vsem tem zahtevam. Ta mož je maršal Joffre. Zavladal je trenutek električnega molka ob mizi in vsakdo si je predstavljal starega moža v rdečih hlačalr ter z zlato čepico, prijaznimi modrimi očmi ter sivimi brki. Videli so v duhu, kako so .mu nazdravljale navdušene i ameriške množiee. Videli so tu-1 o i starega generala v zaupnem ■ posvetovanju v Beli hiši. Bil je neki Francoz, ki je prvi prestavil nasvet v dejanje. Brez : besede se je dvignil ter odhitel • iz sobe. V petih minutah je bil na-zaj. in-njegovo lice je blfsteto, - 1-:- ! — Prijatelji moji, — je rekel, ]— govoril sem v. ministrskim pred | sodnikom Painlevejem po telefo-inu. Hoče me videti v svoji hiši v desetih minutah. — Iu odšel je. Tako je bila rojena misija Jof-fra in Herbert Hoover je bil njen ; oče. Misija Joffra je prisia v Ameriko s prav posebnim namenom, da namreč prinese nazaj od predsednika "Wilsona zagotovilo za določeno število ameriških čet na francoskih tueh ob določenem čase. Francozi so spoznali, da se ni mogoče še nadalje boriti proti nemški propagandi na uspešen način z navajanjem splošuosti. Bil je načrt Joffra pokazati sc v večjih in velikih mestih ter navdušiti ljudi ;*.a vojno ter nato povedati predsedniku AVilsonu oeb-no«in na priprost način, da mora Francija dobiti definitivno obljubo. če hoče vstrajati še naprej ter živeti. Tako sta prišla Joffce in Vi-viani s svojim štabom v Washington. Njih javni sprejem je bil veliko bolj navdušen kot je Francija sploh pričakovala. Joffre in ^predsednik sta imela več konferenc. Joffe ne razume angleški in predsednik Wilson ni znal v onem času francoski. Pogovor se je vršil s pomočjo tolmačev. Glasi se da se ponosni stari francoski maršal ni mogel odločiti za to. da bi naslikal položaj Francije v tako črnih barvah kot je bil v resnici in kot ga bi moral naslikati. Glasilo se je, da jc prousjednik "Wilson v spkišiiih besedah zagotovil maršalu in Vivianiju, da lahko računa' H u:t možno pomoč v/. Amerike. Ni xnauo. ee je marša! kedaj predložil jur.si-in brez ozira na vprašanje, radi kterega jc bii poslan iz Fraaieije. Znano je. da ni predsednik nikdar prostovoljno obrazložil vojaškega programa Združenih držrv. razveu dejstva, da bo v teku enega leta miljon in pol mož pod orožjem. — (Konec- sledi.) PREDSEDNIK JE IMEL MIRNO NOVO LETO. Washington, 1). C.. 1. jan. — Čeprav se je predsednik "Wilson le v zelo omejeni meri vdeležfl božičnih slovesnosti, sc je vendaV glasilo v Beli hiši, da je tako izl mučen, da se ne bo vdeležil no I benega praznovanja Novega leta.] Pri njem so se mudile njegove j •hčerke s svojimi otroci. Drugih I obiskov ni sprejel. Oni. ki pozna-!.i* ljubezen predsednika do svojih umikov in umikinj so se čudili, .d-, je bilo odločeno, tla jc boljše, č, otroci ne pridejo v Belo hišo.j Od nekdaj ;e bila navada pred-' , s. cinika Združenih držav, da je imel velik sprejem v Beli hiši na1 Nvega leta d ni in ta navada jei zapletena v vojno ali kadar je bila pravomočna skoziinskozi, ra-tzveii v časih, ko je bila dežela ; predsednik obolel ali žaloval. i Save the EasyWky Naša zveza z zadevo Caillaux DOOBPAJ NBOBJAVLJSHA DEJSTVA GLEDE MISIJE JOF-FRE-A VSEBUJEJO ZELO PRESENETLJIVO POVEST, KI BO KMALU NAtLA SVOJE POSLEDICE V OBRAVNAVI PROTI PRSJiMEMU FRANCOSKEMU MIN. PREDSED. CAILLAUX. Piše John McHugh Stuart. ChAH NARODA. 3. JAN'. 102H Najzanimivejše, najcenejše in najbolj popularno čtivo vam je na razpolago. Slovensko-Amerikanski Koledar je izšel za leto 1920. Veliko več slik kot prejšnja leta. Najbolj izbrani članki, opisi, razprave, povesti, šale, zanimivosti. Stane 40 centov. 19 Izrežite ta kupon, pridenite za 40 cento? štempsov ter po-šljite nam. ■ ■■ 8LOVENIC PUBLISING CO., 82 Cortlandt Street, ' ' New York, K. 7. Tempotom naročam Slovensko-Amerikanski Koledar za leto 1920 ter prilagam za 40 centov štempsov. Ime ................................................. Naslov ............................................ Mesto in država.................. .................. Vitez iz rdeče hiše j ■ - (L« Chevalier de Maison Bonge.) KOMAH IZ ČASOV FRANCOSKE REVOLUCIJE. Spisal Aleksander Dumas star. (Nadaljevanje.) ■ "Ne poaailuj je preveč, prija-' Kelj, ne poniiluj je preglasno, kajtiji Audi midva sva deležna njosojt Krivde. Veruj mi, najina sokrivda' Ki i ie tako oprana, Ju bi ne bil t 1 ■»tal kak madež na naju. Danes me i He stotnik lovskega polka Saint's ■ .en imenoval v sekciji girondista's |n s sabljo sem mu moral deka- 1 ■zati, da se mo»i.M 'j H| "Tebe, .Maurice, ki neouiade-|t Kovan, se je upal imenovati giron-jz lii«tai" ^Km s ■'Ej, pribogu, da iu to ti bodi v Boka/., da postane v a kmalu »iepri-!j ljubljena ako >e nama pripeti še i l Kaj takega; toda ti ves. Lorin. da'l K' sedanjih časih pomenju nopri-i nijubljeuos* obrnem sumljivost.'' 11 "Vem, da trepetajo najvrlejai'f prod to besedo: toda vseeno... Is Zoprno mi je odvesti ubogo Iloloi-jc so na moriščo, no da In jc bil pro- \ sil odpuaCanja." \< "Spremljam te", jo dejal Mau-'l rice. ? "Nemogoče, prijatelj; pomodri: vendar, da si uradnik, tajnik sok-j l «* i je; bil si odt M/en, a ja z s«»tn bil jj le tvoj branit clj: smatrali bi te za j l krivega, ostani torej; pri meni jejr drugače, tvegam no ničesar, zatj m poj dem. *' Vse. kar je Lorin povedal. je'v bilo tako resnično, da mu Maurice L ni mogel ugovarjati. Ko bi bil po- s glodal Maurice Hcloisi Tison na!,, njeni poti proti morisču le enkrat j j v oč; bi bil s tem po ro.il svojo, y sokrivdo. U "IVjdi torej , jc dejal, "in bi- , di pameten " Lor n se je nasmehnil, stisnil < Mauricu roko in odšel. t Maurice je otožno zrl za prija- j tel jem. dokler mu ni zginil izpred < oči. Nato je sel v naslonjač in so zamislil. Iz te zamiSljenosti ga je vzbudil šele njegov sluga, ki se je 1 bil ravnokar Milil domov, vzkliknili 1 •'Ah, občan, že zopet velika za-rot a. Avstrijanka bi bila knrdu pobegnila!" "lit!" je odvrnil Mauriee in se skušal otrosti svoje oto/uost:. ^ "Zdi se, da je bila vdova K ipet v /vezi s Tisonkino hčerjo, k« jo i obglavijo danes." "Kakšna pri je bitu ta zveza 1 mein tem ne vem ničesar. Pripoveduj mi?*' " Aristokrat j«« so izkopali rov. Ul je »efat iz Rne de la fordericjr de kleti občanke Piumeau katero j s bi bili kmalu osumili sokrivde.-T S.ij jo vendar poznate* * , "Da in dalje'" l ' Ni vdova Kaj>et je iittela rK,-'i ligniti skoz ta podzemski rov Pc-!j ložila je že Lila nogo na prvo stop- s nieoT Občan Simon jo je prijel za b krilo, t'ujte, kako trober.tajo po s mestu koračnico in kako se zbirajo po sekcijah ljudje» Ali čujrte.t ropotali jc bobnov? Govori s*\ da|< ko P ruti v Damartinu in da se na- J' plo pomikajo naprej " Mauriee je iz zmedenega poro-J Tila, ki nm ga je bil podal slu/a* -] nik, strahotna spoznal, da jc t\o-ji ril nageljček. ki je bil izročen « kraljici v njegovi navzočnosti, bistven del zarote. T?opotanjc bobnov se je bližalo boljinbolj in že »o »e čuii na ulici klici- "Velika zarota, odkrita v Tein-— piu od občana Simona. Velika za-P'liita v prilog rdove Kapet." j "Da, da", si je dejal Maurice | "Resnica je na vnem tem, m src*1! I rnzburjenega ljudstva poda mor-L da horin dekli n roko in se d« fc l raztrgati aa kosce.*' m Mauriee je ml klebuk, si pri-H*aod sakljo ia Kil mahoma na! mm. i JM f "Kje je .'" se jo vprašal * lirez-j |dvi>muo na poti proti ječi." In hi-; |tel je v smeri proti obrežju. Tu jo njegovo oko zasledilo; kopjt in bajonete, ki so štrleli v/. množico, in zdelo se mu je, da jc' ! sredi njih spoznal nekoga gardista, okoli katerega so se gneili; . ljudje s sovražnimi nameni. Hhet| 'je tja s težkim »oceni. Ogroženi) j gardist je bil Lorin, ki je bled in j z groiečiin očesom tiščal za roči svoje sabljo. j ! Dva koraka za njun se jo naha-jl jul Simon, ki jc- med divjini kro-jliotom sodrge s prstom kazal na ' ! Lorina in kričal : "Oujte, čujte! Oglejte si dobro:1 j toy a človeka; ta je eden izmed ( 'onih. ki sera ga dal včeraj kot ari-i ! stok rata zapoditi iz Tempi a; je'i leden izmed onih. ki so imeli opra-j viti z nageljčkovim šopkom. To jci i.-okrivcr Tisonkine h.-ore, ki nride. kmalu tod mirno. Ali ga vidit »? 1 j Mirno se sprehaja ob obrežju. ! medtem ko roma njegova sokriv-.J ka na morišče- bila jc še več r.e-! go sokrivka, bila je njegova lju-(' j biča, in on prihaja sem, da bi se jed nje poslovil :.li pa da oi jo s"» u-1' j šal rešiti." ^ I.orin jc čul dovolj Foteoiiil jet^ '^abljo iz nožnice. Toda istočasno;1 j so je množica umaknila možu, kij1 •rla vrata • hiše. na katero sta se bila našlo 1 nila, in veliko Število mladih lju-M di. oboroženih s sabljami in pišto-j lami, se je zakadilo v napadalce.;] "llurat" sta vzkliknila istočas- : -j no !>orin in Mattriev. xopet oživ-j: -jl.iena vsled nepričakovane pomoči -r'Hura!" j- Med to četo so ji nahajal maj-1 •J licu. mlad mo/ približno petin ! j dvajsetih let, plavili oči. ki je z ve-.; !iko spretnostjo in Čudovito go-i ročnostjo neprenehoma udrihal s i i »to jo sabljo, »nož o katerem bi . riovek mislil, dr hi ;«> njoga žen-' ,^ka roka komaj za mogla vzdicmiti.i Ko je videl da Maurice in I»rin nista pobegnil.i skoz vrata, ki jih, je pustil n.ilašč odprta. ;n da ?.t-i liojev.iia ob njegovi strani, jej stopil k njima in jima nalahno; Šepnil: "Bežita skoz ta vrata; kar počenjamo tu vaju ne briga, vidva i | brez potrebe izpostavljata ne-i j varn >*ti " Videč, da *e prijatelja ofcow-jljata. jc glasno /aklioal Mauricii: "Nazaj, nobenih patriotov zna-i t mi. uradnik Lindev, mi smo ari-stokratjeT" Ol. tej besedi t. V pogumu, ki ki je tiČr.l v ter;i, cl t j»e je upal ta i človek poudarjati- lastnost, ki ji-1-ila v tedanjih ča«ih enaka smrtni • obsodbi je množic« ;»trahovitn za tulil.-* Toda plavola^i mladenič in tro-. > ali Četvero njegovih prijateljev 1 ie tiralo T.orina in Mauriea. ne da • bi se bili zbali krika, v vežo, ka- 2 tere vrata eo zaprla ra njima: j nato so zopet planili med mnoii- -jeo. Id je ie »a rasti a, kajti bližal lise je rabeljski rez i Reienii tak Čudovit aač:n Kašelj . J« SMS kol tdn Mjbelj taatlh znakov. Ici spremi J« prehlad, gripo 1b kadarkoli ao prlsadM« etri nika. Zato potrebujeta zdravilo, ki boolajialo vnetje in o* ta fiaCia 11 ustavilo vtuainlrjetile ter kaialj. i »oteft* idfftvtto nI bolj«*, kakor Severa's || Balsam for Lungs v (Saverov Balzam za »UoC**. ki J« ,7 dobro poznan lz za teta 1861. kot ' T nptfoo zdravilo sa zdravljen}« ' peahlada. hripavosti In kailja. zla- I atl Ca Uhaja U vnetja upnlb cevi, .1 kitnih napadov ln iafluoce. Cena Ke in le davka, ali SOe in Se dav- ! kn. v v»eh lekarnah.___i •aR^ftSsrssJs: l ^ i ^ESnBnffiSBaE^HH' i---ji sta se Mauriee in Lorin začudeno 0 pogledala, kakor da bi bilo vse to fc prevara. j2 Toda uvidela sta, da ni zguMja- r ti časa: zato sta iskala izhe. ' "V galop'*, je zaklical glas. ltoč;fsiio «>0 se mala vrata, skoz y ! katera sta bila ubežala Mauriee in * il.crin, zopet odprla, in tr«je ali j četvero pomagalcev obeh pri jate- j |ljev je stopilo na ulioo z raztrga-, no, krvavo obleko Plavolasi nda- ( jdenič jo prišel najzadnji. '"Ah'\ je dejal, "nad to stvar- 1 5jo leži torej prekletstvo!*J In zalučal je proč od sobe svoj s jsl rb.nm, krvavi mol* ter se urno oddaljiL 1 XXVIII. i ■ ji Vitez iz Rdeče hiše. Mauriee jo hitel na sekcijo, da jvljži ovadbo proti čevljarju ii-lll" 1111 Toda bil jc zelo presenečen, ko ni hotel predsednik ničesar *'uti o tem: dtjal je, da se med dvema dobrima občanoma, ne more postaviti niti na to, niti na ono stran, icajti iba ^ta navdahnjena od do- ■ movinske ljubezni 1 *£l>obro", je rekel Manrk-e, 1 "sedaj vem kaj mora počei, da si * kdo pridobi gl:is dobr«-.ra občana. I •(/»•rati n ora ljudi in ubiti človeka. 1 . ,ki mu ne ugaja: to imenujete vi 'navdalincnje z domovinsko Ijubez--|nijo." ^ i: *"Ob"an Maurice", je odvrnil j predsednik "ti si imel v tej zade- - j vi morda manj prav nego Simon . h •'on jo razkril zaroto, ne da bi raujj - I ila njegova služba nalagala te < - dolžnosti, tam, kjer ti nisi videl j * ničesar, ti, ki si bil poklican za j i sit dni /ar.>to Razun tega si bil ^ - dogovorjen z zai*f»tniki. slučajno f .iali namenoma ne vomo, na kak . . „ i 1 način: toaa ti imas zveze s sovraz- ijniki domovine." 1 1 "Jaz*" je vzkliknil Maurice L-:"Ah, to je nekaj novega* ln s " o ikoni pa. cljčan predsednik?" ' ' Z občanom iz Rdeče hi^c.*' ".Taz?*T je odvrnil Mauriee ves i začuden. ' Jaz da sem sporazum- |ljen z viteze m iz Rdeče uise? Jaz ga ne poznam, nisera ga nikc!i vi- | ■Idcl..." j "Videli so te, kako si govoril -1 ž njim.'* *'Kako si mu s-tisnil roko " i! "Mene!" ; H 4 Da." "Kje. kdaj, občan predsed-i nik?" jo pripomnil Mauriee pre-jpričan, da je r.edolže.i. "Občar. predsednik, ti si legal V" "Tvoja domovinska gorečfiost i- te 1irn predaleč, .»b?an Jfanri.-e", a je dejal predsednik "in takoj se - bon ke»al radi be«ed, ki si jih iz-: rekel, ko ti dokažem, da sera 50-i- voril samo resnico. Tu imam tri il različna poročila, ki te oMo£u-i®j®*" t Tiho vend«« tM je rekel M«u-J IMJa priMapi.1 Čudna dejstva glede kač in anelidov 1 1 Ugotovljena stvar je, da menjajo kače svojo kožo večkrat na loto, da sc levijo, predno dosežejo polno velikost. Glavni vzrok, zakaj mečejo kače svojo kožo i proč je ta, .la preskrbe prostor j za povečani obseg telesa. Koža kačo ne rast«* obenem s telesom kot je to slučaj pri gorkokrvnih j živalih. Kakorhitro poslane koža, pretesna, jo žival vrže proč. so levi. 1 Sikanje ali piskanje kače pov-, zročajo dolga, vreči podobna. pljuča, ki so napolnijo z zrakom, ■ nakar potisno kača zrak z veliko silo skozi nosnici. Kadar so vzne-j mirjeno ali prestrašene, sikajo kače v namen, da preplašijo in oil pode sovražnika. Ce bi kačo ne • bile v stanu naznaniti svojo nav-j zočnost, bi jih različne živali! ravnin, gozdov in gora pohodile | ter poškodovale. Gorkokrvua žival bo pogosto, kezala največje vznemirjenje j vspričo pogleda na kačo ali ka-l dar bo cula sikanje kače, čeprav i ni prišla preje nikdar v stik s ka kim zastopnikom tega plemena. Ta sila prenašanja doživljajev jej čudovita prikazen v naravi, kaj-j ti če bi sc moralo vsako živo bitje j užiti popolnoma nanovo na pod- i lagi osebnih izkušenj, kako iz j ogniti se sovražnikom ter ugoto- j viti. katere vrste hrana je primer- j 11a in katera škodljiva, bi številke vrste živali v najkrajšem času irmrle. Ugotovila z ozirom na dolžino kač ali reptilov, posebno pa afri- ' škega pitona, si zelo nasprotujejo. ; Neki izvedenec, ki je preiskal šte- ] vilne pitone, ugotavlja, da je bil •najdaljši dolg dvajset čevljev. Povprečna dolžina znaša nekako dvajset čevljev in obseg na naj- , (iebelejšem d?lu nekako osem- , najst inčev. Pitoni zelo ljubijo , vodo ter leže na vejah dreves ter se ozirajo s svojimi očmi navzdol. Če pride kaj dobrega mimo, se vrže kača na dotični predmet, a! se drži z repom močno veje. Pito-, j ni niso strupeni in pripovedke, da' I so požrli ljudi, niso bile v nobe-' ; nem slučaju potrjene. Pitoni se' bodo borili, če se jih rani ali spravi v zagato, V takeni času je nevarno za človeka lotiti se pito-j na, če je sam. Oni, ki so imeli dosti izkušenj s kačami in ki so skrbno opazo-^ vali njih navade tako v ujetništvu kot 11a prostem, ugotavljajo, da se niso v nobenem slučaju prepričali, da bi kaka kača fascini-rala (panala) kako žival na način kot sc gle.si. Neka avtoriteta govori o dveh vrstah, katere je našla na drevesih, obdane od velike množine razburjenih ptic. Ptice pa niso bile faseiniranc od j kače. Skušale so jo ustrahovati j ter prepoditi iz njih domovij. j Kačja noge so bile tudi vir številnih pravljic ter čudovitih pri-jpovedk izza starodavnih časov. Obstaja stara povest, v katero še sedaj nekateri verujejo, da pokaže kača svoje noge, če se vrže vo gen j. Ta povest je seveda eno-1 stavna bajka :>i to iz priprostega vzroka, da nima kača nikakih nog. Če se hočemo pravilno izra- i rice. Ali misliš, da sem res tak bedak, da bi veroval v vašega viteza iz Rdeče hii 'V i "Oitaj ovadbe." 4Čital ne bom ničesar", jc de-1 jdl Maurice. ! Slovesno zatrjujem, ' da nisem viteza nikoli videl in nikoli govoril ž njim. Kdcr noče vc-® rovati moji častni besedi. n-»j Te pride in pove: bom že vedel, kaj i naj nm odgovorim J Predsednik je skomizgnil z ra-1 meni, Mauriee ravnotako. Mod ostalim delom *eje je vladala ne-ka mračna molčečnost. Predsed-" nik. vri patriot, ki so mu bili so-r- občani zaupali najviaje mesto v okraju, je stopil po končani seji f k Maurieu ter mu dejal : "Mauri-re. govoriti moram 5 to ^ -»oi " h Mauriee je sledil predsedniku -i ki ga je spremil ▼ male sobo po ^crved for ] i »eMOHAMT I weeo alcohoc VICTIMS ATTTT^, Prohibicijonista čaka novi posel: pokopavati bo moral žrtve lesnega alkohola. flLAS KAltOPA, 3. ,1aS. 19Ž0 e;ti, moramo reči, da hodijo kačo j: po svojih rebrih. Ta resbra so pritrjena na hrb-, tišče ter sc stezajo navzdol, ob vsaki strani telesa. Konci reber ko zvezani s plcščami na spodnji strani kače. Kadar premika kača. svoja rebra, se lahko pomika na-' prej tako hitro in pripravno kot če bi imela tisoč nog. Mogoče ste ži poskusili eksperiment ter položili kačo na gladko steklo. Videli sto njene brezuspešne napore, da pride naprej. Priprosti vzrok, da so kača ne more premikati v tem slučaju je, da nimajo naprej stoječi konci kačjih plošč nikake opore na gladki površini stekla. Glasi set da nekako polovica kapljico strupa indijske kobre zadostuje, da ubije človeka. T\ pomeni, da bi bila odrasla kobra v stanu izbrizgati z enim samim' in polnim udaicem dosti strupa, da se umori z rjim dvajset ljudi. Indijska kobra izbrizga do dvajset kapljic in znan je slučaj; ko je ena teh dala z enim udarcem 28 kapljic. ! Pri eksperimentih s strupom ^ kobro je Fitzsimmons našel, da jena kapljica tega strupa, razred- i čona v malo vodo ter vzbrizgana t v nogo velike opice slednjo umo- j j r: v teku pol ure. Majheu del.j kapljice jc ubil podgano v teku j r ene ure. Sodeč po učinkovanju j < stripa kobre na višje stoječe ži-; vali se smatra, da je ena kaplji-j 'ca tega strupa usodepolna doza j | za zdravega, močnega moža. ' Smrtonosna moč kačjega strupa u ---j, Pogledal mu jo v obraz, položi! i roki na njegove ramo in »ir-jal • j' 1 4 Maurice, poznal sem tvojega ] očeta, cenil sem ga in zat" cenim ^ lin ljubim tudi tebe Veruj mi m , Mauriee. da se izpostavljaš veliki i nevarnosti, ker ti je join pešati ve- : jra, kar pomeni, da ti je jel pešati t tuji t voj re,vo'uei >nami duh. Če j pa ni vere, tudi ni zvestobe. Ti ne . veruješ v sovražnike dom ovire, zato zato hodu mimo njih, ne la bi jih opazil, in postajaš orodje njihovih zarot, ne da bi česa slutil, o tem." Nato je spominjal Mauriea rde-j . če ga na gel je ka; pripovedoval run j je o podzemskem hodniku, sega 1 j«».Vfi! do kleli gospe Pliiir.eau-] ;Ker je Mauriee še vedno zmajeva!' iz glavo, mu je predsednik poka-! zal odredbo odKorn za javni bl.vj , gor, ki je odredila, da se mora i - kralji-a pr»*iu»1iti v zapor PoVazil mu je tudi jt«arjev> potrd*lo. _ _ _ ! |st jo pokazala na različno nači- 1 ! no. Eden najbolj izvanrednih slu- \ čajev je bil oni Kitajca, ki je tr- t gal grozdje v nekem californij- 1 skem vinogradu in katerega je pičila klopotača. < Nesrečnemu človeku so dali ta- L • koj običajna zdravila in kot do-!j^ dat 110 sredstvo so stavili njegovojs ranjeno roko v kopelj, napolnje-L 110 z močnim domačim brandy- ;r jem. kajti domnevali so. da boL žganje ]>ripomoglo k razkrojitvi strupa v rani. Kljub temu psi je s malo časa nato nesrečni človek| umrl. j Posebna stvai pa šele pride in j. ta loži v dejstvu, da jo deloda- ( jalec, ki so je hotel zagotoviti. ^ da bo Kitajc* v resnici držal ro-|t ko v žganju, sam držal svojo ro-ko v tekočini, M. Ni se zavedel, tla ima kako pra- j, sko na svoji koži. a bil je za-strnpljen ter je bil dolgo časa ze-lo bolan. Koucčno je ozdravel, a | še i o po dolgom trpljenju. Le majhen del strupa je mogel biti raztopljen v štirih galonah brandv- t ji, vendar ja j«' ta malenkostna r množina zadostovala, da je za- r •1 j • < strupi la gospodarja. Neka avtoriteta clode kač je izjavila, da upliva strup klopo- f tace celo na rastline. Potem ko j je eepil različne vrste s pomočijo lanoete, je našel te rastline 1 drugi dan uvenele in mrtve, kop ijobžgane od strele. il ... I, "j Nekega večera v pričetku fe- 1 'jbrnarja enega preteklih let so bi- ; j li prebivalci San I)iega v Cali-.! uferniji deležni velikega strahu.;' -jče no panike. Nekako ob osmih i!je nudila mirna površina njih.: 'krasnega zaliva tak strašen blesk j'pn fosforju. Na smrt obsojeni: — To jc rav-•no: ^ Slepa starost. 5 Sodnik: — Koliko ste stari 1 Stara devica: —. Videla Send > 24 spomladi. 3 Sodnik (smeje): — Tn kolike • časa ste bili slepit >§Rj •» « p®' IK Pt liwl n j ■ GOZDNI ROMAR I € I I "" | T ■ mi " FRANCOSKI SPISAL GABRIEL FSEET. Za "Olas Naroda" prevedel O. S*. ll'J * (Nadaljevanje.) i Bila je to ena onih slovesnili pnlik, ob katerih si Indijanci pri- " zadevajo ita vse inogm'e načine, ila pokažejo največjo ravnodušnost. Tukaj pa j«* liil razvt ntega še navzoč bel človsk, kajti Mestiza sa- ^ »nega so smatrali za svojega človeka. Človek bi s«' pa motil, če bi misli, da je Indijanec vedno oborožen/. z resnim ponosom. Ti otroci narave imajo tudi svoje trenut- ] ki veselja in dobrega razpoloženja in otroci naših mest niso nič . bolj bučni pri svojih igrah kot so otroci step. Tnkaj pa se je oziral beloko/.ec na rdeče . ojnike. Mestizo in Rdeče'a sec (Main .Rouge) sta sedela s prekrižammi nogami na tleh. Na njih kolenih sta ležali strašni puški, ki naj bi igrali glavno ulogo v* žaloigri, ki naj bi, kmalu končala življenja ♦ reh Indijancev. Prvi, ki je preiskusil sle , po srečo, je bil Antilopa:. Z roko je stresel kock.; ter jih vrgel v pesek. Njegove o<'*i so strastno sledile gibanjem, a nHi ena mišica njegovega lica se ni premaknila. ■] — Štiriindvajset, — je rekel El Mestizo, ki jc poštel točke,' (ločim je stari r enega t zapisal to številko v pesek. tj Ker je bilo nemogoče poklicati nazaj štiri Indijance, ki so stražili ravnino, ne da bi se jih pri tem izpostavilo gotovi smrti, so bili izključeni od glasovanja. Nadaljni vojnik je sledil Antilopi. Njegova roka sc jc komaj dotaknila kock. ■— Sedem, — je rekel Mestizo. — Vojniki bodo objokovali smrt Skalnatega srca, — jc rekel j Indijanec ter držal samemu sebi nagrobni govor. — Rekli bodo, da je bil hraber. Vsaka kocka jc kazala le po eno oko in njegova usoda je bila vsled tega zapečatena. Po tem ko je izgovoril to, je z velikansko silo svoje volje ublažil hrupno utripanje svojega srca, ki naj bi kmalu prenehalo utripati v prsih vojnika. Medtem ko je Indijanec, kojega usoda je bila zapečatena, s čudovitim pogumom kazal brezbrižnost, ki je bila povsem tuja nje- j goveiuu srcu, so .sc morali vsi ostali podvreči isti cerimoniji. To s« . ( .i«i zgodilo z isto fes nest jo in isto slovesnostjo. Vsak izmed vojakov. t je skušal prekositi svojega tovariša v hladnokrvnosti, s katero bo j šel v h in rt. / | Oba pustolovca prerij nista poznala nikakega usmiljenja ter , 1 azala za celo postopanje 0110 zanimanje, katero so kazali nekoč , Ktmljani za krvave igre v amfiteatrih. Sedem in dvanajst sla bili , najuižji številki ki sta bili izvadljani dotedaj in ostal je le še en , Indijanec, ki ui še vadljal za življenje in smrt. Bilo je vrjetuo, da , bo njegova roka prav tako nesrečni kot ona Skalnatega srca. Naj- , višje število za dvanajstimi je bilo sedemnajst in malo je bilo torej nnanja, da bo padla krika višja številka. Kljub vsem naporom, da se napravi hladnokrvnim, pa ni mogel ' 3 prikriti Apač svoje .';'ubezni do življenja, kajti ta ljubezen ne mo rc hiti nikdar u ničem Amerikanee je stisnil svoje obrvi in Mestizo ] s" je zaničljivo namrdnil. Meti Indijanci pa je bilo čuti mrmranje. -— Vojnik je položil roko. ki je ravnokar hotela vreči kocke, na tla. vrgel krog sebe žalosten pogled ter rekel v namenu, da sc o ju aviči: — V šotoru Zračnega diha se nahaja mlada žena. ki prebiva a lijem šele devet mes« cev ter sin vojnika. ki j<* zagledal danes šele l^etjič solnee. Indijance je vrgel kocke. - Knajst. je vzkliknil stari ropar skor > veselo, kajti njemu • s.« je zdelo naravnost čudovito in nepojmljivo, da more kdo ljubiti , svojo ženo in svojega otroka. 4 Bolest in lakota bosta gosta v koči Zračnega dilia. — je do ; stavil Indijance z bla^odonečiin glasom, ki mu je pripomogel do tega imena. Njegova zadnja misel je veljala tema dvema slabotni rea bitjema, katerima l»o manjkalo ljubezni in varstva vojnika. Indijanec je sedel nato na stran in nikdo se ni več brigal zanj.; Mestizo je vrgel nato na svojega očeta zmagoslaven pogleti nad k ril jeva nja. na katerega je odgovoril slednji z. usmevom, ki j« hotel reči. da bo vendar tekla kri preti očmi obeh. Ker naj bi bili po načrtu Mestiza ti trije Indijanci žrtvovan' drug za drugim, je bilo sklenjeno vadljati »e enkrat ter določiti o nega, ki naj bi se prvi žrtvoval. Stari ropar si jo na vse načine pri zadeval podaljšati igro, ki sc mu je z.delu tako zabavna kot lo terija. — Zračni dih bo imel prednost ali pravzaprav slabo usodo bit zadnji. — Bodite mirni, otroci, — je rekel Amerikanee s ponosno kret ' njo ter si ui prav nič prizadeval posluževati se slikovitega indijan • skega jeziku. — Smatral bom za svojo dolžnost, da vržem vaša trif-; pla v globino prepada in sam vrag bi moral biti zraven, čc bi kdo. poskusil dobiti vaše škalpe. Baraha je bil nemi opazovalec in nema priča vsega, kar ae jc vršilo na okrog. Indijanskega narečja ni razumel in zaman je sku šal uganiti zanimanje, s katerim so se Indijanci ob piramidi posve Hi vudljanju. Strah iu pohlep sta v stanu zatemuiti duševne sile. Več kot . dvajsetkrat mu je svetoval strah, naj prizna Mestizu, da je zaklad i po katerem je tako hrepenel, v njegovi neposredni bližini in poiilep .n raMio lako pogosto zap«t*-atil njegova usta. Kom-eno je sklenil, di: r.c pove ničesar. Pred njegovimi očmi je blestela misel, ki je združevala v sebi vse. Ko bi se Indijanci polastili vrha piramide, kar j< bilo povsem vijetno v spričo njih števila, bi bile lahka stvar med1 i"asom. ko bi Amerikanee in Mestizo brskala po višini, vdreti v Zla-lo dolino ter vzeti primerno množino zlata. Najprvo pa sc je moral prepričati, če veje še vedno zagrinjajo zlato in čeprav je bilo to! nevarno podetje, je vendar sklenil vprizoriti ga. Štiriinpetdeseto poglavje. ^ USODA BA&AHE. j Sedaj poznamo vzrok dolgega molka, ki je vladal na verig *kal in zavratne svete, katere je prikrival. To j" bil strašen molk. v».pričo katerega so morali oni, ki naj bi trp**l' *>d njeg«, vse priča- j hovati ter se vseba lust i. Medtem pa sc je pričelo solnee nagibati j proti zapadu. Dvignil v« j«» palec in silen veter, ki je v neenakih kuj: Lih podil pred seboj bele oblake, zbrane na uchti. T; oblaki »o se raz širili ter postali bolj 'enini iu vršiči dreves so se tresli vspričo bli i žajooejra se viharja. »Jastrebi, ki so drugače krožili nad stepo, so. poiskali zavetja v skalah. To so bila znamenja bližajočega se vi- ■ Gotovo• »i po dvakratnem kričanju Indijancev približno iz-j računal njih število, — je rekel Uoife-Boiae proti španskemu lovcu. 1 KOV NAČIN, KAKO PRITI DO SLADKORJA. Atlantic City, N. J.. 2. jan. — Sladkorna kleptomanija je zadnja, oblika tatvine v tnkajšnem kopališču. Policija lipa v teku par ur; i i/vršit i aretacijo v tem ozira. — lastniki restavrantov so se namreč. poelužili nove metode, kako priti do sladkorja. Bila je njena navada uriti v restavranta z veliko ročno vreči-jco Tam je naročila majhen pri-lgrizek ter med tem izpraznila v svojo vrečico vsebino posode s sladkorjem. Plaeada je za jed, ne ' pr. za sladkor. Policija ima dober opis doiičnc , ženske. J--i OGLASI NAJ SE j l.ons MODEKC. Pri nas ima več 1 pisen, iz starega krsja. l";»ravt:i5tvo Gl.isa Naroda. (2 3—1 » i ROJAKL NAROČAJTE 8K 'OLAS NARODA". NAJVI&J? SLOVENSKI DNEVNIK V ZDI . JR2AVAH. 1 DOCTOR LORENZri EOINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK \ Ji F/ 6PECUALIST MOČKIH BOLEZNI 644 Penn Ave Pittsburgh, pa. tfjjk. 5 V ^^^ I Moja stroka je zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. Jaz sani I že zdravim nad 23 let ter imam skušnje v vseh boleznih in kei f znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti in spozna i ti vašo belezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Sko-I zi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moški! i bolezni. Zato »se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrl I pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridit« I čimprej e. I Jas ozdravim zastrupljeno kri, mazuljo In liso po telesu, bolezni v grlu. lx-| padanj« las, boledne v kosteh, stara rane. Živčna bolazni, oslabelost, bolezni i v mehurju, ledcah, jetrah In ielodcu, rmenico, revmatlizem, katar, zlato illo, I naduha Itd. I Uradne ura so: V oendeljek. sredah In petkih od I. ure zlutraj do t. | popoldne. v torkih* Četrtkih In sobotah od I. ur« zjutraj do a» i ure zvečer. Ob nedeljah pa do 2. ur« plpoldne. I PO ROfrVI NE ZDRAVIM. PRIDETE OSEBNO. NE POZABITE IMS IN | NASLOV. Dr. LORENZ S44 Pc- Ave. PITTSBURGH, PA. K Nekateri drugI zdravniki rabijo tolmače, da vas^razumajo. Jaz znam hrvatska I i« Iz starega kraja* sate vas Idtjo zdravim«' ker vse razumem. f — Ne in raz v en tega sem si stavil poln nemira vprašanje, kako! 6 peklenskb vojno zvijačo sta jim obesila ta dva vraga. Ti si čul nji h j »lasove prav tko kot jaz ter je gotovo stvar, da so nekaj našli. Ta zmagoslavni krik nam priča o tem. — Vse smo odredili, kar morejo odrediti Junaški in previdni \ ljudje. — je rekel Fabijan. — č'e je storil človek svojo dolžnost l l.ihko povsem mirno pričakuje izida. I — Vdali smo s - torej v to. — je rekel Pepc. — a mene muči * ued tem peklenska žeja. Vi ste tam v bližini vodopada, Don FabI- i jan ter določite, da bi mogli brez nevarnosti dobiti nekaj kapljic 1 vode. » — Dajte sem. — je rekel Fabijau ter vrgel buči podobno ste- • 1 kienieo. — To je lahka, stvar in veselilo me bo. da pogasim tudi jaz. žejo, ki me muči. Fabijau se jep lezaje približal vodopadu ter napolnil steklenico, ki je pričel nato krožiti med tremi lovci, ki so na to zopet zavzeli svoje postojanke. (Daljo prihodnjih CANKABJEVMU SPOMINU Skrivno in tiho je umrl v tem skivnem in tihem narodu, on, ki bi v velikem in bogatem ljudstvu doživel svetoven sloves. Na raz- ; vodju dveh dob ga ja dohitela zavratna usoda in ga pehnila s pozo-rišča živih. Tiho je lekel spat k svojima bratoma po srcu in duši, Ketteju in Murnu, prav tedaj, ko jc tihi slovenski narod z bučniv • j fanfarami, s plehkimi manimestacijami in z gromko retoriko slavil svoje osbojenje. Tedaj v tisti done besni pijanosti smo jedva zaslutili, kako težko nas je udarila usoda. Danes, ko nam oči niso več tako i ; motuc od samega navdušenja, vidimo razločneje, kako jc obubožal j slovenski narod s smrtjo tega edinega človeka, ki je vse njegovo de- j ilovanje in nelianje segalo do korenin temu ljudstvu in mu je bilo nizprosna vest in verno zrcalo. Vrzel, ki je nastala po njegovi smr-; ti, i.eva še vedno! Danes, ko smo že bridkeje jeli čutiti nenadomest-' Ijivost pokojnih nego nujnost živih, ko sega mizerna povprečnost preko slovenske javnosti, ko se naše politično in kulturno življenje i spet z jadernim korakom bliža predvojnim razmeram in obeta pasti i na še nižji nivo, danes, ko samogoltna materijalnost ubija sleherno, duševnost posameznikov in celega naroda — ni nikogar, ki bi sto-i pil na Cankarjevo mesto in dvignil bič s tisto učinkovito vehemen- j ' co, s tisto žolčno veselostjo, ki prihaja iz duše, do smrti raujene in i • užaljene, razgali vest šušnmrjev in laži-prerokov ter pokazal vsem j političnim in kulturnim licemercem svoje verno in kruto zrcalo pod ; nos.... Danes, ko bi rabili trdih in eizprosnih bojevnikov, kakor nikoli dosihmal, zdaj, ko stara pravda za pravico in svobodo šc dav- : no ni zaključena, je mrtev naš največji bojevnik, najmarkantnejši: glasnik slovenske kulture, najproduktivnejši tvorec, najsijajneši ob-' razovatelj sloveuske duše, karikaturist meščanskega rodoljubja in lii-jvemejši sočuteči interpret in besednik slovenske bede. Po dolgih • tisoč letih si snuje jugoslovanski narod svoj lastni dom, z zabloda- i mi in s težkim iskanjem, a njegar. ki jc bil med tistimi, ki so najuspešnejše polagali temelje kulturnim fundamentom bodoče države, ni zraven! Ill ne bo ga več! A vendar je še ves med nami. kakor je bil pred letom skoraj. In bo živel tedaj, ko bodo pozabljeni innopri in pre- ( mnogi.... BOJ PBOTI DRAGINJI NA ČEŠKEM Čeho-slovaška narodna skupščina je precl kratkim sprejela dva važna zakona, ki imata namen odpraviti z največjo energijo vojno oderuštvo. Sprejeta s: a zakona o kaznovanju vojnega od rušiva in o ljudskih sodiščih za kaznovanje vojnih odiralcev. Prvi zakon najprej naglasa, da se razteza'na vse potrebne premične predmete, ki' ; služijo direktno ali inuirektno potrebam ljudstva ali domačih živali. !C'e kdo prikriva svoje zaloge, je to prestopek oziroma zločin. Kaz nuje se z zaporom od 14 dni do desetih let iu z denarno kaznijo do j ■ 1,000,0000 K. Ako kdo prestopi predpise o naznanitvi predmetov i potrebnih državi, se kaznuje z zaporom do 5 let in z globo do 200,000 kron. Poleg tega se lahko izvede konfiskacija vsega imetja. Za navijanje cen je določena kazen do treh let zapora in globoko do 300,000 kron. V slučaju ,da ne navijanje cen ponovi, se krivca kaznuje z j zaporom do 'JO let iu denarno globo do 2,000,000 K. Ista kazeu se more odmeriti v slučaju, kadar zahteva kdo pretirano najemnino pri nepremičninah. S kaznijo do treh let in globo do 500,000 kron se kaznuje tisti, ki bi sam plačal dražje kot jc določena cena. Kdor sc z drugim dogovori, kako bi izkoristil današnji položaj v škodo sodržavljanov, se kaznuje z zaporom petih leti in globo 1,000,000 K. { V slučajih, da se napravi živila neuporabljivim, ali da se pusti, da se pokvarijo, ali če so bo oviralo promet z živili, se bo krivec kazno- \ val po važnosti slučaja z zaporom do 20 let in z globo do 2,000,000 kron. Vzakonjene so nadalje tudi določbe glede nepravilnega inse--riranja trgovskih papirjev, konfiskacije imetja, izgube obrtnih do-: 'volitev itd. Sode nje prestopokov in zločiuov po gornjem zakonu je poverje-! ro z drugim zakonom ljudskim sodiščem. Ta sodišča se ustanove pri vsakem okrožnem in okrajnem sodišču. Glavno načelo je velikost in I vrsta prestopka. V manjših, enostavnejših slučajih se izdajajo odredbe kazni, v težjih slučajih se odredi takoj glavna razprava brez preiskave na temelju ovadbe. O prestopkih sodijo: en sodnik po po-: klicu in dva lajika. v ponovljenih zločinih in višini kazni en sodnik ' in štirje priseduiki. al trije sodniki pa štirje prisedniki. Ob glasovanju glasujejo sodniki pred sodniki po poklicu. Predsednike imenuje predsednik ljudskega sodišča proti odiranju in siecr za vsako sodišče 24. Od teh mora biti šest trgovcev in obrt-luikov, šest poljedelcev, šest delavcev in šest oseb s stalno plačo. V zadnji dve skupini morata biti imenovani tudi dve ženski. J5akoo določa lastnosti, ki jih mora imeti vsak prisednik. V slučaju, da je naraščanje pretiranih «*en neprestano in splošno, se more razlagasiti OLAfl NAHODA, 3. JA V. 1920 [ 9000 ŽIDOV SE BO VBNILO V PALESTINO. 1HJ00 židovskih vojnih jetnikov v sibirskih koncentracijskih ta boriščih se je slednjič odločno, da Lodo dšli v Palestino, ko bodo pro sii. To informacijo jc dobila ameriška zionistična organizacija iz Krasno jaraka. Krasuojarak je ede najbolj mrzlih krajev na zcm> hi. — ! j i VROČI BOJI V INDIJI. London, Anglija, 1. januarja. Poročila, ki so dospela iz Indije ter so datirana z 18. in 20. deeem-jbioin, kažejo, da sc vrše vroči boji med ustaškimi plemeni ter 'angleškimi četami. Neki angleški oddelek, ki se je boril z 2000 Ma-sndi, je zavzel Sarkal višino ter; se ntaboril. Aeroplani so zasledo-j vali sovražnika, ki se je pa obrnil ter premagal Angleže. Izgube so i bile na obeli straneh precepšnje. NAftl UflTOnOKI t i ■' 11 kateri so poaMtflw poMfstl asi«* ; ndno aa dnevnik "Glas Naroda". Vsak sastopnik laaa potrdilo m ' »voto, katero Je prejel la Jtk taja* '; con prtDorofisma < NaroCnlna aa -*Qlas Naroda" Ja: £a celo leto «4.00; aa pol lota «240 j cm četrt leta SIJffl ?! 8an frurUts, CM,; Jakob LovBb i i Deafer, Golo.: Loola inrlnliak le j ■ -Tank fiknbm. j PibcMo. CMo.1 Peter Oall*. ' l(i ta, frank Janesb In A. Kocherif ! , Hallia. Colo. Ms: Lomj ! WellA Riwriit Cats: Mats. Kamaiy. ; hMsaapiMi, lad.: Alois Rodna* fWsha, Ini: Lambert Bolster. ! CUcbiow m.: Joe. BoottE. Jot BUa» | Jam. Bevi"- I MM, HL: Fr«aa BaaUrtrS, rrtat : Laarlcfa In John ZaloteL • Mieroatsh. UL: fr ianaOs Lb Salle. DLi Matija Edan Urtnrstoo. DL: lflch. Onr. North CWtsce, Ol. la ohoto: Ant Kobal In Math. Ozrla. So. Chieazo. III.: mm Abtm SBrlnzfleU. IlL: Uatija BarborlS Wookeraa. 1IL: Frank Petkovflak. Franklin. Raaa. la afeaUas: Frsal Lroakovlc. Froatenac. K awe.: Bok Fina. i Rinfo, Kana.: Mike Pencil Kitzaailler. Md. la akallca: F*aa> j Vodoptvec. CM&Um. Mian.: Frank Oovfla. Jai! Petrlrh. Cahioul, Mich, la ifcilai M. 1 Cohe In Pavel 8haltn Anrarm, Bftlsa.: L. Peroask. BieMk, Ntaa.: Lonie Oovia Hlhhiaf. Mian.: Ivan PoaAa Tlrglnla. Mtam.: Frank Hrovatta* I Or, Mkn. la akaks: Frank Uoaflt Jos J. Pesbel In Anion PoUanas m. Loais, Me.: Mike Orabrtaa. Great Falls. Meat, i Math. Urlfe Klein. Mast.: Omor Zobas ! Govanda, N. I.: Karl BternUa. ; Little Fella. N. Frank Maslo Barter! sa. O. in akaHcs: Frank P* la In Alb Poljanac. Cdllaswl, O: Main. Hlapnih Cleveland. «.: Frank 8akaer, Chit Karllncer. Frank Meh la Jakob Bat Hk I. KnmAa In M O-tanek. NBea, O.: Frank EdfOfW Tno. O.S Anton Bknq Oracaa City. Ore.: M Jnadn. ADegheaj, Pa: M Klsrteh. iaifcitiiw. Pa.: tank Jahfla. ITmmiw. Pa: Loots Hrlhaz. ' uavoe. | r Cianaeagk. Fa. t Xvsa PaJK. TM BovanHek. 1 Cuausiov. ! Daale, Pa: Job OSata. Fipiil, Pa.: Umla BnpuML Fareat Ctty, Pm.: Mat Kaadn FareO, Pa: Ant. TeliBllafli j Novak, fordaa. latirlil. Pa.: FaL PetaeaaL ' ffiet Mwtas. Pa.: Joato Joraa Whlta Vallar« a«. In oksNcoi Jmt» Previe. WDIeefc. Pa.: J. PoteraoL rants Catetoa. W. Fa: Fr. Snrlaa Korenchaa • MBwaahee. Wis.: Aadrow Wmm. Vo rip Tratniv nblim— Wis: Jobs SUwpbN * H. Svetna, ft. Altai WIbl: Frank ttoA Beck Sprtw^Wyai laato Ba Jihaelewa. Pa.: Frank BakiaaJa It j Jabs Polanc. ____ ' fhnlulfc Maaa^ Baa. Pas Frank'Malik In Fi PodaalUek. JakoMcb. Z. Jakshe, Klsztab Mat M L Manftater. Bitablia. Pa to Mb| Bsrtta KiE 30? I j Sledeči vojaki prve« t ju.ros'.o- I v.iiLskega polka, v Sibiriji vč«-;io 1 •»v .je sojf.duiUo 11 ^Ictelko .fosii* i/ Itake, iliur.j- s >ko išče brata in se«tro 'leteiko j Alojzija in Pil mail .Mari jo Do le-'j ta l«»ir. -ita bila v Westmo.-tlnnd.! I wvVi! | Sviligoj I" rane ni Deb»-njak Ku • dolf iz Dobrave na Pt iieu:-!»kcni ] >ec!:i Karola Prinčiča. ki je bil <_to* | : v-ijne v ( levebmdu nh:o. i Stroj In Franc is. Kostanjevice \ na Kranjskem išče Franceta Ivurja. Znvratnik Ferdinttnd iz f.ue na | " Štajerskem išče .Josipa 1 W- )vi' k j Praznik Jožef us Ročke iš*-e " Alojzija Grosii. 1 Naslov vseh je: Tmc.___ 1 I. jugoslovanski polk, 8. Motnija, Nižneudinsk, *| Irkutska gub. - Via Pacific. Si!»er!a. 1 (3 C—1) > ■ -— . Kje je FRANCK LEG AN ? Doma je iz Reber št. f>. Zadnjič sem prejel njega poročilo iz Ferry, Mich., in to Šc v marcu lPl^, i potem sem čul, da se nahaja nekje v bolnišnici. I*rosim cenjene ^ rojake, če kdo kaj ve, da mi javi, ali pa če sani to čila naj se oglasi svojemu bratu Janezu na domu ali pa meni Luki. Levari, 10 Hamlin St., Lincoln Park, \ N. T. • Kje se nahaja JAKOB I.INDir? Doma je iz H reške A-asi pri Beli ! cerkvi na Dolenjskem. Jaz mn t imam poročati nekaj zelo važ-j nega. zato ga prosim, da se tni j oglasi; obenem pro*«*ni cenjeiie j rojake, da na opozore na ta o-j «?las. ako slučajno sam ne bere Frank Hagan, 2^2 Washington Street. Milwaukee. W:s. C-5-6—1) ; Iščem svojega bra'a JOHNA PR-KOL. doni." iz Smavra. ^ara Do-berniče, Dolenjsko. Nahajal se je v Breezy ?Iill Kansas, in od tam mi je pisal da bo šel v vojno v Francije. Od t:«te>a .-asa ne veni i!"č več o njem (Vezene rojake prosim, ako kateri ve za ! 11 .i«* ti«* v naslov, nai mi bljiir- voli t naznanil . aH pa Ze sam čita, • naj se mi sam .:-i;lasi. — Anton i Pekol 102 Hazel St.. Vauke-gau, 111. f:{-0—I) ; Rad bi zvedel, kje s»- nahaja ŠTEFAN ČEPEK. Dnna je iz ' lor nje Košane. Nahaja se baje nekje v državi Oliio. Pri nas ima I)ismo iz starega kraja. Prosim cenjene rojake, da mi naznanijo l-jegov naslov, ako pa sam čila, »j naj naj se sam oglasi — Frank Pee man, 57. St., 211 Butler St.. Pittsburgh, Pa. \Z-l-l) , i- j Želim izvedeti za mojega bratn , JOIINA METELKO, doma i i vasi Površje, pošta R.ika pri I Krškem, Dolenjsko. Včasih s( i je nahajal v državi Colorado pred par leti je pi?al iz Nevi Mexico. Ako kateri rojakov ;■< za njega, naj mi blagovoli na znaniti. ako pa sam čita ta ogla« naj ijii kaj piše. — Jacob 3Ie telko. Box 1^0, Mcrgantmvn I W Va (2-3—1 ^ Save and Succeed buyWS.S. ! Gosulich Linn I Direktna put na Grško in v> v Irst flB | Parnlk "Pr««. Wilson" odpleja K^^ S. januarja. Jsrth'": | Parnlk "Aroentlna" odpluj« krofl ^Slffi I 10. januarja. 1 Parnikl ocfplujcjo cd pomola 7. o* ftsl!:.;:.* S vznožju 41. ulice, 60. Brooklyn " I Za cene in druge Informacija m tV^ -'» I obrnite na • PHELPS BROIHERS & CO,«! I Passenger Department I 4 West Street New York ft? rir-nrT'r" "jinn n iilliiiiin—J'^ laz Franc M:ij»r, p<» poklicu zlH' t ar doma iz Ijubljane. išče^fefS? svojo sestro IVANO MAJER, jc »lo vojne bivali v New YvB|J||§ ku. Jaz m* nahajam kot prostW||§§ voljec v jugoslovanski vojskiMjjlll Sibiriji, odk nlcr vrni ji že v®; ^-. krat pisal, toda r.e dobim nolH nega odgovora. Zato prosim