w>Q)W)wm

za mlade In stare ljudi.

Na svitlo dan

od

c. k. kmetijske družbe na Krajnskim.

Drugi popravljeni natis.


V Ijiildjaiii. 1849.

Natisnil in založil Jožef Blaznik.

{tOdblLO

Pravičnimi! se smili življenje njegove živine, serce hudobniga
pa je neusmiljeno. Salom. preg. 12, 10.

f^ivinca je božja stvar, je božji dar. Kdor
jo brez potrebe pokončuje, gerdo ž njo ravna
in jo terpinči ali muči, je sovražnik božjiga
dela. v

Živina pa je razun tega tudi človeku sil¬
no potrebna reč in sicer tako' potrebna, de bi
v sedajnih čazih brez nje clo živeti ne mo¬
gel. Ona je dostikrat nar veči kmetovo bo¬
gastvo.

Tega pa ne spoznajo vsi ljudje, kakor
bi imelo biti, in se s terpinčenjem žival pre¬
grešijo zoper božjo zapoved  in zoper svoj
lastni prid.

Takim nevednim ljudem oči odpreti in jih
k lepimu zaderžanju do žival napeljevati, je
namen teh bukvic. Le pomislite, ljubi bravci,
ko bi nam vsigamogočni Bog za pokoro, de
s živino napčno ravnamo, vso žival le za
eno leto s zemlje vzel: kaj bi počeli?— Ne¬
hvaležno, grozno nehvaležno tedej ravnamo s
stvarmi neskončne dobrote božje, če jih po
neumnosti taremo in neusmiljeno terpinčimo.
Tudi žival ima svoje občutke in svoje terp-
Ijenje, pa ne more kakor človek tožiti.

Kdor živino v nemar puša in ž njo ger-
do ravna, kaže divje serce, ktero nima
ravnočutja s človekam, kakor ga tudi
nima z ubogo živino.  Iz miloserčnosti do
žival izvira tudi miloserčnost do človeka.

Ne mislite pa, de je morebiti namen teh
bukvic, vam mehkuženje  živine priporoče-
vati; kratko malo ne — zakaj mehkužnost je
ravno tako pregrešna, kakor je neusmiljenost.
Skerb za živino zamore tudi prevelika biti,
to stori tisti, ki rajši psu, kakor ubogimu kru¬
ha podeli in rajši ubogiga in posla kakor psa,
terpeti vidi. Obojiga ravnanja bomo bravce
svarili in jim le priporočevali, kar je prav,
kar nam pamet veljeva, kar nam božja
zapoved ukazuje.

Pojdite tedej bukvice po deželi; naj vas
pazljivo berejo mladi in stari  in naj si pre¬
jete poduke globoko v serce vtisnejo! Slišali
bote v njih mnogo lepih reči, ki vas bojo
učile lepiga zaderžanja, in vas napeljevale k
miloserčnosti do žival, ki je božja stvar, božji
dar. Z Bogam!

o

lp se, kar je vidniga in nevidniga, je delo bož¬
jih rok. Bog, sam od sebe od vekomaj, je vstva-
ril vse, in vse v svojo čast. Nar žlahtnili stvar
na zemlji je pa človek. Njemu v prid so stvari
tega sveta namenjene. V pomoč bi mu naj bile,
Stvarnika spoznati, ljubiti, poveličevati: po stva¬
reh se dvigati do njega, ki jih je vstvaril. Vse
stvari oznanujejo božje veličastvo, božjo moč,
ljubezen, dobroto. Služijo človeku tudi v prid in
pomoč, sedanje življenje ohraniti. Ce tudi člo¬
veku ni vselej moč, prida in koristi ene in druge
stvari spoznati, gotovo je pa potrebna v versti
stvarjenja.

Ker so vse stvari človeku v prid namenjene,
se jih tudi sme s hvaležnostjo do Stvarnika v
svoj prid obračati. In ko to stori, darivca časti.
Nehvaležno pa ravna, ako se stvari ne posluži
po namenu Gospoda stvarjenja.

Ako človek s hvaležnostjo — po namenu
Stvarnika — stvari v svoj prid obrača, se sme
zanesti, de bo po kratkih dnevih tega življenja
še gorši dan’ dobil, dari „kterih tukaj nobeno oko
ni vidilo, ki v misel nobeniga človeka ne pridejo / 4
Zakaj to nam je obljubljeno od Njega, po kterim
je vse stvarjeno. Ravna pa človek s stvarmi na¬
pak: je hudoben; — in hudobnim proti ravno ta
Gospod večno kazen.

Ni naš namen kazati, kako se vsaka stvar
po namenu Stvarnika obračati ima, ki je člove¬
ku v rabo stvarjena. Mi ostanemo le pri stvareh
petiga in šestiga stvarniga dne. Le pokazati
želimo, kako naj človek z neumno živino obrača.

6

Z nauki ino po zgledih bi radi odvernili vsaeiga
Slovenca od tiste slabe, pregrešne rabe, po
kteri nekteri nehvaležneži in neobčutniki neumno
žival brez potrebe terpinčijo. H tisti lepi
čednosti, ki je splošna med Slovenci, bi radi
posamezne nagnili —• namreč k usmiljenju do
ljube živince. Do ljube živince pravim, ker
jo Slovenci sploh tako zovejo.

To bomo nar ložej in nar poprej dosegli, ako
Vam božje čuda nad raznimi plemeni živalski¬
mi v kratkim pokažemo.

Ker s samimi vernimi govorimo, z otroci ker-
šanskih staršev, ki so že v rahli mladosti čuda
božjiga stvarjenja iz ust očeta in matere, iz ust
učenikov pripovedovati slišali: bomo spominu nar-
bolj v pomoč prišli, in sercu narbolj vstregli, ako
te čuda po tisti versti razstavimo, po kteri se v
bukvah bukev — v svetim pismu — zverstene
najdejo. Vodja nam bo mož, ravno tako velik v
globokim znanji, ko v krasni razstavi govora, vi-
sokočastni gosp. J. Gom, (J. Gaume), kanonik
vReverzi na Francoskim Pojdite z duham
za nami k stvarjenju petiga in šestiga dne,
kamor Vas nar poprej v pervim poglavji pe-
Ijamo. Po ti izpeljavi bo potem lahko pokazati:
kaj je terpinčenje žival, kako se razodeva, od
kod de izvira, kako hudobno deje, in kakšne na¬
sledke depripelja, kar bo drugo poglavje ob-
seglo. V tretjim poglavji vam bomo pa poka¬
zali pomoge zoper terpinčenje žival, od družeb
zoper terpinčenje ali mučenje žival.

*) »Die katholischeReligionslelire nach ihrem
ganzen Umfange.« ete. Von J. Gaume, Domherrn
zu Revers. Nach der 6. Auflage des franzos. Originals
iibersetzt und mit einem Vonvorte von K. Zvvickenpflug.
Regensburg 1S43. R. I. S. 204. ff.

Pervo poglavje.

Čuda božje pri stvarjenji in ohranjenji
žival, in od njih koristnosti za človeka.

I. Razdelk.

Živali petiga stvarniga dne.

Ko je Bog perve štiri dni že vstvaril svet¬
lobo, vravnal podnebje, zemlji in vodi postavil
nju meje, zemljo z vsem napolnil, česar žive
stvari za ohranjenje življenja potrebujejo; stvaril
na nebu sonce, mesec, zvezde, in jim odkazal
steze, po kterih se sukati in meziti morajo, je
vstvaril še peti in šesti dan vse baže živali, in
clo na zadnje — vsih kralja in gospoda — člo¬
veka. Sveto pismo to tako le pove:

In Bog je rekel: Mergoli naj po vodi lazi-
joča žival, in ptice naj letajo nad zemljo pod
neham. In Bog je vstvaril velike some in vse
žive in lazijoče stvari, ter so mergolele po vodi
po svojih rodovih, in vse ptice po svojih rodih.
In Bog je vidil, de je bilo dobro. In jih je bla¬
goslovil rekoč: Rastite in množite se, in polnite
vode morja, in ptice naj se množijo na zemlji.
In je bil večer, in je bilo jutro, peti dan.  (I.
bukv. Mojz. 1,20-23.)

8

1. Ribe.

Poglejmo nar poprej ribe, in sicer:

1) Stvarjenje rib. Morska voda je vsa
slana; ali ne bomo iz tega sklenili, de je od na-
tore nerodovitna? Kako pride, de kar na enkrat
nebrojno (nezmerno) število živih stvari rodi?
Kako pride, de v ti preslani vodi, ktere naš je¬
zik ne kapljice ne prenese ?  ribe živijo, ki so vse
zdrave in vse urne in vesele? Kako se morejo v
ti vodi, ktere pogled je tako žalosten, rediti, in
nam meso dajati, ktero se mnogim bolj zdi, ko
meso vsake druge živali? Vse to se nam zdi'
nemogoče, in vunder ne moremo tajiti, de je v
resnici tako. Pri vsaki stopinji, ki jo po stvar¬
jenji storimo, vidimo, de nas Bog v natori ravno
tako, kakor v sveti veri sili, to ko gotovo ver-
vati, kar mu ni dopadlo, nam umeti dati; in de
on, zadovoljili, nam resničnost čudežev, ktere
izpeljava, pokazati, dar našiga uma, ali bolje
reči, naše nevednosti zastran natore svojih del
in stvarjenja od nas tirja.

Kako' pride, de ribe ne morejo iz vode, kjer
ničesar ne raste, iskat si hrane (živeža) na zem¬
lji, kjer je je obilo, sosebno, kjer je Bog te ži¬
vali tako požrešne storil, de ena drugo pojedajo?
Oj modrost Stvarnika! De nobeno pleme ne zgine,
je Bog ribam tako sosebno veliko rodovitnost po¬
delil, de je število tistih, ki so za pleme, še
zmirej veliko veči, ko tistih, ki so v hrano (ži¬
vež) drugim odločene.

Pa plemena bolj majhnih bodo vunder kalj
pokončane od plemen večih, ki majhne —ko sebi
odločen plen — vedno preganjajo in lovijo; so¬
sebno, ker v grozni širini in daljini morja nobe-

9

niga zavetja ni, in je vse odperto, vse odkrito?
Tukej je Gospod, kakor povsod majhnim in slabim
v pomoč prišel. Majhnim je dal veči urnost ko
večim. Zahajajo po takih mestih, kamor večini
5a plitvost vode priti brani. Bog je dal njihovi sla-

i- bosti in njihovim nevarnostim pristojno previd¬
ni nost. Pa ko se manjši otmejo, bojo veči češde od

? gladu pomerle? Ali se ni bati, de tiste grozovitne

- ribe, kakor morski som, ne bodo več hrane našle;

e zakaj na globokim je malo rib, in ti strahoviti ve-

v likani do broda ne morejo? Vunder pa imajo velik

i glad, in želodec, ali bolj reči, prepad, ki je v

) stanu vse požreti. S čem se tedaj te grozne stvari

i preživijo? Za te je morje z malimi živali na milijone
r  napolnjeno, kterih oliranjenje je nov čudež.

Tako božja previdnost vse čisto obseže, in ta
čudni zmaj, kije kralj morja, in si z njim igra,
pričakuje kakor nar manjši ribica, in še več kakor
nar poslednji med njimi, od Stvarnika hrane, ki
je potrebuje.

2) Njih oliranjenje. Vse živali, s kterimi
je zrak napolnjen, ki po zemlji tekajo in lazijo
in clo tiste, ki v oserčji zemlje bivajo, imajo
občino to med seboj , de zrak v se sopijo; brez
zraka bi bilo kar precej po njih. Le nekoljko v
vodo potaknjene, poginejo. Vunder ima pa tudi
voda svoje prebivavce; prebivajo v njenim krilu,
in umerjo, ako jih iz nje potegnemo. O človek!
iz tih svetlih znaminj vunder spoznaj prečudno
moč Stvarnika! Pa kako se zamore v ribah kri
meziti? Kako pride, de jim je veliki mraz vodene
sterdi, ne zledeni? Kako zamorejo v severnim
morji pod gorami ledu živeti? Živali na suhim imajo
ali goste peruti in rahlo blaznino, ali pa močen
kožuh, de so pred mrazarn okovarjene. Pri ribali
nič kaj takiga ne zagledamo. S čem so tedaj ob-

10

varvane mraza vode, ki je še veliko huji od mraza k
zraka ? s

Ako ribo v roke vzamemo, občutimo, deje \
vsa polžka, z neko oljnato mašobo je celo nje t
truplo prevlečeno. Dalej zagledamo po nji močno
odejo iz čverstih luskin, ki na tesno ena verli :
druge vlepim redu ležijo, nekoliko podobno s ploš¬
čami pokriti strehi, tode veliko bolj umetno. To je
perva odeja. Prej ko do mesa pridemo, jo pod
luskinami zopet vso mastno občutimo, od konca repa
do verh glave okolj in okolj. Luskine privarjejo po
svoji terdobi ribo narpervič, de se na bodečim
pesku ali kamnu ne rani, po tein ohranijo luskine
in mašoba skupej, po svoji lastnosti, ki jo zoper
vodo imajo, ribi toploto in življenje. Kdo bi ji bil
mogel obleko omisliti, de bi bila tako lahka in
tako nepremokljiva ?

3) Nekterih velikota. Mislite si žival 90
čevljev dolgo in po primeri debelo; žival, ktere
kosti, dolgim drevesam podobne, so pripravne za
napravo bark; žival, ki sama 120 čebrov ribje
masti da; žival, ktere sam prostor oserčja je tolik,
de se je pred nekimi leti na Indjanskim v ta iz¬
praznjen prostor, kakor v prostorno hišo, 24 god-
cov vsedlo, in so čisto lahko sedeli, in prijetno
muziko delali; žival, ktera ko se zmezi, velike va¬
love in hud vihar na tihim morji delječ akolj naredi;
žival, ktere sama glava je 20 čevljev dolga, in
ktere rep, 20 čevljev širok, je dosti močan, ladjo
z ljudmi napolnjeno, kviško puhniti; žival, ki pri
vsi svoji grozni velikosti, silno hitro valove in va¬
love prešine; žival zadnjič, poleg ktere slon ni to¬
lik, ko majhno pse poleg slona: ta veličanska žival
je morski gospodovavec — to je morski som.
Grozno velika se nam zdi ta mera: pa morje jih dosti
ima, ki to mero še presežejo. — In ta veliki Bog,

11

a kije to velišansko stvar vstvaril, jo vodi ko pa¬
stirček svoje jagnjiče; — in ta veliki Bog se poniža
e v pokoršino otrok človekovih! Ali ta misel nič ne
e reče tvojimu sercu?

> Morski som (riba balena, Wall fisch,) nima

i zob; namesti zob ima veliko število bilk ob krajih
žrela. Te bilke so s svojo korenino v čeljusti vter-
s jene, tako de so po spodnjim in zgornjim delu veli-
čanskih ust proti žrelu razprosterte, in storijo ve¬
liko sito, skoz ktero iz požiravnika preobilno po-
žerto vodo lahko nazaj izpljivka, živalice ji pa
vteči ne morejo, ki se vgerlu znajdejo. Te gibčne
bilke (ribja kita), kterih vsak morski som več sto
ima, so v mnogo rabo ljudem, in se v štacunah
po imenu Fischbein prodajajo.

4) Njih korist za človeka.  Morski somi,
in vse velike morske živali, ktere samo viditi, bi
naša domača žival strepetala in izbežala, so le v
globokim morji, ker se bojijo, de bi na suhim ne
ostale, ali zavoljo pomanjkanja vode ne počepale.
Nevidna roka, ki jih je iz nič potegnila, jih sili
v kraje, ktere druge ribe zapuste, jih ohrani pod
severskim ledam, jih pošlje tje, de so prebivav-
cain tistih otožnih 'krajev v hrano. Leti jedo njih
meso, žgejo njih mast o dolgih zimskih nočeh,
obračajo njih kosti in kože v popravilo svojih čol¬
nov, s kterimi se na ribji lov podajo. — Kako se
ti zmaji vlovijo, bote radi slišali. Lovci tih rib
namreč od deiječ na soma neko veliko psico izstre¬
lijo, ki ima ob straneh nazaj obernjene grebene,
in je na močne vervi dobro vterjena. To psico
imenujejo harpo r n. Pšica se globoko v meso za¬
sadi; som se poda v beg, vleče pa verv za seboj,
ktere konec je vedno pri lovcih. Som se preme-
tuje, in se vpeha čedalje huje; in ko veliko kervf

12

zgubi, čisto oslabi, prederzni lovci ga h kraju j c
zvlečejo, in z bogatim plenam obogatijo. 11

Vse druge vaze rib se prikažejo ob primor¬
jih. Ene plemena se vse čase nalazijo, druge pri- 0
dejo vsako leto v celili trumah, kakor slaniki (ser- ®
duni, arin g i). So kraji, kamor ladje in barke v *

zavetje postavljajo, de jih na enim samim v 2 1

— 3 mescih nad dva milijona vlovijo. Ve se ‘
vsako leto, kdaj de primergolijo, in se skerbi, !
dober lov narediti. V severnih morjih, kamor riba
balena manj zahaja, se slaniki in druge manjši
ribe bolj zaplodijo. Včasi jih pa som preganja,
in tačas jih beži cele trume prednjim, in pridejo
blizo suliiga v primorje. Strah pred sovražnikam
in želja po majhnih živalicah, kterih je ob pri¬
morji vse polno, in so ribam poželjena jed, stori,
de pot toliko hitreje dokončajo. Ako poleti in v
jeseni vse poberejo, se jih pozimi verne zopet v
severne kraje nazaj, kar jih je še ostalo. Čez
zimo se njih trume zopet močno namnožijo, in se
drugo leto povernejo na topleji primorje.

Je še drugih rib, zlatovk, žlahtnili posterv
i. t. d. narboljših plemen, ki željno do vtokov rek
pridejo, in se noter do izvirov razlezejo. Zakaj
neki? De dobrote morja tudi tistim ljudem na¬
klonijo, kidelječ od morja prebivajo. Čigava roka
jih pripelja toliko skerbno človeku v prid, če ne
tvoja, Gospod? de si ravno tako očitna previdnost
tako redko zahvalo od človeka dobi!

2. Ptice.

Vsegamogočna beseda, ki je brezne morja z
živalimi napolnila, je tudi neizmerne širjave zraka
naselila z veselimi prebivavci.

Šli smo noter v globočine morja, vzdignimo
se še v višine zraka!  Zagledali bomo prepeva-

13

iju  joče popotnike, ki v veselim petji modrost in previd¬
nost božjo oznanujejo, in nas k občudovanju silijo:
r- 1) Po. so stavi njih trupla. Pokrita z

■i-  oljnato mašobo in luskinami, gladka in proti repu
r- silno gibčina, s plavutaini previdena, ima riba vse
v lastnosti, kterih je potrebna, de lahko vodo pre¬
ži plava, kjer ji je živeti v  odločeno. Ravno tako
se čudna je sostava ptic. Ce njih telo le hitro po-
n' gledamo, najdemo, de je z vsem pripravno za
ia prebivališe, ktero jim je odločeno. Telo ptice ni
ši čez več tolsto, in 'tudi ne povsod enako obnešeno,
i ?  popolnama pa za letati pristojno, spredej špiča-

0 sto, torej prilicno, zrak prerezovati. Peruti so
n navdol vpognjene, prave vesla, zrak poprijemati,

in ptico po višavah nositi; na vsaki strani trupla
, v popolni primeri je ena perutavka; to stori, de
r  ptica ni bolj na eno stran kot na drugo nagnjena.
r  Z repam se poravna v letanji.
f  Kosti ptice so sicer dosti močne, truplo sku-

1 pej deržati, so pa votle in tako lahke, de je za¬
voljo njih truplo komaj kaj težji. Noge so jim
tako stvarjene, de kremplji vsako stvar sami od
sebe objamejo, ki se konca noge (bi rekli pod¬
plata) zadene, in de jo toliko terdneje objamejo,
kolikor močneje se podplata zadene ali ga pritisne.
„Takd smo“ — pripoveduje učeni francoz Šato-
brijan, (Chateaubriand) — „ko smo bili neki
večer pozimi ob mraku zagledali, de seje nekaj
vran verh goladniga hrasta vsedlo, mislili, de za-
voljo grozniga viharja in hudiga vremena ne bodo
pospale, temuč de si le vse vtrudene nekoliko
odahniti hočejo. Pa ostale so, kamor so se vsedle;
niso se menile ne za nevarnost, ne za hudo vreme,
in so vsred burje mirno spale. Sever jih je sem-
tertje mekinil, in mislili smo, de jih bo zdaj in
zdaj z vej pometal — ali burja'je le storila, de

14

so se toliko bolj vej oklenile, in toliko terdneje
spale, kolikor huje jih je potresavala.“ P

2) Po njih ohranjenji. Ta, kije na mi- h
lijone ptic raznih raznih plemen stvaril, skerbi j
za vsakiga ravno s tisto veliko skerbjo, kakor za c
celo stvarstvo. Ničesar se ni zgrešilo, kar jim je ^
potrebno v ohranjenje in srečno bivanje. — lie I
bi pač ta resnica naše zaupanje v božjo previd- s
nost oživila! Ko vidimo, de naš nebeški Oče za 1
vrabca skerbi, kteriga vrednost komaj penez 1
znese, kolika mu bo še le skerb za nas, za ktere <
vsa kri njegoviga Sina ni bila predraga?

Tiče storiti kadre, se v daljne kraje seliti,
kjer na dolgim dolgim potu večkrat nobene zaloge
sebi odločeniga živeža ne dobijo, jim je Bog pod
gertanc vrečo omislil, ki ji sploh krof  pravimo,
kamor si ptica svojo hrano za dalej shrani. Mo¬
krota, ki se v krofu znajde, narpoprej živež ne¬
koliko rasmehča. Želodec, v kteriga na enkrat le
malo živeža gre, stori to drugo — skorej vselej
s pomočjo malih kamničkov, kijih ptica pozoblje,
de ji hrano bolj razmelejo.

Popotnik je zdaj z vsem previden; le zoper
mraz in mokroto ga je še potreba okovariti. Po¬
treba mu je obleke, de ga zrak ne prehladi, in
dež ne premoči. In glej, proti truplu je vse perje
mehko in toplo, proti zraku z dvojno versto gre-
benčkov prevideno, na eni strani daljih ko na
drugi. Ti grebenčki so versta majhnih in gladkih
nitik, ki so tako modro zložene in ena z drugo
sklenjene, kakor de bi bile ob koncih s škarjami
pristrižene. Vsaka tih nitik je zopet votla cevka,
ki zopet dve versti tako majhnih nitik ima, de
jih oko večkrat komaj razloči: in tako je vsak
vsak prostorček na tanjko zadelan, skoz' kteriga
bi zrak do trupla zamogel.

15

;je Pa vsa ta mična skerbnost, na ktero bi mi

pač ne mislili, še Stvarniku ni bila zadosti. Ker
ii- bi to potrebno pripravo dež silno lahko pokončal,
•bi’ je Stvarnik ptico še s sredstvam oskerbel, de ji.
za dež ravno tako malo do kože more, ko zrak.

je Verh tega namreč, de je votla korenina vsakiga
Je peresa z oljnato mokroto napolnjena, ima ptica na
i- zadnjim koncu svojiga života kmalo pod kožo
za veliko zalogo ravno te oljnate mokrote. Ondi je
3z več majhnih odpertin; in kakor hitro ptica spozna,
re de ji je perje suho, vmazano ali razdrapano,
vtisne kljun v eno tistih votljin. Kmalo dobi v
ti, kljun te oljnate mokrote, in kar hitro potegne pero
re za peresam skoz svoj kljun, de je zopet vsa olj—
id nata od zgorej. Po tem takim vode ni moč pre-
o, močiti je, ker vsaka kaplja hitro verh perja zderči,
i- in ptica je vsa suha na dežji. — Naša domača
perutnina je pred dežjem bolj okovarjena, ko
le ptice, ki pod milim Bogam bivati morajo, zato je

;j pa s tisto oljnato mašobo tudi manj previdena.

3, Ali čaplje, gosi, race in druge povodne ptice se

z oljnatim perjem že izvalijo. Zaloga tega olja
;r je v vedni primeri s potrebšino tih ptic. še njih
meso ima njega duh, in vsak lahko vidi, kako
n pridno si perje mažejo.

e Tode vse časno sčasama mine, in tako se

_ tudi obleka ptic tako previdno oskerbljena obgloda,

a Ta armada, ki se v tolikih krasnih' farbah bliši,

h mora večkrat svojo obleko prenoviti, vedno hoče

0 olišpana biti pred mogočnim oblastnikam, ki je

ii njeni vladar. Ko se tedej zima približuje, se oberne

, ta nebrojna vojska v svojiga inogočniga vladmka;

e ■-----

*) Pri tičji bolezni, ki ji ritna pika  pravijo, se zamašijo

1  odpertine te žleziee ali bezgavkice  (Fettdriise) nad

zadnico. *

16

on odpre svoje shrambe, in se poniža, de je on žii
sam štacunar in krajač, kakor je on sam njih vo- po
ditelj in ohranitelj. Vse ptice slečejo svojo staro im
obleko, in dobijo novo zastonj. Zdaj nastopi zima, se
ne menijo se za mraz. Drugo leto, ko se to zdaj Ž<
novo oblačilo zopet postara, je že zopet v božjim ot
hranišu nova obleka pri redu. hi

Pa od eniga obdarovanja do druziga mora tr
cela ta ptičja množa pridno delati; kakor človek, pi
si morajo tudi ptice v potu svojiga obraza O
kruh pridelovati. Njih življenje teče med petjem Z
in delam naprej. Ničesar pa jim v ta namen ne vi
manjka. Vse ptice imajo svoje orodje in pripravo, ž
kije  pristojna opravkam, za ktere so odločene, v
Dva ali tri zglede bo zadosti v ta razlog posta- n
viti; vidila se bo iz njih previdnost božja. z

Vrabič in veči število majhnih ptic se pre¬
živi od drobniga zernja, ki ga pri naših hišah v
ali po polji najde. To hrano dobiti ali si jo raz- 1
drobiti, ni velikiga truda potreba. Kljunček, vrat \
in kratki krempeljci to popolnama opravijo. b

Koj druga je kljunaču in mnogim drugim
pticam, ki si živeža spod zemlje in iz močirjev t
iskati morajo, odkoder si polže in červiče dobi- s

vajo. Z vrabčevim orodjem ne pridejo kodkam. 3

Stvarnik jim je dal silno dolg vrat in kljun. S j
tem orodjem razkopajo, in si dobijo, kar jim je 1
potrebniga. !

Žolna, ki zopet drugo delo ima, je že zopet
drugači oskerbljena. Ima silno dolg pa terd in
močen kljun, špičast in primerjeno dolg jezik, ki
je z drobnimi špicami obsejan in odzgorej vedno
z limasto žlezo prevlečen. Noge ima kratke, dva
kremplja spredej, dva zadej, vse štiri vkrivljene.

Ta cela priprava je njenimu življenju vsa pristojna.

Ta ptica živi od majhnih červičev in drobnih

17

on žuž , ki v sredini nekterih vej živijo, nar raji pa
ro- pod skorjo drevja. Pod skorjo spereliga drevja
aro imajo take živaiice sploh svoje zavetje: rade si
na, še v deblo votljine naredijo, in se tam poskrijejo,
laj žolni je treba okrivljenih 'krempljev, de se na veji
iiin obderži, kamor zleti; dolge noge bi ji kar napoti
bile; pa dolgiga in močniga kljuna ji je bilo po-
>ra treba, de po vejah seka, in operele in votle veje

3k, preiskava. Ako veja zabobni, ve, de je votla,

za Ostane na nji, in krnalo s kljunam skorjo načne,

em Zdaj porine kljun v narejeno votljino, in zažene

ne ve lik  glas v votljino drevesa, de noter spijoče

ro,  živaiice zdrami in omaja. Na to stlači svoj jezik

ie. v votljino: živaiice se na špice, ki so po jeziku,

a- nasadijo ali na limasto žlezo primejo; žolna ježik

zopet izvleče, in ima svoj zaželjeni obed.
e- Ko bi vse druge plemena preiskali, bi pri

ah vsaki ptici našli, de ima orodje primerjeno živ-

s- Ijenju, kakoršniga ji je Stvarnik namenil. Pri

at vsili plemenih se v tem zagleda božja dobrota in

modrost.

m 3) Po njih gnjezdih. Leta neskončnamo-

iv drost se pokaže še bolj čudno v natornim pogonu,

i- si gnjezda narejati. Ni mogoče te božje dobrote

n. premišljevati, ki tim slabim stvarcam umetnost in

S previdnost podeli, de bi serce premišljevavca ne

je bilo ginjeno. In pred vsem drugim vprašamo:

Kteri mojster jih je učil, de gnjezd potrebujejo?
et kdo jim je povedal, kako si morajo gnjezda na-

in rediti, de jajca vim ne padejo, in de se mladi

ki izvalijo? kdo jim je povedal, de bi gorkota ne

io ostala okolj jajic, ko bi bilo gnjezdo preveliko?

a od kod vedo, de bi vsi mladi prostora ne imeli,

e. ko bi bilo gnjezdo pretesno? od kodi vejo, pri-

i. stojno primero velikosti gnjezda s številam mladih,

h ki se imajo izvaliti? kteri zvezdomer jim je spisal

18

pratiko, de se v času ne zarajtajo, in vse naprej
oskerbijo? kteri matematikar jim je podobo gnjezda Po
obrisal? kteri učeni mojster jih učil, de si naj gil
terdniši prostor odberejo, in močno podlogo po- se:
stavijo? ktera mična mati jih j e učila, dno gnjezda in
z mehkimi in gibčnimi rečmi, z blaznino in na- ra
rahljano volno postljati? In če tih reči ni dohiti, jei
kdo jim je to priserčno ljubezen navdahnil, si če
toliko perja iz živiga života populiti, kolikor ga vo
je potreba, nježnim siroticain pripravno zibiko na
pripraviti? po

Pride po tem spomlad, in se začne drevje mi
zeleniti: na tavžente pridnih delavcov je polno' za
opravkov. Zagledajo se zidarji, tesarji, tkavci, šii
ki vsi razumno delajo, de človek jih gledati sti
ostermi. V kteri šoli so se tako izučili? Eni nosijo trt
dolgo slamo v votljino stariga zidovja; drugi si en
delajo poslopje pod cerkveno okno; drugi išejo po
konju kako dlako izpuliti, ali volno zbirati, ki je ko
ovci na kakim germiču obvisela. Vsako iše, kar
mu pristije. Ako želite prečudno modrost od bli- (I
žej gledati, ktera vse te mojstre vlada, idite h vi
klepki (foglovžuj, v kteri je veliko plemen ptic la
zapertih; položite reči, ki so za izdelavanje gnjezd de
potrebne na en kup v kot klepke: skalic, iesa, ne
skorij, listja, sena, slame, mahu, arovce, volne, m
Žide; glejte, s kakošno različnostjo vsak svoje vs
iše! Ta hoče mahu, uni iše perja, zopet eden si hi
zbira listja; dva druga se borita za šopek volne; gi
in večkrat se vse to ne izdela brez prepira. Sploh pi
se ves razpor konča s silo; vsako si povlasti to in
svoje, in odnese, kolikor premore. Pa vsako nt
pleme drugači gnjezdo naredi. Je gnjezdo dode- n:
lano, ga obložijo znotrej z mehkim perjem ali st
volno, včasi clo z žido, potrebno toploto mladim k
oskerbeti, v

19

In kakošno orodje imajo, vse to doveršiti?
Poglejte lastovko, njeno gnjezdo se od vsih dru¬
gih z vsem razloči; vidi se, de narediti ga, pre¬
seže njeno moc. Ona ne dela z mortam in kitam,
in sicer tako terdno, de se njeno gnjezdo težko
razdere. In vunder nima ne posode si vodo za¬
jemati, ali si pesek nositi, ne kelje za zidati. S
čem vse to domesti? Glejte, večkrat leti k bližnji
vodi, razprostre svoje perutnice na kviško, in si
napolni žedolec z vodo, po tem leti h prahu, ga
poškropi z vodo, ga premeša, tako dolgo, de je
mort, ki ga na to nese, in s svojim kljunčikam
' zazida. Storite, ako bi bilo mogoče, nar umetni-
šiga zidarja, de ne bo veči, ko lastovka, ne pu¬
stite mu ne rok, ne cevu, ne reči za zidanje po¬
trebnih, pustite mu samo njegovo modrost in pa
en kljun f lastovka ima samo kljun, modrosti nima),
pošljite oba na delo, in glejte, kteri bo poprej
kaj opravil!

4) Po njih pogonu ali natornim nagibu
(Instinkt). Ni mogoče, de bi v tem pripomoči
vikšiga uma ne občudovali. Ko je gnjezdo izde¬
lano, ino jajce v njem izneseno, se navade naših
delavcov čisto spremenijo. Ptice gotovo ne vedo,
ne kaj se v njih jajcih znajde, ne, de jih pokriti
morajo, de jih izvalijo. Ali mala živalica, ki je
vsa živa, nepokojna, nikdar pri miru, pozabi kar
hitro na svojo natoro, in mirno sedi v svojim
gnjezdicu, dokler dolgo je potreba. Poslednjič
pridejo mladi iz lušin. Kolika nova skerb za starca
ino starko , dokler se nova množica od nju ločiti
ne more! Zdaj vesta, kaj se pravi družino imeti:
namesti za dvoje, se mora živeža za šestero ali
sedmero oskerlieti. Penica in slavček delata zdaj
kot druge ptice. Srečno, muzikalni časa prepe¬
vati, vsaj le malo kedaj več; mora se že pred

o

20

svitam za živežam tekati, ki se po tem z veliko k
pravico deli. Vsako mladih dobi svoj del, kakor p
versta na-nj pride. p

Kaj pravim? Mična skerbnost starca ino e
starke premeni vso nju natoro: nove dolžnosti
obudijo novo nagnjenje. Ni le za živež skerbeti, ji
potreba je še, se zoper sovražnike mladičev voj- ji
skovati. Poglejte kokoš; kadar je koklja, ni več
pervi podobna. Poprej je bila požrešna, zdaj celo s
več ni. Najde zerno žita, skorjico kruha, ali clo z
kaj večiga, ki bi se lahko delilo; ne trohice si ne p
ho obsvojila: hitro začne klicati pišeta, kijaderno z
vkup tečejo; in kolikor je našla, vse jim pre- tl
pusti. Koklja zdaj le toliko vživa, de se preživi, n
Ona ki je po svoji natori plašna žival, je med p
pišeti vojšakinja, ki nobene nevarnosti več ne h
pozna, in se nar močnejšimu psu v oči zakadi; h
v leva bi se zaletela, ko bi ji blizo prišel.

Vidil sim jo kokljo nekiga dne v okoljni, ki o
je mnogotere misli v meni obudila. s

Podložili so ji račjih jajic! ki jih je tudi po č
volji izvalila. Ko so račice iz lušin prišle, se ve, ji
de niso bile pišetam podobne. Koklji je bilo to p
vse eno. Ravnala je ravno tako skerbno z njimi, v
ko s pišeti, ki so se z njimi izvalile; spravljala s
jih je pod peruti, jih je grela in ponosno za seboj n
vodila. Cela čeda jo je spoštovala in ji pokorna n
hila. K nesreči jih pot pripelja do majhniga po- p
toka; ko bi trenil, so vse,račice v vodi. Koklja ti
vsa v skerbeh, jih ni iz oči izpustila; brez pre- ji
neha jih je k sebi klicala, in jim njih prederznost v
očitala; ozirala se, na pomoč klicala, in vsemu z
svetu svojo žalost toževala; zopet se k vodi C
obernila, in male prederzneže k sebi vabila: ali }
račice, vesele, de so v svojim elementu, so le j
naprej radovale. Koklja je zmerej vsa nepokojna, j

21

so kakor de bi samo sebe grajala, zakaj de je šve-
or pasto mladino izpod perut izpustila. V kteri šoli,
prosim, so te stvarice zvedile, de je voda njih
no element? Gotovo ne pri koklji,
sti Po tem pogonu ptice tudi previdijo, kje de
ti, jih nevarnost čaka, poznajo sovražnika, ki bi
j- jim rad škodoval.

eč Poglejte puro, ko svojo mladino vodi. Včasi
ld se sliši, de žalosten glas zažene, de se ne ve,
lo zakaj de ga. Per ti priči se poskrijejo vse purice
ne pod germovje, travo, ali kar je narbliže: vse
no zginejo. Ako se skriti ne morejo, se veržejo na
e- tla, in se storijo mertve. Po štiri ure tako osta¬
ri. nejo, de se ne zmezijo, in včasih še dalej. Stara
ed pura med tem večkrat nepokojno kviško pogleda,
ne in ponavlja svoj žalostni glas, ki purice s stra-
h'; ham napolni.

Kdor nepokojno in plašno puro zagleda, se
ki ozira na kviško, kje bi bila nevarnost. Le komaj
se zegleda med oblaki, ki se po zraku vlečejo,
po černa pika, ki se težko razloči. Jastrob ali sokol
re,  je, ki ga naše oko še ne doseže, skerbna pura
to pa dobro vidi. Ta je vzrok strahu. Enkrat smo
ni, vidili puro v tem strahu, in mlade nah tleh, de
ila se niso zmezile, cele štiri ure, ker je ropar nad
►oj njimi se sem in tam sukal. Ko je poslednjič zgi-
na nil, je pura glas spremenila, in z njim splašene
o- purice kar tvegama zbudila. Yse so hitro k nji
Ija tekle, s perutcami vahljale, se ji dobre delale, in
e- ji mnogo mnogo povedati imele. Češ so se pogo-
ist varjale od nevarnost, v kterili so se znašle, in
nu zabavljale nesrečni zveri. Kak čudno je vse to!
>di Od kod je pura zvedila, de je jastrob njeni so-
ali vražnik, ki ji nikdar ni kaj žaliga storil? Kako
le je tako daljino tega zopernika spoznala? In kako
la, je svojo mladino naučila, de spozna, kaj ta ali

22

ta glas v sebi ima, in. de se po ti razliki ravna?
— To so čudne reči, ki so nam vedno pred očmi,
in vender se tako redko kdo za nje zmeni, in
previdnost božjo za nje hvali!

5) Po njih popotovanji. Ptice sploh ne
živijo let in dan na enim mestu, ampak se pre¬
seljujejo, kakor čas leta seboj prinese. V spom¬
ladi pridejo cele trume lastovk v naše kraje, po¬
leti prepelic. Vse te ptice zginejo iz naših'krajev,
kadar se zima približava; vzdignejo se, in si grejo
čez zimo v tople kraje ostaje iskat. Tam najdejo
hraniša polne vsiga, česar potrebujejo. Res je,
naši romarji nimajo popotnice, še pota ne znajo.
Nič ne de, ne daljina pota, ne širočina morja, ne
tema noči, nič jih ne splaši, nič ne vstavi. V
zaupanji na velikiga Oskerbnika, ki jih kliče, se
zanesejo pot najti, in na potu zaloge in zavetja,
in ne goljufajo se.

lio pride dan odriniti, vidite, kake priprave
delajo. Vsako pleme ima drugi običaj (šego) po¬
potovati. Nekaj jih odleti naprej, kmalo se jih
vidi veči ali manji broj (število); in ne dolgo, in
velika truma se jih mezi po zraku novirnu domu
naprot. Mnoge manjši družbe, iz kterih armada
obstoji, so si dale namreč znamnje, de se zbe¬
rejo, na kaki daljni ravnini, ali verh zvonika kake
samotne cerkve; na ravnini divje race, na zvo¬
niku pa lastovke.

Ko je bilo znamnje dano, se na pot podati,
se zverstijo divje race v dolgo rajdo, namreč i-h,
ali v dve rajdi, ki ste spredej sklenjeni, namreč
>■. Raca, ki naprej leti, prerezuje zrak, in po¬
maga, de druge za njo ložej letijo. Ali naprej
leteti, je vtrudno opravilo, torej ne dela steze
vedno ena ptica, ampak pogostama se verstijo.
Posledne, ki so lahkeji, v sklenjeni trumi letijo,

23

in včasih zrak otemnijo. Večjih ostane v Evropi,
in se poskrijejo v ločji ino močirjih, kjer kakor
zmerznjene spomladi pričakujejo. Previdnost, s
ktero si poprej perje z oljnato mašobo prevlečejo,
in si glavo pod peruti v klopek zvijejo, jih mo¬
krote obvarje: to, kar zadene povodne lastovice
(bregovnice); hišne lastovke se pa podajo v je¬
seni v tople kraje. Tačas se jih vidi velike trume
ob brodili srednjiga morja, (med Evropo in
Afriko), na Evropejski strani se zbirati, in kadar
se jih nebrojno število zbere, se iz kakiga viš-
jiga kraja v petji čez morje spustijo; večkrat jih
barke sred morja srečajo; rade na razpete vervi
bark posedajo, de si nekoliko počijejo, sosebno
če jim hude burje naprot bučijo; mesca Grojz-
dotoka  (Kozoperska) se po reki Senegalu glo¬
boko v Afriki prikažejo, kjer čez zimo prebivajo
in perje spremenijo.

Ko od ondod zopet v naše kraje priletijo,
si poiše jaderno vsaka svoje mesto, vas, hišo,
staro okno, kjer je celo svoje nagnjenje pustila,
ker je bila lani prijazno tam sprijeta.

Koliko čudniga je v vsem tem? De ojstrost
zime in pomanjkanje hrane ptice opomina, svoje
prebivališe spremeniti, to se še umi; od kod pa
to pride, de, če je vreme še toplo, živeža dovolj,
vender ne ostanejo, temuč ob odločenim času
odrinejo? Kteri zemljomer jim je povedal, de
bodo v drugim deli sveta toploto in svojo hrano
našle? Ktera gosposka skerbi, de se zbereje, in
si dan odhoda obberejo? V kterim jeziku so stare
ptice mladim, ki so komaj ene mesce stare, po¬
vedale, de svoj kraj zapustiti, in v daljne dežele
odriniti morajo? Zakaj so tiste vse nepokojne,
ki so v klepki zaperte, kadar druge iz dežele
potegnejo? Kako, de so vse ob enim času za po-

24

potvanje pripravljene? Iz kakošne pratike si dan 1<
odhoda zapomnijo? Kdo jih na celim dolgim potu k
v toliko lepi redi obderži ? Vse popotujejo sku- n
pej; nobena ne leti pred trumo, nobena za njo, š
nobena ne pride poprej domu nazaj, kakor vse! j
Oh, ali se ne vidi očitno, de jih vikši— nevidna p
modrost vodi? 1

Zdaj so vse iz naših krajev; ni je več viditi j

lepe družbe, ne več slišati mične muzike; le ne- i

kaj jih ostane pri nas: samotni vrabič, nedolžni |
kraljiček. Revčiki! kaj bo z vami dolgo zimo? i
Kdo jih bo grel, kdo preredil ? Je mila previd- j
nost njih pozabila kalj? O ne. Za nje bo še
sonce včasi milo posijalo; košata hojka, pokrita
pojata jim bo v zavetje; brinovi germ bo za nje
svoj sad ohranil; na ostrogi bodo jagode v sredi
ojstriga mraza za nje mehke ostale.

Res je tedaj, Rog ima skerb za vse ptice.
Tiste, ki od nas grejo, gotovo nimajo ne zemljo-
braza, ne kompasa, nobenih žitnic na potu, ne
vojvodov, in tudi nobeniga uma ne, in ven-
der vse srečno v svoj novi kraj pridejo. Te, ki
ostanejo, imajo tudi iz Njegove dobrote prebiva¬
lišč , toploto, hrano. Ima pa toliko skerb za
drobne ptičice, kterih je dvoje za en sam penez,
kakor sam Gospod pravi: kako’ bo še le za nas
skerbel, ker za nas ni samo ptic ampak celi svet
stvaril ?

Tako je: ptice so za nas stvarjene; njih
meso nam je v hrano, njih perje v stotero rabo,
njih petje v razveseljenje. Nebeški Oče nam jih
je blizo naših prebivališ postavil, naj bi nam pre¬
pevale in prepevale, sosebno ubogim, jim težave
lajšati, zaupanje buditi. Zakaj spričano je, de
se ptice, ki pojejo, večidel le tam znajdejo, ker
človek prebiva; ako človek spi, molčijo, in se še

25

le oglasijo, ko je čas vstati, de ga hitro zjutrej
ko svojiga kralja počastijo; torej so rade Mizo
njega, de mu muziko delajo. Poglejte nedolžniga
škerjančika; rad pobere kako zernice na našim
polji, to de vse lepo plača z mičnim veselim
petjem. Ako se človek o poletji po polji sprehaja,
hitro se vzdigne vesel pevčik mu pred očmi, v
petji mu igra se više in više vzdigovaje, vedno
mu poje, dokler ga človek sliši: je človek, nje¬
gov gospod memo, se zopet spusti na zemljo
nazaj, in čaka, de se človek poverne, ki ga
ravno tako počasti.

II. Razdelk.

v r

Živali šestiga dne.

Šesti dan je Bog rekel: Zemlja naj da -šival
po njih rodovih, živine in laznine , in zverin
zemlje po njih rodeh. In tako je bilo.

In Bog je stvaril zverine po njih rodovih,
in živino in laznino zemlje po njih rodeh. In
Bog je vidil, de je bilo dobro.  I. Mojz. 1,
24. 2o.

Na to šesto besedo Stvarnika je trojna ži¬
val iz nič postala: živina, laznina in zverina.

i. Živina (domača žival).

Dobrotna previdnost božja se razodeva pri
ti živali v popolni svetlobi:

1) V nje umnosti. Beseda živina obseže
vso tisto žival, ki je človeku v službo in pokor-
šino od Stvarnika namenjena, de mu njegove

26

opravila polajša, to kar njegova moč ne premore,
domesti, ga z obleko in hrano preskerbi. Bog je
zapovedal živalim, ki so močne, de svojo moč
le v službo človekovo obračajo, de s svojo ur¬
nostjo človeku služijo, de clo na glas majhniga
otroka paziti morajo, in gredo za njim, kamur
jih peljati hoče.

2) V nje zmernosti.  Bogu ni bilo še dosti,
de je človeku toliko žival dal, ki so silno močne
in mu pokorne: še prerediti jih, je sam prevzel,
dal jim je še poveril nagnjenje k zmernosti, kar
človeku še toliko bolj prav pride. Med tem, de
je divja zverina silno požrešna, de bi je ne bilo
človeku prerediti mogoče, je domača žival malo,
in dela veliko; nekaj suhe trave, kako betvo žita
jo nasiti. To je celo plačilo, ki ga od nas hoče
za premnoge trude, ki jih za nas prestoji. Pa
Bog je s svojo previdnostjo še dalej šel: hotel
je, de se ta hrana povsod najde. Ravnine in pla¬
nine so kakor velike mize, ki za našo domačo
žival obilno hrane imajo.

3} V  nje službi.  Za slabo hrano, ki ji jo
damo, glejte, kaj nam vse store! Želimo kinalo
iz eniga kraja v druziga? — Konj  se rad da
obsedlati ali vpreči, de nas spravi, kamor želimo.
Prav zlo si prizadeva, svojimu gospodu prav po
volji storiti. Nar manjši znamnjice je zadosti, de
gre na desno ali na levo, hitro ali počasi, de le
voljo gospodovo spozna. Ne naveliča se vleči
ali nositi, naj si bo pot še tako dolga, steza še
toliko slaba: tudi čez dereče vode se spusti,
nič ga ne oplaši. Je treba svojiga gospoda
braniti? tudi to stori. V vojsko gre z njim: v
sredi orožja gre naprej brez strahu. Bučanje
trublje (trobente) še le povikša njegovo serč-
nost. Blisk mečev ga ne oplaši. (Job. 39, 12.)

27

Glej zdaj vola, ki se počasi mezi: ta žival
ni tako prijazna in prijetna v svojim vedenji; k
pridu nam pa ni manjšima. Polje bi si radi ob-
sejali? Denite mu telege na vrat, priprezite ga
k oralu, rad vam bo brazde oral. Kar ste vse-
jali, je dozorelo. Žetvo bi radi poshranili? Pri¬
prezite ga pred voz, snopje vam zvozi v skednje.
Želite nekaj od pridelkov prodati? Priprezite ga
zopet, rad vam bo, kolikor hočete, zvozil na
terg. Derv bi rad za zimo? lesa za poslopje?
Obtelegajte ga in priprezite: le recite, in kar
hočete, bo storil.

Velika je korist, ki jo storita človeku ta dva
hlapca. Še tretji hlapec je, še koristneji. Konj
in vol sta predraga; prerediti ju tudi le premož-
niši zamore, ubogim tega ni moč. Ubogimu je
Bog osla  odločil, naj mu bo hlapec.

Ni ponosen ko konj , pa toliko bolj miren in
ponižen; ni močan ko vol, pa toliko bolj poter-
pežljiv. Ne gre ravno hitro, pa varno in nepre¬
stano. Ne vpeha se, in kar veliko veliko velja
— svojih služb ne ceni. Ni izbirljiv. Osat, še
kaj slabejiga mu je dobro ! —

Kaj cemo pa še le od psa reči, njega, zve-
stiga prijatla, spremljevavca in varlia človekovi-
ga? Psov je več baž, pa tudi dobrote so razli¬
čne, ki nam jih je Bog po ti stvari podelil. Eni
so, de nam dom noč in dan varjejo, in zvesto
na straži stojijo, drugi, de pastirjem pomagajo,
zverino od čede odganjati, in cede vganjati.
Lovski pes je močan, zraven tega pa uren in ume¬
ten, in tako vrazveseljenje in korist; koder (Pa¬
del) najde, kar je zgubljeniga, in razveseljuje
otročiče. Ako njegov gospod zboli ali oboža, ko¬
der ga ne zapusti; toliko zvesteje mu je vdan,
ga iše razveseliti, in mu pomagati. Naj gospod

28

oslepi, vodil ga bo od praga do praga: in težko
bo razsoditi, kaj bolje serce gane, ali slepi pro-
sač, ali usmiljeni koder, ki se z žalostnim oče-
sam po dobrotnikih ozira, in za svojiga gospoda
milošnje prosi. — Slepec umerje. Kdo misli dolgo
na-nj ? Ubožen je bil; ubožni ga nima prijatla.
Nihče se ne razjoka na gomili pokopa — razun
eniga — njegoviga psa! Pes ga ne zapusti ne v
življenji, ne v smerti.

Konj, vol, osel so človeku dani, de mu to¬
vore nosijo, in pridno delajo; pes, de ga varje,
spremlja in vodi; pa še so reči, človeku še bolj
potrebne, ko vse to, namreč hrana, obleka. To
dobi od čed. Očitno je, deje krava, koza, ovca
le zato pri nas, de nas obogati. Damo tem živa¬
lim kakšniga zeliša ali pa jim pripustimo, de si
same na polji zbirajo, kar nam vnikako rabo ni;
in povernejo se zvečer domu, de se pomolsti
dajo, in nam posodo z mastnim mlekarn napolnijo.
Komaj preteče noč, in njih vimena so že zopet
polne zdrave hrane za nas.

Ena sama krava previdi celo hišo s potreb¬
nim mlekarn in zabelo. Krava ubogiga je pa koza,
kakor osel njegov konj. Ovci je zadosti, de je
pozimi oblečena ; poleti nam prepusti svojo volno.
— Tako se vidi, de je živina le za to pri nas,
de nas podpira in nam življenje polajša.

Laznina *).

Modrost in moč božja, ki se iz velikih del
natore tako svetlo razodeva, se nič manj e pri
živalicih ne kaže, ki po tleh semtertje gomzijo,
ali si okoli nas po zraku igrajo. Tudi'te našo pa-

*)  Tu sem spadajo kukci, buže, muhe, mušice in druga
mergolina.

29

met k občudovanju silijo, naše serce pa k hva¬
ležnosti spodbadajo. Bog sam nas opominja, te
stvari premišljevati; še pri mravlji se lahko mo¬
drosti učimo. „Pojdi k mravlji, o lene!“ se bere
v svetim pismu (prig. VI, 6). Kar nas pri mnogih
plemenih tih živalic z občudovanjem napolni, je:

1) Njih kinč (lepotija). Ako se ni Bogu ne¬
vredno zdelo, jih stvariti, ali se bo človeku kalj,
jih premišljevati? Njih drobčinost, mislimo, bi nas
izgovorila, de jih zaničujemo — za merčes
imamo: pa ravno drobčinost je nov vzrok, mo¬
drost Stvarnika občudovati, ki je na toliko majhin
prostorček — na pičico, de jo golo oko večkrat
viditi ni v stanu — toliko posodvic, žilic, nitik,
glavo, serce, želodec in pa toliko gibčinost in
urnost združil! Nepremišljenost in neobčutnost jih
ima za nasledek naključbe ali clo za snetje natore.
Oko hvaležniga premišljevavca pa zagleda nad
njimi modrost božjo, ki jih ne zanemari, ampak
s sosebno skerbjo oblači, oborožuje in z vsem
previdi, česar potrebujejo. Oblači jih nar modrejši
umetnik s sosebnim dopadenjem; zakaj nobeni
stvari ni toliko kinča nasul, ko mnogim tih malih
živalic. Njih obleka, njih perutice, njih glavica
je vsa nakitjena, de se nar lepši farbe, visoko
siva, živo zelena, goreče rudeča s srebram in
zlatarn in clo diamantami v narlepši razliki po
majhnim telescu svetijo.

2)  Njih orožje. Tista modrost, kije mične
živalice toliko verlo okinčila, jih je tudi oborožila
od verha glave do konca života, in storila pri¬
pravne se vojskovati, popadati in se braniti. Imajo
sploh močne zobe, ali žago na obe strani, ali
želo in dve pšici, ali močne kleše. Iz lusk zlo¬
žen, krenljiv oklep jim pokriva in varje celi život.
Ivi so raldejiga života, so z gosto dlako povsod

30

posute, to stori, de ne občutijo pritiskov ali mah-
lejev, in de se ne ogulijo tako lahko.

Skorej vse se v nevarnosti otmejo z begam,
ker so silDourne; ene hitro odletijo, druge se ja-
derno spustijo iz mladike po niti, in vtečejo zo-
perniku; še drugim pomaga gibčinost zadnjih nog,
na ktere, kosevprejo, hitro dalječ odskočijo.

Kdo ne bo vnet, ako vidi Stvarnika nebes
in zemlje, de se s temi živalicami s tolikim do-
padajenjem peča, ktere mi zaničujemo!

3) Njih prebrisanost. Ene tih živalic so
predice, in predejo, de jih noben človek po¬
snemati ne more. Imajo po dve preslici in perstice
de nit delajo. Druge so tkavci, in delajo platno
in mreže, imajo zato klobčiče in čolniče. Zopet
druge so dervarji, les izdelujejo, in imajo po dve
sekirci, de zasekujejo. Še druge so, ki vosek
pripravljajo, imajo'za to žlice, kelje, stergulje.
Več jih je, de so tesarji in mizarji, razun žage
in kleš, s kterimi je njih glava previdena, imajo
še na drugim koncu života sveder, ki se raztegne,
skrajša, oberne, kakor je potreba. S tem orod¬
jem si izvotlijo dobre prebivalnice, de cela dru¬
žina vse-po volji v njih prebiva, in se preživi:
vsred sadja, pod skorjo drevesa, večkrat v nar
teršim lesu. Veliko zmed njih zna dobro prece¬
jati. Imajo za to rivc, ki je še čudniši stvarjen ko
slonov, eni služi za mehur, de v njem sladkor
preceja, drugim za jezik, de okušajo; in skorej
vsim za cevko, po kteri serkljajo. In poslednjič
so vse umetni zidavci, in delajo za se krasne
poslopja, ki so z vsem popolnama previdene,
česar je le tem prebivavcam treba.

So te živalice silno umetne, so tudi silno
učene. Vse so naravoslovci, in vedo z zeliši o-
bračati; vse so kemikarji (ločivniki), zvezdomeri,

31

številniki; nikdar se ne zmotijo, de bi cvetlice
od cvetlice ne razločile, izgrešile rastliko, ki jim
je v živež namenjena, ali de bi kaj pozneje ali
hitreje delati začele, kakor čas leta svetuje; ali
de bi delo primeri in potrebi nasprot osnovale.
In zdaj, kje se tako izučijo ti umetniki, ti učeni?
Kdo je učenik červičev in sviloprejk? Od kod
imajo mravlje svojo čudno učenost? Kje se če¬
bele toliko naučijo?

4) Njih dr obje. Kaj še le od tege po¬
rečemo? Malo jih je, ki bi ne bile razim z bi¬
strimi očmi tudi z občutnimi rožički previdene,
ki čez oči sežejo, in pred truplam naprej iše-
jo, de sosebno kadar je tema, zapazijo, kar je v
prid ali v kvar živalici; in de se ogniti zamore
temu, kar bi jo vmazalo, vtopilo, ali preterdo
zadelo. Zadenejo rožički v kaj mokriga ali ter-
diga, že ve živalica, de ji nevarnost proti, in
se verne.

Razun teh in mnogih drugih pripomočkov še
ima veči del tih živalic zmožnost letati. Nektere
imajo po čvetere perutnice, druge po dvoje, ki
so pa tako rahle in tenke, de bi se pri nar manj¬
šim ribanji obglodale; zato imajo dva močna po¬
krova čez prave perutnice. Taka je pri Španjski
muhi, spomladanskih kebrih i. t. d.

Se nam že to, kar nad timi živalicami zagle¬
damo , toliko čudno vidi, koliko čudniši bi nam
še le to bilo, kar je skrito našim očem in našimu
umu, ko bi se nam odkrilo? Vsaj dobrimu sercu
bo to, kar nam je znano, zadosti, de Stvarnika
toliko čud moli in ljubi.

Ker smo dozdaj te živalice sploh pogledali,
dajmo še ene v posameznim bolj na tanjko preis¬
kati. Pojdimo v šolo

«3 k mravljem. Mravlje so združene, ka-

32

kor deželani kraljestva, imajo svoje postave, in sc
natanjčni red. Kup, kteriga si za prebivališč skla- sl
dajo, je podoben mestu, po kterim je mnogo te
cest razpeljanih od shrambe do shrambe. Nekaj s<
teh prebivavcov opravlja zidarsko delo: obloži ki
lice tal, de je obstoječe, z ilam. Druge mravlje, di
tiste ki jih sploh vidimo, so tesarji; zbirajo z d
veliko pridnostjo bilke lesa, jih nastavijo ob ce- p;
stali j napravijo iz drugih bilk, ktere poprek unih
naložijo, pristojin strop; in ko je vse to oprav- d
Ijeno, so ravno te mravlje umetni krivci, in nare- sl
dijo streho čez vso to iz skalic, slamic, ličja i. r;
t. d. Pri pervim pogledu se vidi, de vse to vse k
križem leži; ako se pa mravljinjek bolj na tanjko h
razgleda, se vidi, de je vse po polni primeri in s’
veliki umnosti izpeljano. Ene shraniša imajo, de d
si svoj živež v nje poshranijo, druge, de jajca
in mlade červiče v nje pospravijo. ri

Kar vtiče živež, si ga z veliko pridnostjo k
vkup nosijo; zagleda se zdaj ena, de nese mertvo I
muho, zdaj druga, de zerno kakiga sadu dalej
spravlja. Nobeni ni pripušeno, brez dela poha- n

jati: ene se pošljejo v oglede, in kakor hitro $

kaj veči plen najdejo, oznanijo to celi drušini, n
ki se hitro združena poda, in se najdeniga za- %
klada poloti. Lonec sladkorja (cukra), kos satov- t

ja, clo ena sama zrela hruška jih spravi celo a

armado na noge. V izbi več sežnjev od tal jih i

ho vse polno okoli sladkorjcviga lonca, dokler i

se jim ne vzame, ako ga je le ena mravlja zapa- i

žila, in srečno do svojih tovaršic to veselo novico
donesla. Pot tje in nazaj jim je odkazana, vsaka 1
se mora odkazane steze deržati. <

Pa pota so večkrat dolge in krive. Previd- i
nost je pa tem popotnikam pomoč podelila, se
nikdar zmoliti. Kakor gosence tudi mravlje pov-

33

in sod sled za sabo pustijo; koder hodijo. Tega

a- sledu oko ne spozna, le ovohal bi se. Naj po-

go tegne kdo s perstam enekrat po zidu, po kterim

;aj se gori in doli plazijo: in vsaka bo obstala, ka-

»ži kor do tistod pride; ene se bodo nazaj obračale,

je, druge na levi ali desni strani naprej poskušale,

z dokler se ne bo ena bolj serčno podstopila, na-

e- prej se podati in drugim pot narediti,
lih Ko so mravlje celo poletje v vednim delu

v- doprinesle, se pozimi v svoje prebivališe po-
e- skrijejo, in sad svojiga truda vživajo. De si je pa
i. ravno mravlja vsa pridna, se za zimo dobro os-
se kerbeti: zadene njena skerb, hrano zbirati, še
ko bolj njene mlaje. Mladi plod jemravljem v toliki
in skerbi, de tačas, ko se iz jajčkov izsnuje, cela
de drušina drujiga opravka nima, ko njemu streči,
ca — Pač bi se vsak pri mravljiši vselej kako ko¬
ristno resnico naučil, kadar koli blizo njega pride,
tj o ko bi le nekoliko zraven premišljevaje postal! —

vo Podajmo se zdaj v šolo

lej b~)  h čebelam. Pri čebelah najdemo nar-

a- modrejši vravnano kraljestvo. — Vse čebele eniga
ro panja (ula) vlada ena sama. Ona je kraljica in
ni, mati vsih drugih. Zato jo pa tudi celo kardelo v

a- veliki časti ima. Nikdar je ne vidimo same, temuc

v- cela truma jih je okoli nje, ji streči, čast ji ska-
;lo zovati. Ene ji poklanjajo medu, druge rahlo iz
jih nje telesa spravljajo, ko bi si bila kako betvice
er vmazala. Ako še sprehaja, se je vse ponižno
a- ogibajo, de ji prostor naredijo,
co Veči del čebel so delavke. One izdelujejo sa¬
ka tovje, ki je po toliko čudni primeri izdelano. Iz

cvetja si ga nabirajo. Kar ene naberejo, druge
d- izdelujejo. Ene prevzamejo vosek v piskrice iz-

se delovati, druge to delo do čistiga izglajajo, in

v- zopet druge s pokrivavki piskerce zadelujejo, ki

3

34

so z medam napolnjeni. Iver je namreč med za
zimo namenjen, bi se spridil, ko bi ne bil pred
zrakam tako popolnama zaokovarjen; še druge
pitajo mladi plod: vsaka vsaka ima svoj opravek.

Tistim, ki na bero grejo, se ne da ničesar
na pot, ker se lahko ve, de pri nabiranji medu
ne bodo samih sebe pozabile. Kterim je izdelo¬
vanje satovja izporočeno, imajo delo polno truda.
Gladijo in gladijo s svojimi usticami, nogami in
celim telescam delo satovja, dokler ga do čistiga
ne izgladijo. Cio toliko od dela ne prenehajo, de
bi si jesti iskat šle; temuč ene izmed njih so za
gospodinje, in z živežem po ulu semtertje hodijo,
in lačne delavke oskerbijo. Zmenijo se namreč
po znamnjih: lačna delavka vpogne svoj rivčik
pred gospodinjo; to kaže, de bi jesti rada; go¬
spodinja ji kane ene kapljice medu na rivčik. Je
majhna obed pri kraji, se okrepčana čebelika
zopet k delu poverne, in se trudi s celim teles¬
cam kakor poprej.

Čemu tolika pridnost? Za koga ta žlaht¬
ni sok? Oh! za me, za moje usta, ki se toliko¬
krat odprejo, de bližnjiga gerdijo in pohujšajo,
živali kolnejo, in tega žalijo, ki jim toliko slad¬
kobe po nedolžni živalici pripravlja! — Pojdi¬
mo še

c)  h sviloprejkam,  (svilodam, židnim
gosencam}. Kakor nam čebele nar sladkejši jed
podelijo, tako skerbijo sviloprejke za nar žlaht-
niši obleko človeka. Tako se posluži Bog v
redu natore kakor v sveti veri nar slabejšiga
orodja, velike reči ispeljati. Svilo (žido), v iktero
se dolgo dolgo časa nihče ni oblačil ko kralji;
svilo, ki se drago prodaja, nam podeli borni
červiček, ki se očesu ne vidi več vreden, ko de
se pocepta.

z

j<

k

h

v

d

s.

n

S1

z

S J

Sl

v

p

p

z

b

k

b

m

si

3

si

i(

k

lj

35

za Sviloprejka naredi iz nekaj svoje hrane žle-

ed zasti in gosti sok, ter ga shrani v dolgi vreči, ki
re je vsredi njeniga životca skrita. V gobčiku ima
k. kožico z luknjicami prevideno. Skoz dve teh
ar luknjic izpusti dve kaplji soka, s kterim ji je
lu vreča napolnjena. Te dve kaplji ste po tem ko
o- dve kodelji, iz kterih svojo nit prede. Nit ene
[a. same sviloprejke je okoli ŠOOO čevljev dolga,
in Tako je červič, kteriga se nam le pogledati
ara  nedostojno zdi, blagoslov celih dežela, vir boga-
de stva, milijone ljudi preživi! —
za Je sviloprejka delo svojiga poklica doveršila,

jo, je dolgo v prid človeka predla, in se nagne njeno
ee življenje svojimu koncu, začne za se delati;
:ik sprede in stke si svoj mertvaški pert, v kteriga
o- se vsa zavije. Ali umerje? Nikakor, spremeni se
Je v verliga metuljčika, ki je vsa nova stvar. Prej
ka je bila sviloprejka vsa pozemeljska, težko se je
s- premikala; zdaj je vsa urna, se ne derži več
zemlje, zaničuje sploh, se tal dotakniti. Prej je
it- bila zoperne podobe, zdaj je okinčana s prelepo
o- krasoto žlahtnih farb. Prej je bil nje živež ves
jo, borov, zdaj leta od cveta'do cveta, in živi od
d- medu in juterne rose, in teka od veselja do ve¬
li- selja; prostost vživa po celi natori, in jo lepšati
pomaga. — Živa prikazen našiga vstajenja; de
im bi le v številu izvoljenih bili!

d" 3. SE revma ?  in vse tiste živali, ki se
^ nam nepotrebne ali cIo škodljive zdijo.

:ro Poprej ko človeka, je Bog še tudi zverino
ji; stvaril, ktera mu je k mnogimu pridu. Človek jo
rni lovi, in si nje meso v živež, nje kožo v oble-
de ko 5  i n vse  drugo v prid oberne. Božja dobrota in
ljubezen do človeka se v tih živalih očitno kaže.

3 #

36

Pa tudi grozovitne divje zveri, strašne kače
je Bog šesti dan stvaril. Čemu so pa te? Žive
znamnja so mogočnosti in modrosti Stvarnika.
Svet je delo neskončne mogočnosti, modrosti in
ljubezni. Po vsaki reči, ki jo je Bog bil stvaril,
je rekel: „Dobra je, to je, popolnama je
pristojna moji misli, in namenu, za kte-
riga sim jo stvaril. Svet je dober, ker mojo
slavo oznanuje; svet je dober, ker človeka mojo
mogočnost, modrost in ljubezen do njega uči;
svet je dober, ker grešniga človeka poboljša,
ker ga vstavlja, mene pozabiti, ali če me po¬
zabi, ga k meni nazaj kliče.“ Vse to doseči po¬
magajo tudi grozovitne zverine.

Kače. Lete so 1) silno prebrisane in urne,
nektere grozno velike in čudno močne; 2} nam
odpravijo mnogo žival, ki bi nam polje popol¬
nama pokončala, ko bi se preveč zaplodila; 3) nar
veči prid je pa ta, de učijo grešniga človeka se
mogočniga in strašniga Boga bati, ki je na tav-
žente tacih žival stvaril, kterih bi ena sama bila
zadosti, celo deželo pokončati. Ravno to se mora
reči od divjih zveri.

Ko je Bog gore in gojzde z živalimi vsake
baže napolnil, je hotel človeku pokazati, kako
delječ de gre njegova previdnost, ker so take
zveri, za ktere človek clo nič ne skerbi, po ska-
lovji in pušavah popolnama oskerbljene. De si ni¬
majo ne šotora, ne shramb, ne pomoči od člo¬
veka, so vender sploh bolje rejene, lepši izra-
šene, urniši, močnejši kakor tiste, za ktere gre
človeku skerbeti.

Kakor kače, služijo te divje zveri 1) nam
velikost božje previdnosti kazati; 2) človeka v
strahu obderžati, ker ga učijo se tresti pred ti¬
stim, ki je toliko strašne zverine stvaril, ktero

37

njegova roka zderži, de iz pušav ne sme; 3) člo¬
veku v pokorjenje, ki je zavoljo svoje nepokor-
šine zaslužil, de bi mu vse stvari pokoršino od¬
rekle; 4) divja zverina je človeku v prid, ker
mertve trupla drugih žival pobera, povžije iu
tako prevarje, de se zrak ne spridi in ne okuži;
5) služi človeku, ker je z drugimi živalskimi
plemeni v vedni vojski; in privarje, de se živali
preveč ne namnožijo, ki bi po tem sad in pri¬
delke polja pokončale, ali domači živini škodo¬
vale. Roka, ki zverino nad druge živali izpusti,
jo zopet vstavi, kadar bi menila žival bolje iz¬
trebiti, kakor je za ohranjenje plemena potrebno.

Iz vsiga tega, kar smo do zdaj svojim brav-
cam razkazali, se vidi, de ni stvari, ki bi
ne razodevala božje vsigamogočnosti,
dobrote, ljubezni, prečudne modrosti in
previdnosti.  Tudi, kar se nam nepotrebno ali
clo škodljivo vidi, ima svoj poklic. Ena stvar,
ena žival je zavoljo druge. Čemu so gosence?
vpraša nevednež; čemu je toliko drujiga merčesa?

Pokončajte vse gosence, in tudi ptice bodo
kmalo izginile. Ptice, ki so nam v živež, in ptice,
ki so nam s svojim mičnim petjem v razveseljeva¬
nje, nimajo, ko se vležejo, nobeniga druziga
živeža, ko gosence in červiče. Iz svojiga gnjez-
dica čvičijo gole h Gospodu, in on jih s živežem
oskerbi, ker jih z gosencami in červiči povsod
previdi. Gosenc ni, dokler se ptice ne vležejo,
in jih zopet ni, kadar mlade ptice dorastejo, in
druge hrane potrebujejo, ki jim jo polje podeli.

Dokler so bile pticam v živež gosence po¬
trebne, je bilo prav, de so tudi gosence svojo

mm.  .

38

hrano imele. Hrana za nje je zeliše zemlje. Imajo, P°
ko mi, svojo pravico do zelenjave zemeljske. mi
Sam Bog jim jo je dal, ki ni le samo človeku * ri
l-ekel: „Glejte, jez sim vam dal vse zeliše, ki * n
seme stori na zemlji, in vse drevje, ki ima seme
svojiga plemena, de vam bo vjed;“ temuč je m(
tudi pridjal: „ino jez sim to dal tudi vsim za
živalim na zemlji, in vsim pticam pod nebam, de
in vsemu, kar se na zemlji mezi, in v čemur je mi
življenje, de imajo jesti.“ I. Mojz. 1, 28-30. ^

Ta pravica, ktero imajo gosence in druge y s
živalice do zeliša, nam je večkrat nadležna. Pa J e
krivični smo, ako mermramo, ravno ker te ži- de
valice to pravico od stvarnika imajo; smo slepi, §<
ker ne vidimo njih koristi, ali se vsaj delamo, V 1
kakor de bi je ne vidili; lakomni, ker si to svo- 2 d
jimo, kar je Bog drugim stvarem odločil. Češ de n<
bi nam mravlje, gosence, in vse živalice, ki jim
m er če s pravimo, vse ljube bile, ko bi nam med
spravljale ali žido predle; ko pa tako očitniga c£
prida ne vidimo, jih želimo iz sveta! S tem pa S 1
nočemo reči, de bi človek ne smel mergoline P’
pokončavati, ako mu očitno škodo dela, zakaj
človeku je pripušeno, živali v svoj prid obra- S£
čati, kratko malo ne pa jih terpinčiti ali mar-
trati. Če jim namenjeniga živeža ne dovoliš, ker d<
bi ti vtegnile sadne drevesa i. t. d. pokončati, S'
p o k o n č aj jih, de se jih boš znebil in de jim Vl
ni treba od lakote počasi poginiti. Pravica ti je
dana, škodljivo žival pokončati, ne pa je neu- s '
smiljeno terpinčiti. ^

Po verhu vsega tega so nam pa stvarjene reči ^
še v podučenje. Človek se sramuje svoje nehva- ®
ležnosti, ko vidi kako mu je merčes vse pokon- V
čal, kar je Bog tako obilno pred njegovimi očmi J*
razgernil. Človeka to poniža, in'ga neumniga d

39

tjo, povzdigovanja ozdravi, ko vidi, de Bog svoje
ke. maševavne armade nad njega pošlje, namreč
;ku trume gosenc, kobilic, kebrov, namesti de bi leve
ki in tigre nad-nj izpustil. Ljudi ponižati, ki se
me močne, razumne domišljujejo, ki se bogate, sa¬
je mosvoje štejejo, kaj stori? Merčesu ukaže poka-
iui zati jim, de so nezmožni sroteji. — Potrebno je,
lm , de ima človek vedno to resnico pred očmi) de
je mu je zemlja ptuji kraj, in življenje skušnja.
JO. Vse, kar mu veselje kazi, vse kar mu srečo kali,
ige vse kar oblakov čez njegovo življenje nažene,
Pa J e  poslanik z nebes, ki mu pravi: Misli na to,
ži- de sreča ni tega sveta. Naj bi umel nauk, ki mu
pj ?  ga živalice dajejo, in nezmerno poželjenje bi se
no, vgnalo; cela človeška drušina bi bila v lepi
o- zlogi med seboj, ker bi serca ničesar napčniga
de ne želele!

jim Tako ima vse svoj namen in svojo korist,

ied i;ker j e vs e, kar je Bog storil, dobro ob svojim
ga času.“ (Pridg. 3, 11.) Ako naša slaba pamet ne
pa spozna, zakaj je Bog to ali to storil, nam bo pri¬
ti e pušeno kalj prizadevati si, kaj dodjati ali od-
ia j vzeti? Poslušajte prigodbo, ki v kratkim vse ob-
a _ seže, kar je bilo tukaj rečeniga.

Lr _ V  posiednjim stoletji sliši Miroslav  (Fri-

er derik) Pruski kralj, de vrabči v deželah nje-
iti, goviga kraljestva vsako leto nad poldrugi milijon
im vaganov žita požro.

je Kolika škoda! misli, ne sme se delj dopu-

u _ stiti. Po tem takim da povelje, s kterim za vsako
vrabčevo glavo odločeno plačilo izgovori. Vsak
>či' Poriis je lovec. Ubogih vrabčev je od dne do

a _ dne manj. Ta lov ima tak speh, de ob letu daniga

n- povelja vrabča skorej najti ni bilo. Ljudstvo se
mi ! je nadjalo narboljši letine; in kralj je mislil, kako

g a  dobro, de jo je iztuhtal. Ali kaj se zgodi! Leto


40

potem je vse živo gosenc in kobilic, ker jih vrab¬
ci, njih narhujši sovražniki, več ne zatirajo; in
pokončajo vse čisto po travnikih in polji. Pokon¬
čava po polji je bila tolika, de ponižani Miros¬
lav nič potrebnišiga ne ve, ko navtegama svoje
povelje preklicati in ojstro prepovedati, eniga
samiga vrabča več v svojih deržavah umoriti. —

Glejte, ljubi prijatli! čuda vsigamogočniga,
neskončno modriga in dobrotljiviga Boga! Nar
manjši živalica je tako umetno narejena, de ji
noben človeški um ne pride do konca.

In te dela božje modrosti in dobrote niso
zato ustvarjene, de bi jih človek smel brez uma
in brez potrebe kervovariti in neusmiljeno ter -
'pinčitil!  Odgovori človek! kdo ti je dal pravico,
božjo modrost in dobroto, ki se tudi nad
živalimi razodeva,  zaničevati? Če pa te pra¬
vice nimaš, si hudobnež, ki z nogami mandra
dela stvarnika nebes in zemlje!

Brngo poglfiTje*

Terpinčenje žival; od kod de izvira,
kako hudobno de je in kakšne nas¬
ledke perpelja.

L Razdelk.

Kako hudobno de je, žival terpinčiti.

Volja neskončno dobrolljiviga Boga ne more
kaka druga biti, ko ta, de se vse njegove žive
stvari svojiga življenja veselijo. Tudi neumno ži¬
val Bog ljubi in z veliko dobroto za njo skerbf.
Tega so nam priča besede večne resnice Jezusa,
ki govori: „Poglejte ptice pod nebarn, ne
sejejo, ne žanjejo, ne spravljajo v žitni¬
ce, in vaš nebeški  Oče  jih  živi.“ (Mat. 6,
26. Luk. 12, 24.) Kako se po tem takim človek
sme podstopiti, žival terpinčiti, jo brez potrebe
in iz hudobije moriti, za ktero Bog s toliko do¬
broto skerbi? Ali se sme tak človek še kristjan
imenovati, ali zamore srečo od Boga pričakovati,
ker vender božjim svetim namenam čisto nasprot
dela?

De vsigamogočni Stvarhik vse svoje stvari,
po tem takim tudi neumno živino ljubi; deje  nje¬
gova volja, naj človek s živalim« vsmiljeno in po
pameti ravna, in de je njih terpinčenje po naši
sveti veri velik greh, nam kažejo nasledne izreke
iz svetiga pisma:

42

„Kdor narmanjšimu silo stori, preklinja  b
nje Stvarnika .“ Prig. 14, 31. o

v Nevsmiljena sodba ga bo zadela, ki ni
usmiljenja storil .“ Jak. 2, 13. s

„Vsmiljenje hočem, in ne daritve Mat.

9, 13. o

„Šest dni delaj, in opravljaj vse svoje dela,  j
sedmi dan je pa Šabota  (počivni dan]) Gospoda
tvojiga Boga; tedaj ne opravljaj nobeniga. dela, r
ne ti, ne tvoj sin, ne tvoja hči, ne tvoj hlapec,  r
ne tvoja dekla, ne nobeno tvojih živinčet, ne  $
ptujic, ki je med tvojimi vratarnic  Y. Mojz. j
5,13.14. 1

,,Bodite vsmiljeni, kakor je vaš Oče v ne¬
besih vsmitjenč 1  Luk. 6, 36. j

v Gospod, ti pomagaš obema, človeku in  5
živini. a  Psalm 36, 7.

„(I5°g) da Hvalim njih hrano, mladim  ,
krokarjem, ki k njemu vpijejo . K  Psalm 147, 9. j
„Ali se ne kupi dvoje vrabčev za en vi¬
nar? in vender ne pade ne eden zmed nju na
tla brez vašiga Očeta. u  Mat. 10, 29.

v  Pravi Bog Jonu: Ali bi se ne vnel jez
usmiliti mesta Ninive, v kterim je toliko ne¬
dolžnih otrok, in  — toliko živine Jona
4, 11.

,,lmaš živino: imej skerb za-njo. cl  Sirah
7, 24.

„Pravični ima skerb za življenje svoje
živine; oserčje hudobnih pak je neusmiljeno^

Pripov. 12, 10.

„Ako boš vidil osla tega, kteri te sovraži,
pod tovoram ležati, ne pojdi memo; ampak
pomagaj mu na kviškoč 1  II. Mojz. 23, 5.

„iVe or ji  z volam in oslarn skup ej  , K  (]ker

43

tja

ni

la,

da

la,

ec,

ne

jz-

e-

in

Im

9.

4 -

m

ez

e-
a a

ih

\i,

tk

3r

bi namreč oslu pretežko bilo, z volam skup
orati). V. Mojz. 22,  10.

„Ne verni volu gobca, kader v skednji tvoje
žito mane. a  Mojz. 25,  4.

(Spomina vredno je, de je tukaj ravno tista
obljuba pristavljena, kakor pri četerti božji sa-
povedi.)

V II. Moj zes ovili bukvah (23, 5.) bere¬
mo, de vsaki, ki vidi živinče pod svojim breme-
nam pasti, ga vzdigniti in za-nj skerbeti mora,
tudi tedaj, ko bi živinče bilo sovražnikovo, in ko
bi se tudi lastni dobiček med tem zakasnil. V 5.
Mojzesovih  bukvah (22,  4.) stoji pisano, de
vsaki, ki vidi, de živinče na poti pade, dolžnost
ima, mu svoje pomoči ne odreči, temuč mu na
noge pomagati, ga varvati in prizanašati mu.

Še na mnogih drugih mestih svetiga pisma
se bere, de je človek dolžan, živini lepo streči,
in vsmiljeno z njo ravnati.

Kdor božjo besedo posluša in jo izpolnuje,
ter si prizadeva, v duhu keršanstva, kije lju¬
bezen,  ravnati, ne bo nikdar v stanu, kake ži¬
vali, bodi si ktera hoče, terpinčiti, ji udov
poškodovati ali je brez potrebe umoriti;
zakaj vsak tak spozna, de je velika prederznost,
to pokončati, kar je Vsiganiogočni iz narmodrej-
šiga namena stvaril. Nobeden človek ne more
Bogu dopasti, ako njegove modre dela brez pre-
mislika ali clo iz hudobije v nič deva; velik greh
stori, nevsmiljeno djanje dopernese, kdor žival
terpinči; ker nam Bog ni dal pravice, s ži¬
valjo po svoji termi, nevsmiljeno rav¬
nati, temuč si jo le v prid obračati.

Bog je res človeka postavil gospoda neumni
živali; pa de bi nam bil pravico podelil, z njo
nevsmiljeno ravnati, tega misliti nam že pamet


44

ne dopusti. Kako ki bil Bog, neskončno svet in
dobrotljiv, človeku dopustiti zamogel, s živa¬
ljo, ki bolečino občuti kot človek,  lmdo
ravnati ? Umoriti smemo žival, de si jo v živež
obernemo, zakaj sam Bog nam to dopusti, ker
pravi: „Vse, kar se giblje in živi, vam
naj bo v brano;“  (I. Mojz. 9, 3.) Umoriti jo
smemo,  ako bi nam drugači bila škodljiva; nik¬
dar je pa ne smemo nepotrebno terpinčiti.
Hudo tedaj grešijo vsi tisti, ki pustijo ubogo ži¬
vino stradati,  v nesnagi poginiti, kiji več
nalagajo, kakor nesti ali peljati  zamore,
ki jo nevsmiljeno pretepajo; zakaj oni ravnajo
nasprot namenu Stvarnika, ki je žival, desiravno
sosebno v prid človeku, vender tudi nji v veselje
stvaril. „Pravični ima skerb tudi za živež
in pokoj svoje živine.  (Prig. 10, 12.)

11. R a-zdelk.

Žival terpinčiti pripelja hude nasledke.

1) Kdor je nevsmiljen do živali, je
tudi nevsmiljen do ljudi.  Tega priče so mno¬
ge skušnje; zmerej se je še našlo, de so se taki
vsi vsmiljeni do svojiga bližnjiga skazali, ki so s
živino lepo ravnali, nasproti pa tudi, de so mu¬
čitelji (Terpinčarji) neumne živali bili preganjav-
ci, sovražniki in trinogi človeka. Ko si tedaj
prizadevamo, živalim njih pravico oteti, ob enim
srečo človeške družbe podpiramo. Bolje ko se bo
vsmiljeno s živino ravnalo, manje bo neobtesa-
nosti, divjosti in nevsmiljenosti med ljudmi; bolje
pa ko se ljubezen med ljudmi vterdi, lepši bo
svet, srečnejši cela človeška družina. To so mo-

45

dre vladarstva in vsi ljudje zdrave pameti in do-
briga serca vsih časov spoznali. Od tod izhajajo
modre postave zoper terpinčenje živali, pa tudi
čversto podpiranje pametnih podložnih, de se
volja vladavca izpolnuje. Ko bi kedaj doživeli,
de bi terpinčenje živali popolnama iz lic zemlje
izginilo, gotovo tudi ne bo več lahko slišati, de
človek človeka preganja, stiska, v pravicah krati,
celo ne, de mu po življenji streže!

Naj nam kdo ne reče, de se najdejo ljudje,
mehkoserčni do živali, terdoserčni pa do človeka,
zakaj če gremo ti reči bolje do živiga, bomo
našli; de miloserčnost do živali pri takih ljudeh
ni splošna ali občinska.  Če kdo vidi babo,
de kakiga pseta priserčno rada ima in z njim vse
ljubeznjivo ravna, do družine pa nobeniga vsmi-
Ijenja nima: ne reci, de se resnica našiga ter-
denja ne spriča. Kar to babo za pseta vnema,
ni modra vsmiljenost,  ni vsmiljeno £erce,
ampak le samogoltna prijaznost, neumna
mehkužnost,  nam ravno tako zoperna in za¬
ničljiva, kakor nam je pametna miloserčnost do
živali vsa ljuba čednost, za ktero bi radi vsa-
kiga vneli. Ta baba ravna s psetain vse ljubez¬
njivo, je pa do drugih žival neobčutna; kaj tedaj
čuda, de z družino in ubogimi ljudmi hudo dela?
•— Vidili smo že neumneža, de je v ostudniga
psa ves zateleban bil, ubogo mače pa od lakote
poginiti pustil, nedolžno jagnje v ‘kakim temnim
kotu brez vse polage zaperto deržal, v kuhnji
gosi, kure ali drugo žival počasi terpinčil, pre-
din de so počepale. Ubogi ljudje, ki se s takim
živinskim trinogam pečati morajo!

V  nekim sostavku nemškiga časopisa „Dres-
d’ner Wochenblatt“  se tale važna resnica
bere:

46

„Mož, ki s svojo živino hudo dela, bo ravno
tako s svojo ženo in s svojimi otroci počel, ako
mu pred oci pridejo, kadar ga jeza zgrabi, ktere
se po gerdi navadi drugači ne znebi, ko de jo
občutiti da, bodsi komur hoče. Strast, živali ter-
pinčiti, porodi strašno oterpnost serca, ki lahko
tolika priraste, de je človek v stanu, clo bližnji—
mu po življenji seči. Ona jezo tako podžiga, de
nje plamen dostrašniga divjanja priraste. Človek,
kterimu je ta strast serce spridila, povsod pri¬
ložnosti iše, svojiga bližnjiga razžaliti, mu brit-
kosti naklanjati. Po tem poti zavodi človeka, de
se ne vstraši več kervi svojiga bližnjiga preliti.
Ljud o m orci  (vbijavci) so bili poprej  ter-
pinčarji neumne živali.“

Te besede, ki so se tolikokrat resnične spri-
čale, kažejo, kako potrebno de je, terpinčenje
živali, kolikor je koli mogoče, zatirati, de se že
v mladih sercih  ljubezen do živali vkorenini
in vsako terpinčenje ostudi.

Le ljudje brez miloserdja so v stanu, žival
nevsmiljeno terpinčiti: grozne pošasti so taki
ljudje, in bati se jih je treba.

Saj še same živali so med seboj vse rnilo-
serčne, si ena drugi pomagajo, ena drugo var-
jejo, ena drugi strežejo. Ljubezen in vsmiljenje,
ki ga živali med seboj imajo, je toliko, de včasi
človeka globoko v serce gane. Take zglede pri
domači živini* vsaki dan lahko vidimo. Pa clo ži¬
vali, ki se nam zaničljive zdijo, brez te ljubezni
med sabo niso. Kako ostudne se nam zdijo pod¬
gane, in kako mično prigodbo slavoviti Lesing
(Lesnik) od njih  pove. On pripoveduje, de

*) Krautheimers »Griindliche Untenveisung in der kathol.
Religion,« Dritte Auflage. Mainz 1842. II. Theil. S. 358,


47

ko je eno noč bil do polnoči pri mizi sedel in
pisal, zasliši, de pod mizo nekaj zaropoče. Po¬
gleda, in zagleda veliko podgano na krožniku,
na kterim je bil ostal kosec jederčne pogače od
njegove večerje.. Ko je podgana kosec okusila,
je zginila v tla. Čez neke minute pridejo tri pod¬
gane, kterih dve ste tretjo nekak mično peljale.
Ko so se najedle, je L e sin g vstal, jih zapoditi.
Dve ste zbežale, tretjo je vlovil. Ko jo je neko¬
liko pregledal, je naše), de je bila slepa, in
starka unih dveh, ki ste ušle.

Kako vsmiljene so mnoge živali proti člove¬
ku, in tudi še tačas, ko je on nevsmiljen proti
njim! Ljubezen psa do svojiga gospoda za-
more lice grozovitnežev osramotiti. Ta žival je
hvaležna in dobra svojimu gospodu, če je on se
toliko terd proti nji. Nate prigodbo:

Neki človek je hotel svojiga psa potopiti.
Pes se brani, kolikor more. Njegov gospod se
razkači, in začne ubogo žival nevsmiljeno pre-
tepavati, v divjim terpinčenji omahne in pade s
psam vred v globoko vodo. Ko pes vidi, de je
njegov nevsmiljeni gospod v nevarnosti vtoniti,
si z vso močjo prizadeva, in grozovitneža iz glo¬
bočine izleče ter ga smerti reši. Pes, ves vesel,
de je gerduna smerti otel, pozabi na hude ba¬
tine, ki jih je od njega prejel, skaklja okoli njega,
in ne ve, kaj de bi počel od veselja. Kaj pa
neobčutna pošast stori? Ko si je nekoliko odeh-
nil, popade zopet uboziga pseta, in ga v vodo
verže. Uboga žival milo ječi za pomoč in vsmi-
ljenje, se ozira žalostno h grozovitnimu nehva-
ležnežu, dokler v valovji ne zgine! Ali nima taka
žival tavžentkrat več občutnosti in miloserčnosti,
ko tavžent takih ozverjenih pesjanov, ki so
svojo žlahno natoro tako grozno spridili, de so

48

divjiši od nar divjiši zviradi v Saharshih pu-
stinah! oi

Človek, ki kaj taciga storiti zamore, je gerd nž
lažnjivec, ako pravi, de ima ljudi rad. Nima jih m
ne, naj se ti perdušuje kakor hoče! Kdor milo- pi
serčnosti nima, je v stanu narhujši hudobije do- bi
pernesti: nima je pa, ako je pri živali ne ra- pi
zodene. Tolovaji, ki so na listvicah svoje gerdo pi
življenje sklenili, so nar poprej ubogo ži- V
val terpinčili, po tem se ljudi lotili. st

Neki velikaš, ki je v svoji hudobii tako de- ti
leč prišel, de, je nad svojiga lastniga očeta segel, st
in ga umoriti hotel, kar bi bil tudi storil, ko bi b(
posebna previdnost božja ne bila očeta iz rok P
strašno gerdiga sina otela: je iinel v mladih letih
veselje, nedolžno žival terpinčiti. Narljubši krat-
kočas mu je bil, hišne zajčike tergati, in po tem
gledati, kako so počasi poginili.

Starodavni narodi, de si ravno ajdi, ki jim ni
mila luč svetiga evangelja svetila, so spoznali,
kam to pripelja, ako se neumna žival terpinči,
in so si rezno prizadevali, otroke od takiga rav¬
nanja odvračati. Atenčanje (Kerškiga na¬
roda) so pobiča, ki je neki živali oko iz¬
bil, k smerti obsodili: bali so se namreč, in
sklenili iz tega nevsmiljeniga djanja, de bi iz po¬
biča hudoben in ljudem nevaren človek izrastek —
.Dogodivšina nam kaže cesarja Domicjana,  ki
je v pervim stoletji po rojstvi Izveličarja rimsko
kraljestvo vladal, strahovitiga trinoga, ki si je
s življenjem ljudi igral. Kaj pak čudo, ker je
od mladih nog hud terpinčar živali bil! Y r saki
dan se je odločeno uro v svojo stamco zaperl,
in je. žive muhe na zlate iglice nasajal, ter z
veseljem gledal, kako se mučijo, predin po¬
čepajo.

49

u- Kakor se z nar veči nejevoljo obernemo proč

od tacih gerdih, nevsmiljenih ljudi — ravno tako
:rd naše serce od veselja igra, ko vidimo ali slišimo
jih milo ravnanje z ubogo živinco, ktera je k našimu
o- pridu vstvarjena, naši skerbi izročena. Povedali
o- bomo tedej svojim ljubeznjivim bravcam neko
a- prigodbo, ki se je v Frajburgu na Nemškim
•do pripetila, ktero je slavni nemški pesnik Janez
:i- Vogel v pesmico zložil, in ktero so naš preča-
stitljivi in mnogozasluženi korar, gosp. Valen-
le- tin Stanig prav prijetno v slovenski jezik pre¬
jel, stavili. Gotovo vam bo dopadla, in razveselil vas
bi bo miloserčni razsodik Frajburškiga sodnika,
•ok Poslušajte jo:

Zvon sile.

Na Frajburškim tergu
Je stala hišica,

Priprosta, opušena,

Od sape vetrana.

V nji je zvonček glasen
Ob stropu se majal,

Kdor bil je v kaki sili,

Je z njim na znanje dal.

Navada opušena
Leta že zdavno je,

Je hišica poderta,

Krog ternje vidi se.

Nihče za verv ne prime,

Več zvonček ne zvoni,

Ker časi so pretekli,

De kdo v pomoč hiti.

tih

it-

em

ni

ali,

tči,

iv—

a-

z—

in

lo¬

ki

iko

•i e

aki
eri,
r z
po-

4

Al čuj! zvonček zapoje
Spet enkrat z vso močjo,
Ko vse že v terdim spanji
O pol noči je blo.

Sodnik prestrašen sliši
Zvoniti, in ne ve,

Al sile zvon je, al
Mu blod’jo*Ie sanje.

Iskliče naglo hlapca,

Ter z njim na terg hiti,
V pomoč potrebnim priti
Če prav o polnoči.

Ko hišco luč razsvetli,

Kjer mili zvon šumi,
Pogleda v poderišče
In strah ga obleti,

Ker notri konja  vidi,

Le kožo in medlo kost,
Nadložnim’ leta vzele
So mu oči svitlost.

Iskaje kake kerme
Težko se še po konc’
Derži, na vervi gloda
Zapoje sile zvone.

Serce sodniku zgane,

Ko vid’ žival terpet’ —
Domu jo vkaže gnati
In s klajo preskerbet’.

In ko se zarja dela,

Ko vstajajo ljudje,
Sodnik ukaže priti
Župane vse pred se;

Ter konja jim pokaže
Rekoč: „moj gost je bil,
Necoj je velko silo,

K’ je lačen bil, zvonil . 44

Mi veste li povedat’,

„Čigavje  konj leta ? 44
„„Jez vem‘“ 4 — mu neki stari
Župan odgovor da.

„„Konj derzniga Štefeta
Župana bil je last,

Ki se je z mestno trumo
Bojval za našo čast . 44  44

j^Pogumniga na vojski
Nevarnosti otme,

Ga hitro k svojim nese,

K’ so v terdim boju še . 4444

„„Ko vmira, sinu vkaže,

Za konja skerb imet’,

Za hlev in tečno kermo
Mu vselej poskerbet ’. 4444

„„Zapoved pak spolniti
Več sinu mar ni blo,

Ko ostara se, spodivši,

Od doma, da slovo . 4444

„Serce — sodnik pristavi —
Me britko zaboli,

Ko slišim, de živina
Tako se zapusti . 14

„Nevsmiljen’ga tožila
Pa ni zastonj žival,

De jo je nehvaležnik

Ob termo in hlev perprav’

4  *

52

Koj da sodnik povelje
Zakrivcu k sodbi prit’, —

S trepetam Štefe pride,
Omuknjen in pobit.

Sodnik bliz’ perpeljati
Da konja bolečin,

„Poznas li konja?  vpraša —
Ti nehvaležni sin ! 44

„Od smerti, veš, očeta
Je v boji rešil bil,

Zdaj star, šebak in slep je,

Si ’z doma ga podil ! 44

„Bog slepimu pokazal
Je v sil’ pomoč dobit’,

Ga k vervi tam napeljal,

De jel je zvon zvonit ’/ 4

„Pravica te obsodi,

Pregreho zdej spoznaš,

De zopet stari revi
Obilno kerme daš / 4

„Mi pak bomo skerbeli,

De zvest dolžnost storiš,

De ž’vali nehvaležno
Od zdej ne zapustiš / 4

„Poimsli pak : Bog vidi,

Kar skrivno se ravna,

Bod’ hudo, bodi dobro,

Pred njim se skrit’ ne da / 4

„In tudi če sodnika
Zvon sile  ne zbudi,
Terpečiga terpljenje
V nebo k Bogii kriči '! 44

Stanig.

53

Terdoserčnež ne občuti nikakiga vsmiljenja,
ampak le veselje, ko stvarice, ki si pomagati ne
morejo, terpeti vidi, ali jim sam terpljenje na¬
kloni. Živjpekelbi bil tasvet, ko bi tako
delječ prišlo, de bi ne bilo drugih ljudi,
ko tacih, iz kterih serca je miloserčnost
zginila.  — Oj žalostnih nastopkov grozovitne
navade žival mučiti! Pa še niso pri kraji. Ne¬
spametno, nevsmiljeno terpinčenje živali tudi

2 ) Zdravje in življenje človeka v
nevarnost pripravi.  Spričano je, de je me¬
so tacih žival, ki se dolgo davijo in terpinčijo,
poprej ko se umorijo, silno nezdravo,  in de
tako meso še lahko smertne bolezni nakloni. Psi
in tudi druge živali stečejo, ako so nevsmiljeno
terpinčeni, in lahko grozno škodo naredijo. Več¬
krat se je prigodilo, de so ljudje zboleli, tudi
de so se clo ostrupili, ki so meso vživali od ži¬
vali, ktero je mesar nevsmiljeno terpinčil, poprej
ko jo je zaklal. Pripustite, de kar smo tukej
rekli, s zgledi spričamo.

Neki teleban je ubogiga psa pred vožiček
vpregel. Ubogi pes težko pezo vleče, in se vpira
in vpira j kolikor zamore. Hudo ga žeja, moč ga
zapuša, pešati sačne. Ali človeška pošast, na¬
mesti nedolžno žival z jedjo in pijačo pokrepčati,
ali vsaj nekoliko vožiček tišati: začne reveža
nevsmiljeno pretepati, in vsega raztepeniga od-
preže, ter izpusti. Pes steče, vgrizne več drugih
psov in tudi ljudi, in hudo grozo vasi Lošvici
nakloni.

V Andelfingi na Š vaj carskim  je pri
nekim obedu več ljudi kar na enkrat zbolelo.
Zdravniki v pomoč poklicani so soglasno poter-
dili, de so vsi ti strup dobili, in de strup izhaja

54

od meša, ki se je ostrupilo, ker je mesar poprej
žival terpinčil, ko jo je zaklal.

Pozimi leta 1838 se je v Gajldorfu na
Wirtenberškim sedem oseb pri jetrinih klo¬
basah ostrupilo. Preiskanje je skazalo, de se
je kri svinjeta ostrupila, ki je med klanjem lmdo
terpinčeno bilo. — Torej je tudi škodljivo, svinje,
sosebno velike, zvezane voziti, zakaj to stori,
de kri oterpne, zacerm’ in ostrupi, tako de meso
in kri takiga svinjeta človeku lahko smert prinese.

lil . Razdelk .

Kako de se terpinčenje žival razodeva.

Živinca je božja stvar, božji dar. Človek jo
sme — slišali ste — v svoj prid obračati in jo
sme tudi umoriti, ko mu je za živež potrebna
ali ko mu je nadležna, škodljiva, nevarna
ali če ni za nobeno rabo več. Kratko nikar
pa nima pravice terpinčiti jo!

Kaj pa se pravi živino terpinčiti ali
mučiti? boste vprašali. Na to ob kratkim od¬
govorimo: de vsakteri, ki ji po nepotrebnim
bolečine in težave naključi, živino terpinči.
Kaj de je terpinčenje žival, to potem takim vsa-
kimu človeku že njegov um da: živina mu

tega z besedo dopovedati ne more. Okorno,
nepokorno ali leno živino kaznovati (štra-
fati) ali pa terpinčiti jo: ni vse eno. Uno je
včasih potrebno, to pa vselej hudobno. Tudi

55

potrebne kazni morajo vselej svojo mero
imeti, zakaj skušnje učijo, de se tudi pri živini
več z lepim ko z gerdim opravi.

Desiravno vsakimu človeku že um da, kaj
de se pravi živino terpinčiti, hočemo vender
mladim in starim bravcam, ki morebiti tega ne
vedo, nektere zglede pred oči postaviti, de
bojo mnogoterost terpinčenja bolj natanjko raz¬
umeli.

Žival terpinči mlado otroče, ki metulje,
muhe, kebre, kobilice i. t. d. lovi in jim perutice
ali noge poterga in populi, ki so jim potrebne,
de zamorejo letati in si živeža iskati.

Živai terpinči,  ki metulja na iglo zasadi,
de počasi pogine; ali pa kebre prebada inž njimi
malinček napravi, de ga revčiki gonijo in de se
do smerti vpehajo.

Žival terpinči nevsmiljeni naravo¬
slovec,  ki metulje in kebre na igle zasaja, de
si nabero obadov množi. Natoroznanstvo je sicer
potrebna reč: vsmiljeni mož pa namaže poprej
iglico v tabakovo sokrovco, ki se na dnu tabač-
nih pip steka in nabodeno žival neutegama
umori.

Žival terpinči,  kdor nedolžne ptice s že-
rečo iglo slepi, de bi mu bolj pele.

Žival terpinči  gerdiin, ki pticam po tolo¬
vajsko gnjezda podera, jajčika pokonča, starki
mladiče aii pa mladičem starko vzame, de rev¬
čiki morajo od lakote poginiti.

Žival terpinči,  ki iz hudobnosti golobico
ali kako drugo nedolžno žival brez potrebe za¬
davi, ki mu iz rok zoblje in je vsa krotka.

tl terpinči,  ki ne more memo kake
^žtvindriji, de bi je ne sunil. Taka se nar večkrat
di, ki so naši nar zvestejši prijatli.

56

Žival terpinči noroglavec, ki mačkam t
na noge orehove lupine persmoli, de se uboga i.

živalvsa vpeha.

Žival terpinči,  ki za psi, mačkami, ku-
retnino i. t. d. kamne luča, de jih rani in jim
brez vse potrebe bolečine napravi.

Žival terpinči gerdun,  ki vožnji živini 1
čez moč naklada, in jo nevsmiljeno pretepa, če 1
mu vleči ne more. (

Žival terpinči tolovajski voznik,  ki i
živino po glavi bije,  če mu preobloženiga i
voza peljati ne more, ali če mu le količkaj na- i
pak stopi. Boj se ga, taciga hudobneža, nikar j
mu ne hodi blizo: zna tudi tebe po glavi vsekati! 1

Žival terpinči lakomnik, kiji  potreb- ]

niga živeža ali pijače ne da, in ki jo prehudiga 1

mraza ali prehude vročine po svoji moči ne ob- 1
varje, ali jo v hlevu v vedni nesnagi stati pusti. i
Žival terpinči,  ki bolno, ali premlado ali t
prestaro žival vprega in jo čez moč naganja. <
Žival terpinči,  ki kraljevo ali pa po vra¬
tu in herbtu do kervaviga ranjeno in vse oder-
to živino čez moč k delu sili, brez de bi ji po¬
prej rane zacelil.

Žival terpinči voznik,  ki vso spehano
in potno, lačno in žejno pred kako kerčmo pod
milim nebam o dežji in mrazu stati pusti, on pa
v kerčrni pije in v pijančevanji denar zapravlja.
Povejte mi, kdo je veči živina, tak gerdun ali
njegov konj?

Žival terpinči mesarski hlapec,  ki,
preden živino zakolje ali pobije, jo po nerodnosti
ali nevsmiljeno norčevaje dalje časa terpinči.

Žival terpinči goljnfen hlapec,  ki ži¬
vini namenjene klaje priterga, de živina lakote


57

terpi, on pa po goljufii prihranjeni oves, seno
i. t. a. prodaja.

Žival terpinči,  ki brejo kravo ali kobiljo
čez moč perganja.

Žival terpinčijo mesarji  in tisti živin¬
ski kupčevavci, ki teleta po kmetih in mestih na¬
kupujejo in jih potem terdo zvezane na voz na-
ložujejo, de ubogi živini glavice čez lestvice
(lojtre} doli do koles vesijo s kervavimi očmi,
iz ust molečim jezikam, polne bolečin, brez pice
in pijače celi dan,  in brez odeje, akoravno hudi
mraz razsaja, de vse škriplje, ali huda vročina
jih pripeka, de bi skorej zgorele! Oj, nesvmi-
Ijenost brez konca in kraja! Na pol mertvo per-
peljejo ubogo živino do mesnice; kri ji je za¬
vrela in ta zavrelca se razlije po žilah živine,
kakor strupena reč in vse meso se pokvari in
dostikrat clo človeškimu zdravju škodljivo po¬
stane. — Po več krajih na Nemškim  imajo bolj
omikani mesarji take vozove, na kterih živina
pokoncu stoji,  ali imajo saj na obeh straneh
voza dile  pervezane, na ktere zamorejo te¬
leta svoje glave  položiti; zvezane pa niso
z vervjo (štrikam), ampak s slamnatim povre-
slam (zadergnico). Oj, de bi slovenski  me¬
sarji tudi take vozove napravili, kteri bi se brez
velikih stroškov napraviti dali! Kaka bistra glava
med Slovenci bo lahko napravo taciga voza iz-
najdla in si s tako znajdbo hvaležnost vsaciga
dobriga kristjana zaslužila! Ni hujšiga terpin-
čenja kakor to, ktero morajo telički prestati, ki
nam — pečenino (jirato) dajo?

Žival terpinči  tudi tisti mesar, ki klavno
živino nespametno goni in jo s psi pred klanjem
hudo razdraži; zbega ali raztqgoti.

58

Žival terpinči, ki prešiče hudo zvezane
vozi de se jim od težav kri ostrupi.

Žival terpinči,  ki s psi in opicami (jner-
kevcami) po svetu hodi, razne igre (komedje)
ž njimi vganja in jih na vse viže terpinči, de se
gleaavci smejajo in mu kak krajcar dajo. —
Gerdo je, s terpinčenjem žival kruh služiti si.
Ko bi se bil tak lenuh  kaj učil, bi mu ne bilo
potreba, s tako gerdo igro si kruha služiti.

Žival terpinči,  ki pse v naložen voz per-
prega, ki niso za vožnjo vstvarjeni.

Žival terpinči  noroglavec, ki z mišmi in
podganami brez potrebe razne gerde burke vgan¬
ja, preden jih umori.

Žival terpinči  konjederec, ki pse lovi in
namesto de bi jih brez mučenja umoril, jih po¬
prej jio tolovajsko terpinči.

Žival terpinči,  ki volani jarm na glavo
vprega, namesto de bi jim komat kakor konjem
naredil. Konj in vol imata nar veči moč le v
p er sili,  ne pa v glavi, kakor nekteri neumnež
brez glave misli.

Žival terpinči,  ki svojimu konju pozimi
ojstrih podkov ne da, de uboga živina po ledu
v vednim strahu iti mora in pada.

Žival terpinči,  ki vozno živino poleti
prehudiga  brenceljnoviga pika po svoji moči
ne varje, kar se prav lahko z ribjo mastjo,
ali s kuhano vodo orehoviga perja  z majhni¬
mi stroški odvrača.

Žival terpinči,  ki žive ribe v suhe hra-
niša deva, de počasi hudo smert store.

Žival terpinči kuharca,  ki rake ali
polže v merzli vodi k ognju perstavi, namesto
de bi jih neutegama s kropam umorila.

59

Žival terpinči k uh ar ca, ki živi ribi lu¬
skine sterže in živo v loncu k ognju perstavi.

Žival terpinči kuh&rca,  ki kuretnino
živo skube ali ji prepočasi kri spusti.

Žival terpinči,  ki živim žabam zadnji
del odreže 9 kožo odere, in prednji del napol
živ proč verže, de v hudih bolečinah počasi
pogine.

Žival terpinči,  ki  konjem po neumnosti
v nekterih boleznih čjelust do kervaviga bode
ali žge, ki jim zdravila skozi nosnice vlival, t. d.

Lahko bi izglede nevsmiljeniga in grešniga
ravnanja s živino še na dalje peljali, ko bi mi¬
slili, de bi ti bravcam zadosti ne bili, jim doka¬
zati, kaj de se pravi živino terpinčiti.

Oj, de bi pač ti izgledi mladost, pa tudi
odrašene ljudi k miloserčnosti spodbodli, de bi
gerde navade opustili in se na vso moč prizade¬
vali, gerdeže svariti, ki nevsmiljeno s živino
ravnajo in terpinčenje žival z besedo in v djanji
braniti. Živinca je božja stvar, je božji dar.
Ako bi mogla, tožila bi, kakor oslica Balama,
rekoč: ,,Kaj sim ti storila? zakaj  me  ter-
pinčiš?«

IV. Razdelk.

Od kod izvira terpinčenje žival?

Kdor vse to, kar je bilo doslej povedano
pred očmi ima, ne bo v stanu, nobene žive
stvari terpinčiti, ker ve, de je vsako — delo

60

Božjih rok. Kakor pa vse pregrehe svoj pervi
začetek, svoj izvirk in vzrok v tem imajo, de
se človek — za Boga ne zmeni, tako tudi ter-
pinčenje žival. Zanemarnjenje perve in pogla¬
vitne postave: Ljubi Gospoda svojiga Bo¬
ga iz celi ga serca,  je torej korenina vsakiga
terpinčenja žival. Ko se človek za Boga ne
meni, mu bo kalj živine mar? Kjer ljubezni do
Boga ni, se vselijo mnoge hude strasti; in
iz nekterih med njimi izhaja na ravnost terpin¬
čenje žival. Skušnje so pokazale, de terpinčenje
izhaja:

1) Iz divjiga in hudiga serca in pri¬
rojene grozovitnosti. Terpinčenje  žival
in pobijanje ljudi  se najde nar bolj pri si¬
rovih in zarobljenih ljudeh,  posebno mož-
kiga spola. Ženske so sploh boljšiga serca, ko
možki.

2) Iz neumnosti.  Dosti je tacih neumnih
ljudi na svetu, ki ne umejo, de je hudobno žival
terpinčiti, akoravno so že stokrat in stokrat iz
prižnice slišali, de je Bog zapovedal, de naj se
sedmi dan tedna tudi živina spočije; de naj se
na polji zgubljena živina gospodarju nazaj pelje;
de naj se oslu, ki se je pod bremenam zdrusnil,
na pomoč pride; de naj se volu, ki žito mane,
gobec ne zaveže; de naj se ptičje gnjezdo, v

sim

vsm

je t

de

leči

pel:

na

in i

de

Živ

bi 1

ljuc

mm

kra

kterim starka na mladih ali na jajčikih sedi, ne

poškoduje; de naj se starka spusti in mladi le
ob pravim času prideržati smejo i. t. d. i. t. d.
(II. Mojz. 23, 12. V. Mojz. 22, 1. 2. 4. 6.
7 .  25. 4.)

3) Iz zaničevanja  žival. „E kaj! živina
je živina” — pravi marsikteri gerdun — „jez

mo:

Ne

kte

vic

lož

poi

dvi

bo

pri

ni

po

se 1

nii

in

dn

61

>ervi
, de
ter-
gla-
Bo-
kiga
^ ne
i do
in
pin-
enje

ori-

;ival

si-

iož-

ko

onih
ival
t iz
j se
i se
Ije;

snil,

me,

ne
i le
. d.

, 6 .

dna

je«

sim gospodar/ 4  ■— Pač si gospodar, de se Bogu
vsmili. Bedak, ki tako govoriš — ali ne veš, de
je tudi živina Božja stvar, polna čud Božjih,
de tudi živali imajo občutke ;  in de kakor ti bo¬
lečine občutijo? Ali ne ves, de bi se ti slaba
pela, ko bi živine — od tebe zaničevane živine —
na svetu ne bilo? Ali ne veš, de ti živina živež
in obleko daja, in premoženje varje? Pomisli,
de bi ti ubog revčik bil, ko bi živine ne bilo!
Živina nam daja clo mnogotere zdravila, in ko
bi krav ne bilo; bi bilo že tavžent in tavžent
ljudi od kužnih  koz  pomerlo !

4) Iz nepremišljenosti.  Nekteri človek
nima ravno hudiga serca in živino terpinči le za
kratki čas, ker ne pomisli, de bi ji utegnilo to
ali uno ravnanje hudo djati.

o) Iz baharije in napuha.  Nar večkrat
morajo konji  zavoljo neumne baharije terpeti.

6) Iz lakomnosti in samopridnosti.
Nekteri človek hoče s svojim edinim konjičem,
kterimu se lahko rebra štejejo in klobuk na kuko-
vico obesi, nar težji bremena prepeljavati in na-
ložuje in naložuje na voz, kar na-nj more. Pride
pod kak velik klanec — ali mislite de bo kake
dva groša za priprego plačal? nikdar ne, češ
bo že bičnik  (gajželnik) pomagal! Tega pa ne
premisli gerdiin, de konj od taciga nezmer-
niga  dela grozno terpi, slabi  in dostikrat na
potu pogine.  Kdor konja po glavi bije, sam
sebe —- svoje premoženje — bije.

Če ima revni človek živino, je gotova, de
nima ne on ne njegova živina potrebniga živeža,
in de obadva ter pita.  Oba sta vsmiljenja vre¬
dna in nobeden človek beraču ne bo za zlo vzel,

62

de živini postreči ne more, ker sam nima dovelj
jesti. Ali če tak reven človek hoče nevsmiljeno
iz kosti' svoje živine poslednjo mervico muzga
izvleči, sam sebi gotovo škodo dela in se bo
kmalo še ob poslednje premoženje pripravil.
Nevsmiljeno ravnanje s živino je vselej nespa¬
metno  in gospodarju v škodo.

i


Tretje poglavje.

Od pomog zoper terpinčenje žival.

L Razdelk .

Splošne pomoge.

Vidili smo, od kod de izvira terpinčenje
žival. Pomoge se bojo tedej lahko našle. Pogla¬
vitna pomoga je tedej napeljevanje mladih
in starih Ijudi k lepimu zaderžanju do
žival.  To se zamore doseči:

i) Z lepim, kristjanskim izrejenjem
otrok.  Mladim otročičem se mora miloserč-
nost  do živine globoko v serca vdihniti in starši
naj že pri pervih otročjih igrah zvesto na to gle¬
dajo, de otroci žival nikdar ne terpinčijo.

Kar Anžik se navadi,

Se Anže ne odvadi.

Na poduku staršev  je vse ležeče. Starši!
otroci so vam izročeni, kar jih od mladiga na¬
vadite ali odvadite, to jim bo globoko v sercu
zapisano ostalo. Marsikteri bi ne bil razbojnik
in vbijavec postal, ko bi ga bili starši o mladih
letih miloserčniga ravnanja do živine
vadili; zakaj žalostne prigodbe nam kažejo, de
so odrašeni vbijavci večidel že mladi terpinčarji
žival bili. Matere!  k vam se obernemo •— ve

64

ste vedno okoli svojih otročičev, ve imaste mile
serca — vas torej prosimo: pazite na svoje o-
troke kakor na punčico v očesu, de bojo vedno
z nar manjši živalico miloserčno ravnali!

2)  S pogostimi poduki v cerkvi.  Be¬
seda duhovniga pastirja je nar močnejši hramba
zoper vse, kar je Božji zapovedi nasproti. Tav-
žent in tavžent terdovratnih ljudi je že živa be¬
seda govornika na prižnici ganila in marsiktero
serce je že na enkrat omečila, kakor je omečil
božji glas nekdaj Savelna, ko je kristjane pre¬
ganjal in mučil.

3) S podučenjem  v šolali. Miloserčnosti
mladost učiti imajo učeniki vsaki dan nar lepši
priložnost. Šolski učeniki so veliki dobrotniki
človeštva, če dolžnosti svojiga lepiga in imenit-
niga stanu zvesto spolnujejo. Skorej bi rekli, de
imajo, kar blaženost mladih sere vtiče, učitelji
malih  šol  veči vrednost kakor učeniki vikših
šol, zato ker je na pervih  podukih nar več
ležeče. Zatorej, dragi prijatli, učite karkoli
zamorete, svoje učenčike lepiga zaderžanja
do žival; očitajte ojstro gerdo in nevsmiljeno
ravnanjo; dajte jim večkrat te in enake *} buk-

*)  Napeljevanje k pobožnima življenju in 1 e-
pimu zaderžanju. Iz nemškiga prestavljeno in na¬
tisnjeno po povelji milostljiviga in prečastitljiviga kneza
gospoda gospoda Antona Alojza,  Ljublanskiga škofa,,
od Dr. Simona Klančnika  c. k. učenika bogoslov-
stva v Ljubljani 1810.

Kratke povesti s podobami  za mladost, starše in
učenike, poslovenjene iz nemških bukvic Monakovskiga
družtva in na svitlo dane od Goriškiga družtva zoper
mučenje žival.

Blaže in Nežica v nedeljski šoli.  Učiteljem in učen¬
emu spisal gosp. A. Slomšek,  sedajni opat in mestni
fajmošter v Celji.

65

ile

o-

no

e-

ba

v-

e-

ro

čil

e-

sti

iši

iki

it-

de

siji

sih

eč

oli

ja

no

k-

I e-
ia-
cza
ifa,
iv-

in

iga

per

>tni

vice brati in pogovarjajte se ž njimi od tega,
kar so brali; ukazajte jim pesmice se iz glave
naučiti, ktere so na koncu teli bukvic v ta na¬
men pridjane. Storite vse to , in mili Stvarnik
nebes in zemlje vam bo Svoj blagoslov dal, de
boste dolgo živeli, in de Vam bo dobro.

4) Z lepimi izgledi.  Lep izgleg več
izda, ko nar lepši beseda. Naj tedej starši, uče¬
niki in vsi odrašeni ljudje lepo z živalimi rav¬
najo, de bo mladost se po teh izgledih lepiga
zaderžanja vadila. Z lepimi izgledi se bo več
opravilo, ko z nar hujšimi kaznimi fštralingami).

5) Z družbami  zoper terpinčenje žival.
Od teh bomo v drugim in poslednjim razdelku
kaj več govorili.

II. Razdelk.

Milošerone družbe.

Po izgledu več družb, kakor kmetijske in
obertnijske družbe, družbe svetiga Florjana, de¬
želnih šparovk i. t. d. so se po večih deželah v
poslednjih časih tudi družbe začele, kterih na¬
men je: se n e vsmilj enimu terpinčenju ali
mučenju žival v brambo staviti.  Take
družbe se imenujejo družbe zoper terpin¬
čenje žival.

S tem namenam se one prizadevajo tri dru¬
ge velike namene doseči, namreč:

pervič človeško serce mečiti in z
miloserčnostjo do živine napeljevanje k
lepiniu zaderžanju sploh začeti;

drugič za posvetni prid in korist

5

66

kmetov in vsih druzih posestnikov ži¬
vine skerbeti, ki izvira iz pametniga in
lepiga ravnanja z živino;

tretjič  hude nasledke odvračati, ki
dostikrat od terpinčenih in serditih ži¬
val človeškimu zdravju in clo življenju
žugaj o.

Kteri umni in ljudoljubni človek bo zamogel
takimu lepimu prizadevanju veliko koristnost od¬
reči? Kdo ne bo dela takih družb na glas hva¬
lil? k njim rad perstopil in deležin postal dobrih
nasledkov, ki iz njih prizadevanja izvirajo?

Res je sicer, de je terpinčenje žival gerda
pregreha zoper zapoved Božjo in zoper človeški
um in pamet, in de je vsak človek dolžan, ta-
ciga pregrešenja samiga sebe varvati — brez
družb; ali če posmilimo, de podučenje od
več strani  in očitno svarjenje v tacih rečeh,
ktere se vsak dan pred našimi očmi godijo, silno
veliko pripomore nevsmiljenost do živali zati¬
rati, bomo živo spoznali koristnost tacih družb,
ktere s druženo močjo  zamorejo več opraviti,
kakor posamezno opominovanje, samotežno pri¬
zadevanje.

Rajnki gospod Dr. Klančnik  kteriga
nam je veliko veliko prezgodej nemila smert
vzela — so že večkrat pohvaljene in Slovenca®
priporočene bukve: „Napelj e vanj e h pobož-
nimu življenju in lepimu zaderžanju a
dokončali z napeljevanjem: kako naj se člo¬
vek do živine zaderži,  in so v predgovoru
k ti zlati knjigi tole pisali: „Pobožni, ljudoljubni,

*) So pisali tudi cele bukvice od zaueržanja do ži'
vine v nemškim jeziku pod nadpisam: »Mildherzig'
keit ge g en Thiere, Innsbruck 1843,

67

ži-
a in

, ki
ži-
nju

ogel

od—

iva-

ibrih

erda
r eški
ta¬
re z
od
ičeli,
silno
zati-
•užb,
iviti,
pri-

3riga
anert
acaffl
) o ž-
n i u"
člo-
ivoru
ubnij

o ži'
rzig'

bogaboječi, po keršansko obravnani ljudje so
čast vere; in ali ni keršanska vera, po kteri se
je človeški rod praviga zaderžanj a nau¬
čil?  Nekteri ločijo vero od vsakdanjiga življe¬
nja, od zaderžanja do druzih ljudi, od spodobne
obravnave, od govorjenja in djanja, in s tem
čast vere zmanjšujejo in človeštvu škodjejo; ho¬
čejo verniga kristjana imeti, pa njega zunajno
je dostikrat bodeče kakor jež! iS

Te resnične besede obsežejo tudi ravnanje
in zaderžanje do živali, ker je nevsmiljenost do
žival sestrična z neperljudnostjo, ktera človeka
žali.

Vse hvale vredno je tedej prizadevanje družb
zoper terpinčenje žival, ktere so spoznale, de v
nevsmiljenim ravnanji s živino obstoji dostikrat
pervi  začetik gerdiga, zarobljeniga zaderžanja
ljudi do svojiga bližnjiga.

Kakor pa na svetu vsaka naprava, naj si
bode še tako dobra in koristna, koj koj nasprot¬
nike ima, tako so tudi družbe zoper mučenje
žival veliko protivnikov našle, ki so se jim
posmehovali, jih zasramovali, jih z besedami
gerdili in se jim v djanji zoperstavili. „Kakšno
čast skazujejo neumni živini! naj bi se taki mi-
loserčniki raji za uboge ljudi potegnili!“ Tako
govorijo nasprotniki teh družb. O kratkovidnost
facih ljudi, ki komej eno ped delječ vidijo in
hišo pri strehi zidati začnejo! Družbe zoper mu¬
čenje žival ne povzdigujejo žival do človeka;
one le terjajo, kar živalim po pravici,
po pameti, po Božji zapovedi gre.  Milo-
serčni ljudje do živine imajo gotovo tudi pravo
kristjansko ljubezin do svojiga bližnjiga in mu
pomagajo, kolikor jim je moč, in ravno s tem,
de si prizadevajo, nespametno rabo živine in

68

terpinčenje zatirati, se skazujejo tudi do¬
brotnike ljudem, kterim je zdrava in dobro
gleštana živina potrebna stvar.

Kakor vsaka dobra in pravična reč na po¬
slednje vse vpore premaga, tako so tudi družbe
zoper mučenje žival premagale vse svoje pro-
tivnike, de so zasrainovaje sami na sramoti o-
stali, ker od leta do leta imenovane družbe se
bolj rasžirjujejo in od dne do dne več deležni¬
kov dobivajo.

Vsakdo, ki h taki družbi pristopi, se ime¬
nuje njeni ud in vzame te le dolžnosti na se:

1) lepo se zaderžati  do žival vsakiga
plemena in je nikakor po nepotrebnim ne moriti,
ne terpinčiti;

2) po vsi svoji moči se prizadevati, de
tudi njegova družina tega ne stori,  in
kjer koli kaj napčniga vidi, ljudi opomino-
vati in svariti,  in se v brambo staviti nevs-
miljenimu mučenju;

3) kaj maliga v denarjih  — kakih 30
krajcarjev — vsako leto družbi odrajtati;

4 )  svoje bližnje in prijatle nagovar¬
jati,  de  k ti družbi pristopijo.

Kar iz dnarnih prineskov posameznih udov
na leto skupej pride, oberne vodstvo tacih družb
za podučivne bukve,  ktere na svitlo daje in
jili brez plačila po celi deželi mladim
in starim ljudem podaruje;  razun tega pa
iz nabranih denarjev tudi potrebne druge reči
napravlja.

Med nemškimi  družbami zoper mučenje
žival nar bolj imenitna je družba na Monako-
vim  (Mii n eh e n), ktera se je v letu 1842 za¬
čela in je v letu 1844 že okoli 3600 podpor¬
nikov ali udov imela. Predstojnik te slavne družbe

69

d o-
)bro

po-

ižbe
)ro~
i o-
} se
ani-

me-

dga

riti,

de
i in
n o-

:vs-

30

?

ar-

dov
užb
; in
lim
. pa
reči

‘nje

ko-

za-

ior-

žbc

so Njih svitlost vojvoda Saksonski Edvard,
princ Saksonsko - Altenburžki; Njih namestnik
pa je za to družbo mnogozaslužni dvorni sve¬
to vavec, gosp. Dr. Perner. — Ta družba se
je po celim Bavarskim kraljestvu tako razširila,
de ima že več ko 100 podružnic,  in je tudi
v druzih deželah začetik enačili družb obudila.

Visoko častitljivi Goriški korar, školastik,
vikši šolski ogleda in ud c. k. kmetijskih družb
na Goriškim in Krajnskim, gospod Valentin
S tani  g,  živo prepričani od velike koristnosti
tacih družb, so koj pri začetku k Monakovski
družbi perstopili in nje lepe namene na vso moč
podpirati jeli.

Kmalo so nevtrudljiviga Gospoda, kteriga
celo življenje je z občnokoristnimi, lepimi deli
zaznamvano, misli obšle, de bi zamogla naprava
družbe zoper mučenje žival tudi v naših deže¬
lah veliko dobriga storiti. Te misli so Oni Mo¬
nakovski družbi po pismu 21. dan Svečana
1845 razodeli, kteriga smo v letnim oglasu
(Jahresbericht) imenovaniga družtva brali. Vod¬
stvo te družbe Jim je na ta dopis 4. Sušca tole
odgovorilo:

„Visoke časti vredni Gospod! Prejeli smo
včerej z velikim veseljem Njih pismo, polno pre-
lepiga zapopadka, in tudi poslanih 30 goldinar¬
jev, za ktere se Jim prav lepo zahvalimo. Z
neizrečenim veseljem Jih uda naše družbe sprej¬
memo: Bog daj, de bi veliko ,tacih blagih in
zlahtnoserčnih deležnikov pridobili. Pošljemo Jim
tukej 300 iztisov bukvic, ki jih je naša družba
Pod nadpisam „Dolžnosti do žival a na  svitlo
dala in priložimo še drugih listikov, kolikor jih
s e oddati zamoremo. Posebno pa nas veseli, de

70

je — kakor nam pišejo — pismo naše družbe
Njih visoke časti vredni velki škofii po vikši
gosposki bilo podeljeno, in de onj izpiske iz
njega clo v slovenski Ljubljanski Časopis djati
želijo. Gotovo bo seme, ki ga bodo po tem poti
vsejali, z Božjo pomočjo vesel sad rodilo; zlo
prijetno nam bo, če nam bodo od časa do časa
nasledke Svojiga truda na znanje dajali. Prav
živo tudi želimo, de bi se Njih namen tudi v
Njih krajih, družbo zoper terpinčenje žival na¬
praviti, po sreči izšel; kar nas vtiče, Jim bomo
iz serca radi vse na svitlo dane spiske pošiljali,
kakor Jih svojim podružnicam na Bavarskim de¬
limo. K napravi enake družbe per Njih bi jim
vtegnili naši spiski prav dobro služiti, ktere so
tudi drugod poterdili. Tega pa Jih in vse delež¬
nike posebno opomnimo, de naj se ne dajo mo¬
titi od nasprotnikov, ki se bojo v začetku more¬
biti posmehovali napravi imenovane družbe. Naša
družba je v svojim početku veliko sovražtva
prestala, stanovitnost in poterpljivost pa ste
vse te težave premagale in že veliko veliko do-
briga in koristniga smo vpeljali in veliko napče-
niga zaterli. S posebnim poštovanjem ostanemo
Njih visokovrednosti

popolnama udani
Edvard,  princ.

Dr. Perner.®

Vošila častitljviga gosp. S tani  ga  in pa
Monakovske družbe, ktere smo v pričijočim do¬
pisu brali, so se prav lepo spolnile: že v letu
1845 je na prošnjo visokočastitljiviga duhovniga
odborstva Goriške velke škofije  c. k. vikši
dvorna gosposka na Dunaji  dovolila napravo
družbe zoper terpinčenje žival v Gorici,  ktera

71

je že v letu 1845 okoli 1200 udov iz vsih stanov
imela. Kteri nar menj 30 krajcarjev za letno plačilo
odrajtujejo. K ti družbi zamore vsakdo pri¬
stopiti, naj si bode iz te ali druge dežele, ka-
koršniga si bodi stanu, spola in starosti, več ko
bo družba udov imela, več bo zamogla storiti.
Dozdej je že veliko tavžent iztiskov in v trojnih
jezikih tistih bukvic med ljudi razdelila, ktere
smo predlanskim pod nadpisam „P o vesti s
podobami^  Novicam pridjali in ktere nam je
Goriška družba brez vsiga plačila  v 14(30
iztiskih podarila, za ktere se tukaj očitno za¬
hvalimo. Posebniga spomina vredne bukvice so
tudi, ki so jih gospod Anton Fiisterv  nem¬
škim jeziku pod naslovam: „der Verein wider die
Thierqualerei“ spisali in ktere je pohvaljena Go¬
riška družba med ljudstvo dala. Vsako leto bo
kaj noviga natisniti dala in med ljudi delila. Vsak
ud te družbe dobi brez vsiga plačila vse od nje
natisnjene knjige. Gotovo je že marsiktero dobro
zernice vsijala in bo še neizrečeno veliko do-
briga izpeljala. Bog ji bo dal obilni blagoslov,
ker se trudi za to, kar je Njemu ljubo. Ni dav-
nej kar so se tudi v Peš tu za Ogersko de¬
želo, v Linču  za zgornji Estrajh, in letaš tudi
na Dunaji  enake družbe začele, ki so očitno
spričevanje, de so ljudje povsod spoznali, de je
treba tudi ubozih žival usmiliti se, in de milo-

*) Kdor hoče k Goriški družbi pristopiti, naj pošlje pod
svojim imenam letno plačilo v Gorico pod nadpisam:
»An den lobliehen Vorstand des Vereins gegen Thier-
qualerei,« Krajnci pa tudi zamorejo pristop pri c. k.
kmetijski družbi v Ljubljani oznaniti in letno plačilo tu¬
kaj odrajtovati, ktere bo ona v Gorico  pošiljala z
imeni novih pristopnikov vred.

serčnost do žival je znamnje večniga omikanja
človešldga naroda.

Sklep.

H koncu tega podučenja perstavimo še dve
pesmici iz nemških bukvic: „Schild und Waf-
fen gegen die Thier<jualerei“ v slovenski
jezik prestavljeni, s prošnjo in vošilam, naj bi
jih gospodje učitelji svojim učencam v šolah
večkrat brati ali pa peti dali.

Pametno in kersansko ravnanje
z živalimi.

I.

Visoki stvarnik, čigar glas
Je nekdaj zemljo stvaril
In vsim stvarem življenje dal,

Tud zemlje ni podaril
Človeku samirnu v oblast:

Odkazal tud živalim  last
Je on na lepi zemlji.

Sej njemu, ki za vse reči'

Škerlu' povsod in vedno,

Ni nič, kar zemlja kolj redi,
Premajhno al nevredno.

Nebo ne zmeri vsili dobro't
Očeta vsili stvari povsod,

Očeta tud červičev!

Na žvali, kterih si gospod,

Se Bog ozira tudi;

Če ravno niso kar si ti,

So vender sveta udi.

Gospod jih je na svet poslal,

Jim tukej bit’ pravico dal;

Nikar jih ne preziraj!

Ljubezni roka vse zveri
Stvarila ti je v rabo,

Po truplu in nagibu so
One v zavezi s tabo.

K rečem se mnogim priuče,
Stvari potrebne so zemlje,

So nje darov deležne.

In njim bi se prederznil ti
Življenja slast greniti?

Sirotam njim spodobni mir
In živež prikratiti?

Sladko jemati jim prostost?

Se veseliti vnemamo
Njih muke in trapenja?!

Nameni scer nam vsih žival
Zdaj niso razodeti;

Od mnogih prid pa vender tud
Zamoremo umeti,

De v prid so našiinu življenj’,
K veselj’, polajšanju terpljenj,
Za živež in obleko.

Če mertva v prid ti je žival,
Ne muči je prešerno;

Je živa v prid, pervoši ji
Veselje nji primerno!

To tirja Stvarnik, Gospodar,
To tirja tud njegova stvar,

In to tvoj lastni pokoj.

Kdor muči uboge rad zveri,
Leta. — nej vsak verjame, —
Gotovo brez vsmiljenja
Ljudi mučiti jame.

Kdor kolj razžali božjo stvar,
In brez potrebe jo mesar’,
Boga ljubit’ ne more!

Tud v zveri ljub’ Boga — al naj
Ti vselej pamet sveti;

]N T e delaj ž njo v mehkužnosti,

V ljubezni prenapeti.

Oboj’ga se enako var’,

A'e dajaj kruha zver’ nikar,

Ki zanj te revež prosi!

Ko bo Gospod pred sodni stol
Človeške tir j al dela,

JVjegova sodba, zaničvavc!

Tud tebe bo zadela;

Odgovor ojster boš dajal,

Če mučil ubogo si žival,

Ki božjih rok je delo !

II.

Zveri na zemljo Bog je dal,
Časti ga vse stvarjenje:

On čuje za nje, jim deli
Veselje in življenje;

Zato ti, človek, bodi v mar,
Lepo obračat’ božjo stvar!

Podaril jih je tebi v prid,
Uživaj jih veselo:

Polajsajo, oslajšaj o
Naj ti življenja delo;

Al pomni, de le usmiljeno
Boš rabil stvar Gospodovo.

Veseli konj, in vol močan
Ti zlajšata opravila;

Ti jima dati si dolžan
Dost živeža, počila-:

A k to storiti opustiš,

O človek! v Starnika grešiš!

76

Glej, tičlci podnebesa
Bog dal je perje zalo
O! pust’ jo v miru, naj živ
In dela gnjezdo malo;

Serce ti s petjem zveseli, —
Boš li nasprot jo žalil ti ?

Serce občutno Bog t’ je dal,

De te nesreča gine;

O človk! naj te tud ginejo
Živalske bolečine.

In ak ti mertve služijo,

Umori jih hitro, ne gerdo!

Cio zver, ki škodo delajo,

O človk! nikar ne muči.

Bog, kteri njih namen pozna,

T’ je dal moč uma, luči,

Od škode njih se oprostit’,

Ne —■ jih nevsmiljeno trapit’!

In Jezus, k’ ljubil je ljudi,

Je ljubil tud živali.

„Moj Oče za žival skerbi,
Pravi on — de se ne žali,
Od strehe vrabček ne odle
Ak Oče moj ne perpusti . 44

Olisežik.

Stran.

Predgovor.  3

Vvod.5

I*ervo [[oglarje.

Čuda božje pri stvarjenji in ohranjenji žival,
in od koristnosti za človeka.

Živali petiga stvarniga dne.  7

1. Ribe.S

3. Ptice.13

Živali šestiga stvarniga dne.25

1. Živina domača.25

2. Laznina.28

3. Zverina.35

Drugo poglavje.

Terpinčenje žival; od kod de izvira , kako hu¬
dobno de je in kakšne nasledke perpeljd ?

Kako hudobno je žival terpinčiti .41

Žival terpinčiti pripelja hude nasledke ... 44

Stran.

Kako de se terpincenje žival razodeva . . » 54

Od kod izvira terpincenje žival? . 59

Tretje poglavje.

Od j) orno tj zoper terpincenje žival.

Splošne pomoge.63

Miloserčne družbe.65


NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA

00000343GG3