Poiinlna paviallrana. L w'i u/tlli.ilUi Umi uUill.Jh Strokovni list ta povzdigo gostilničankep obrta. Glasilo „Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani". °=— ■= Usi izhaja 20. vsakega meseca - - f-t člane v „Zvezl‘‘ včlanjenih zadrug stane Ust celoletno Din 20’—, polletno Din 10, četrtletno Din 5 —; posamezne številke 2 Din. — : Cena Inseratom: ■/« strani D S-— vključno davek. — Uredništvo in upravnisivo je v Ljuoijam, UosposvetsKa cesta Stev. tli. Strankam je uredništvo na razpolago vsak dan od 8.—18. ure. ■ Rokopisi se ne vračajo. Rokopise tn objave je pošiljati do 10. vsakega me- seca, s tem dnem se uredništvo zaključi. Stev. 7. V Ljubljani, 20. lu.ija 1928. Leto XV. Zvezine objave. i. Clen 106 pravilnika o gostilnah, kavarnah in ostalih obratovalnicah iina sledeča določila: 1. Gostilne, hoteli, kavarne in restavracije, ki niso pridobile glede zgradb na način, ki je predpisan z zakonom ali po členu 37 tega pravilnika pravice, da se sniejo v njih opravljati ustrezni obrti, se morajo spraviti v sklad z odredbami tega pravilnika. 2. Glede opreme in pohištva se morajo vse obratovalnice iz člena 1 tega pravilnika v treh letih od dne 10. avgusta 1925 spraviti v sklad z odredbami tega Pravilnika. 3. Ce sc ugotovi po tem roku s pregledom, da niso izpolnile predpisov tega Pravilnika, se jim prepove obratovanje, dokler jih popolnoma ne izpolnijo. Finančni organi so gostilničarstvo opozarjali, da mora do 10. avgusta 1928 vse urediti, kar je v tem členu zapopade-°o in še drugih raznih zahtev stavili, da se gostilničarji sploh že niso spoznali, kaj Prav za prav zahtevajo, je podala Zveza Pa fin. okr. ravnateljstvo v Ljubljani sledečo kratko vlogo: Članstvo pri Zvezi včlanjenih zadrug se z ozirom na to, da dinančne kontrolne oblasti po deželi opozarjajo gostilničarje, da imajo urediti svoje obrate do 1. avgusta tekočega leta, odgovarjajo predpisom pravilnika o gostilnah, kavarnah itd., kakor jih omenjata^ člena 105 in 106 rečenega pravilnika. . Prosimo službenega pojasnila, kaj naj Prav za prav v kratkih besedah rečemo takim vprašalcem, da imajo v tem določenem roku storiti ali ugotoviti, da poda- mo potem v našem strokovnem listu kratko in razumljivo, pojasnilo, kaj naj sleherni stori, ako nima zadev, kakor nam jih bodete pojasnili, še urejenih. — Nato smo prejeli od finančnega okrajnega ravnateljstva v Ljubljani sledeče pojasnilo: Zvezi gostilničarskih zadrug v Ljubljani. Na dopis z dne 14. aprila 1928, št. 187, se naslovu sporoča sledeče: V območju fin. okrajnega ravnateljstva v Ljubljani je še več gostilničarjev, ki izvršujejo gostilniški obrt ncprckidno še iz časa pred 15. novembrom 1923, to je še pred uveljavljenjem tarifne postavke 62 taksnega zakona, ki obravnava točenje alkoholnih pijač in ki plačujejo vsled določila člena 27 točarinskega pravilnika (Uradni list št. 269/83 iz leta 1925 ozir. št. 2/1 iz leta 1928) odmerjeno jim točilno takso, ki pa še nimajo v roki pismene točilne pravice, katero predvideva člen 11, točka 1 tega točarinskega pravilnika. Da se tudi ta zadeva formelno uredi, se zahteva od imenovanih gostilničarjev, da zaprosijo (kolek za 5 Din) pri svojem pristojnem oddelku fin .kontrole za izsta-vo formclnc točilne pravice s sledečimi izkazili: L da je na zgradbi, kjer je gostilna, krajevna pravica, 2. od kedaj izvršuje prosilec kot lastnik ali najemnik te zgradbe v njenj osebno ali po odbranem poslovodji gostilno, 3. osebne pravice sc od njega zaenkrat ne zahteva. 4. da je član stokovne zveze in 5. da napove točne podatke o številu točilnih prostorov ter širino, dolžino in višino istih. Ako ima prosilec tudei vrt. verando, kegljišče in dvorišče, kjer se gostom streže, napove tudi to. Tako inštruirani spis dojde k finanč. okrajnemu glavarstvu, ki izstavi prosilcu formelno točilno pravico odnosno odredi še prej izpopolirtev spisa. S tem bi bila zadeva po določilih točarinskega pravilnika končana. Postopek, ki ga imata v mislih člena 10 in 106 pravilnika o^ gostilnah, kavarnah itd. (Uradni list št. 1/1 z dne 3. jan. 1928) spada v pristojnost obrtnih oblasti. , v, z. 1 ' V Savnik, 1. r. Ker gre tedaj rok za ureditev teh zadev h koncu, priobčujemo to pojasnilo in naj se vsakdo sam povpraša, ali ima tu navedene zadeve že v redu in skottčane, da ne bo nihče imel kakih nepotrebnih ne-prilik. II. V zadevi olajšav pri plačevanju 100%’ doklade na državno trošarino od vina za oblastno skupščino je podala Zveza v, mesecu maju predsedstvu odbora Oblastne skupščine v Ljubljani sledečo vlogo:' Na splošno pritoževanje gostilničar-stva, kako težko je v dandanašnjih denarnih sredstev pičlih časih plačevati doklade na državno trošarino od večjih mno«* žin, katerih se ne nastavi za takojšnji neposredni konzum in katere čakajo na to večinoma po več mesecev in da je prišel marsikdo v težavni položaj, ker niti ni imel toliko razpoložljivih denarnih sred-i stev, da bi mogel kar po več tisoč Din takih dajatev na enkrat odriniti, je podpb* sana Zveza podala v tej zadevi delegaciji ministrstva financ v Ljubljani obširnejša! predstavko in zaprosila, da se izda fin. kontrolnim organom po dežli nalog, da občinskih doklad ne pobirajo obenem od celokupnih zalog, kakor se plačuje držav, trošarina, marveč le sproti od tistih množin, ki pridejo pred neposredni konzum. Delegacija ministrstva financ jc z dopisom na velikega župana dne 17. maja 1926, št. 1841/pr. B. ex 1926 tej upravičeni prošnjni ugodila ter se izrekla, da ni proti temu nikakih pomislekov, ako prizadete občine oziroma njih zastopi na to pristanejo. Na tozadevno akcijo od strani gostilničarskih zadrug so občine vsepovsod, upoštevajoč prava krščanska načela na-pram svojemu bližnjemu, pristale na to, da plača obrtnik doklado takrat, ko dene pijačo na pipo za neposredni konzum, ker občina ne trpi pri tem nikake škode, marveč je to dejanje le toleranca, ali dejanje plačina na obroke, kar je z ozirom na finančne težkoče obrtništva pohvalno omeniti. Tudi nadaljni akciji v tem pogledu za odpisovanje 3% na osušitev pri plačevanju občinskih doklad se je hvalevredno od vseh občin pristalo. V novejšem času, odkar mora skrbeti gostilničarstvo tudi za plačevanje oblastnih doklad, pa baje finančni kontrolni organi delajo težkoče ne le glede oblastne doklade, temveč tudi občinske bi najraje pobrali takoj ob času plačevanja trošarine. To dejstvo pa povzroča velike težkoče slabše situiranim gostilničarjem, da si morajo v taki stiski še mnogokrat denar izposojevati. V prepreičanu, da slavnemu naslovu ni na tem, pritiskati prizadete nabiralce oblastnih prispevkov k tlom in v neprili-ke, ker je tendenca oblastne skupščine .vsepovsod le gospodarsko pomagati, si dovoljujemo slavni naslov naprositi, naj izda finančnim kontrolnim organom analogno občinam nalog, da ustrezajo prizadetim, gostilničarske obrti imajočim strankam, ki zaprosijo odgoditve "plačevanja oblastnih doklad na obroke na ta način, da plačajo vsakokrat oblastne doklade takrat, ko denejo pijače v klet za neposredni konzum ali nastavitev za točenje. Druge množnie pa, ki jih lastnik eventuelno poseduje in so morda celo ločene v založni kleti, naj ne bodo podvržene takojšnemu plačilu oblastne doklade. S tem se skaže z denarnimi težkoča-mi se borečim obrtnikom le krščansko socialna toleranca, katera pa oblastvom ne prizadene niti najmanjše škode in Je le nekako začasno kreditiranje plačil, oziroma nekaka porazdelitev plačila na gotove roke. Ravno tako prosimo tudi odrediti, da se odpisuje na osušitev, kak) in druge podobne gubitke pri zaračunavanju oblastne doklade na trošarino od vina isto-tako 3%, kakor delajo občine, kar je le čin pravičnosti, ter si dovoljujemo v podkrepitev te prošnje priložiti tudi svoje-časno spomenico, katero smo v tem pogledu k enaknim prošnjam predlagali merodajnim faktorjem. V nadi ugodne in pravične rešitve prosimo x zadevi blagohotnega poročila. Ta prošnja pa je bila neugodno rešena z dopisom, kakor ga dobesedno podajamo. Ljubljanski oblastni odbor. V Ljubljani, diu >, Štev. 9933. Zvezi gostilničarskih zadrug v Ljubljani. Na Vašo prošnjo z dne 2. maja t. 1., št. 194, glede olajšav pri plačevanju oblastne doklade na vino Vam sporočam sledeče: Na vse količine vina, ki se nahajajo v točilni kleti in so torej namenjene za neposredni konzum, se mora plačati oblastna doklada takoj po vkletitvi, dočim se plača ista doklada za vse količine vina, ki so vkletene v založni kleti, šele takrat, ko se vino v svrho prodaje na drobno prekleti iz založne kleti v točilno klet, odnosno prevzema iz založne kleti v točilnico ali prodajalmico. Da bi se pobirala oblastna doklada na vino šele ob nastavitvi sodov, temu oblastni odbor in tehničnih razlogov ne more ugoditi. Sicer pa opisani način pobiranja oblastne doklade na vino malih gostil-ničtrjev ne more gospodarsko preveč pogoditi, ker jih nikakšni razlogi ne silijo k temu, da bi si držali velike zaloge vin, ako jih ne morejo shraniti v založnih kleteh. Kar se pa tiče odpisa od skupne množine vina, ki odpade na kalo in osuške, pa tak odpis že itak predvideva oblastni dokladi k drž. trošarini na opojne pijače in sicer v izmeri 5% od skupne množine pri vinu, pivu in moštu pa 10%. Seveda velja to samo za osebe, ki so zatrošarinjeno vino kot gostilničarji-vinogradniki in za one, ki kupijo mošt dokazano izpod preše. Večjih ugodnosti pa oblastni odbor ne more dovoliti. Pripomeinjam, da oblastna doklada k državni trošarini na vino ni nikaka samostojna davščina, ampak le doklada k že obstoječi državni trošarini na vino in veljajo za njo v vsakem pogledu ista določila, kakor za državno trošarino samo. Ako si torej zveza gostilničarskih zadrug potom finančnega ministrstva izposluje kake olajšave in ugodnosti glede državne trošarine, se le-te eo ipso raztegnejo tudi na oblastno doklado k držav, trošarini. Predsednik Dr. Natlačen, 1. r. Zaman so bile torej naše apelacije na pravičnost in uvidevnost stavljenih zahtevkov, ker se oblastni odbor poslužuje vseh mogočih izhodov, sklicujoč se na dejstvo, da tudi država ne odpisuje na osušitev ničesar za na zalogah se nahajajočega vina, torej tudi oblastni skupščini ni tega treba. Interesantno pa Je, da se le vinogradniku, k? je obenem tudi gostilničar .osuši vino za 5%, onemu gostilničarju pa, ki slučajno ni obenem vinogradnik, pa se ne osuši niti za 3%. To je res čudna pravičnost in enakopravnost. Navaja se nas, naj si te pravice izposlujemo pri finančnem ministru. Izdeluje se sedaj v Beogradu nov zakon o trošarini. Pri tozadevni konferenci o Trgovski zbornici m vprašanju o mnenju k novim določbam smo pač zahtevali, da mora priti v zakon določba, da je na osušitev odpisovati splošno 3%.. Ali bo zakon to vseboval, bomo videli, kadar izide. Po načelih in nazorih naših gorečih oblasti, ki so za koristi svojega bližnjega toliko vnete, kakor led iz severnega tečaja, pa bo najbrže tako, kakor je bilo. Razglas. Prometni svet ljubljanskega oblastnega odbora nam je poslal obvestilo, da je ljubljanski oblastni odbor z namenom, da pospešuje tujski promet in za to potrebni razvoj našega hotelirstva, razpisal dve štipendiji, ter nun dotični razpis priložil, katerega priobčujemo in v tem oziru opozarjamo za to sposobne kandidate. Razpis. Odbor ljubljanske oblasti razpisuje dve enoletni štipendiji za šolsko leto 1928/29 v svrho strokovne hotelirske iz-obrazbe dveh domačinov na inozemski hotelirski šoli. Prosilci, ki imajo za to potrebno sposobnost in zdravje, naj vlože pri predsedstvu oblast, odbora v Ljubljani svoje lastnoročno pisane prošnje (kolek Din 25); tam se dajejo tudi pojasnila, toda le ustmena. Prošnjam je priložiti: domovinski in krstni list, novejša fotografija, popis sedanje izobrazbe oziroma službe in spričevala o tem, dalje nravstveno spričevalo pristojne občine. LVibljana, dne 15. junija 1928. Odbor ljubljanske oblasti Predsednik: Dr. Marko Natlačen, I. r. Iz organizacij. XVII. REDNI ZADRUŽNI ZBOR zadruge gostilničarjev v Kranju se je vršil dne 4. junija 1928 ob 3. uri popoldne v občinski posvetovalnici y Kranju. Navzočih 35 zadružnih članov im članic; odsotnost je oprostilo 7 članov. 1. Pozdrav in nagovor podnačelnika. Podnačelnik g. Ivan Gašperlin otvori ob 3. uri zadružni zbor, konstatira sklepčnost v smislu pravil ter pozdravi vse navzoče; zajedno obžaluje, da ne more pozdraviti na našem zborovanju agilnega »zveznega« tajnika g. Pintarja, ki je svojo odsotnost z ozirom na nujne posle yj Ljubljani opravičil. Za zapisnikarja imenuje g. Rici Mayerja, za overovatelja zapisnika pa g. Janko Engelmana In Franca Šuštaršiča. Pred prehodom na dnevni red se v primernem nagovoru spominja dne 29. marca t. I. preminulega, neumornega načelnika g. JerneJ Ručigaja. V znak sožalja so se dvignili navzoči raz svoje sedeže. V kratkih besedah očrta sedanji položaj gostilničarjev ter apelira na zborovale, da podpirajo vsepovsod stremljenje naše zadruge. 2 Čitanje zapisnika zadnjega občnega J ■ zbora. Na predlog g. Anton Križnarja se zapisnik XVI. zadružnega zbora neprečitan soglasno odobri. 3. Poročilo o delovanju zadruge v minulem poslovnem letu. Tajnik g. Rici Mayr poda naslednje Poročnilo: »Zadnji, t. j. XVI. redni zadružni zbor se je vršil dne 24. oktobra 1927 in so bili izvoljeni: za načelnika g. Jernej Ručigaj, Kranj: za namestnika načelnika g. Ivan Gašperlin, Šenčur; v zadružno načelstvo gg. Franc Juvan, 01-ševk, JerneJ Rozman, Britof, J. Pravst, Prebačevo, Anton Knižnar, Stražišče, Fr. Vozelj, Kranj, Mihael Velkavrh. Preddvor, Prane Brulc, Kranj, Ivan Jenko, Cerklje, Ivan Papler Besnica, Franc Oblak. Zapoge in Rici Mayr, Kranj; za namestnike Kg. Franc Konc, Cirčiče, Ivan Šušteršič, Klanc, Franc Kristanc, Šenčur, Ciril Mayr, Kranj in Ivan Oraiser ml., Klanc: za pregledovalce računov gg. Joško Lakner, Kokrica in Franc Kuralt, Predoslje. Zadružno načelstvo je imelo od zadrega občnega zbora do danes 4 seje, ki so bile ob napovedani uri sklepčne — izvzemši zadnje seje, na kateri se je sklepčnost komaj dosegla. Na sejah so se obravnavale vse važne stanovske zadeve — Predvsem pa prošnje za istavitev strokovnega spričevala v dosego osebne gostilniške pravice. V zadnjni poslovni dobi le izstavilo načelstvo sledečim osebam strokovna spričevala i. s. g. Ignacij Cudermanu, Tupališče; g. Iv. Sokliču, Kranj Gorenja Sava; g. Franc Kuraltu, Mari-I301"- ga. Slavica Sirčeva, Kranj (Zagreb)) g- Ivan Udir, Drulovka in Leopoldina Mu-Ceva, Ljubljana. V oceni strokovne sposobnosti je postopalo načelstvo zelo rigorozno — izvzemši v slučajih smrti, ko so Prevzeli pravni nasledniki gostilniške obrate. Novi kavarniškni koncesiji g. Lovro Pcbolja v Kranju je zadruga ugovarjala. V tej poslovni dobi do danes ni bila izda-na^ nobena krajevna pravica — izvzemši točilna pravica g. Antonu Zavrlu, Zgornje Bitnje. Zadruga šteje danes 146 članov (brez trgovcev); novih članov je pristopilo k Zadrugi 5: izpadla pa sta 2 Člana. V poslovni dobi smo vpisali 12 vajencev; odpuščenih z učnim spričevalom pa je bilo II vajencev. Stalež vajeništva znaša da-nes 25 oseb. Načelstvo je izdalo 7 potrdil o članku ter imelo skupno 145 poslovnih spi-Sov- Nabavili smo si tudi potrebne tiskovne ter jih po lastni ceni razdelili med članstvo. V raznih stanovskih zadevah je Načelstvo večkrat interveniralo pri srez-em poglavarju in finančni oblasti. Na *eni mestu moramo izreči zahvalo gla-Varju g. dr. Zobcu, ki je vedno vpošteval naš težavni položaj. Od zadnjega občnega zbora do danes Se je načelstvo udeležilo: 1. Zveznega občnega zbora v Ljubija- III Po g. Ručigaju in Žirovniku; 2. zvezne seje v Ljubljani dne 16. marca po g. Rici Mayrju; na tej seji se je razpravljalo o »Samopomoči«, dalje so bili sklenjeni razni protesti radi takse na goste, registra in novega pravilnika; 3. proslave 25-letnice zveze obrtnih zadrug v Ljubljani po g. Ručigaju. 4. mednarodne gostilničarske razstave v Innsbrucku po g. Rici Mavrju; 5. vinske razstave v Ljutomeru po več članih iz Kranja; 6. pogreba zaslužnega načelnika gosp. Ručigaja dne 1. aprila s korporativno udeležbo; 7. zborovanja radi projektirane železniške proge Kamnik - Kranj po gg. Brulcu in Vozlju. V gostilničarsko »Samopomoč« je pristopilo 27 članov; pripomniti moramo, da je to štoviclo zelo malo z ozirom na stalež članstva. Želeti bi bilo. da pristopi vsak gostilničar k tej koristni instituciji. Pristopne izjave ima načelstvo ter daje vse tozadevne informacije. Z novim letom je izdala osrednja vlada v Beogradu nov »Pravilnik«, ki je prinesel naši obrti vse drugo kot upoštevanje naših upravičenih teženj; poleg tega vsebuje ta pravilnik polno nesoglasja in nejasnosti. Proti »pravilniku« smo Dotom Zveze vložili oster protest. Našo — že itak na robu propada stoječo obrt pa je presenetila začetkom januarja naredba o novih visokih oblastnih dokladah. Naštevati te doklade je popolnoma odveč — saj občuti »dobrote« te naredbe vsak član z ogromnim padcem konzuma. Protest naše zadruge in Zveze proti skrajno neupravičenim in ncsocijal-nim novim obremenitvam, žal, ni dosegel pozitivnega uspeha. Po objavi novih doklad je na željo kranjskega članstva sklicala zadruga sestanek lokalnih gostilničarjev, da se v sporazumu določijo enotne cene. Ta akcija pa je bila uspešna samo na sestanku, kajti sklenjene nove cene so sc vpoštevale samo pri nekaterih zavednih članih. Glede komisijonelnih ogledov gostiln, ki je tvorilo na zadnjem občnem zboru .predmet daljše debate, moramo ugotoviti, da se isti začasno ne izvršujejo in v kolikor smo informirani iz Beograda, se tudi ne bodo v bodoče. Nesporno je tudi, da nosi v slučaju pregleda vse stroške oblast in ne posamezni gostilničarji. To je pač upravičen uspeli našega prizadevanja. Koncem leta 1927 je napravila zadruga za kranjske člane ter za člane občine Predoslje protest proti novim in zvišanim občinskim dokladam. Rešitev protesta za kranjske gostilničarje sicer ni 11 pela z znižanjem sklenjenih doklad, vendar se je po ostrem boju dosegel vsa delni uspeh s tem, da ni bilo dovoljeno občini pobirati nove ozir zvišane doklade že s L januarjem, marveč šele od dneva potrditve občinskega proračuna, t. j. s 15. marcem. Mestnim gostilničarjem se je prihranilo tako nič manj nego ca SO 000—100.000 dinarjev. Glede občinskih doklad v Prcdo-slih pa končna rešitev še ni znana — upamo pa, da se doseže isto kakor v Kranju. Največji uspeh naše stanovske organizacije in predvsem agilne »Zveze« pa je, da se je končnovcljavno dosegla prepoved točenja v trgovinah — izvzemši starih pravic obratovanja z žganjem. Ukinjenjc točenja se prične definitivno s 1. julijem. To poročilo je bilo soglasno in z odobravanjem sprejeto.^ K besedi sc naknadno oglasi g. Franc Šuštaršič, ki pojasni postopanje občinskega odbora v Predoslih radi novih občinskih doklad, kar so navzoči vzeli na znanje. 4. Poročilo o računskem zaključku. G. Rici Mayr poda tudi blagajniško poročilo. ki se glasi: Bilanca zadruge je sledeča: Celoletni izdatki (vštevši saldo »zvezno« članarino in vpisnino .... Din 13.242.45 Celotni izdatki (vštevši »zvezno« članarino in vse stroške)......................... 9.109.30 Prebitek znaša torej . . Din 4.133.15 Zadružno imetje je porast-lo v minulem letu za . . Din 1.760.70 Bilanca zadruge je sledeča: 1. Aktiva: glavnica v Mestni hranilnici na vložni knjižici 19752. vojno posojilo in gotovina . . . Din 4.33,3.10 2. Pasiva: terjatev oz. dolga nima! Cisto premoženje znaža torej (vštevši vojno posojilo) ........................Din 4.333.15 katero je deljeno na: Centralna vinarna d. d. V LJUBLJANI-Sp. Šiška, Frankopanska ul. tl Telefon 2573. Telelon 2573. opozarja cenj. občinstvo na svoja zajamčeno pristna prvovrstna domača, štajerska In dolenjska vina. Na zalogi pa ima tudi zaiamčeno pristna dalmatinska vina lastne preše. „Centralna vinarna“ kupuje v Dalmaciji le grozdje ln preša sama, druga vina pa kupuje le od vinogradnikov. Pridite in poskusite! Niste obvezani, da tudi naročite! a) inkorporaciski sklad . Din 2.076.62 b) vajenski sklad ... „ 247.75 c) na ostanek po odbitku a) in b)....................... 2.009.78 Torej skupno .... Din 4.333.15 Po poročilu blagajnika se oglasi k besedi g. Anton Križnar ter predlaga, da se določi kot obvezna zadružna članarina za leto 1928 Din 20.— od vsakega člana. S tem zneskom se krijejo stroški, ker v tekočem letu ni pričakovati na vpisnini večje zneske, katere'srno prejeli v letu 1927. Predlog gosp. Križnarja je bil soglasno sprejet. 5. Poročilo revizorjev. Gosp. Joško Lakner, kot revizor poroča, da sta z g. Kuraltom pregledala blagajniško knjigo in priloge, dalje izvleček računov ter bilanco za leto 1927 in ugotovila pravilno vknjiženje ter popolno soglasje. Vsled tega predlaga absolutorij blagajniku in celokupnemu načelstvu. — Predlog je bil soglasno srejet. 6. Volitve načelnika In dopolnitev odbora. Na predlog g. Križnarja je bil soglasno izvoljen za načelnika g. Franc Vozelj in za člana načelstva g. Ivan Soklič. 7. Poročilo zveznega tajnika g. Pintarja iz Ljubljane odpade, vsled odsotnosti imenovanega funkcijonarja. 8. Slučajnosti. O. Rici Mayr priporoča, da javijo člani vsako izpremebo gostilniških obratov v svoji okolici takoj načelstvu, da se zamore voditi točna evidenca. Dalje predlaga isti poročevalec, da obiščejo vsi člani letošnji velesejem v Ljubljani, ki nudi ravno naši stroki veliko proktičnih predmetov. Ker se nihče več ne oglasi k besedi, zaključi podnačelnik g. Gašperlin ob pol 5. uri popoldne občni zbor ter se zahvali vsem članom za udeležbo. Zadruga gostilničarjev, krčmarjev, kavarnarjev, žganjetočnikov in izkuhar-jev za sodni okraj Tržič s sedežem v Tržiču je imela svoj občni zbor 24. aprila t. 1. ob treh popoldne v prostorih načelnika g. Karla Rueha v Tržiču v navzočnosti 30 članov. G. načelnik proglasi sklepčnost, pozdravi došle g. zborovalce in zvezinega tajnika g. Pintarja, nakar preide k dnevnemu redu. Tajnik prebere zapisnik lanskega obč. zbora in poroča o delovanju zadruge v pretečenem letu. Članov je imela zadruga 47, dopisov na različna oblastva 27. Od-borove seje 4. Računski zaključek. Koncem leta je imela zadruga dohodkov 3878 Din, stroškov 1416.50 Din, prebitka 2461.50. Skupnega premoženja 3617.20 Din, katero je naloženo v hranilnici in razdeljeno na posamezne zaklade in sicer: vajenski zaklad 832.50 Din, inkorporacijski zaklad 240.50, razpoložljivo zadružno premoženje 2544.20 Din. Pregledovalca računov gg. Ivan Sajovic in Franc Babič konstati-raia, da soglašajo računi s poslovnimi dogodkih na prilogah, nato se prično volitve. Izvoljeni so bili: načelnik g. Karl Rueh, Tržič, podnačelnik g. Jože Kavčič, Tržič, odborniki: gg. Ivan Lončar, Tržič, Jože Legat, Pristava. Ivan Sajovic, Bistrica, Vinko Košir Bistrica, Ivan Šlibar, Kovor, Miha Peharz, Lom, namestniki: Ivan Ribnikar, Stenično, Vinko Zupan, Tržič. Pregledovalca računov: Ivan An-kele, Sv. Ana, Anton Košir, Bistrica. Raznoterosti. Na predlog gospe I. Javornik, da bi se tudi ženske volile v odbor, ni prišlo v poštev, ker pri glasovanju ni bilo večine. G. Pintar je govoril o gostilničarski samopomoči, razložil nje pomen in koristi za člane. Splošno se je protestiralo o težkih bremenih gostilničarske takse in previsoke trošarine in tudi na podlagi določb uradnega lista člena 100 točka 4 pravilnika gostilniškega reda Uradni list št. 1, 1928., zaradi previsokih komisijskih stroškov pri pregledu stranišč in gostilniških prostorov. Sklenila se je tudi enotna prodaja piva in sicer vrček 5 Din, steklenica Din 5.50. Nadalje se je protestiralo, ker se gostilničarjem godi krivica zaradi 3% popusta pri vinu na občinsko trošarino in se na večkratne prošnje in proteste to še ni doseglo, se prosi zvezo, naj še ona posreduje pri gotovih oblastvih. Na vprašanje g. načelnika, če se še nadalje izplačuje za stroške in vožnjo po 100 Din, se je isto odobrilo. Tajniku naj se izplača nagrada na leto 400 Din. Ker se nihče več ne priglasi k besedi, zaključi g. načelnik občni zbor. Čigavo je to delo? Ali naj trgovci še nadalje točijo pijače? Tako vprašanje Gostilničarski gias-niik, glasilo središčnega saveza v Beogradu in piše nadalje: S težko muko je vspelo Središnjcmu savezu, da je h koncu pretečenega leta izdejstvoval v ministrstvu notranjih del izmeno pravilnika o gostilnicah, kateri je prinesel znatno poboljšanje za gostilničarstvo. Delalo se je dolgo in z vso pažnjo na teh izmenah, držeč se narodne prislovice, da kojega prosiš ne smeš ga grditi. Končno so bile te spremembe podpisane, objavljene in prevedene v veljavnost kot zakon. In sedaj sredi leta je bilo določeno, da stopi v veljavo najvažnejša odredba tega zakona. da trgovci ne smejo in ne morejo točiti pijač in tudi bifeji ne smejo imet! miz in stolov. Na kongresu v Zagrebu je bilo določeno, da izvoljeni delegati predložijo v. Beogradu razne predstavke, zahtevke in prošnje, med takerimi je bila tudi ta, da se ta odredba novega pravilnika privede v veljavnost. V tem cilju so potovali delegati v Beograd dne 12. junija ter se je Zagrebčanom pridružil tudi delegat iz Maribora. V ta namen so posetili 14. junija delegati središneega saveza gospoda ministra notranjih del g. dr. Korošca. G. minister je zelo ljubeznivo sprejel vse delegate, ali je odmah odločno izjavil: Da se točenje pijač po trgovinah ne bo v tem letu ustavilo, čeravno je to s pravilnikom predpisano, ker ministrstvo financ na to ne pristane. Nadaje piše. Vrnili se bomo še na to stvar, kadar bo upravni odbor središnega saveza dobil pismen odlok v tem vprašanju. Za sedaj samo priobčujemo to cenjenim čitate-ljem in prosimo, da razmišljujejo o tem, kdo je kriv neuspeha proti že doseženim uspehom. V našem boju s trgovoi in bi-fetarji smo imeli na naši strani pravilnik, torej zakon, zmagali pa so drugi. Zatorej bi se resnično rado vedelo, kdo je učinil to zakonolomstvo. Raditi čemo dalje. Dalmatinci v S ovenijo, Slovenci v Dalmacijo. Javna borza dela v Ljubljani je poslala Zvezi gostilničarskih zadrug v Ljubljani sledeče poročilo: Javna borza dela je dobila obvestilo, da po dalmatinskih krajih primanjkuje gostilen po zapadno evropskem vzorcu, t. j. takih gostilen, kot jih imamo v Sloveniji. Niso tu mišljeni hoteli, katerih seveda tudi primanjkuje in za katere je potreben večji kapital, nego srednje vrste gostilne, čiste, s solidno postrežbo. Z ozirom na vedno večji tujski promet so take gostalne potrebne. Prepričani smo, da bi tudi domače prebivalstvo, zlasti t. zv. boljši ljudje, rado obiskovalo take lokale. S pridnim vstrajnim delom bi si v Dalmaciji marsikateri Slovenec v tej stroki lahko, ustvaril lepo eksistenco. Naprošamo Vas, da izvolite v tej stvari obrniti svojo posebno pozornost in tudi v tej smeri pomagali razvoju Vaše stroke. Ako bi se naši ljudje naselili v Dalmaciji. če tudi od začetka kot skromni V globoki žalosti naznanjamo v svojem in v imenu vseh sorodnikov, da je naša predobra nepozabna mamica, teta, tašča in svakinja, gospa Antonija Keršič hišna posestnica in gostilničarka dne 20. t. m. po dolgem mukepolnem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere, boguvdano preminula. Pogreb nepozabne pokojnice se je vršil v soboto, dne 21. Julija ol“ »- url popoldne Iz hiše žalosti, Celovška cesta štev. 36, na pokopališče v Dravljah, kjer se je položila pokojnica v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. V LJUBLJANI, dne 20. julija 1928. Žalujoči ostali. gostilničarji, smo prepričani, da bi se jim v bodočnosti nudil lep zaslužek in bi Pripomogli tudi v splošnem kulturnem in gospodarskem napredku onih krajev. Zveza naj izvoli to vprašanje natančnejše proučiti, mogoče po svojem odposlancu po Dolmaciji, in smo prepričani, da uspehi, če tudi od začetka skromni, ne bodo izostali. Slovenska obrt ima preveč naraščaja in bo treba skrbeti za njegovo zaposlitev, naravno je, da podroben načrt in njegovo izvršitev prevzamejo posamezne zadruge. Ako se od naše strani v tem Pogledu ničesar ne stori, bodo to storili tujci. Ako bi katerega naših ljudi zanimalo poskusiti v tem oziru svojo podjetnost, Je Zveza gostalničarskih zadrug v Ljub- ljani pripravljena stopiti v tem pogledu z organizacijami v Dubrovniku, Splitu itd. v Dalmaciji v razgovore. § 13 — Kibic, molči! Pod tem naslovom in s temu primerno vsebino je izdelal znani umetnik H. Smrekar barvasto risbo, ki po zasnovi in po okusni izpeljavi daleč prekaša znani nemški, našemu duhu tuji fabrikat, ker je v kompoziciji bogatejša in živejša in zares šaljivosti prekipevajoča. Oseba »Ki-bic«-a, n. pr. je tiču pribi v zunanjosti na las približana, in ostale vpodobljene osebe so zares iz naše srede zajete. Cena 10 dinarjev za komad je za tako delo res smešno nizka. Priporočamo to izvirnost vsem našim gostilnam, kavarnam in zasebnim kvartaškiin krožkom v pospešen nnakup, ker je naklada razmeroma nizka. Cas je že, da se v svobodni Jugoslaviji osvobodimo tudi od nam po duhu in vsebini tujih izdelkov. V slovenske prostore spada le pristno domač, iz našega življenja zajet stenski okras. Cujerno, da ima imenovani umetnik] pripravljenih več zelo zanimivih načrtov, (takorekoč »patentiranih«), ki bodo vi kratkem obelodanjeni, če bo naše občinstvo pokazalo dovolj zanimanja za tako pristno domačo produkcijo. Svoji iz sebe — za sebe — k svojim! »Kibic« je na ogled in na prodaj tudi v lokalu »Gostilničarske zadruge« v Ljubljani, Gosposvetska cesta lb Raznovrstno mineralno vodo kakor: Rogaški Tempel vrelec, „ Styria vrelec. „ Donati vrelec. Radinski zdravilni vrelec, GiesshUbelsko slatino. Preblausko slatino Gleichenberški Emin vrelec, Gleichenberški Konstantin vrel. Karlovovarski mlinski vrelec, Nieder Selters, Frant Jožefovo grenko vodo. Hunyadi ianos grenko vodo. Gubersko Srebrenico prlporota: 5 A. Šarabon, Ljubljana. veletrgovina špecerijskega blaga in glavna uloga domačih in inozemskih mineralnih voda. Ceniki na razpolago! V zalogi ie tudi naiboljSa francoska g alt rta za tlfiaab vina oo zelo alzkl teni. S iraHDBlE BO VODILNA ZNAMKA DOBI SE V VSEH TRGOVINAH, KI SE PEČAIO S PRODAjO TEGA PREDMETA POHIZJE m H ANIZm PRIBOR ZALOGA IN RAZPOŠILJALNICA ZA JUGOSLAVIJO SREČKO PODGORNIK MARIBOR, MAISTROVA 3 Medicinalni cognac laična cognac Rum Jamajka-rum Pelinkovec Slivovko Trop”novec Sadjevec Brinjevec Vermut vino Malinovec in neoslajen Malinov sok (Succus) Rumosol Špirit v najboljši kakovosti in po najntžji ceni priporoča »4 L K O« druibn io.t. Ljubljana, Kolizej 8 % 0 M % & 9 'Š a a 9 p 8 1 000000000000000006» 00000000 Najboljši v materljalu in konstrukciji so: šivalni stroji In kolesa znamke „Grllzner“ in »Adler" za dom obrt in industrijo. — Pletilni »Dubied", pisalni „Urania", le pri JOSIP PETELING, Ljubljana blizu Prešernovega spomenika ob vodi. Na obroket Poduk vezenja brezplačen! Kupujte le pi*i tvrdkah, ki inse-rirajo v našem glasilu! AVGUST AGNOLA LJ UBLJ ANA Dunajska cesta 13. ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTILNE, HOTELE IN KAVARNE Z A ^fl, Š K E oddaja Liublianska industrija probkovih zamaškov JELAČIN A EOMP. LJUBLJANA. t vveml v špecerijsko in delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tuui l vsefl vrst namlinlml In buteljskimi vini postreže gostilničarjem najceneje in najsolldneje tvrdka T. MENCINGER, Ljubljana, vogal Sv. Petra cesto In Reslleve ceste. Vd.prai.ma aa kavo s elektrl Anina obratom. Zalogo mineralnih vod. A. & E. Skabern* Ljubljana § GARJE ^ s srab, kraste, lišaje odstra' Vfc' njuje pri človeku in živa- ( lih Naftol - mazilo, ki • O je brez duha in ne maže ( ) perila — 1 lonček za eno Q osebo po pošti 7 Din pri ££) © TRNKOCZT, lekarna, © C 3 Uubllana Slovenija. 0 eaeeeeeeeeae reaovainica za Največja Izbira češkega in angleškega •akna gostilničarske zadruge v Ljubljani Gosposvetska cesta Stav. te po«r«d0]« brezplačno xa vn sluibo liioi« : v gostilničarskem obrtu : Gospodarji iz Ljubljane plačajo 1 Din, ===== z dežele 4 Din. —-■ TovariSigostilničarji! Poslužujte se te ugodne prilike I Zaiosa sieKia. porcelana in svetnik FR. KOLLMANN, Ljubljana dovoli gostilničarjem in kavarnarjem pri večj naročbi izdatno znižane cene. 1BBHBBBHBBBBBHBBBBBHBHBEHHBHBHEF1R ^ Kupujemo zlato, srebro in platin ter plačamo 1 srebrno krono Din 3*60 — — 2 srebrni kroni Din 7*20 5 srebrnih kron Din 18<— **-* Prevzamemo tudi vse druge kovine in plačamo najbolje. - Tovarna za ločenje dragih kovin Ljubljana VII. Sv. Jerneja c. 8. » Ljubljana, Stara pot štev. 1 (poleg Leonišča) priporoča svo, priznano dobri MAJARONCKOV> špiritov in vinski kis ter prvovrsten kis za vlaganje sočivja. Ustanovljena leta 1886. Telefon štev 2578 različnega platna in Sifonov iz domačih tovarn, kakor tudi svetovno znane znamke ..Schroll" A. & E. SKABERNE . LJUBLJANA MESTNI TRG štev. 10 Ugodna ceno! Na željo vzorci! SODE vseh velikosti za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo; vse solidna in trpežna izdelava. — Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila po na j nižjih cenah. Zaloga sodov ter sodarskega lesa. Cene zmerne. Točna postrežba. — Solidno delo. Franjo Repič sodarskl mojster v Ljubljani, Trnovo, Kolezljska ulica štev. 18. Jedilno orodje navadno in alpaca, voščeno platno za na mize, Sifone, klote, čipke, vezenino, tapetniške žnore, nogavice za dame in gospode se kupi najugodneje le pri: blizu Praiarnovuga tpomenlka ob vodL VINO ■ ■■.. belo haloško, lastni pridelek nudi Davorin Tombah Sv. Vid pri Ptuju, postajališče Hajdina pri Ptuju »s MALINOVEC zajamčeno pristen. Izborne kakovosti, izdelan samo iz pravih gorskih malin, kakor tudi neoslajen malinov sok (Succus), prodaja v vsaki množini po zmernih cenah tvornica „ALKO“ ToT. Ljubljana, Kolizej a« Do 10 hi dobrega vina ima naprodaj Martin Daičman posestnik Kal 4, pošta Semič. OJEEEEEEEEEEE3EE3E1 ►© JEDILNO ORODJE oprave za hotele, restavracije, kavarne, bare, sanatorije in gospodinjstvo. ALPAKA SREBRO Proizvodi svetovne tovarne „Sandrik“ d. d. tvomice srebrnine in kovinskih predmetov Dolne Hamry «_SR. NOVOST! Rje prosto jedilno orodje. Snaženje nepotrebno. Prodaja in razpošilja za Jugoslavijo: SREČKO PODGORNIK, Maribor in cenike 1 , |||. 3. Pristni in pravi KAVČIČEV RASTLINSKI ŽELODČNI LIKER znan bi preizkušen kot zanesljivo domače zdravilo ie nad 20 let izdeluje in dobavlja EDINO LE Raztlinska destilacija „FL0RIAN“ (Izdelovalec Edmnod Kavčič) družb* * o. z. v Ljubljani, Gosposvetska cesta 13 (Kolizej) Vsaka pristna steklenica je opremljena z originalnim podpisom: V Za pristnost jamči Varujte se ponaredb, ki se prodajajo name-sto pristnega Kavčičevega »FLORIANA« # CENIKI m A*.*m Iva.* r<>st:lni