Stev. 43.	V Ljubljani, 23. oktobra 1908.	XLVIII. leto.
UČITELJSKI TOVARIŠ
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
V«e spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Regulacija učiteljskih plač.
Poročal na XX. glavni skupščini „Zaveie" v Gorici Anton Pesek.
(Konee.)
17.
Pozabiti pa ne smem še enega razloga, ki je najvažneji. če se da učiteljstvu dostojna plača, se povzdigne učiteljski stan kvalitativno. — Res je, da je učiteljstvo idealno in delavno nad vse, da ne dela le „kar veleva mu stan", a res je pa tudi — in nič se ne bojim, tega odkrito povedati — da stoji Se precejšen del malomarno ob strani ter gleda ia se celo posmehuje, kako drugi delajo. To so tisti brezbrižneži, ki jim ni mar svetost učiteljskega stanu, to so tisti najemniki, ki jim ni mar blagor njim izročene črede in jim tudi ni mar za stanovsko organizacijo. Ti so balast aa naš vzvišeni stan, ti kratijo ugled vsemu stanu. Boievnikov za prosveto naroda je, žal, od leta do leta manj, množi pa se število tistih, ki nimajo poklica za naš stan, temveč so se le zaradi sile razmer vrinili v šole. In sramota je za XX. stoletje, da je učiteljski stan še nekak „refugium pecatorum", ker nastavljajo se zaradi pomanjkanja učnih •seb bivši dacarji, organisti in eksštudenti za guplente. Žalostno dovolj, da sme tak suplent napraviti, ko je tri leta supliral, izkušnjo sposobnosti ter dobi plačo in pravice pravih učiteljev.
Pa tudi v drugem oziru trpi učiteljski stan kvalitativno zaradi žalostnih gmotnih razmer. Marsikateri nadarjen dijak ne gre v učiteljišče, mnogo jih je pa tudi, ki — ko dovrše itudije — obrnejo učiteljskemu stanu hrbet ter se podajo drugam, kjer imajo lažje delo in bolje plačilo. Koliko izvrstnih moči se na ta aačiu izgubi, ki bi lahko bili pastirji miadine, pionirji prosvete v pravem pomenu besede, na njih mesto pa pridejo najemniki. —
Gospoda moja, beda je slana za značaje, če obrača mož plašč po vetru, ker se boji za svoj postranski zaslužek, če zaradi sile razmer gre in proda za skledico leče svoj moški zna-čaj, je to sicer obžalovanja in graje vredno, a še večjo grajo zaslužijo tisti, ki so krivi teh silnih razmer.
Da se učiteljstvo povzdigne kvalitativno, mu je treba ne le višje izobrazbe, temveč tudi in sicer v prvi vrsti, da se draginji primerno regulirajo plače.
Kakršno učiteljstvo, taka mladina, kakršna mladina, taka bodočnost.
V.
Sila učiteljske bede je prikipela do vrha; razlogom, ki govore za regulacijo plač v smislu učiteljskih zahtev, se ni moči ustavljati, in pričela se je neka akcija, pa [bojimo se, da le aato, da se nas nekoliko potolaži, javnosti pa nasuje peska v oči. A učiteljstvo se ne pusti več za nos voditi ter s kritičnimi očmi zasleduje vso akcijo, da spozna prave prijatelje od neprijateljev, odkritosrčne zagovornike ljudskih interesov od hinavskih spletkarjev.
Dežele, pravijo, ne moremo, država naj da. in tako trka vse avstrijsko učiteljstvo na državna vrata. Dosedanji uspeh akcije je ta, da je vlada obljubila, dati deželam nekaj v saniranje njih financ; a dati noče od svojega velikega prebitka — 146 mil. K — te hrani za
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . . 8 K pol leta . . . .' r . 4 „
četrt leta......2 „
posamezne številke po 10 h.
kanone in puške — temveč država bo dala deželam to, kar bo z zvišanjem davka na žganje šele izprešala iz — dežel.
Poglejmo pa, v kak položaj pride učiteljstvo. Najubožnejšim se hoče naložiti ta davek — zakaj finančni minister in njegovi vrstniki pač ne pijo žganja, temveč šampanjec in fine likerje — najnižjim slojem se hoče podražiti njih pijača, da se jih pahne v še večje uboštvo, zakaj da bi opustili žganjepitje, če bo žganje tudi dražje, tega ne verjame niti finančni minister. Ker bodo morali dati več za pijačo, ostalo bo manj za hrano in uboštvo bo še večje. V svoji nevednosti pa se bodo hu-dovali na šolo in učitelje ter bo v njih očeh šola še večje breme. Zakaj se pa oficirjem in drugim stanovom ne regulira plač s tako nepopularnim davkom ?
In če se tudi zviša davek na žganje, bo imelo učiteljstvo bore malo haska od tega, ker dobe dežele le 40 %, drugo pa pobaše država zase. Nikjer pa ni določeno, da bi dežele morale za regulacijo učiteljskih plač uporabiti denar, ki ga dobe od države v saniranje svojih financ, in navdaja nas zla slutnja, da bodo dežele našle toliko drugih lukenj, da jih zamaše s to državno podporo, da za učiteljstvo ne ostane ni beliča.
Koristi od zvišanja davka na žganje bodo imeli drugi, a zle posledice od strani ljudstva bo moralo čutiti učiteljstvo. Torej pa upravičeno zahteva in prosi učiteljstvo, naj bi se parlament zavzel za sklep, ki se je v enketi za saniranje deželnih financ na predlog ¡odposlanca Eppin-gerja sprejel z večino glasov, da naj dr-hrt pomaga deželam nata način, da prevzame polovico stroškov za ljudsko šolstvo. Zanimivo in poučno je, da so zaper ta predlog glasovali le odposlanci Galicije, Nižje Avstrijskega, Tirolskega in — Goriškega, torej klerikalci iz vseh delov države. Zaključil pa je finančni minister ta posvetovanja s tem, da je izjavil, da baš omenjeni sklep, da naj prevzame država polovico stroškov za ljudsko šolstvo, ni izvedljiv in da njemu ni simpatičen. A če se bo ljudstvo zavzelo za sklep enkete in če se dobi v parlamentu večina zanj, zmehčalo se bo ministrstvu okamenelo srce, da bo odprl državno blagajnico sicer ne iz ljubezni do ljudstva in naklonjenosti do učiteljstva, pač pa iz strahu, da bi mu poslanci ne izpodmaknili mehkega ministrskega fotelja. V takih položajih postane tudi ministrom marsikaj simpatično, s čimer se prej niso mogli sprijaznit:.
VI.
Ker imajo, žal, reakcionarci in šnopsfa-brikanti pri vladi odločilno besedo, je naša slavna vlada sedaj še hnda nasprotnica regulacije učiteljskih plač. Za njo je samoobsebi umevno bilo, da je, ker je draginja narasla, regulirala plače drugim stanovom, nekaterim, n. pr. duhovnikom, celo iz lastnega nagiba in istotako hoče sedaj tudi iz lastnega nagiba storiti oficirjem, a učiteljem ne dovoli niti ne, da bi jim dežele iz lastnega dale. Ker je zadeva regulacije plač učiteljstva v Bukovini p r i n -c i p i a 1 n e g a pomena za vse avstrijsko učiteljstvo, moram omeniti tudi to zadevo, ki kaže jasno, kako je naši vladi pri srcu blagor šole in učiteljstva.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h i» ii ii dvakrat . . 12 „ n »» » trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št 118).
V Bukovini je deželni zbor sklenil leta 1905. postavo, s katero je uredil učiteljstvu plačo tako, kakor jih imajo uradniki 11. do 8. činovnega reda. Ta postava je dobila pred-sankcijo, deželni zbor jo je trikrat soglasno sklenil, in vendar jo je vlada po 2 V/2 letnem cincanju — zavrgla. Državi bi ne bilo treba po tej postavi plačati za regulacijo učiteljskih plač ni beliča, zakaj deželni odbor je poskrbel za zadostne vire, da bi se popolnoma pokrili stroški, ki bi jih imela dežela zaradi povišanih plač — in vendar vlada te zakonske predloge ni predložila cesarju v sankcijo.
Vidi se iz tega jasno, da imajo princi-pialni nasprotniki šole, da imajo razni šnops-baroni več vpliva na vlado nego avtonomen deželni zbor.
Nad vse zanimiva pa je nota, s katero je vlada odklonila omenjeno zakonsko predlogo, ker iz te note se vidi, kako srednjeveški nazori glede šole in učiteljstva še prevladujejo tam zgoraj.
Nota navaja : „Zakonska predloga o regulaciji učiteljskih plač se je sklenila 1905, takrat pa so bile plače državnih uradnikov nižje nego so sedaj (1908), ker so se jim lani povišale: in okoliščina, da so danes plače državnih uradnikov višje nego so bile 1. 1905, ko se je sklenila zakonska predloga o regulaciji učiteljskih plač, baje jasno priča, da se regulacija učiteljskih plač ne sme postaviti na labilno podlago, da bi naj bila plača učiteljstvu enaka plaži državnih uradnikov 10. do 8. činovnega reda. Ta moment so baje uvaževali doslej še vsi drugi deželni zbori, zakaj še nobeden ni reguliral učiteljstvu plač na podlagi plač državnih uradnikov. Ako se pa kaj takega dovoli bukovinskemu deželnemu zboru, se ustvari za druge dežele opasen prejudie. Prezreti se pa tudi ne sme, da, če se dajo učiteljstvu enake plače kakor jih imajo državni uradniki, bi zbudilo to v ljudstvu močno na sprotje do lastnega položaja in ljudstvo bi izgubilo zaupanje do učiteljstva ter bi trpela institucija šole."
človek se mora za glavo prijeti, da so taki nazori sploh mogoči.
Ali ni vlada sama kriva, da je 2 in pol leta zavlačevala sankcioniranje te predloge? Naj bi jo bila 1905 takoj ali vsaj 1906 predložila v sankcijo, tedaj je še bila v nji določena plača učiteljstva enaka takratnim plačam uradnikov. Ali je učiteljstvo krivo, da so se med tem časom (1907) regulirale plače državnim uradnikom, da so sejim zaradi draginje morale regulirati?! In sedaj se to navaja za razlog, da se je predloga o regulaciji učiteljskih plač odklonila! Ker so uradniki dobili med tem večje plače, torej se po nazorih naše slavne vlade ne sme učiteljstvu ničesar d a t i! To je kruta brez-srčnost!
če se regulirajo učiteljstvu plače tako, da ima enake prejemke kakor državni uradniki 11. do 8. čin. reda, imenuje to vlada nevarno labilno podlago. Za Qoga milega, stabilne podlage pa ni mogoče ustvariti nobeni regulaciji plač nobenega stanu, tudi ministrom ne, zakaj draginja vedno raste, in če hočete, da bodo stanovi, ki so vezani na fiksne letne dohodke, mogli izhajati, se jim
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Gradišče št. 2.
Poštna hranilnica št. 53.160.
Reklamacije so proste poštnine.
morajo plače od časa do časa draginji primerno regulirati! Seveda učiteljstvo bi radi prikovali na stabilno podlago kake predpo-topne regulacije ; da pa razmerno z draginjo raste beda učiteljstva, tega nočejo uvideti.
In ta opasni prejudie! Tu se pač bije vlada sama sebe po zobeh, če je moment o labilni podlagi res tako tehten, da so ga doslej še vse dežele uvaževale, se ni treba bati nika-kega prejudica. Da se kaj pametnega ukrene, pač mora nekdo pričeti, in če se temu prvemu zabrani izvršitev, bo našel posnemovalcev, če je to vladi všeč ali ne. Vidi se pa tu, kak strah vlada pred dobro situiranim učitelj-stvom, ki bi posvetilo vse svoje moči šoli in ljudski izobrazbi.
Neverjetno pa je naravnost, da pravi vlada v omenjeni noti, da, če se dajo učiteljstvu enake plače kakor jih imajo državni uradniki bi zbudilo to v ljudstvu močno nasprotje do lastnega položaja in da bi izgubilo zaupanje do učiteljstva ter bi trpela institucija šole. — Po nazorih vlade raste torej zaupanje ljudstva do učiteljstva v tej meri, v čim slabšem gmotnem položaju je učiteljstvo ; logično bi torej bilo, da ima ljudstvo tem več zaupanja do učitelja, čim več dolgov ima in čim bolj je zaradi tega odvisen od trgovca Petra in mesarja Pavla, od strica krojača in ujca črevljarja itd. Oj, ti srečni šolmašter iz starih časov, ki si prosjačil od koče do koče, ki si godel po gostijah za požirek pijače, ki si nosil farovškim gospodom jedila na mizo, da si dobil kako obrano kost, ki si snažil črevlje drugim, da si dobil za to brce, ki si bil zaradi svojega uboštva v zasmeh vsi fari, do tebe je imelo po nazorih slavne avstrijske vlade v XX. stoletju ljudstvo največje zaupanje. In tudi sedanje učiteljstvo se hoče potisniti v tak položaj, da ne izgubi ljudstvo zaupanja do njega in da ne trpi institucija šole kaj ne?!
O, ironija, pikra ironija! Ali se vlada na ta način ne norčuje očitno iz učiteljstva in institucije šole! Napredne stranke, ali ne čutite udarca v obraz, če razvija vlada take nazore in dela po njih?! Ali je že klerikalizem res vse omamil in udaril s slepoto?!
Da Človek toliko velja, kolikor plača, velja le za druge stanove in ne tudi za učiteljstvo. Potrebno je zvišati plače oficirjem, da morejo reprenzitirati prvi stan, a učiteljstvo je treba opraviti z beraško palico, da dobi zaupanje ljudstva, za povzdigo vojne je potrebno, da se povišajo plače oficirjem, a institucija šole bi trpela, če bi učitelji ne stradali!
Kak vrišč bi nastal, če bi bila vlada odklonila zvišanje plač duhovnikom z motivacijo, da bi povišanje zbudilo v ljudstvu močno nasprotje do lastnega položaja in bi tako izgubilo zaupanje do duhovništva ter bi zaradi tega trpela institucija sv. katoliške cerkve!
Da, da, učiteljstvo je pastorka v naši državi — učiteljstvo je Prometej, ki se ga mora vkovati in izročiti kragulju — bedi, ki kljuje srce od zore do mraka, od mraka do dne, ker razširja ta Promotej luč prosvete.
Toda, gospoda, ne igrajte se z ognjem, glad napravi iz pohlevne ovce divjega volka ! Tudi učiteljstvo ima moč, in to svojo nemalo moč bomo uporabili, da odpremo ljudstvu oči, da uvidi kako se frivolno igra z ljudskimi koristmi in kako se ironizira svetinje
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 6 K.
Darodne prosvete ! Zoper tako ostudno razredno politiko vsi na krov!
Proletarci smo, in naj pomnijo tisti, ki nam ne privoščijo skorjice kruha, da beda združi siromake. Delavci proletarci simpatizujejo z nami, z učitelji svoje dece, z nami, s svojimi sotrpini, in razumno ljudstvo ve, da so naše zahteve njemu v prid, in to že danes lahko z gotovostjo povem, če pojdejo preko naših zahtev na dnevni red, pride vihar, da bo vlada morala ugoditi našim zahtevam. Ker ne moremo štrajkati mi — zadeli bi le nedolžne otročiče in ne pravih krivcev — bodo štrajkali naši sotrpini za nas; ker ne moremo s pasivno resistenco ničesar izsiliti, bodo storili to naši prijatelji, in ker se ne upošteva našega glasu, jim bo zagrmel glas ljudstva.
Reklo se bo, da pretim, a jaz ne pretim, temveč le svarim, zakaj večina staršev bo končno vendarle uvidela, da more njihovo deco vzgojiti v značajne, neomahljive, samostojno misleče ljudi učiteljstvo, ne pa učitelj, ki ga mori &krb za vsakdanji kruh in ki je zaradi {bede odvisen od vsake sapice. Le značajen človek more značaje vzgojiti, le učitelj, ki nima skibi za materialne zadeve, more posvetiti vse svoje moči šoli. Ta nazor bo slejkoprej pronikel v maso naroda, in tedaj se vlada ne bo upala tako mačehovsko ravnati s šolo in učiteljstvom.
Tovariši, tovarišice, na delo med ljudstvo, da ga pro-budimo; to in edino to Je pot k naši rešitvi!
čestiti zborovalci, navedel sem razloge, ki govore z a naše zahteve, opustil pa tudi nisem onih razlogov, ki se navajajo zoper naše zahteve, presodite torej, ali so naše zahteve upravičene ali ne.
|VI.
Narodni učitelji smo, in ker je slovensko učiteljstvo vselej izvršilo svojo dolžnost napram svojemu narodu, sme pač zahtevati, da stori slovenski narod svojo dolžnost do svojega učitelj -¡tva, ko to potrebuje pomoči naroda. Pa ne le zaradi učiteljstva, temveč žetudi zaradi samega sebe bi se moral slovenski narod zavzeti za regulacijo učiteljskih plač.
Toliko govore in pišejo, kako smo Slovenci zaostali, kako nam je na vseh koncih in krajih treba, da se ojačimo napram tujim navalom. Vsepovsod se kaže na učiteljstvo, Češ, delujte za napredek naroda, dajte za to in ono ter podpirajte moralno in gmotno to in ono velevažno narodno institucijo.
Slavna gospoda brez nič ni nič, vsako delo stane; delo v društvih stane, izobraževalno delo stane, obrambno delo stane; časopisi i. dr. niso zastonj, in pri svoji beraški plači mora učitelj vsak vinar prej desetkrat obrniti v roki, predeu ga izda. Učiteljst.o ima že danes toliko stanovskega in naroduega davka, da pač pri najbolii volji ni mogoče ga povišati in naj je še tako potreben.
Ko bi se dalo za vsak stan v odstotkih določiti, koliko da od svojih dohodkov v narodne namene, bi morali uvrstiti učiteljstvo pač v prvo vrsto, zakaj tako visokih odstotkov bi ne mogel izkazati pač noben stan Ce da advokat, trgovec, veleposestnik i. dr. na leto n. pr. 100 K v narodne namene, to ni tako velik odstotek od njegovih dohodkov, kakor pa če da ubožen učitelj 20 K od svoje beraške plače.
Izboljšate učiteljstvu plače, 8 tem okrepite velevažen faktor za narodovo prosvet o. Učiteljstvo, ki bo rešeno mučnih skrbi ta vsakdanji kruh, bo z veseljem v še večji meri nego doslej posvečalo svoje moči prosvetnemu delu, delu za probujoin napredek naroda.
Kot rodovinski oče omenim, da je še z nekega drugega stališča narodna d o 1 -ž u o s t rodoljubov, da se zavzemajo za regulacijo učiteljskih plač. — Slovenci smo mal narod iu skrbeti moramo, da se naša mladina kar najbolje odgoji, da dobimo čvrst naraščaj po znanem reku: Ce nas je malo, pa bodimo ti bolj čvrsti. — V neki kulturnoslovstveui zgodovini Nemcev sem č tal: „Sinovi duhovnikov (namreč protestantovskihj iu učiteljev so si pridobili največ »aslng za prt-roditev našega naroda. Duhovskim in učiteljskim sinovom in hčeram se ima nemški narod zahvaliti za svojo kulturno in narodno moč. Duhovniki iu učitelji so, ker so bili sami izobraženi in prepo-
i eni z narodnim duhom, vzgojevali svc otroke v strogo narodnem duhu, ki so je tako razširil v najširše sloje ljudstva; vzgojili so nam tako krepke bojevnike in zaslužne narodne može." Tako nemški zgodovinar.
Slovenci se zaradi celibata katoliških duhovnikov ne moremo zanašati na potomstvo duhovščine, in tembolj bi morali skrbeti, da bi učiteljski otroci postali krepki slovenski bojevniki in zaslužni narodni možje ter vrle slovenske bojevnice iu zavedne narodne žene, da bi tudi slovenski zgodovinar mogel enako pisati o našem narodu, kakor piše nemški o svojem. Slovenski učitelji vzgojujejo sicer skrbno svoje otroke, a beda stavi tudi tukaj svoj neizprosni veto. Dobra vzgoja je draga stvar, to dokazovati mi menda pač ni treba. Zaradi slabih gmotnih razmer ne more učitelj svojim otrokom dati dovolj tečne hrane — zjutraj in zvečer je na mizi le čorba, kava — ne more jim ob boleznih dati potrebne zdravniške pomoči, ne more jim nabaviti potrebnih učnih pripomočkov za boljšo izobrazbo itd. itd. skratka: učitelj ne more svojih otrok stanu primerno vzgojevati, in škodo ima — narod, ki bi lahko imel toliko izvrstno vzgojenega naraščaja, ko bi učiteljstva ne morila beda.
Regulacija učiteljskih plač je v narodnem oziru važna zadeva, in kdor je v resnici rodoljub, se mora zavzeti za učiteljske tako upravičene zadeve. Seve, kdor ima ljubezen do naroda le na jeziku, ima tudi za učiteljstvo samo lepe besede in prazne obljube. Čas pa bi že bil, kakor je dejal veliki Ceh Havliček, da bi ne govorili toliko o ljubezni do naroda, temveč da bi d e 1 a 1 i iz ljubezni do naroda. In baš tako bi že vendar enkrat bil čas, da bi ne govorili toliko o važnosti učiteljskega stanu, da smo pionirji prosvete itd. itd., kar je še več teh lepih fraz — temveč da bi dejanski uva-ževali imenitnost učiteljskega stanu in delali na to, da bi učiteljstvo ne koprnelo več v bedi.
VII.
Ce se bodo učiteljem zvišale plače, bo imelo ljudstvo pa tudi direkten gmoten dobiček, ker bo učiteljstvo lahko to in ono kupilo, česar sedaj ne sme, za to in ono reč bo lažje plačalo par beličev več, česar sedaj ne more. Ali bi ne bilo prijetneje za prodajalca, ko bi učitelji blago in drugo, kar kupujejo, sproti plačevali, pa ne, da jih morajo sedaj mesece in mesece čakati? Ce se duhovnikom zvišajo plače, nima ljudstvo od tega velike koristi, ker ima vsak župnik urejeno gospodarstvo, da si pridela na lastnem zemljišču toliko živeža, kolikor ga potrebuje; v hlevu ima toliko krav, da ne kupuje ml^ka pri kmetu, ima kočijo in konjiče in ne da kmetu zaslužka, če se mu je treba kam peljati. Učitelj pa mora vse kupiti, vse plačati. Ce se regulirajo plače uradnikom in oficirjem, imajo korist od tega le v mestih, ker uradniki in oficirji so nastavljeni le v večjih krajih ter dajejo zaslužka tam ljudem. Interes na zvišanju učiteljskih plač pa imajo najširši sloji ljudstva tako v mestih, trgih in na deželi. Učiteljski stanje vseskoz k o n z u m e n t, t. j. stan, ki mora vse kupovati, razen zraka in vode. Cimvečkon-zumentovpa jeinčim bolje so tiimoviti, tem bolje n proda-centa in trgovca, t. j. za kmeta, mesarja, črevljarja, krojača itd. Da bi privabili čim več in čim boljših konzu-meutov v naše kraje, se skrbi z vsemi sredstvi, ustanavljajo se celo društva za pospeševanje prometa s tujci, ker ti prinesejo v deželo denar. Dobri konzumenti so torej v blagor dežele in ljudstva. Ali ni tedaj nespametno, če ljudstvo nasprotuje regulaciji učiteljskih plač! Stem neškoduje le učiteljstvu, temveč tudisebi, k e r s 1 a b i s v o j e g a konzumenta, t. j. odjemalca. Čemu sedi finančni minister na 146 milijonih kron prebitka, naj da nekaj tega denarja za regulacijo učiteljskih plač, da pride denar med — ljudstvo I Gotovo je ljudstvu v večjo gospodarsko korist, če se zvišajo plače učiteljstvu, ki živi med ljudstvom ter pusti svojo plačo domačinom, kakor pa če se zvišajo plače častnikom, ki jih I j ud »tvo vidi le vsako leto enkrat ali- pa še tudi ne, ki si naročajo potrebščine iz tujih krajev ter pošiljajo svoj denar v druga mesta. Gotovo je 1 j u d s t v u v večjo korist, če da finančni minister denar učiteljem, kakor pa če ga da za kanone, ki jih izdelujejo v tu-
°jih državah in gre toliko potrebnega denarja v tuje dežele, medtem ko ga doma primanjkuje na vseh koncih in krajih. Tisti, ki hujskajo ljudstvo zaradi regulacije učiteljskih plač, pač niso prijatelji ljudstva, temveč ljudski sleparji in sebični demagogi so. Upamo pa, da pride ljudstvo do spoznanja ter posveti takim krivim prerokom tja, kamor spadajo.
Stojimo pred veliko odločitvijo, in naše oči so uprte v parlament na Dunaju. Slovenska javnost, podpiraj nas v tej borbi, da se zadeva ugodno odloči. Slovenski časopisi naj nas podpirajo predvsem in se zavzemajo za naše zahtevo ; društva, krajni, okrajni in deželni šolski sveti, županstva, okrajni zastopi in druge korporacije naj sklenejo resolucije, da zahtevajo, da naj državni zbor k § 55. državnega šolskega zakona sklene še ta pridatek : „Kot minimalni dohodki učiteljstva imajo veljati isti dohodki, ki jih imajo državni uradniki pri plači in penziji vsakokratnega XI., X., IX. in
VIII.	činovnega reda."
Take resolucije se naj objavljajo v časopisih, pošljejo se pa tudi naj poslancem in ministrstvu. V resolucijah se naj tudi zahteva, da naj država prevzame polovico stroškov za ljudsko šolstvo.
Velecenjeni gospodje poslanci, ne bom vam delal nikakih poklonov, temveč rečem, da slovensko učiteljstvo pričakuje, da boste naše zahteve z vso vnemo zastopali. Uvažujte prej citirane besede Havličkove. Naša hvaležnost in plačilo naroda vam ne izostane. — VIII.
Ce država učiteljstvo odslovi, mora to iznova beračiti, kar je ponižujoče; regulacija se zavleče, in beda se poveča; ker dežele ne bodo zadostno izboljšale učiteljem plač, se čez nekoliko let mora iznova začeti beračenje za zvišanje plač. če se učiteljstvu definitivno ne regulirajo plače, izgubi ugled pri ljudstvu, izgubi pa tudi veselje do dela in škodo ima — narod.
Cesarjev jubilej ee naj praznuje z dobrodelnostmi za otroke, regulacija plač učiteljem je tudi dobrodelnost za otroke in parlament ne more na lepši način ovekovečiti šestdesetletnice vladanja presvetlega vladarja, kakor da definitivno regulira učiteljem plače, da sklene k § 55. drž. šol. zakona dodatek: „Kot mini-malai prejemki učiteljev imajo veljati oni prejemki, ki jih imajo državni uraduiki pri plači in penziji vsakokratnega XI., X , IX. in VIII. činovnega reda" in da sprejme Eppingerjev predlog, da naj država prevzame polovico stroškov za ljudsko šolstvo.
Tovariši, tovarišice, ne vdajajmo se sicer nikakim iluzijam, pa tudi puške ne vrzimo v koruzo, temveč vsi na krov, vsi na delo med ljudstvo 1 Imejmo puške nabasane in sablje pri-pasane, in zmaga mora biti prejalislej naša!
Predlogi in resolucije:
I.	Učiteljstvo, zbrano na XX. skupščini „Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev" dne 7. septembra 1908 v Gorici prosi in zahteva, da slavni deželni zbor:
a)	sklene k § 55. dižavnega šolskega zakona iz leta 1869 pridatek: Kot minimalni dohodki učiteljev na ljudskih šolah imajo veljati tisti dohodki, ki jih imajo pri plači in penziji državni uradniki vsakokratnega XI., X.,
IX.	in VIII. činovnega reda;
b)	naj sprejme Sppingerjev predlog, da naj država pomaga deželam sanirati deželni finance na ta način, da država prevzame polovico stroškov za ljudsko šolstvo.
II.	Od državnih poslancev pa slovensko učiteljstvo pričakuje in jih prosi, da se z vso vnemo zavzemo, da se uresničita a) in b) resoluciji.
III.	Slovensko javnost, to je časopisje in korporacije, pa prosi slovensko učiteljstvo, da pokaže naklonjenost do učiteljstva in šole ter skrb za narodno prosveto in narodov napredek s tem, da se zavzema za naše zahteve, da z resolucijami zahteva od državnih poslancev in od visoke vlade, da se učiteljstvu definitivno regulirajo plače s tem, da se jim da take dohodke pri plači in penziji, kakor jih imajo državni uradniki vsakokratnega XI. do VIII. činovnega reda.
Narodna misel.
Piše koroški tovariš.
(Konec.)
Najveselejši pojav v novodobnem kulturnem življenju Slovencev je narodno-radikalno dijaško gibauje. Zares lepe uspehe je že rodilo in duh narodni, a trezni ter delavnost, ki vlada
v vrstah narodno-radikalnega dijaštva, sta nam jamstvo, da bo mlajša inteligenca bolje nego sedanja razumevala in izvrševala svojo kulturno nalogo. Voli in navdušuje ga narodna misel, a potom izborne organizacije si je delo tako razdelilo, da najskromnejši najde svojim silam primeren delokrog. Kajpak je najti v vrstah narodno-radikalnega dijaštva še dovolj nesoglasja glede smotrov, ki ga zasleduje, ia sredstev, ki se jih poslužuje, a to je umljivo, saj si v kratkem času svojega gibanja ni moglo še priboriti popoldne jasnosti svojih načel. Zato se nam ni čuditi, ako del nar.-rad. dijaštva čuti potrebo, poudarjati, da smatra poleg narodne misli svobodno misel kot drugo vodilno idejo, prvi enakopravno in enakovredno, da stoje nekateri celo v službi izvest-nega svobodomiselnega gibanja. Nadaljuje resno in vztrajno proučavanje narodnih eksistenčnih vprašanj in potreb dovede dijaštvo gotovo do globjega razumevanja narodne misli, do spoznanja, da je v le tej edini naš spas in našo bodočnost.
Baš od slovenskega učiteljstva je spričo priznanega njegovega idealizma pričakovati, da bo od dijaštva započeto delo nadaljevalo, program le-tega razširilo in izpopolnilo, svoje bogate izkušnje in sile z istim navdušenjem in z isto požrtvovalnostjo kakor dijaštvo udinjilo narodnemu delu, proučavanju in reševanju narodnih eksistenčnih vprašanj, poglabljanju narodne misli in doslednem izvajanju narodnih načel.
Ni možno na tem mestu očrtati kulturnega delokroga slovenskemu učiteljstvu, govoriti o njega bodočih nalogah in smotrih, o sredstvih v njih dosego. Dotaknem se naj le enega vprašanja, da dokažem opravičenost svoja želje in svojega poziva po obsežnejšem, globje zasnovanem, sistematičnem kulturnem dela, U e vprašanje narodne vzgoje, j Priznajmo, da se je to vprašanje raz-merne važnosti med nami vse premalo raz-motrivalo, da se je za narodno vzgojo slovenske mladine mnogo premalo storilo.
Obsežno je vprašanje narodne vzgoje in globoko.
Prava narodna vzgoja zahteva, da vzgajamo v mladini globoko zavest odgovornosti, zavest dolžnosti v moralnem in duševnem ozira napram natodu. Ona zahteva, da ustvarimo podlago zdravemu življenskemu naziranjo 8 tem, da zbujamo veselje do življenja, vesele in pogum do dela ter globoko antipatijo do mračnjaštva in tesnosrčnosti. Dandanes mnogo pišejo o umetniški vzgoji mladine; je to samo del narodne vzgoje, zahtevajoče, da ustvarimo čim živeje stike med mladino in med ustva-ritelji in nositelji narodne kulture, to so pisatelji, pesniki, umetniki, znanstveniki, narodni prvoborilci. Mladina naj spoznava in vzljubi narodne velmože, naj se navzame njih duha in nazorov. V to svrho ji moramo podati proizvode naših pisateljev, pesnikov, umetnikov t dobri izberi, poskrbeti ji moramo zanimivo životopise, slike, kipe naših slavnih mož. Potom slik, potopisov in na izletih jo moramo se-znauiti 8 krasotami naše domovine. Trajna, globoka, požrtvovalna ljubezen do domovine in naroda mora biti sad narodne vzgoje.
Kakor je razvidno, je treba v Bvrho globje narodne vzgoje sredst v, navodil, iniciative. Od kod naj to vzamemo!?
Iz lastne moči si potrebno ustvarimo!
Menda si niti ne sanjamo, koliko sil *pi v naši organizaciji. Koliko je mladih, čilih moči, ki bi rade delale, ako bi jih kdo vodil, ako bi jim kdo odkazal delokrog. Kaj bi se potom naše organizacije dalo izvesti, ako bi se našli organizatorični talenti s potrebno iniciativo in duševnim obzorjem! Upam, da jih imamo v svojih vrstah in da stopijo čimprej na plan ter v okviru obstoječe organizacije združijo vse delavne sile v svrho smotrnega dela (v smislu pravega narodnega napredka) T znamenju narodne misli, ki jih bo vodila, da bo njih delo enotno in uspešno.
Taka organizacija bi lahko mnogo vei storila za našo samouaobrazbo in za naš ugled, da, tudi na poljudno-znanstvenem polju, na katerem je pri nas tolika suša, bi lahko kaj zglednega ustvarili, ako bi dajalo nadarjenim tovarišem, oziroma tovarišicam navodila in sredstva, da se temeljito naobrazijo in poglobe v svoji stroki da bi bili svoj čas v statiu r posebe za ta namen ustanovljenem poliuduo-zoanstvenem in narodni vzgoji posvečenem listu sodelovati in poročati o napredku na polja
Dalje v prilogi.
Priloga k 43. štev. „Učiteljskega Tovariša", dne 23. oktobra 1908.
vzgoje in vede ter učiteljstvo v njegovem stremljenju po naobrazbi voditi in zanesljivo informovati
Dovolj naj bo za danes lepih načrtov in upogledov v bodočnost. Znabiti ni več daleč čas, ko bo treba podrobneje, natančneje izpre-govoriti o velikih nalogah, ki čakajo slovenskega učiteljstva.
Eno pa bodi za nas že danes jasno.
Narodna misel naj bo zanaprej edina naša voditeljica pri vsem našem delovanju, bodisi v šoli ali izven šole, bodisi na kulturnem ali politiškem polju. Lahko smo uverjeni, da pride potem novo življenje v naše vrste, zakaj narodna misel, to je misel krasna, velika in globoka, ki nas bo dvigala in navduševala.
Ona bo rešilka naroda iz njegovega bednega sedanjega položaja. Nje sugestivni sili se trajno ne more nihče ustavljati. Nerazumljiva je le-ta sociološkemu spoznanju, ne moremo si je tolmačiti z nam poznanimi sociološkimi zakoni, a znamo, da če se ji udinjimo, slušamo glas narave, ki najde vedno sredstva, da okuženi in bolni organizem zopet ozdravi. Baš ta sugestivna, magična sila ideje, ki bo prejali-slej navzlic vsem oviram zanesla narodno gibanje v najširše sloje narodove, opravičuje naš optimizem, prepotreben posebno nam obmejnim Slovencem, da ne izgubimo poguma spričo sedanjega našega žalostnega položaja.
Učiteljstvo je poklicano, da se postavi na čelo narodnemu gibanju. Dogodki zadnjih dni morajo zapustiti v slehrnem slovenskem učitelju trajno sled, v slehrnem zbuditi smisel za narodno delo; biti morajo začetek narodnega preobrata v slovenskemu učiteljstvu. Prvi pozitivni uspeh započetega narodnega gibanja obstoj v tem, da se vsi oklenemo z vso vnemo in požrtvovalnostjo našega edinega obrambnega društva „Družbe sv. Cirila in Metoda", od katere pričakujemo obmejni Slovenci vedno krepkeje in izdatneje podpore v hudem našem boju. -Slehrnega tovariša in slehrne tovarišice narodna dolžnost je, da pristopi družbi kot član in zanjo ob vsaki primerni priliki poagi-tuje. Koder obstojajo podružnice, dajmo ji posvetiti svoje sile; koder bi lahko obstojala, pa je ni, dajmo jo ustanoviti. Dajmo pa tudi v društvu poudarjati zgolj narodni moment, da se izognemo prepiru in sovraštvu, ki je uspešnemu narodno-obrambnemu delu na kvar. Naročajmo in širimo družbino glasilo „Slovenski Branik", na kateregn bi naj bil naročen vsak Slovenec, ter dopisujmo mu. Znajte : vsak korak, ki ga storite v korist „Družbe sv. Cirila in Metoda", storite v korist obmejnih svojih bratov, ki ram bodo hvaležni in vam bodo vračali milo za drago.
Kličem vam, tovariši in tovarišice: V znamenju narodne misli na delo!
V znamenju — miru in sprave!
Kakšne pojme o miru in spravi ima naše vodilno katoliško časopisje, naj dokažejo notice, ki jih brez vsake opazke priobčujemo na tem mestu. Te notice se tičejo — učiteljstva!
„Domoljub" z dne 15. oktobra 1908: Kri za svobodno šolo! Pri letošnjem zborovanju učiteljske „Zaveze" v Gorici je poročal nadučitelj Franc Silvester o narodnonaprednem učiteljstvu in klerikalizmu. To poročilo, ki je prinaša zadnji „Učiteljski Tovariš", ni nič dru-zega kakor bridka tožba, s katero skuša znani Silvester samega sebe oprati in postaviti pred svet kot nedolžnega angelčka. In pri tem pripoveduje zgodbe in omenja stvari, da moramo vprašati prav posebno liberalne učiteljice, ki so poslušale tisti govor: „Ali vas ni bilo nič sram? Ali res ne?" In ohladil si je Franc Silvester svojo jezo nad klerikalizmom in na koncu svojega govora je pozval vse učiteljstvc, da bodi njih armada pripravljena, pa žrtvuje vsak čas, če bo treba „tudi svojo srčno kri za največja svoja ideala: za svobodno šolo in za svobodno učiteljstvo." To si mi zapomnimo, in tudi vi, krščanski starši, zapomnite se te besede: učiteljstvo naj bo zmiraj pripravljeno, da prelije, če bo treba, tudi svojo srčno kri za svobodno šolo, to je, za brezversko šolo. Primereu odgovor bo dobilo liberalno učiteljstvo od ljudstva samega, ki bo tudi, če treba, prelilo svojo srčno kri za krščansko šolo. Se vam bo že še posvetilo, učiteljski snopoglavci! In v družbi takega Silvestra, ki je pozival vse učitelje in učiteljice
na boj za svobodno, brezversko šolo, se je dobro počutil tudi okrajni šolski nadzornik, Finžgar.
„Domoljub" z dne 15. oktobra 1908: Glasilo liberalnih učiteljev „Učiteljski Tovariš" poživlja v eni zadnjih številk skoro kar naravnost na umor dr. Lampeta. Ca-dili smo se, kako je mogel državni pravdnik, ki ima jako pazno oko ob drugih prilikah, pustiti to grožnjo tiskati, ne da bi bil hujskajoči dopis zaplenil. Kaj naj rečemo o učiteljstvu, ki odobrava pisanje takega nesramnega lista. Povedali bomo našim poslancem in tudi slovenskemu ljudstvu, naj nima najmanjšega stika z uči-teljstvom, ki podpira ta list ali se strinja z njegovo pisavo.
„Slovenec" z dne 19. oktobra 1908: Novi Bog. Filozofov našemu liberalnemu učiteljstvu ne manjka; če niso modri, so vsaj izvirni. V zadnjem „Tovarišu" razglablja neki „Koroški tovariš", ki pa najbrže ni ljudsko-šolski učitelj, ampak na lestvici mladinskih vzgojiteljev nekoliko višji, o narodnosti. Je ravno zdaj taka moda. Ta človek meni, da ni smeti biti ne svobodni, ne nesvobodni mislec, v narodni misli pa je že zapopadena svobodna misel in obenem krščanstvo. Res. „prižgal si mojster, žar mi nove luči I" . . , Zelo široka je narodna misel, ne da se tajiti. V njej je rešitev vseh kulturnih, socialnih, moralnih, plemenskih in verskih vprašanj. Samo nekaj narodna misel ni — namreč klerikalna. In vendar je krščanska. Ona je vdrugič vteleseni Kristus. Kajti ona šele nas uči, kaj je pravzaprav krščanstvo: samospoštovanje in ljubezen lastne božanstvene narave . . . Nismo se motili: v sedanjih resnih časih smo vedeli, da nas bo vsaj „Učiteljski Tovariš" še vedno zabaval.
„Slovenec" z dne 19. oktobra 1908: Nadučitelj Silvestrov v črnem vrhu, ni bil discipliniran, kakor se govori po Vipavskem, ker je baje otroke zlorabljal, ampak je bil od deželnega šolskega sveta kazensko prestavljen iz črnega vrha, oziroma zdaj le kot nadučitelj od tam odstavljen, zaradi njegovega obnašanja v šoli in izven šole, zlasti zaradi nekih preiskav, v katerih je kazal, da rabimo mil izraz, temeljito nepoznanje vzgo-jeslovja. Nam je žal, da se je sin tako vrlega in spoštovanega moža, kakor je njegov oče, po liberalnem hujskanju dal tako daleč zapeljati. Učitelj, ki vedno le „Narod" in „Učiteljskega Tovariša" bere, pride tako daleč. „Učiteljski Tovariš" je tako predrzen, da celo naravnost hujska učiteljstvo, naj se s silo iznebi dr. Lampeta, češ, da „mora pasti žrtev!" Naravnost k poboju hujska učiteljski list. Mi se le čudimo, kako je moglo državno pravdništvo, ki tako pridno konfiscira časopise, ako kaj napišejo zoper nemško blago, pustiti, da je izšel v „Učiteljskemu Tovarišu" poziv k umoru! To liberalno časopisje zmeša mlade ljudi, in ne bo prej bolje v učiteljskemu stanu, nokler se učiteljstvo ne odpove takim svojim zapeljivcem. Silvester, namesto da bi lepo priznal, kar je zakrivil, pa igra zmagoslavnega viteza in v „Učiteljskem Tovarišu" se proslavljajo njegova žalostna junaštva. Na ta način seveda se ne dela za korist učiteljstva, ampak se mu najbolj škoduje.
Kakšne pravice si prila-stuje c. kr. orožništvo v Istri.
Pred nedolgim časom je prišel e. kr. orožnik k učiteljici na italijanski šoli pri sv. Luciji. Zažugal ji je, naj nikar tako ostro ne kaznuje otrok v šoli, naj jih namreč ne pridržuje čez poldne v šoli. Otroci so zaraditega lačni in starši se pritožujejo. Ako bo še nadalje tako postopala, bo imela z njim opraviti. Učiteljica se je vendar zavedala svojih dolžnosti in pravic. Pritožila se je pri c. kr. okrajnem šolskem svetu in s tem dosegla, da je bil do-tični orožnik prestavljen.
Še bolj interesanten slučaj se je prigodil v dolinski županiji v času letošnjih počitnic. Nekdo je obdolžil učitelja, da je preklinjal v šoli. C. kr. orožnik je napravil takoj proti temu učitelju disciplinarno preiskavo. Hodil je od hiše do hiše izpraševat šolske otroke. Dobil je nekatere, ki so temu pritrdili, a njega ni to nič brigalo, da so nekateri med temi, ki niso nikdar hodili in še danes ne hodijo k onemu j učitelju v šolo. Orožništvo je naznanilo c. kr. j
okrajnemu glavarstvu, to c. kr. šolskemu svetu in ta c. kr. okrajni sodniji, in tako se še danes ta štrena meša in voila. Zamalo se je to zdelo učitelju, zamalo se je to zdelo krajnemu šolskemu svetu in pritožila sta se oba pri c. kr. okr. šol. svetu, a še zamanj dostojno se je zdel to „Slovenskemu učiteljskemu društvu v Istri". To je naznanilo c. kr. okrajnemu svetu in deželnemu orožniškemu poveljstvu, da je c. kr. orožništvo v Boljuncu kršilo deželne in državne šolske zakone, ker orožništvo ni pooblaščeno in usposobljeno za to, da bi vršilo disciplinarne preiskave proti učiteljstvu. Zaraditega je zahtevalo, da poskrbe pristojne oblasti, da se ne bo to nikdar več ponovilo in da dobi učiteljstvo za ta slučaj primerno zadoščenje, čujemo, da je okrajni orožuiški stražmojster zaraditega nekaj preiskoval in izpraševal, ali -so to orožniku starši ali otroci na njegova vprašanja pritrjevali. Mi povemo k temu le to, naj je bilo kakor hoče: orožnik nima po obstoječih zakonih pri tem ničesar opraviti. Tudi čujemo, da se je dotični orožnik izrazil, da je on nekaj po-zvedel, a nekaj da je dostavil pišoči stražmojster. Iz tega je razvidno, kako zanesljiva so taka orožniška poročila, naznanila in ovadbe.
Najbrž je zaraditega prestavilo orožniško poveljstvo onega orožnika iz koperskega okraja nekam v tržaško okolico. S tem se nam zdi, da so udarili po sedlu namestu po konju, kaznovali so puško namesto lovca, ker orožnik je najbrž delal le ono, kar mu je veleval stražmojster in ker mu ni zadostil, je dostavljal še sam. Zaraditega ne šteje učiteljstvo to kot nikako zadoščenje in vso zadevo predloži v presojo domobranskemu ministru. Ker je pa mogoče, da se je kaj takega tudi drugod zgodilo ali se pa še godi, prosimo, da naši somišljeniki to objavijo v stanovskem listu. Ne moremo pa zamolčati dobrega sveta, ki ga je dala .Občinska uprava", namreč: Preden kdo govori z orožnikom, naj pokliče zraven zanesljivo pričo, da tako zabrani dostavljanje pišočemu stražmojstru.
Iz naše organizacije.
Skupne zadeve.
Jnbilejska samopomoč. Prav počasi kapljajo doneski za zadnja dva smrtna slučaja. 54 članov je, ki še niso poravnali za slučaj Abram, kaj pa šele za slučaj Božič!
Prosim, ne obtežujte posla in ne delajte nepotrebnih skrbi! Zopet so pristopili trije člani, tudi nekateri so obljubili, poslal sem jim položnice, naj se torej podvizajo 1
Predsednik.
Kranjsko.
Učiteljsko društvo za kranjski šolski okraj zboruje v ponedeljek, dne 2. novembra t. 1., ob 2. uri pop. v prostorih dekliške šole v Kranju.
Dnevni red:
1.	Poročilo posameznih poročevalcev o izvenšolskem delovanju.
2.	Samopomoč v bolezni, predava predsednik Fr. L u z n a r.
3.	Predlogi in nasveti.
K mnogobrojni udeležbi vabita
odbor in socialni odsek.
Štajersko.
Slovenjebistrlsko učit. društvo zboruje 5. novembra t. 1. ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani hotela „Avstrija" v Slov. Bistrici s sledečim vzporedom:
1.	Dopisi (takrat velevažni).
2.	Poročila delegatov „Zaveze". Tovariša Krotky in Kokl.
3.	Socializem in šola. Govori bivši učitelj, g. Kitek, žel. uradnik.
4	Naša naloga glede izvenšolskega delovanja v prihodnjem šol. letu. Medsebojni razgovor z uasveti itd.
5. Slučajnosti.
Po obedu ravnotam pevska vaja.
Pod prapor, kdor še ni popolnoma ob stanovsko zavest!
J. Kokl, t. č. predsednik.
Učiteljsko društvo za ptajskl okraj je zborovalo 1. t. m ob obilni udeležbi.
5	pozdravom na navzoče otvori tovariš predsednik zborovanje, posebe pa pozdravi tov. T. Weinharta iz Domave, ki je zopet vstopil v naš društveni krog, nadalje tovariša Goloba Josipa iz Št. Janža n. D. p., Kožuha Antona iz Majšberga in Planerja Drsgotina iz Cirkovc, ki so nanovo pristopili k društvu.
Tov. predsednik naznanja, da se tov. ravnatelj M. Nerat zahvaljuje za sožalje, ki mu ga je naše društvo izreklo ob izgubi njegovega blagega sina Miroslava.
Po razgovoru o različnih šol. vprašanjih, nam poroča tov. Kavkler o zbirki normalij, indeksu in o vzornem šol. redu.
Tov. Šorn kot zastopnik učiteljstva r okr. šol. svetu naznanja, da se je zavzel za prepotrebno regulacijo učiteljskih plač tudi ptujski okr. šol. svet, ki je tozadevno resolucijo poslal štaj. dež. odboru.
Ker je ptujski „Štajerc" v predrzno laž-njivem članku napadal učiteljstvo, poudarjajoč, da je ono provzročilo izgrede v Ptuju dne 13. septembra, je treba, da se dotični članek popravi. V to svrho se izvoli deputacija, ki ima nalogo, da gre k predsedniku okr. šol sveta in prosi, da pošlje okr. šol. svet uradni popravek na uredništvo „Štajerca".
Izrekla se je želja, da izreče društveno vodstvo tov. E. Adamiču v imenu društva sožalje zaradi nesrečnega dogodka 20. septembra, ki mu je vzel dragega bratca Ivana.
Tovariši in tovarišice, na snidenje pri prihodnjem zborovanju dne 12. listopada!
Goriško.
Tolminskega učiteljskega drsštva občni zbor se je vršil v nedeljo, 18. t. m., v Kobaridu. Zbralo seje 37 tovarišev in tova-rišic. Teh je bilo malo ; sploh je pa bila udeležba dobra, čeravno smo pogrešali marsikaterega tovariša.
Predsednik tov. Kenda pozdravi zboro-valce in predstavi vlad. zastopnika g. dr. Vo-dopivca. Nato se spominja z navdušenimi besedami jubileja Nj. Veličanstva, ki se mu odpošlje vdanostna brzojavka.
Tov. Kutin prečita tajniško poročilo, sestavljeno jako natančno. Poročilo obsega mar-sikako praktično navodilo posebno mlajšemu učiteljstvu, zato naj bi se priobčilo v „Učit. Tovarišu". Prav je, da je bila v poročilu tudi zaslužena graja tistemu, ki je lani nesel na okr. šol. svet, kar se je pri obč. zboru govorilo. Je že prav, da pride nadzornik k obč. zboru, toda samo kot društveni Član, drugače ne. Letos ga pa ni bilo, čeravno je bil vabljen. Tudi prav! Ampak ust se nam ne bo mašilo s tem, da preganjate tovariše, ki se upajo ziniti pri obč. zboru, kakor ste lani napadli tov. Stresa. Tempi passati, gospodje birokrati!
Iz blagajnikovega poročila smo posneli, da je kasa — prazna. Nekoliko smo jo napolnili koncem zborovanja, ko smo vplačali zastalo udnino.
Razprava o delovanju naših zastopnikov je bila precej živahna. Še bolj bi bila, ako bi si vsak upal povedati, kar ga teži. Osmelil se je pa tov. K. in izvajal:
Lansko leto je bil premeščen tovariš H. iz Tolmina na potov, šolo Log-Strmec vkljub težki bolezni, čeprav je prosil, naj ga puste v Tolminu, in priložil prošnji zdravn. izpričevalo. Nadzornik mu je rekel, da mora iz Tolmina zato, ker se ne vede dosti vljudno proti njemu! Vemo pa, da se je H. vedno dostojno vedel, vršil vestno svojo dolžnost v šoli in bil pri ljudeh priljubljen. Toda klanjati se ni znal, zato marš iz Tolmina. Po nadz. besedah se ne sme nadejati, da bi še kdaj prišel v Tolmin ali okolico. — K. je vložil proti premestitvi rekurz; prvo nadzornikovo vprašanje je bilo, kdo ga je napotil in kdo mu je sestavil utok. Bilje pooblaščen povedati, da mu je nasvetoval tov. Kenda. Tega je potem nadzornik o prvi priliki napadel, da hujska in šunta učiteljstvo ! Tri mesece ni bilo o rekurzu ne duha ne sluha, a bolni učitelj je moral opravljati težavno potovalno službo. Potem je prejel nekega dne v zavitku — suho prilogo k rekurzu (dekret premestitve) brez vsakega pojasnila. Tako se postopa s pridnim, mladim učiteljem, ker si upa z lastno glavo misliti! Pred par leti pa je služboval v Tolminu tovariš žalostnega spomina, ki je delal sramoto učiteljstvu. Pri vsem tem je bil Benjamin persona grata pri predstojnikih. Ali morda zato, ker je hodil tovariše denuncirat in je bil agent za znamenito zaupnico prežalostnega spomina, zaradi katere se danes kesa 99% učiteljev, da so jo podpisali? — Zato je stavil tov. K. na zastopnika sledeča vprašanja:
1.	Zakaj je bil Hude premeščen v Log vkljub zdravn. izpričevalu?
2.	Ali je bil res premeščen zato, ker se ni dovolj ponižno vedel proti nadzorniku?
3.	Ali sme tovariš tovarišu dati praven nasvet, ko se mu zgodi krivica, ali je to že „hujskanje" ?
4.	Kje leži Hudetov rekurz od meseca aprila in kdaj bo rešen ?
Zastopnik učiteljstva tov. Dominko pojasni, da je bil v Logu učitelj M. bolan, in smo ga morali premestiti. Ker je Log važna postojanka, smo morali poslati gor dobrega in sposobnega učitelja. Tak učitelj je tov. Hude, zato smo ga poslali tja Zastopnika učiteljstva sta tudi menila, da bolezen ni posebno huda. (Zato kompetenten zdravnik !) Pri seji se ni prav nič govorilo o kakem nedostojnem vedenju.
Tov. K. pravi, da mu to pojasnilo ne zadostuje. Učit. zastopnika morata stati na stališču, da se ugodi učitelju, ki kaj prosi na podlagi zdravn. izpričevala. Tu pa ste zdravniško izpričevalo popolnoma prezrli. — Torej Dominko trdi, da so poslali Hudeta v Log, ker je doberin sposoben, a nadzornik je rekel temu, da mora v Log po lastni krivdi, zaradi nedostojnega vedenja. Ako jo tako, potem govori eden neresni c o. Ali je govoril nadz. neresnico ? Zast. Rakovšček namreč potrdi, kar je navedel tov.
Dominko. Prejšnji Hudetov voditelj Kašca potrdi navedene pritožbe in pravi, da se je Hu-detu zgodila velika krivica. Učiteljstvo takega postopanja ne srne mirno trpeti. Poživlja zastopnika, naj energično čuvata učiteljske pravice; temu se navzoči soglasno pridružijo. Na 3. in 4. točko ni bilo odgovora!
Jako lepo je bilo poročilo tov. Rakovščka o postopanju učitelja, ki pride v disciplinarno preiskavo. Upamo da tudi on, priobči svoja izvaianja. — Predlagal je resolucijo za javno kvalifikacijo in disciplinarni zakon. Brez disciplinarnega zakona delajo z nami, kar hočejo. Oboje sprejeto.
Slednjič smo sprejeli predlog, da se obhaja prihodnje leto društvena 25-letnica in se v tej priliki odkrije v Kobaridu spom. plošča tov. in skladatelju, pok. H. Volariču.
Tov. Mikuž se je spomnil žrtev 20. septembra, a tov. Kokola nesrečnega tov. za katerega prosi „Učit. Tovariš". Nabrali smo zanj lepo vsoto 41 K, ki naj bo dokaz srčnega sočutja in kolegialnosti. — Kokole nam je tudi poiasnil plačevanje raznih taks in napoved za ostbno dohodnino. — Privolitvi je bil izvoljen ves dosedanji odbor.
Po zborovanju smo imeli skupno kosilo pri „Fedrigu", kjer so nas prav dobro postregli. Marsikatera pesem je zaorila v veselo razvedrilo. Bili smo vsi ene misli, enega duha. Tam smo tudi prejeli brzojavni pozdrav tov. Vrtovca.
Veselih src smo se razšli z nado, da se kmalu zopet vidimo.
Srednješolski vestnik.
** Umlrovljen je na lastno prošnjo profesor na dižavni gimnaziji v Celovcu dr. Jakob Sket.
* * Madjarska niž|a gimnazija t Osjeku. Ravnateljstvo ogrskih državnih železnic ustanovi v Osjeku madjarsko nižjo gimnazijo, Živelo vladanje Rauchovo. tega — po zatrdilu Frankovcev — prvega hrvaškega bana!
** Mestni dekliški licej v Ljubljani. Deželni šol-ki svet je potrdil, da smejo profesorji na ljubljanskem učiteljišču Fr. Orožen, dr. Fr. Ilešič, dr. Iv. Orel pa učitelj glasbe A. Dekleva v tem šol. letu poučevati na mestni višji dekliški šoli in na mestnem dekliškem liceju.
** Osebna vest. Prof. kandidat Matko Dolenc je dobil mesto suplenta na državni gimnaziji v Trstu.
** Na gimnaziji v Ptuju se napadajo slovenski učenci od Nemcev pred očmi profesorjev, ki ne branijo Slovencev. Slučaj: Dijak II. razreda Skuhala je bif med odmorom na dvorišču tepen od dijaka Kalba, sina poštnega kontrolorja, pred očmi razrednika Capilarija. Kalbu se ni nič zgodilo.
** Stavka srednješolcev. V Libercah na češkem stavkajo s privoljenjem staršev srednješolci, ker jim naučna uprava ne da boljših učnih prostorov.
Književnost in umetnost.
Dijaški almanah 1908.—1909. Izdala eksekutiva slov. narodno-radikalnega dijaštva. Lepo sestavljen koledar z zanimivo in bogato drugo vsebino je vreden vsega priporočila.
Narodno vprašanje in Slovenci. Spisal E. K. — Knjižica časopisa „Naprej!" v Ljubljani. XI. zvezek. Cena 24 vinarjev. Več prihodnjič.
Računice. Pred kratkim so nam vendar enkrat aprobirali računice izborne metode g. profesorja Luke Lavtarja. Njegova metoda, res preizkušena tudi na ljudskih šolah po njegovih učencih, olajša učitelju pouk in dela otrokom veselje, ker ti razvijajo računanje takorekoč sami, učitelj jim daje tuintam le takt, če se sme tako reči. Takih računic smo bili tako potrebni kakor riba vode. Zdaj smo vendar dosegli to prepotrebno preosnovo računic, selimo po njih, zlata so vredne. Uvedimo Lavtarja r vse ljudske šole? na delo naprej!
Fran Kranjc nadučitelj.
Kulturno delo.
+ Prvo umetniško razstavo v Dalmaciji so pretekli teden otvorili v Splitu.
-f- Novo podružnico družbe sv. Cirila in Metoda so ustanovili na Viču pri Ljubljani.
-+- XXXI. javna IJndska knjižnica „Prosvete" v Dragi na Kočevskem so otvorili v nedeljo 11. oktobra Knjižuica šteje 90 izbranih knjig. Ker je Draga narodno ekspo-niran kraj, je želeti, da knjižuica najlepše uspeva. Zato se obrača odbor „Prosvete" do slovenske javnosti s prošnjo, da se spominja knjižnice s kako podporo v denarju ali knjigah.
+ XXXII. javna ljudska knjižnica „Prosvete" se otvori prihodnji teden v Ratečah na Gorenjskem Obenem se znatno izpopolni že obstoječa knjižnica v Kranjski gori.
-f- Slovenska Matica. — 161. odbo-rova seja. — Predsednik nasvetuje, da bi se Matica letošnjega 20. septembra spominjala z literarno ustanovo. Principialno se pritrdi nasvetu, ki se odkaže gospodarskemu in knjižnemu odheku v proučevanje. Umrlemu uteme-
ljitelju Slov. Matice, dvornemu svetniku Jos. Sumanu, napiše prof. Pleteršnik življenjepis. Matica je priredila Trubarjevo akademijo. Poročilo o knjigah, ki izidejo pred Božičem, se vzame na znanje. Določijo se slike za II. del Kamniških Alp — Sklepa se o došlih rokopisih. Pritrdi se predlogu knjižnega odreka o knjižnem programu za 1. 1909. (Koroška, OnS-gin, Hrv. autologija itd.); zbrati bo še ohranjene ljudske tradicije o francoski dobi. — Zemljevid je rokopisno malone izdelan. — Pleteršnikov slovar bo v svrho tehniškega slovarja do konca oktobra ekscerpiran. — Tajnik poroča o internih zadevah, o premembah pri poverjeništvih in prirastku na knjigah. Članarino za 1.1. je dosle plačalo 2623 članov.
Politiški pregled.
*	Državni zbor. Z Dunaja poročaja, da se državni zbor sestane med 10. in 20. novembrom.
*	Deželni zbori. Dopolnilne volitve v kranjski deželni zbor iz splošne kurije v kme-tiških občinah so razpisane na 14. decembra, za Ljubljno pa na 22. decembra. — Mestu Gradcu je odobril štajerski dež. zbor 14 milijonsko posojilo in načrte stavb, za katere se to posojilo porabi. Nadalje je sklenil, izpreme-niti počitnice na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru; zagotoviti deželi svobodno razpolaganje z vodnimi silami; ustanoviti učne tečaje za okrajne in občinske funkcionarje. Na predlog poslanca barona Rokitanskega je deželni zbor pozdravil aneksijo Bosne in Hercegovine ter poslal cesarju čestitko. — Šolski odsek tirolskega dež. zbora je sprejel novi zakon glede izboljšanja plač učiteljstvu. Učiteljske plače se določijo po stopnjah od 1000 do 2900 kron. Učiteljice so enakopravne z učitelji. — Češki in goriški deželni zbor je vlada odgodila. Zadnji bo baje v kratkem razpuščen.
*	Ljubljana dobi samoslovenske ulične napise. Deželni odbor kranjski je dobil svoječasno pritožbo ljubljanskih Nemcev proti samoslovenskim napisom. Od strani dež. odbora torej ni nikake zapreke več, da dobi Ljubljana samoslovuuske napise.
*	Volitve v Istri. Politiško društvo za Hrvate in Slovence v Istri proglaša za volitve v deželni zbor v kmetiških občinah te-le kandidate : Matko Mandič, poslanec, dr. červar, odvetnik, dr. D. Trinajstic, odvetnik, Avgust R a j č i č , nadučitelj, Z. Sancin, kmetiški učitelj, dr. I. Zuccon, odvetnik v Pulju, Luka Kirac, župnik v Ližnjanu, A. Andrijčič, um župnik, in S. Kozulič, posestnik v Malem Lošinju.
*	Jezikovni zakon za Dalmacijo.
Načrt jezikovnega zakona za Dalmacijo je že prispel na Dunaj. Ministrski predsednik baron Beck si bo sedaj prizadeval, da izravna razliko v mnenju in zahtevah med dalmatinskimi strankami.
*	Vojne priprave v Dalmaciji. V
Hercegonovi je prispel parnik „God6l6„ z enim bataljonom vojakov 22. pešpolka in 23. bram-bovskega polka iz Zadra in Sibenika. Vojaštvo je namenjeno, da se izuri za železniško službo na progi Zelenika-Sutorina. Zuačilno je, da so bili pri brambovsem oddelku novinci še v civilnih oblekah. Ukaz za odpotovanje je namreč došel tako naglo, da ni bilo časa novincev preobleči. — V vojaških krogih se zatrjuje, da namerava vojna uprava ustanoviti dva nova voja s sedežem v Sarajevu in Mostaru. Dalmacija se prikopi v severnem delu sarajevskemu, v južnem delu pa mostarskemu voju.
*	Posledice vojaških vaj. Povodom zadnjih vojaških vaj pri Vesprimu so vojaške čete napravile na kulturi in polju škode 400.000 kron. Škoda je že poravnana.
*	Na Balkanu. V Črai gori so se z vso resuobo začeli pripravljati za vse eventual-nosti. Predvsem misli vlada na to, da spravi domov vse Črnogorce, ki so sposobni za vojsko, a žive v inozemstvu. V ta namen si namerava vlada dobiti večji kredit, da se povrnejo vra-čujočim se potni stroški ter se jim tudi preskrbi zaslužek v domovini. Za prevoz izseljencev namerava črnogorska vlada kupiti posebno trgovsko ladjo. Ako se ta akcija posreči, bi mogla črna gora postaviti na bojišče 70.000 mož. Vojno ministrstvo ima 150 000 pušk novejšega sistema, ki jih je dobila večinoma iz Rusije. Te puške se razdele med mejne kor-done. Vojno ministrstvo ima vse tako pripravljeno, da se mobilizacija črnogorske armade izvrši v dveh dneh. Žene se organizujejo za donašanje živil in streljiva. Vsak hip pričakujejo v Cctinju prihod 120 brzostrelnih topov najnovejšega sistema, ki jih je podarila Rusija. Ltotako prispe kmalu v Bar 50 strojnih pušk Rusija da nadalje na razpolago sanitetni oddelek „Rdečega križa". — Vočigled nevarnosti, ki grozi srbskemu elementu, so se pomirile v črni gori polit, stranke, ki so si bile dosedaj v laseh. Dosedaj neizprosni nasprotniki se čutijo danes brate in člane ene matere. Danes ni v črni gori več niti narodne stranke niti raznih opozicionalnih strančic. Vsi Črnogorci so se složili v euo politiško narodno skupino. Najhujši opozicionalci se objemajo z ministri in drugimi vladnimi pristaši. Tej hipni spravi črnogorskih strank se pripisuje velika važnost, člani današnje vlade so postavili najvažnejša drž. mesta svoje dosedanje nasprotnike, da pokažejo s tem svojo odkritosrčno spravljivost. — Rai-
draženost proti Avstro-Ogrski narašča. Iz vse dežele prihajajo neprestano deputacije h knezu, ki jim zatrjuje, da se bo storilo vse, da se varuje hudo ogroženo srbstvo. Neki deputaciji je rekel knez: „Avstrija je velika in močna, Črna gora pa je majhna. Vse bomo izgubili, le časti ne. Zanesite se name, bodite mirni ter čakajte, da vas pokliče domovina." — Skupščina je imela izredno sejo, v kateri se je soglasno dovolil vojni proračun. Odkar je prišel srb>ki poslanik v Cetinje, se vrše ,vsak dan konference o skupni akciji Srbije in črne gore.
—	V Srbiji raste razpoloženje za vojuo proti Avstriji. Minister za zunanje stvari dr. Milo-vanovič je z orijentnim ekspresnim vlakom odpotoval v inozemstvo ter se je najprej podal v Berlin. Pred odhodom je prišel na kolodvor angleški poslanik Whitehead, ki se je z ministrom živahno razgovarjal, pozneje se mu je pridružil tudi francoski diplomatični poslovodja de France. — Od načeluikov strank se Pasic poda v Petrograd. Stoja Novakovič pa v Carigrad. Potem odpotujejo Ljuba Stojanovic v Rusijo, dr. Velkovic v Pariz in Giga Gecič v Rim. — Bojkot avstrijskega blaga v Turčiji se izvršuje vedno občutneje. — Bolgarski knez bo krouan za kralja najbrže koncem novembra.
—	Zagotovljeno je, da se bo vršila konferenca velevlasti zaradi dogodkov na Balkanu. — Ve-levlasti vplivajo na Srbijo, naj mirno počaka konference.
* Disciplina v angleški vojni mornarici. Angleško admiralstvo je izdalo poročilo, da je bilo v minolem letu skupno priso-' jenih 119.350 kazni podčastnikom, pomorščakom in mornarjem na angleških vojnih ladjah.. Ker je na vseh ladjah 111.838 mož, pride povprečno na vsako osebo po ena kazen. Vojaških kazenskih razprav je bilo 202.
Vestnik.
Trikratni napad v enem letu. Vestno izkazovanje šolskih zamud privabi torej napade na učitelja s kamenom in psom. To se mi je prigodilo, hodečemu po izprehodih, vse trikrat ob nedeljah med 4. in 6. uro popoldne pri belem dnevu. Poščuvan pes me je popadel do krvi na levi nogi, ko sem se voi.il na bici-klju, da se mi je rana še-le v petih tednih zacelila. Ker sem se vozil po državni cesti, ki drži na Grosuplje, nisem slutil nobene nevarnosti, zato sem pa tudi posestnika psa takoj ovadil orožnikom. S kamenom oblučan odzadaj sem bil od fantičev v starosti 16. do 19. let. vselej od drugega in to v bližini 100 korakov od vasi G. in Š Zadnji omilovan slučaj se je dogodil dne 13. septembra 1.1. po mladeniču, ki je šel opit z božje poti pri sv. Luciji na Dolih domov v vas V. V tej vasi se je prav tisti čas hudo ropotalo in rotilo zoper mene, ker sta morala dva kraetiča plačati nekaj kronic globe zaradi šolskih zamud v pretečenem šolskem letu. Ne morem si drugega misliti, kot da ga je k temu slučaju privedla hujskarija čez učitelja. Saj se ne spominjam, da bi bil komu le las zakrivil. — Službujem z dvema učiteljicama na trirazredni ljudski šoli tukaj že osmo leto, seveda v ljubljanski okolici. Moj prednik, dober mož, morebiti predober, je služboval na tem mestu zdržema 32 let. Le to napako je imel, da ni otroka izkazal pri zamudah, ako ni imel deset neopravičeuih zamud v mesecu. Dokaz so mi stare razred niče, dokaz tudi, ker sem služboval v njegovi dobi v sosednem šolskem okolišu 15 let. Spominjam se, da so govorile žene na barju pri sušenju šote one iz okoliša R. : „Naši otroci morajo vsak dan v šolo, jih ne smemo jemati s seboj na barje, drugače nastopa takoj kazen." A one iz mojega sedaujega okoliša pa: „Pri nas je pa vseeno, če ga tudi ves teden ni v šolo, nič ne reko učitelj." Zato pa sedaj nad menoj maščevanje, ko bi rad uvedel redni šolski obisk. A čislani tovariš, ki deluje na mojem nekdanjem mestu, še zmeraj ne verjame, da ima po mojih zaslugah še dandanes tako redni šolski obisk in je, kakor vidim, le sam nase ponosen, da mu otroci jako redno dohajajo v šolo. — Ko sem bil nastopil sedanjo službo, je bilo treba izkazovati mesečno zaradi zamud ne manj od 80 do 110 otrok. A sedaj se je število reduciralo na 40 do 60 na mesec. Saj je znano, da tukajšnjo šolo obiskuje vsak dan 352 otrok in ponavljalno 42. Poučuje se vsak razred v višji in nižji skupini; to je trirazrednica s šestimi skupinami. Prostorov primanjkuje v toliki meri, da se slednji dan presedajo otroci na one sedeže, kjer kdo izostane. — Za razširjanje šole se že dreza neprenehoma štiri leta, a še ni znano, kdaj nastaue štirirazrednica. V taki gneči poučevati so prvič zaželeni uspehi nedosegljivi, drugič trpi učiteljstvo neorenesljivo — Stojim na pragu, da ga prestopim in grem v pokoj, a ljubezniva draginjska doklada me moti. ker bi mi ne bila v pokojnino šteta pred regulacijo, da ne izpraznim mesta mlajši moči. Baš čitam, da se deželni zbor z volitvami popolni še-le 14. in 22. dne decembra t. 1. čudno, da niso naredili volitve še-le na novega leta dan 1909. Bog bodi milcstljiv tej počasnosti ! Saj sem že utrujen od trpljenja, kakor konjska para, ki ne čuti več trdega biča.
Štiridesetletni k.
Gospod Janko Nepomuk Jeglič, in terimistični voditelj na II. mestni šoli, je čutil potrebo, da se je v svojem poročulu „Slovencu" o izidu volitve v c. kr. mestni šolski
svet v svoje sebične namene dotaknil tudi tovarišev Dimnika in Jelenca. Oba ta dva tovariša sta z g. Jegličem vedno vljudno in kole-gijalno občevala in tudi pri tej volitvi mu nista dala povoda, v politiškem listu nastopati proti njima. Tovarišu Dimniku podtika g. Janko naravnost neresnico, da ne rabimo ostrejšega izraza. G. Nepomuk piše namreč: „Gospod Jakob Dimnik so rekli smehljaje provizoričnemu voditelju: Nepomuk, zastonj je ves tvoj trud, nič ne bo s tvojim kandidatom." Pooblaščeni smo v imenu tovariša Dimnika izjaviti, da s o vsetebesede — od prve do zadnje — izmišljene. Stvar je bila pa taka-le : Gospod Janko vpraša tov. Dimnika : „No, kaj misliš, kateri kandidat bo zmagal, moj ali tvoj?" Tov. Dimnik mu pa odgovori: „Bomo videli, sicer pa jaz nimam svojega kandidata." To je bil torej ves razgovor med Dimnikom in Jegličem. Zgoraj navedene besede so torej popolnoma izmišljene in neresnične. Resnične so pa te-le besede, ki jih je g. Janko Nepomuk Jeglič pisal tov. Dimuiku, ki mu je ob priliki imenovanja čestital. G. Jeglič piše:
Predragi ! Presrčna Ti hvala na prijazni čestitki ! Bodi zagotovljen, da sem obdržal jas svoje staro prepričanje nespremenjeno in da cenim terbodem vedno cenil naš stan toliko, da mi je čisto nemogoče družiti se z nasprotniki učiteljstva. Živio svobodomiselno učiteljsvol Iskren pozdrav ! Jeglič 1. r.
Kako postaneš lahko „Lebenskiin-stler". Znanja ne potrebuješ veliko, pa tudi ne značaja in lastnega prepričanja ne. Bodi nasproti višjim vedno skrajuo servilen, svoje podložne pa kolikor mogoče teroriziraj. Svoje mišljenje ravnaj vedno po okoliščinah ; tako bodi ob pravem času liberalec, pa tudi klerikalec, če ti bolj kaže. Najbolj pa še pogodiš, ako postaneš nemškutar, potem se ti bo gotovo dobro godilo in hitro boš avanziral. Zgledov o takih „Lebenskiinstlerjev" imamo mnogo. Večinoma so to junaki z lončeno glavo, brez mozga, z jerhastim srcem — ali z železno roko. Pač čudne kreature !
Zastopnik učiteljstva v {kranjskem dež. šol. svetu. Kranj-ki profesorji imajo v dež. šol. svetu dva zastopnika, ljudski učitelji pa nobenega. Potrebno bi bilo, da bi se zakon tako popravil, da bi delegati deželne učiteljske konference volili zastopnika ljudskega učiteljstva.
Opazka o supliranju. Na mnogih šolah se je vgnezdila slaba navada, da suplirajo obolelega učitelja tovariši, in sicer vsako uro drugi. Da tako supliranje nima nobene vrednosti, ve vsak šolnik, ker tlaka še nikdar ni bila dosti prida. Učitelj gre z nevoijo in nepripravljen v tuji razred, kjer tudi individualnosti učencev ne pozna; odkod potem kak uspeh ? Veliko bolje je, ako se ne dobi posebnega suplenta, če se uvede v dotičnem in še enem (morebiti paralelnem) razredu p o 1 -dnevni pouk ter opuste za ta čas manj-važni predmeti kakor telovadba, petje in risanje.
Pevska žila pri vojaštvu. Marsikateri starejši tovariš se še rad spominja svojih vojaških vaj. čul je sicer veliko^ psovk ali tudi ninogo humorja naših fantov. Že od nekdaj so imeli navado zlagati za vojaške signale posebne pesemce. Ko se zjutraj zgodaj oglasi trobentač, že ga spremljajo besede : „Fantje, vstan'te gor', je že beli dan" i. t. d. Zvečer pa zopet znani:
„Stradam, stradam--— nimam nič za
jest" itd. Ko pa se oglasi trobenta na maršu, se že spominjamo besed : „če pa greva metat' se, pa boš prec na tleh, potem pa zgrabim te in oderem kar na meh." Druga variacija se pa glasi : „Star soldat po cesti gre., čik pobere dober je.
Upoštevanje Individualnosti učencev. Učitelj ne bo tako strogo postopal z mirnim učencem, ako ne zna, kakor z razposajenim. Pri mirnem učencu je vzrok neznanja večkrat slaba nadarjenost ali pa pomanjkanje časa za učenje doma, kar ga opravičuje; pri razposajencu je pa prvi in glavni vzrok — nemirnost ter zasluži strogo kazen.
Sorodnost slovanskih plemen se kaže tudi v zemljepisju n. pr. K r a k o v o (predmestje Ljubljane, .mesto v Galiciji), Trnovo (predmestje Ljubljane, mesto v Bul-gariji), Kostanjevica (kraj na Goriškem. Kranjskem in Hrvaškem), Krim (gora na Kranjskem, polotok v Rusiji), Krka (reke na Kranjskem in v Dalmaciji), Morava (reka na Moravskem, Bolgarskem in Srbskem), Praha (mesto ¡na češkem, predmestje Varšave itd.
Slavnostni red za proslavo cesarjeve 60 letnice v ljudski šoli se dobi edino le pri njega izdajatelju in založniku v Središču (Štaj.), ne pa tudi v „Učiteljski tiskarni" kamor naslavljajo nekateri p. n. naročniki svoja naročila. To omenjamo zaraditega, ker pošlje „Učit. tiskarna" vsako došlo naročilo v Središče založniku, kar je potem vzrok, da se izvršitev naročila nekoliko zavleče. Naročila je torej nasloviti direktno v Središče na založnika A. Kosija !
Osebne vesti na Kranjskem. Na mesto na Dunaj odišle tov. Jerice Zemljanove je prišla na Ig kot suplentka Tončka Adamičeva. Izprašani učit. kandidat Franc
T r o š t je dobil mesto prov. učitelja v Borovnici. Dosedanja volonterka v Tržiču Marija Jelenčeva je imenovana za prov. učiteljico in voditeljico šole v Kolovratu. Absolvirana učit. kandidatinja Frančiška G r o š I j e v a je imenovana za prov. učiteljico v Krašnji. Učiteljica Amalija D o n a t i j e v a v Mokronogu je zaradi bolezni dobila dopust in pride na njeno mesto absolvirana učit. kandidatinja Terezija P e r š i č e v a Absolvirana učiteljska kandidatinja Josipina Sterlekarjevaje imenovana za provizorično učiteljico v Batija-loki. Absolvirani učit. kandidat Franc Golob je imenovan za prov. učitelja v Zagorju. Dopust je dobil nadučitelj Ivan P i r n a t na Krki in pride na njegovo mesto absolvirana učit. kandidatinja Antonija B a n d 1 o v a. Zaradi bolezni je dobila dopust učiteljica Erika Kastreuz v Stari Loki in pride na njeno mesto absolvirana učit. kandidatinja Boža Pichlerjeva. — Dalje je dobila dopust učiteljica Albina Golobova v Semiču in pride na njeno mesto Ana O g u -1 i n o v a , bivša volonterka na privatni dekliški šoli v Šmihelu pri Novem mestu. Za provizorični učiteljici v Zgornji Šiški sta imenovani absolv. učiteljski kandidat nji Marija Kersnikova in Serafina H u b a d o v a. Izprašana učiteljska kandidatinja Ana Šiška je imenovana za suplentinjo v Ribnici, ker je učitelj Božidar B e t r i a n i dobil dopust. Dosedanji provizorični učitelj v Koprivniku Josip
5	i g m u n d je imenovan za prov. učitelja iu roditelja šole na Starem bregu, dosedanja prov. «čiteljica v Toplem vrhu Zofija Oernetova pa za prov. učiteljico v Koprivniku. Absolvirani učit. kandidat Franc T r a t n i k je imenovan za prov. učitelja v Dobrepoljah. Absolvirana učiteljska kandidatinja Viljemina V i -d i č e v a je imenovana za prov. učiteljico v Poljanah. Zaradi bolezni je dobila dopust učiteljica Josipina Muc v Črneči vasi in pride na njeno mesto absolvirana učit. kandidatinja Emilija K a 1 i g a r j e v a.
I. mestna deška šola r Ljubljani bo praznovala 60 letni vladarski jubilej Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. dne 2. de-eembra po tem-le vzporedu: 1. Slavnostni govor. (Šolski vodja.) — 2. Cesarska. 1. kitica 1 (2., 8., 4. in 5. razred). — 3. Uvodna pesem; stran 3, (deklamacija za 5. razred). 4. Živi svetli cesar naš I str. 27; (petje za 3., 4. in
6	razred). — 5 Ob nastopu vladanja, str. 6; (deklamacija za 4 a razred). — 6. Popotnica vojaška; str. 14: (petje za 4. c in 5. razred).
—	7. V dnevih bojev; str. 9; (deklamacija za 4. b razred) — 8. Cesarska, 2. kitica! (3., 4. in 5. razred). — 9. Prijatelj šole, str. 17; (deklamacija za 4. c razred). — 10. Otrokova cesarska pesem; (1., 2., 3., 4. in 5. razred).
—	11. Oče sirot; str. 20; (deklamacija za 3. a razred). — 12. Lepa naša domovina; str. 45; (petje za 4. c in 5. razred). — 13. Sklepna ; str. 21; (deklamacija za 3. b razred). — 14. Cesarska, 3. kitica; (3., 4. in 5. razred). — 15. Sklep; str 27; (deklamacija za 3. c razred). — 16. Cesarska, 4. kitica; (3., 4. in 5. razred). — Nato priveže šolski vodja na šolsko zastavo spominski trak (dar občinskega sveta), zastavonoša povesi zastavo pred cesarjevim kipom, učenci zavpijejo vladarju trikratni .Slava!", se priklonijo cesarjevi podobi iu odidejo domu. — Pripomnja. Strani k posameznim pesmim so vzete iz Adamičeve spevoigre in strani k posameznim deklamacijam pa iz Besedila k Adamičevi spevoigri. Določene di-klamacije se uče vsi učenci dotičnih razredov, ki so si večinoma vsi tudi kupili Besedilo k Adamičevi spevoigri po 1 0 h, deklamatorja za slavnost za vsak razred posebej pa bo določil dotični razrednik. — Adamičeva spevoigra „Slava cesarju Francu Jožefu 1!", ki naj si Jo nabavi vsaka šola, se dobiva v „Učiteljski tiskarni po 5 K, Besedilo k Adamičevi spevoigri, ki naj je dobi v roke vsak učenec in vsaka učenka, pa po 10 h knjižica.
Za suspendiranega tovariša so poslali darove : Gg Franc Luznar, nadučitelj na Primskovem pri Kranju 10 K; St. Legat, šolski vodja v Dol. Logatcu 5 K; Franc Lav-tižar, nadučitelj v Šmartnu pod Šmarno goro 8 K; Josip Kobal, učitelj v Dolenji vasi 2 K; Miloš Roš, učitelj v Hrastniku 1 K. Lepa hvala!
Slovensko šolsko vprašanje v Trstu.
Državni poslanec dr. Oiokar R y b a r je dobil od kompetentne strani obvestilo, da je naučno ministrstvo imenovalo pet učiteljev za tržaško slovensko šolo.
Uinrl je v Barkovljah Filip Starec, nčiteliiščnik III. tečaja, star 18 let. Pogreb se je vršil dne 19. t m. popoldne ob veliki ude ležbi. Bazen dolge vrste domačinov Barkov ^auov, ki ob vsaki priliki pokažejo, kako jim je mar toga in ^eselie sovaščana, se je pogreba udeležilo tudi šestdeset koprskih učiteljiščnikov, pokojnikovih sošolcev. Na domu, v cerkvi in na grobu so peli pevci „Adrije" in učiteljišč-niki, ki so darovali tudi krasen venec s tro-bojnim trakom. Ob odprtem grobu se je od tovariša v imenu sošolcev učiteljiščnikov poslovil četrtoletnik Katuik.
Umrl je na Vranskem g. Luka Gradišnik, jub. zdravnik, odlikovan z zlatim križcem za zasluge, v 84. ietu svoje dobe. Vri mož je bil oče tov. Arminu Gradišniku, nad-učitelju v Celju. Naše sožalje!
Kaj je z nadučiieljskim mestom na šoli v Kamni gorici ? V januarju I. 1907. «e je otvurila dvorazrednica. Namesto da bi se
postavno nadučiteljsko mesto ^razpisalo, so poslali tja neko učiteljsko kaudidatinjo kot. prov. učiteljico; vodstvo šole pa je dobila dosedanja tamošnja učiteljica. Šele na pritisk dež. šol sveta je moral okr. šol. svet razpisati naduč. mesto; oglasila sta se dva kompetenta, izmed njiju eden s pohvalnim dekretom, toda — glej čudo j — nihče izmed teh dveh ni dobil mesta! Prišlo je šol. leto 1908/09., a o razpisu ni govora, tako ostaneta menda obe učui osebi pod čudežnim patronstvom na sedanjih mestih. Potem pa naj še kdo govori o zakonitem postopanju šolskih oblasti!
Prihodnjo nedeljo, dne 25. t. m, bo v Gorjauskem na Krasu slovesno blagoslovljenje novega šolskega in novega kuracijskega poslopja. Oboje je izvršil v popolno zadovoljstvo stavbni podjetnik g. Anton Brecelj iz Zapuž pri Ajdovščini. Ob isti priliki se tudi blagoslovi novo, dosedaj največje moderno na-pajališče na kršnem Krasu in na njem se odkrije jubilejska spominska plošča. To delo je izvršil domači podjetnik g. Jernej Trčen. Dela delajo mojstrom čast.
Učiteljsko društvo za šentlenartski okraj je sklenilo uvesti v vse šole svojega okraja Lavtarjeve najnovejše aprobirane računice; tovariši, posebno pa Lavtaijevi učenci, ki dobro poznate vsi izboruo njegovo metodo, storite enako in razširjajte zlato seme!
Večerna šola v Skednju. Pišejo nam: Poleg večerne šole pri sv. Ivann, ki je obstojala že lani, se otvori po sklepu mestne delegacije letos tudi enako šolo v Škednju, v prvi vrsti namenjeno analfabetom, da se jim da s tem priliko naučiti se pisanja in branja. Otvori se pa morda, kar bi bilo želeti, razentega še tudi druge tečaje na tej šoli! Odvisno bo pač od števila vpisanih. Znaujeje pol življenja! Upamo, da vrli Škedenjci v tem oziru ne zaostanejo za Verdeljci, ki so lani kaj pridno obiskovali svojo večerno šolo ter se pridno vpisovali vanjo. — Otvori se pa dva tečaja, eden italijanski, ki se je zanj priglasilo že lepo število, in eden slovenski.
S koprskega učiteljišča pišejo: Naši italijanski tovariši so končali svoj tri tedne trajajoči štrajk s popolno zmago. Vlada jim je dala, kar so zahtevali. Za sedaj so dobili tu učne osebe, ki nadomeščujejo one, katere imamo mi še, a jih ne moremo več trpeti. Vlada je dala lani častno besedo, da ugodi našim zahtevam, a ostalo je le pri obljubah. Italijani so štrajkali. Vlada ni torej izpolnila lanske grožnje, da zapre učiteljišče, če se lanski izgredi ponove. Zbala se je, — ker štrajkajo Italijani. Videla je, da stoji na strani naših italijanskih tovarišev ves narod, posebno pa italijansko učiteljstvo; zato je kapitulirala. Mi čestitamo italijanskim tovarišem ob tej pridobitvi, a obenem opozarjamo vlado, naj ne ostane pri svoji znani dvojni meri, ampak da nam da isto, kar so dosegli Italijani. Vlada ne sme misliti, da se bomo zadovoljevali vedno lo z obljubami — ker bo tudi naše potrpežljivosti enkrat konec. Zahtevamo od vlade, da nas spozna za svoje tudi tedaj, kadar zahtevamo svojih pravic, s ne samo takrat, ko nas pošilja v mesarsko klanje. Slovenci ne plačujejo davkov samo zato, da kupuje vlada puške, s katerimi oborožuje nemško fanatično soldatesko, da nas strelja kot stekle pse, ampak dajejo denar za to, da se tudi njim daje, kar jim gre. — Vlada nam je lani zagotovils, da bomo letos v Gorici, v solnčni Gorici, kjer bi se lahko izobrazili, kjer bi dobili boljše učne osebe, kakor jih imamo v Kopru, a ostala je tudi sedaj le pri obljubah. Kakšno življenje je na učiteljišču v Kopru, se ne da popisati. Ravnatelja nadomestuje nezmožna oseba, ki ji zapovedujejo gospod šolski sluga tako vidno, da se lahko reče, da je šolski sluga „ravnatelj" c. kr. učiteljišča v Kopru. Sploh ni na učiteljišču nobenega reda — vlada popolna anarhija. Tudi ni pričakovati, da se razburjeni duhovi umire, dokler bo učiteljišče v Kopru. Zato apelujemo na vse državne in deželne poslance, posebno napredne, da opozorijo vlado, da se nahaja neko zapuščeno učiteljišče v Kopru.
Zrelostni izpit na ljubljanskem učitelj šču v jesenskem terminu so napravili sledeči obsolventi in absolventinje: Fr. Golob iz Dob pri Kostanjevici, Leopold Kopač iz Kandije, Maks U n g e r iz Središča, Emilija K a 1 i g a r od Sv. Križa pri Kostaujevici, Josipina S i m o n č i č iz Ljubljane in Marija S o r k o iz Št. Ilja v Slov. Goricah. Vsi ti so napravili izpit za slovenski in nemški pouk. Istotako privatistinje Ana Grebene iz Ljubljane, Marija Kržišnik iz Smokuča, Irma Petek iz Kresnic, Marija Piškur iz Trebelnega, Terezija B a n t iz Železnikov, Valerija R e i t z iz Proseka, Pavla V a d n a 1 iz Ljubljane in Marija "V i z j a k iz Ljubljane. Za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom so napravile izpit Marija N o s a n iz Goriče vasi in privatistinje Hedvika J a k š a iz Loke pri Zidanem mostu, Pavla Starki iz Sevnice in Marija V u d 1 e r iz Ljubnega na Štajerskem. Samo za nemško poučevanje je napravila izpit privatistinja Mira pl. D o m j a n o v i <5. En kandidat in ena kandidatinja sta bila reprobi-raua, a dve kandidatiuji sta odstopili.
Odvadite otrobe obešanja na vozove. Neka 9 letna deklica se je obesila na voz nekega voznika iz Št. Petra v Kapucinski ulici v Gorici. Noga ji je prišla pri tem v kolo. K sreči je to voznik opazil še pravočasno ter rešil deklico, ki je le maice opraskana. Opozarjajte otroke, naj se ne obešajo na vozove!
Pred c. kr. izpraševalno komisijo za obče ljudske in meščanske šole v Kopru se prično preizkušnje učne usposobljenosti dne 9. novembra t. I. Pravilno opremljene prošnje naj se predložijo ravnateljstvu komisije do 5. novembra t. 1.
Razgled po šolskem svetu.
—	„Prosveta" je letos mnogo storila, da ne obiskuje toliko slovenskih otrok nemških šol. Obžalovati pa je še vedno, da je učencem slovenskih šol skoraj zaprta pot v ljubljansko realko, ki je čisto nemška. Ako naši poslanci že ne morejo pridobiti nazaj slovenskih pa-ralelk, ki smo jih imeli v sedemdssetih letih, naj pa vsaj izposlujejo ustanovitev pripravljalnega tečaja na ljubljanski realki za slovenske učence.
—	Slovo graškl univerzi je dala zaradi ptujskih nemških tolovajstev precejšnje število slovenskih visokošolcev, med njimi največ štajerskih. Vpisali so se na češkem vseučilišču v Pragi. Prav tako !
—	Avstrijske tehnike so imele v preteklem šolskem letu v zimskem tečaju 9736, v letnem pa 9166 slušateljev. Ti se porazdele na posamezne tehnike : Dunaj : 2901—2807, Gradec: 693—598, Praga: češka: 2541—2449 in nemška: 1030—941, Brno : češka: 411—390 in nemška: 666—680, Levov: 1494—1301.
—	Češka deca v dunajskih nemških šolah. Po uradni štatistiki je v dunajskih nemških šolah ravno 11.168 čeških otrok, a v resnici jih je najmanj štirikrat toliko. To število čeških otrok se razdeli po vseh okrajih. Najmanj jih je v I. okraju, namreč 83, največ v X., in sicer 2706. In vsa ta ogromna množica čeških otrok nima niti ene češke šole. Seveda, ko bi bil Dunaj češko mesto in bi imeli Nemci tako ogromne manjšine v njem, to bi hitela država zidati prave šolske palače za te manjšine !	—v— ■
Zavod za graviranje in izdelovanje kavcukastih štambiljev
Anton Černe
Ljubljana, Sv. Petra cesta 6.
Uradni in zasebni pečati iz kavčuka in kovine, št am bilje za datum, vsakovrstni klišeji, mo-50 nogrami itd. itd. 52 38
Ceniki gratis in franko.
Ustanovljeno 1842. Električna sila. Telefon 154.
BRATA EBERL
tovarna oljnatih, barv, laka in firneža v LJubljani, Miklošičeve ulice 6
nasproti 3a.otela „TJnion'
priporočata gg. šolskim vodjem in učiteljem v mestu in na deželi njiju priznano najboljši, črni, medli	19 52—43
lak za šolske table.
„SLAVIJA"
vzajemno zavarovalna banka
TT 2P-¿i-Grl
zavaruje v žlvljensklh oddelkih: na slučaj doživetja in smrti, doto otrokom, dohodke in pokojnine, ter dovoljuje uradnikom, častnikom, profesorjem, učiteljem in vpokojencem posojila proti prenotaciji na služnini, pokojnini, ženitveni kavciji itd., in v požarnem oddelku: proti škodam po požaru.
Zavarovani kapital . . K 1053,737.389 88 Zavarovalnine . . . . „ 8,090.621-62 Izplačane škode in kapi-
tali leta 1905 ..... 4,361.283-89
Rezervne in poroštvene
zaloge...... 34,791.584-99
Pokojninski zalogi (uradniška in zastopniška) „ 2,188.391-24 Premoženje, naloženo v vrednostnih papirjih, posestvih, posojilih na
posestva...... 34,087.781-48
Izplačana dividenda členom življen. oddelkov 1. 1905 „ 206.296 40
V	vsem pa doslej. . . „ 1,606.893-21
V	letu 1905 se je premoženje pomnožilo za . „ 3,004.509 80
V	37 letui dobi svojega obstanka izplačala ;e banka „Slavija" svojim členom odd. I—V. za
škode in nagrade . . „ 87.176.383-75
Vsa pojasnila daje 22 26-22
General, zastop banke ,Slayije'
v Lju.t>ljnni, G-osposlse -uJLice št. ±2.
Za šolske slavnosti
ob cesarjevi 60 letnici
priporoča podpisanec:
1.	Slavnostni red za proslavo cesarjeve 60-letnice v ljudski šoli. Cena 1 K, h,
2.	jub. knjižico „Iz življenja našega cesarja". Cena izv. 24 h, 50 izv. 9 K, 100 izv. 16 K,
3.	podobo NJega Veličanstva presvetlega cesarja ob 60 letnici s primernim besedilom. Cena 1 kom. 6 h, 100 kom. 5 K,
4.	spevoigro „Slava domovini!" Cena par-tituri 3 K 20 h, besedilu pesmi 12 h, deklamacijam 16 h.
178 6-1
-A.ao.ton. Il^osi,
Središče, (Štajersko).
jr
za Štajersko
(od dež. šol. sveta potrjeni z dne 3. oktobra 1899) za Kranjsko po F. Levčevim lepo-pisju iz najboljšega papirja, enakomernimi čistimi črtami, pivnikom in poljubnim ovitkom priporoča	53 26—10
A.IJmek v Brežicah, in Krškem.
Uzorce na zahtevanje zastonj in franko.
Dr. Ed. Volčič v Novem mestu (Kranjsko)
je uredil ter dobivajo se pri njem in pri vseh knjigo-101 12 8 tržcih naslednje pravne knjige:
1.	Civilnopravdni zakoni ([V. zvezek Prav-nikove zbirke) z obširnim slovenskim in hrvatskim stvarnim kazalom, obsegajoči XII in 909 strani. 1906. ▼ platno vezana knjiga........K 8'—
2.	Odvetniška tarifa; določila o rabi hrvatskega in slovenskega jezika pred sodišči; sodne pristojbine, s stvarnim kazalom (20 tabel) 1906. Broširano K 1-80
3.	Zakoni o javnih knjigah, zemljiških itd. (V. zvezek Pravnikove zbirke) z vsemi predpisi, ki so e njimi v zvezi, s stvarnim kazalom v hrvatskem in slovenskem jeziku, z vzorci knjižnih prošenj in vpisov. 1908. Knjiga v dveh delih, skup 6i8 strani. Mehko
vezana knjiga..........K 5*00
popolno v piatno vezana.......K 6*—
Ponatis iz knjige, navedene v točki 3.:
4.	Vzgledi predlogov, sklepov in vpisov za zemljiško knjigo; dotiena koikovina in vpisnina. Broširana.............K 1-—
5.	Koikovina in vpisnina pri zemljiški knjigi. Stenska tabela na močnem papirju.....00 h.
Dalje od „Poljudne pravne knjižnice", ki jo izdaja društvo „Pravnik".
Zvezek I. Zakon o dovoljevanju poti ca silo, s pojasnili in vzorcem prošnje. 1907 Mehka
vezano.............K —»40
Zvezek II. in III Predpisi o železniških in rudniških knjigah. 1908. Cena mehko vezani
knjižici............K —'SO
Zvezek IV. in V. Pristojbinske olajšave ob konverziji terjatev. iyo8 Knjiga potrebna posebno posojilnicam in denarnim zavodom sploh. Mehko
vezana knjiga..........K. —'80
Zvezek VI.—X Predpisi o razdelbi in uredbi ter o zložbi zemljišč. 19o8. Mehko vezano ..............K 2'—
Pripravlj» se: Zvezek XI. in XII. Predpisi o polj« ski okvari. 1908. Mehko vezano . . K —>80 Ako ni dogovorjeno drugače, se pošiljajo knjige • pošto proti poštnemu povzetju, tako, da se k navedenim cenam priračunijo le resnični in poštni izdatki; pri naročilih do 2 K je najceneje, ako se pošlje naprej kupnina in 10 vin. poštnine v gotovini ali poštnih znamkah.
JAJV »AŠTA
v SchOubachu pri Hebu (Češko),
sloveča tvrdka za dobavo godal, svetovnoznana zaradi svoje vsestransko priznane solidnosti, priporoča p. t. gg. učiteljem in zborovodjem svoje neprekosljive koncertne in orkestralne gosle, viole, dele, base, citre, kitare prvega reda ugodno doneče in prijetnih tonov z lesenimi ali kovinskimi stroji, dobre in trpežne strune za vsa g dala, mojstrske gosli z lepim lokom in leseno škatuljo (9, 10, 12, 15 gld.). Ceniki gratis in franko.
Najugodnejša prilika za nakup. Vsaki instrument se pred odpošiljanjem strokov-
njaško preizkusi. Stare gosli in čela se zamenjuje za nore. Prva prodaja gramofonov in najpopolnejših ploč. Velecenjeni gospod! Poslane gosli so me po svoji ukusni obliki in vsled prijetnega glasu popolnoma zadovoljile 1 Mislim, da je dolžnost vsakega zavednega čeha, da naroča svoje potrebščine pri Vaši cenj firmi, ki ne more ž njo tekmovati nobena inozemska tvrdka. Ž*lim Vam mnego uspeha in ostajam prijateljsko vdani Fr. V. M o h a p 1, ravnatelj. L 29./XU. 1906. Ne kupujte pod roko od prekupcev, obrnite se najprej ln naravnost ua našo tvrdkot
P. T. Jan Bašta, Schonbach!	89 18—15
Morem Vam sporočiti, da mi ugaja poslani bas radi lepega glasu in primerne cene Poš Iiain Vam zadnje odplačilo z zagotovilom, da ste me popolnoma zadovoljili. Borovany u Olešnice, 2./I 1908.
A. Zimmermann, ravnatelj.
Na tisoče pohvalnih pisem svedoči gg. učiteljem ln zborovodjem o kakovosti in primernosti mojih instrumentov.
Najboljše klavirje
prvovrstnih dunajskih tvornic in harmonije amerikan. sistema prodaja in izposoja
Alfonz Breznik, učitelj „Glasb. Matice"
136 Ljubljana, Gradišče 11. 52 15
Slavnemu učiteljstvu se priporoča stara in znana gostilna pri
„Zlati ribi"
Izborna kuhinja in klet. — Vsak petek raki in sveže morske ribe.
Za obilni obisk se priporoča
3812-9	M. Rozman.
Za krasno knjigo
Gregorčičeve POEZIJE
katero je ravnokar izdala Mohorjeva družba, sem priredil
elegantne platnice
rn nizko ceno 60 vin., s pošto 70 vin. Priporočam se za vsakovrstna knjigo-veška in galanterijska dela.
IV. BONAČ, Ljubljana.
Velika zaloga šolskih in pisarniških potrebščin. 174 6-2
Naročajte in priporočajte
šolske zvezke
slovenskega izdelka! Založnik A. Slatnar v Kamniku.
Zaloga v Ljubljani pri V. Kenda, V. Petričiču, Fr. Igliču in dr. ter pri trgovcih po deželi,	147-12 (8)
VERONIKA KENDA
v Ljubljani na Dunajski cesti štev. 20

priporoča p. n. krajnim šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu svojo
veliko zalogo pisalnih in risalnih potrebščin.
Dalje imam v zalogi risalni papir raznih vrst v vseh predpisauih velikostih. pisalni in pismeni papir, zavitke različne velikosti, veliko izbiro peres, držal, svinčnikov, gn-mic, krede, črnila, barvic, ravnil, ter vseh v to stroko spadajočih predmetov.	157 52—8
Postrežba točna in solidna.
G-lavna zaloga
I
j~A. Slatnarjevih zvezkov.
Anton Sare
Ljubljana, Sv. Petra cesta 8.
Špecialna trgovina za opreme nevest Moško, žensko, otroško in perilo za novorojence se po meri izdeluje solidno in najceneje. — Platno vseh širin za telesno in posteljno perilo, namizni prti, serviete, garniture za kavo, bele in barvaste, bri-saike, žepni robci, brisalne rute, šifon, širting, kreton, batist itd. itd,
Najnovejše modele za perilo radi pokažemo na ogled. — Švicarske vezenine.
Strogo solidno blago.	Hiške stalne cene.
Gg. učiteljem in njih rodbinam 5°/o popusta.
Svetlolikalnica:
175 52-1 Kolodvorske ulice št. 8.

P. n. učiteljstvu in si. občinstvu se priporoča
Kavarna Evropa
v Ljubljani, na Dunajski cesti.
Na razpolago je „Učiteljski Tovariš" in vsi drugi slovenski in velika izbira tujih časopisov. — Za točno postrežbo in dobro pijačo je kar najbolje preskrbljeno.
Anton Tonejc,
27 26-22	kavarnar.

O §
Co
i S)
3
S
2. O
g 2 3 n — *r
c/i n <*
n O
c" 5
ux .2. 3
F
3-°
£.° 9? C _ u
' 3 S"
rD O
S.® 3
n. q<
o Sr
ST« N
U
—	»J?
I®"
—	S"
3 S
g. g.;
3 o.
3
D> Q.
I 3
3 £ a SV
— w
— rt a* rt
"2 ~ (A O (j)
vi w
rti? O
n <? o 3 3 vt
o o
3 ?
>
S3
QTQ
«— rD = <A<
2	sc" » o
3
f» C/5
_ 7?
9 sr » s
< o«
3
—	C/i<
-
-t	rt
crq
üi O
• cr n
i oJ
N
30 24-16
Cenovnik zastonj in poštnine prosto.
Največja in najbogatejša tvorniška zaloga
priznano pravih švicarskih
Union-ur
31 52-43
katerih tvornic delničar sem in edini zastopnik za vso Kranjsko, ter zastopnik up Scliall"-jhausen, Klassig in Glashiitte.
Velika zaloga zlatnine, srebrnine in dragocenih kamnov,
kakor blaga od srebra in kinasrebra
Fr. Čuden
urar in trgovec
v Ljubljani
Prešernove ulice nasproti frančiškanskemu samostanu.
Jernej Bahovec
trgovina s papirjem
poleg Prešernovega spomenika
priporoča slavnemu učiteljstvu in drugemu občinstvu svojo bogato zalogo
šolskih potrebščin, papirja, zvezkov, šolskih knjig, pisalnega in risalnega orodja, umetnin, trgovskih knjig, razglednic itd. 17 26-22
Kolega!*
Svetujem Vam, da kupite svoji soprogi, s čimer ji napravite veselje.
Hočete?
Naročite ji krasno in praktično sukno za krilo. Cujte, kaj piše gc*. učiteljica Prii-ova izSlatenic: „Jaz sera popolnoma zadovoljna; v dokaz služi to, da sem izmed osem kosov, ki ste mi jih poslali na izber, izbrala sedem."
A glejte, kako so cenene: 1 ios ssis» a e«lo ttaparao bilo [11'90 1 . „ „ „ kifcbjab „ „t—
1 '„ - .	» »«O
1 „.....tapfa „ »3—
1 „ „ „ n Pf" 1«P0 .. » Naročite takoj po povzetju od tvrdke
Adolf Buchta v Kamenci, p. Sadek v Poličky, Oeško. 113 26-12

Odlikovana
Prva kranj. tvornica klavirjev
Ljubljana, Hilšerjeve ulice št. 5 blizu Gradišča
RÉ1¡ L
priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene pianine, klavirje in harmonije tudi samoigraine
za gotov denar, na delna odplačila ali na posodo.
Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in računijo najceneje. 28 52—38
Največja tvornica na jugu Avstrije
Jamstvo 6 let. Eksport v vse dežele.
Odlikovane z zlatim zaslužnim križam s krono. C. kr. prlvll. tovarne
orgelj in harmonijev
Jan Tuček, Kutna gora
(CeSko)	25 26—22

—iz-
stavi in dobavlja orgije vseh velikosti, sistemov in slogov, harmonije s stiskalnim in sesalnim sistemom (Cottage-orglje), klavirje in planine
najmodernejših konstrukcij. 3 do 5Ietna garancija. Ustanovljene 1. 1669.
Nizke cene.	Tudi na obrobe.
Tovarna je postavila že nad 6000 instrumentov. Ilustrirane prospekte orgel, cenike harmonijev in klavirjev gratis in franko.
nagasrassaaBsanaHei
Slovenci, {"ft-jgg
sv. Cirila in Metoda!
122 31 21
e ! I
Modno blago
volneno in pralno, damsko in moško, platno, damasti. namizni prti, brisače, blago za srajce in vsakovrstno drugo platneno in pavolnato blago stalnobarvni 13 26—26
=ZEFIRI=
prekrasnih modnih vzorcev za srajce, oblačila itd. samo dobre, preizkušene kakovosti priporoča
Razpošiljalnica za platneno in modno blago
V. J. Havliček a bratr
Podčbradi na Češkem.
Mnogo pohvalni o. Naročila za več nego 15 K pošiljamo poštnine prosto. Zavitek s 40 metri pralnega blaga za 18 K franko.
f'lfcltH po V 111 CH I
Marodna 12K_M knjigarna
v Ljubljani, gjtfft
združena s trgovino s šolskimi, pisalnimi, risalnimi in drugimi v to stroko spadajočimi potrebščinami, se priporoča vsemu zavednemu naprednemu učiteljstvu za dobavljenje vseh
knjig in časopisov ter šolskih in drugih potrebščin.
RETTIG-ova SOLSKA KLOP je klop prihodnosti! 3
Temeljito snaženje šolskih tal, in prahu, učenčevemu zdravju najprikladneje sedenje.
Pravico za izdelovanje RETTIG-ove klopi ima in vsa pojasnila daje
Fran Burger
mizarski mojster v Spod. Šiški.
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart
Zvezna trgovina v Celju
Rotovška ulica št. 2
priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir; svinčnike, peresa, peresnike, radirke, kamenčke, tablice, gobice, črnilo itd. — Največja zaloga vseh tiskovin za občinske urade, kraj ne šolske svete, učiteljstvo, župnijske urade, okrajne zastope, užitninske zastope, hranilnice, posojilnice,
odvetnike, notarje in privatnike.
Lastna zaloga šolskih zvezkov in risank.
Temni lak za šolske table. — Strune za gosli. — Štambilje, vignete. — Zavitke za urade v vseh velikostih. — Ceniki brezplačno na razpolago. — Dobro blago
in točna postrežba.	176 52—1
CM. dvorni založnik
papežev flvorni založnik

odlikovani lekarnar
Gabrijel Piccoli
v Ljubljani, lekarna „pri angeUu", Dunajska cesta
priporoča sledeče izkušene izdelke: želodčna odvajalna tinktura krepča Želodec, vzbuja slast ter pospešuje prebavo in odprtje telesa 1 steklenica 20 h. — Železnato vino krepča malokrvne in nervozne osebe ter bledične in slabotne otroke. Polliterska steklenica 2 K. — Salmijakove pastile olajšujejo hripavost, razkrajajo sliz. 1 škatljica 20 b. — Mallnčev sok, izboren naraven izdelek. Pomešan z vodo da za zdrave in bolne prijetno, žejo gasečo in zdravo pijačo. 1 kg steklenica K 1-50. — Antirrheumon (cvet proti trganju) je najboljše sredstvo zoper reumatične boli. Bolni udje odrgnejo se s tem trikrat na dan. 1 steklenica 50 h. Na razpolago je mnogo zahvalnih pisem. Ceniki se razpošiljajo brezplačno in franko.
Naročila se izvršujejo točno po povzetja.	16 26—25