List ca koristi a •k»g* Itudfttvft. D*Uv> ci »o opravičeni do vaotfft kar productra|o- Thi» paper i« davoted to ih« intaraat* of tha working cUm. Work* •r« ar« antitlad to ali what (k«v produca. OHic: 4006 V. 31. Str., Chic««, m. "Delavci vseh dežela, združite se! PAZITt! na ¿«»vitko vokUpa|u-ki a« naha|a poUg va-aetfft naalova. prtiapJla-natfa apodalali na ovitku. Ako (34 >) I« itavllka tedfti vam a prihodnl» itavilko našega liata po toča naročnina. Prosimo. ponovit« taka). Ste v. (No.) 340. , Chicago, 111., 17. marca (March) 1914. Leto (Vol.) IX, PROTI V MEÓ A V AN JU CERKVE. TipograJfična unija stev. 6. v New Yorku je sprejela resolucijo, v kateri zahteva, da se izključijo delegat je vsake verske ali cerkveni' organizacije na vseh bodočih konvencijah American Federation of Labor. Resolucija je rezultat razprav, ki so se vršile na zadnji konvenciji «v Seattle in ki so prepričale mnoge delegate, da išče katoliška cerkev kontrolo nad strokovnimi unijami. Delegat je so tudi prišli do prepričanja, da cerkveni zastopniki bi prej po-mogli do razdora kot pa do sloge in solidarnosti v delavskem gi-bauju. VESTI 12 INOZEMSTVA. Predzadnjo nedeljo (8. marca) so bile na Španskem splošne volitve za parlament. Izvoljenih je 18. socialistov in republikancev. V prejšnjem parlamentu je bil le eden socialist. Svita se tudi t mračni Španiji. —- O izidu volitev na Bolgarskem, ki so bile 5. marca, ni še nič znanega. Časopisi poročajo o krvavih izgredih na volilni dan. finega socialističnega kandidata je kraljeva drhal zabodla. — V Rimu je buknil generalni štrajk 9. marca. Prvi dan stavke je zborovalo na Piazza del Popolo 100.000 delavcev. Vlada je spravila na noge 15.000 'vojakov. Bilo je več spopadov med delavci in kara binarji. Takega štrajka še ni bilo odkar obstoji é4večno" mesto. Štrajk je bil politična demonstracija. ila delavstvo pokaže doui. Kajti povsod vidimo zločine, bob 'zen, smrt in dekadenco. Mi ne moremo nazadovati «v industriji, lahko pa napredujemo v politiki. Zakaj bi ne storili tega! Da. prijatelj, ti priznaš, da mora človeška družba propasti, ako ne zvršimo tega? Tisoči in tisoči priznavajo, kar priznavaš ti. Vendar pa stojiš izven socialistične organizacije, kakor da bi bili socialisti nekaj izvanrednega, tujega, ki prinašajo čl< vest vu gorje, bedo in nesrečo. Prijatelj, kaj te odtujuje socialističnim vrstam. Kaj vpliva na te, da ne proglasiš resnice za resnico in krivice za krnico? Ali nisi mar svoboden! Zakaj se bojiš obiskati zborovanja socialistov, ki s«* v rie vedno pri odprtih vratih, ker socialisti nimajo ničesar prikrivati na svojih sestankih in zborovanjih! Zakaj se bojiš, da bi te nesociali-stični višji videli v družbi eoeia listov! Prijatelj ti ne veš zakaj, ali tvoji socialistični prijatelji to vedo. Ti mogoče dvomiš o tem, da bi so-cijalisti vedeli, zakai se jih ogib-1 ješ ? Da ne prihajaš med socialiste, so krivi predsodki, dostikrat oseb-iko sovraštvo, ki nima nič opraviti z bojem za osvoboditev delavstva iz kapitalistične sužnosti. Tega so krive duševne verige. »V katere si v kovan, ue da bi jih opazil. Prijatelj, ti nisi svoboden! Ako hočeš biti svoboden, moraš razbiti duševne verige, tvoj duh mora biti prost predsodkov. Misli in zopet misli. misli o vsem in pretresuj vse stvarno, pa vlatti sto jo t£an:zirJfc./*4iOČr — V Brazilji. države Ceara. je ge zavladal velik štrajk. Vlada je proglasila vojno stanje. — Albanija je pozdravila svoje ga novega, importiranega kralja AVilhema von Wieda z — revolucijo. Se se ni dobro ogrel revni tron pod novim kraljem. že je buknila revolucija proti njemu V Korici se vrše resni nemiri. U-porniki so pregnali z orožjem nove kraljeve uradnike. SENAT IMA POROČILO 0 STAVKI V W. VA. Preiskovalni komitej stavke preinogarjev v W. Virginiji je po preteku enega leta poročal senatu o svojem delu zadnji teden. Poročilo je klasična obtožnica kapitalistov, državnih oblasti in militarizma. Komitej navaja sledeče vzroke dolgega in v mnogih slučajih krvavega boja med preino-garji in operatorji v Cabin in Paint Oreeku zapadne Virginije: t.) napaka operatorjev, ker niso ponovili pogodbe z TJ. M. W. of A ; očabnost operatorjev, ker niso takoj hoteli pripoznati organizacije; 3.) vposlitev privatnih policistov po operatorjih; 4) de-putizaeija privatnih policistov; 5) lenoba civilnih vlasti. ki ao dopuščale nasilje; 6) premogarji niso imeli prilike stanovati drugje kot na družbinih posestvih, pokopališča so na družbinih zemljiščih, poštni uradi v družbinih pro-dajalnih in privatne ceste vodijo do šol in prodajalnic; 7) vohunski sistem operatorjev, ki so vohunili za vsakim tujcem, kateri se je prikazal v preinogarskem okolišu. Delaven nesocialistu. Zakaj naj se za socializem agi-tira neumorno in vztrajno! Naj-modrejši in najboljši ljudje sirom sveta so se izrekli v prilog socializmu. Storili so še mnogo «vec. Izjavili so, da napredek civilizacije zahteva nov družabni red po socialističnem načrtu, da j«' današnji družabni red gnil in da razpada. Prijatelj, družabni in moralni propad lahko vidiš vsepovsod. M.o i«č<" priznaš, da smo b robu družabnega propada? Naš politični red ni več v soglasju z našim industrijalnim re- mANîte Koje duševne . in postal boš socialist. RYAN IN TOVARlfil MORAJO V ZAPOR Vrhovno z vezi no sodišče v Wa-sbingtonu je zavrglo prošnjo Franka M. Rvana in 23 članov inostovne in z.elezosta'v binske unije, da bi vzelo v pretres njih prvotno obsodbo radi prevažanja dinamita. Predsednik Wilson je tudi odklonil vsako posredovanje. To pomeni, da bodo morali Ryan iu tovariši v zapor. — Podjetniške organizacije v Avstriji. — Središče vseh velikih avstrijskih podjetnikov je Haupt-stelle industrieller Arbeitgeberor-ganisationeu. Pri tej organizaciji je včlanjenih 3846 Krdk, pri katerih je zaposlenih 722.500 delavcev. Razen te organizacije, pri kateri je le najvačja podjetja, je še druga organizacija manjših pod-jenikov, takozvana "Centralna organizacija obrtnih zvez delodajalcev". Podjetniki te organizacije imajo zaposlenih 47.000 delavcev. Podjetniške organizacije so se v zadnjih let tli silno hitro in močno razvile, a delavske organizacije ne morejo pokazat j na enak močan vzporeden razvoj. Podjetniške organizacije ne poznajo nobenih narodnostnih in verskih razlik, v njih so združeni podjetniki vseh narodnosti in ver. To naj bo glasen opomin onim zaslepi jeiiiu» delavcem, ki še vedno verujejo, da spada med naloge delavskiii organizacij, tudi obramba našega "milega naroda" in naše "svete vere", ('e se združujejo podjetniki na internacionalni podlagi in jim je vera no-stranska reč. zakaj bi jih delavci ne nosnemali v tem? Pojetniške organizacije niso prav nič drugega, kakor edinole razredna zastopstva. in v tem je njihova moč. Naravnost neztnisel je, če si izkoriščani. bedni, brezpravni delavci dovoljujejo "luxus" nacionalnih in verskih organizacij, med tem ko toliko močnejši podjetniki zamet nje jo ta "luksus". To dejstvo kaže, da morajo že mednarodno organizirani delavci delati na tem. da pojasnjujejo to dejstvo svojim zaslepljenim tovarišem. "Bakreno okrožje kraljestvo in Mc-Naughton je kralj v tem kraljestvu". Tako lz|avl|a kongresni komltc| ob povratku v Washington. Poročilo kongresa bo predloženo v par tednih, Komite) ho priporočal zakone, ki Imajo strmoglaviti McNaughtonovo "kraljestvo". Zadnji dnevi preiskave v Chlcaul. Moyer o svojem Izgonu. Kaj se godi v Coloradu. Washington, I). C'., 12. marca. — "Michigansko bakreno okrožje je majhno kraljestvo in JaniÊs McXaughton, ravnatelj Calumet & Ueela družbe, je kralj v tem kraljestvu. Rudarji so tlačaui." Tako je izjavil danes kongresni k Tavlor iz Colorada in predse-datelj preiskovalnega komiteja, kateri s«' je povratil s svojimi tovariši i/. Michigana v ameriški kapitol. "Mi ne moremo ničesar storiti, da bi končal štrajk", nadaljeval je Taylor. "Lastniki rudnikov o-petovauo trdijo, da št raj kar ji — katerih ni manj kot 3000 in ne več kot 600U — se smejo vrniti na delo le tedaj če vržejo vstran linijske karte. Ta zahteva operatorjev je neameriška in tiranska!" Slično s«* je izrazila večina komiteja iu po teh besedah je sklepati, da bodo poročilo kongresu naperjeno proti rudniškim družbam in v prid štrajkarjev. Taylor je rekel. da poročilo o preiskavi bo predloženo kongresu čimprej nio-g< če, morda že vpar tednih. Preiskava se ni končana do kraja. Zaslišanih bo še več prič v Wa-shiugtonu — med temi tudi John Mitchell in delavski tajnik Wil-gou — in komitej pojile še v Boston; kjer bo pregledal knjige in ra/.ne listine v glavni pisarni Calumet «& Heela ('o. Koliko je razvidno iz pogovorov s člani preiskovalnega komiteja, bo večina tega komiteja priporočala kongresu, da sprejme nove zakone, ki bodo omejili in odpravili razmere, kakoršne vladajo danes v Michiganu. Med drugim bo komitej priporočal zakon, ki bo prepovedal transportaeijo zloglasnih privatnih policajev ali "gunmen" iz ene države v drugo; dalje zakon, ki bo železniškim družbam zabranil transportaeijo štrajkolomcev iz ene države v drugo; dalje zakon, ki bo določal, da pošta ne sme biti nastanjena na posestvu zasebnih družb itd. Nadalje je Tavlor izrazil svoje mnenje o baronih bakra v sledečih besedah: "Več kot pol stoletja gos|Kxlarijo bakrene družbe po svoje v dotičnem okrožju. Manager ji teh družb resnično verujejo, da delavcem delijo same dobrote. Calumet & Heela Co. tn ostale več je družbe so v resnici obenem krajevna vlada v gornjem polotoku Michigana. Družba nadzoruje vse naprave in ustanove v mestih. Družbe so dovolile štrajkarjem vso zahteve razen ene. Zvišale so plače, skrajšale delavnik, izboljšale kritizirane delovne razmere, toda nečejo dovoliti štrajkarjem ene in glavne zahteve in to je priznanje unije. Rudarji ne zahtevajo formalno priznanje unije ali /sprto delavnico, hočejo le. da družbe ne branijo svojim delavcem spadati v unijo, kateri hočejo biti v uniji. To je edina zapreka, edini prepad, ki še zija med štrajkarji n družbami. Dokazano je. da so družbe importirale veliko število štrajkolomcev, ki so bili skrbno zastraženi, kar znaei brez dvoma peonažo." Zadnji dnevi preiskave. V pondclick 9. marca je komi-tej d repel v Chicago, kjer je za-vli^l ostale priče v hotelu La Salle Zasliševanje je trajalo dva dni. Prvi so bili na vrsti zagovorniki milice, ki so na vse mogoče načine prall — zamorca. Pričali so sami poveljniki vojaštva in med temi je bil tudi brigadir — general Abbev. Dalje je pričalo par časni- karskih reporterjev. Vsi so pravili, da so se vojaki "lepo in dostojno" qbuasali in da vse izgrede in spopade so povzročili štrajkarji. Neki reporter iz Detroita je povedal sinešuo povest, da je videl, ksko ho vojaki bežali pred — ženskami. ki so jim grozile s kropom in % metlami! In "junaški mili-čarji »o morali braniti svoja življenja"! Ko je bila milica dovolj oprana — a kljub temu je ostala črna kot saje — prišli so na vrsto iz-ne ver jen i "gunmeni", ki so že poprej v zapriseženih izjavah razkrili marsikaj gnjilega na strani kapitalistov. Henry Batter iz New Yorks je povedal, da je bil poslan od Aacherjeve detektivske agenture v Calumet. Pred odhodom je dobil z drugimi vred inštrukcije, da mora delati "trouble", tako da bo dovolj dela zanje in za milico. In tako so tudi delali. Skušali so na vse načine izzvati nerede in poboje med štrajkarji. "Ali je res va.ša naloga in naloga vsakega takozvanega '' gun-mana , da greste v kraje, kjer je štrajk Lp da delate nemir in nered tamkaj!" vprašal je pred-see Camp, last I>e Camp Coal Co., je zaprt že čez 2 meseca vsled bankrotiranja družr be. Delavcem je tudi zadržana ee-lomeaeena plača in do danes se še ne ve. kedaj bodo dobili svoj zelo težko prMuženi denar. Tukaj nam je zelo jasen dokaz o ne-praktičnosti konkurentnega sistema. in še Me dobi človek, ki pravi: "Competition i* the life of trade." Bliža se nam 1. april, dan, koje-ga praznujejo vsi premogarji zdru ženi pod zastavo l\ M. W. cf A. kot praznovanje «vojevanja o*em urnega delavnika. Praznovali ga bomo tudi premoga rji in aploh vai dpirati svoje člane (iee) v nezgodah in bolezni ter izobraževati iste. Koliko društev lahko s pončine, se v resnici sramujem' ker imam take ožje rojake — judeže iškarjotc. Ampak le potrpi te vi prodani judeži, čaa bo prišel, ko boste Še temeljito obžalovali vaše početje. Sošolci, puhtite to umazano delo in pristopite v »vrste delavcev, ki se bojujejo zase in za vas za boljši košček kruha. Ne mislite, da boste kaj zgubili s tem, ne; še pridobili bodete, ker se bodo morali potem kapitalisti f>odat in boste imeli tudi vi boljšo plačo in boljše delavske razmere. — Pustite pa tudi ljste, ki pravijo, da delavcu zadostuje 16 c na uro iu si naročite liste, ki so v*vii 365 dni v letu za delavca. Ravno ko to pišem čujem, da je g< verner odpoklical vse pnškarje iz štrajkovnega okrožja American Victor Fuel Co. je začela svoje skebe otlslavljati in poditi odkoder so prišli. Tudi semkaj v I^ueb-lo je prišel eden. ki *liši> na ime Ribičev Matiček, doma je iz Ko-ritnitz. Pravi, da se dela od 3 do 4 dni v tednu in da jih bosje preganjajo še vse bolj kot mule» Vsem akebom je to iz srca privoščiti, kajti za drugo itak niso. (Man socialist. kluba št. 1-12. Canonsburg, Pa. Sodrug urednik: — Prosim odstopite mi malo prostora, da odgovorim tukajšnjemu zastopniku in |>oročesalcii Aineri-kanskega Slovenca, ki si /Jiva "vo-jo sveto iezo nad socialističnim klubom, ker se slabo dela. Napada tudi društvo "Postojirka Jama", štev. 138 S. N. P. J., ker je mnenja, da sta socialistični klub iri pa društvo tega kriva. Kako pride ta poročevalec, ki tako pridno skrbi za lleaveu citizen paper do teh zaključkov, je teško razumeti. Sai vendar ne lasni jejo socialisti premogokopov in tovarn, niti ne «ede v kongresu ali senatu. Kako bi bili torej le-ti krivi za slabe čase. Da bi se delavec sam pobrigal za boljše čase, tega mu Amerikauski Slovenec ne pusti, češ, da delavec naj o"tane vedno zvest in |H>koren sluga kapt-atlistu, drugo bodo že vredili zanj kapitalisti in pa njih hlapci 4tdu-šni pastirji". Ali je pa kdo že 'videl kaj taccga? Nikdar iti nikjer ne! V naši naselbini je v resnici še mnogo tacih, ki se ne zanimajo prav za nobeno stvar, Pripoveduj mu kolikor hočeš, kako koristna je za delavca politična organizacija, on ti ostane zakrknjen; včasih se slučajno zgodi, da "e res vpiše v politično organizacijo, toda ker organizacija nima ključavnice, na katero bi ga priklenila, pusti kmalu vse iznemar in ni ga več okoli iTk sejo. Ce ga slučajno srečaš iu vprašaš po vzrokih nemarnosti, ti ima takoj ti^or iu en izgovor: ni denarja, ni časa, ne "fila" dobro itd. itd. 25 do HO c na mesec je grozno težko plačati, ni pa teško plačati po tolarjih za cerkvene reči. Dopisnik Amer. Slovenca priporoča nam tudi zidanje cerkve. Kakopak, še to nam je treba; pa samostan, pa nune iu eno kopico fratrov! Zakaj pa ne, če imajo taki ljudje kot je dopisnik Amer. Slovenca groš. — Minolo leto je pa ravno isti dopisnik delal razdor. ker "e je sprožila misel za slov. dom. Ali vzlie vsem njegovim intrigam ima društvo Postojn ska Jama svoj društveni dom, ti si pa ostal poražen kakor bolgarski kralj Ferdo. Dopi"nik se dela, kakor da bi bil kdo ve kako pobožen. ali v njegovi hiši se je vsako nedeljo skozi vse poletje podiralo balinčke — in to ne zastonj .. S socialističnim pozdravom! J. K. zastopnik Proletarca. South Fork, Pa. Cenjeno uredništvo: — Poročati imam žalostno vest. Dne 5: mafiVa je tukaj preminil Hobrat Ignac Brkowski, rodom Ruso-Poljak. ki je bil Član društva "Združitelj", štev. 36 S. I). P. Majniška Izdaja. Proletarjat vsega sveta se pripravlja, da ponovi tradicijonalno manifestacijo prvega majnika, v kateri je izražena edinost misli in ciljev, ki ga oživlja in vodi v velikem boju za pravice. Prvi maj-nik je praznik dela; je dan, ko ponovi delavstvo svoje zahteve po osvoboditvi dela iz težkih spon kapitalizma, po združenju vseh družabnih razredov v en sam razred svobodnih delavcev, po svobodi, miru in ljubezni, ki naj nadomestijo suženjstvo, zavist in sovraštvo. Da tudi mi slovenski delavci v Ameriki, kolikor nam razmere dopuščajo, praznujemo in povečamo ta dan, si šteje uredništvo v dolžnost izdati "Proletarca" — kakor zadnjih par let sem — v povečani slavnostni obliki, in to če bo le mogoče najmanj na 16tih straneh. Ta številka izide 28. aprila. Uredništvo bo v tem oziru storilo vse, da bo gradivo te slavnostne številke najboljše za propagando razredne zavednosti med slovenskimi delavci v Ameriki. Uredništvo in upravnico bo izvršilo svoj del temeljito. Drugi del — agitacija za razpečavanje te slavnostne izdaje — pa prepuščamo našim sodrugont po naselbinah. Kdor je za vstajenje pro-letarjata iz industrijelne sužnost i, kdor je za boljšo bodočnost svojih otrok, tisti pojde gotovo na delo za majniško slavnostno izdajo " Proletarca ".jgcateri naj izide najmanje v 16.000 iznam Sodrugi, mi ne izdajamo slavnostnih izdaj za Božič in Veliko-noč. Zapomnite si dobro, da ta dva praznika sta postala simbol suženjstva. Edini delavski praznik in simbol vstajenja proletarcev — je PRVI MAJ! Prvi maj je delavski praznik, katerega so proklamirali delavci sami. Tega praznika ne dobite v nobenem koledarju ali praktiki. Enostavno zato, ker ni všeč kapitalistom, kraljem, cesarjem, papežem in drugim ljudskim zajedačem. Delavci, "tisjlepše bodete praznovali VA& PRAZNIK, ako ta dan porabite za agitacijo "Proletar-ca". V vsako večjo slovensko naselbino mora najmanj 1000 iztisov. Cene so sledeče: 10 iztisov 45c; 25 iztisov $1; 50 iztisov $1.85; 75 iztisov $2.50; 100 iztisov $3.25; 200 iztisov $5.50; 300 iztisov $8.00; 400 iztisov $10.00; 500 iztisov $11.50; 1000 iztisov $19.00. Izpolnite ta kupon, ter pošljite nam! UPRAVNIÔTVU "PROLETARCA", 2146 Blue Island Ave. CHICAGO, ILL. Sodrugi:—Pošiljam $...... za .............. iztisov Majske številke "Proletarca". Ime ............................................. Naslov .......................................... Z. Ranjki je bil kurjač iu je delal na planem, brez vsake strahe. Tako je bil izpostavljen vedno vremenu in pa vročini iz peči. Zadnje čase pa, ko je tu medlo, deževalo in pihalo, se je bil prehladil iu to ga je »vrglo v postelj, iz katere ni več vstal. Zdravnik g a je že par-krat opozoril, naj pusti delo, toda mislil je, da preuese, račnal je pač da je se mlad in da mladi ljudje vse prenesejo. Ali varal sev je. Pogreb pokojnika je priredilo društvo "Združitelj ', ki mu je dalo tudi lep venec. — V imenu stari-šev izrekam vsem vdeležencem pogreba iskreno zahvalo! Bodi ti zemlja lahka! — Polegle siniti ste bili tu še dve drugi nesreči. V St. Michaelu so našli zmrznjenega nekega pravoslavnega človeka, za katerega ime pa ne vem. Na glavni progi tukajšnje železnice je pa vlak povozil troje Italjanov, in sicer dva do smrti, tretjega je pa tako poškodoval, da je malo upanja, da bi okreval. Tako padajo proletarci na desno in levo in nihče se ne gane, da bi to obsojal. Ljudje mislijo, da vse to mora pač tako biti. ker je bilo baje vedno tako in da tako mora tudi ostati. — Kakšna modroat. Pozdrav «vsem zavednim delavcem ! Ivan Suhadolnik, predsednik dr. Združitelj. Sopris, dne 10 marca 1814. Cenjeno uredništvo Proletarca: Prosim priobčite še to-le zahvalo v l*noletareu. — Darovala so nam nadaljna društva: Ih. Slovenski Bratje št. 23 $9.75 „ Zavedni fctajree, štev. it. ,.6.00 ., Mladi Slovenec, št. 42. „5.00 „ Austrija, št. 5...........4.00 ., Jutranja Zarja, št. 29 „5.00 Skupaj .......... $29.75 Do sedaj smo prejeli vsega skupaj $125.35, za kar se vsem darovalcem najlepše zahvaljujemo, kajti ta vsota nam je res dobro došla vteh krutih razmerah, v katerih se nahajamo. Kakor povsod, tako imamo tudi tukaj, namreč pri Sopris "Loeal 1'nion" izdajalce, tako n. pr. Langowsky, rodom Poljak, kateri je nesel na nos šerifu in milici, oziroma komaniji, za kar je dobil od kompanije C, Jf. L Co. vsaki dan tri dolarje in od šerifa 1 dolar pa .tudi od U. M. W. cf A. je prišel vsak teden po podporo, namreč tri dolarje na teden. Vidite, takšni so ljudje, ki nimajo socialnega čuta. Le dobro si zapomnite to ime. Spoznati ga je pa prav lahko, ker ima eno nogo krajši od druge in je še prav mlad V slučaju, da pride ta malopridnež kam naokrog, bedete že vedeli s kom imate opravka. Torej še enkrat hvala vsem darovalcem. katerih se hočemo »vedno spominjati! Silvester Bcrentin, tajnik dr. Slovan, št. 15. S. I). P. Z Sopris, Colo. jim nikakor ni všeč, da napreduje. Ne morem si kaj, da bi Ue vprašal te veleučene iu brumue duše, kdaj so ai socialisti postavili svojega malika ali boga. Socialisti niso nobeni pagaui iu ae ne ukvarjajo z nabožnimi spvarmi. To prepuščajo drage volje veleučenim iu pobožnim revčkom. S s eialističuim pozdravom, . Opazovalec. Springfield, 111. Cenjeno uredništvo: — Z delom gre tukaj prav slabo. Čeravno se bliža 1. april, čas ko bomo morda vsi premogarji odložili svoje krampe in lopate, se vendar ne dela več kot po 3 do 4 dni v tednu, izvzemši v dveh rovih. Pri nas so gotove vrste pobožnja-ki, ki se pa med seboj tudi kosajo, kdo bo iznesel več ofra v cerkev. Teh eden je pred kratkem nesel s krstu novorojenčka. Ko so prišli boter in partija z otrokom v cerkev, je katoliški župnik videl v enemu od teh starega dolžnika, na kar ga je takoj opomnil, da je že čas, da to poravna. Ker se pa f>obožni boter ni hitro spomnil svojih katoliških dolžnosti mu je "dušni pastir" prsmolil zaušnico, da je kar zaropotalo po cerkvi. In glejte, zgodil se je čudež. Mož, ki je do sedaj nosil v glavi ajdoveo, je dobil takoj možgane. Sedaj je postal čisto normalen človek in zna biti še dober naš agitator. _ Tudi dobra metoda za spreobrnitev ljudi, ki srpe spanje pravične-lia od strani teh božjih namestnikov. Poleg tesra se je zgodilo pri naa pa še nekaj druzega. V South Springfieldu so namreč ubili neke vrste socialističnega boga tako so ga nazivali nekateri pobožni in učeni ljudje ki se prištevajo katolikom. Stvar je sledeča: Nek premogar je imel nad 20 let starega kozla, katerega so pred kratkem ubili in snedli. Zdaj se pa širi govorica, da so ubili socialističnega bogca. S tem hočejo zasmehovati socialistični klub, ki • N. S. Pittsburgh, Pa. Prosim, odmirite mi malo prostora v našem cenjenem listu. V zadnjem času smo že parkrat či-tali v delavskem listu Proletarec o tukajašunein Kraiijako-Slovens -kem Domu. Kdor tukajšnpli razmer ne pozna, je mogoče v dvomu glede resničnosti zadnjih dopisov. Sklenil sem izraziti se» v tem oziru kot delničar tega doma in član društva "Skala" S. D. P. Z. V času. ko so napredni rojaki sprožili misel u zidanju narodnega doma, so bili naši medsebojni odnošaji vse drugačni, kot so danes. Lepo število rojakov se je zavzelo za to koristno idejo. Seveda za easa pridobivanja delničarjev se je .jako lepo občevalo z občinstvom, tako, da so v kratkem času lepo svotico skupaj spravili. O ustanovitvi tega tako-zvanega narodnega podjetja ne bom zgubljal besed, ker vsakemu rojaku ie znano o tem, posebno, kdor je bil o tistem času v naši naselbini. Moj namen je spregovorili "par besedi sedanjemu vodsKu tega doma. Skoz večmesečno * redno obiskavanje mesečnih sej sem imel priliko marsikaj opaziti. Žal, da se delničarji tako slabo udeležujejo s<'j, tako, in s tem dajejo priliko odboru voditi podjetje po svoji volji. Tako se namreč zadnji čas upe-Ijale stnjge naredbe glede zahajali ja v spodnje prostore, katere pa se uvažuje le pri rojakih. Slovenskim društvom se je svoj «'as dajalo sobe na razpolago za seje, vedoč, da se s tem privabi marsikatede rojake tudi k bari Danes se pa ne pusti doli še tako dobro poznane člane društev, ako uima ključa, oziroma, ni član ha-e. Ako en član hale izrazi neza-diuolj.stfrii •» poslovanju hale, se ga izlkjuči, ne da se prizadetemu da prilika zagovarjati se, kot oravila določujejo. Nič ne bi rekel v tem oziru, ako ne bi videl na lastne oči, da se s ! tujimi narodi obratno postopa. »Tako, da imajo konečno tuji narodi v našem K. S. D. večje pra-I vice, kot rojaki. Med tem ko se ,od rojakov strogo zahteva ključ ali podpis,—čeč, da so naredbe v tem oziru tako stroge — »e spušča doli količkarje, razne agente in enake tujce ni nimajo nobenega stiska z K. S. D., brez vsakega ključa ali podpisa. A še več, enake nepridaniče se celo z veseljem spušča v spodnje prostore, še pijače se jim daje brezplačno — posebno količkarje se prav ponižno napaja. Ker se odbor pri zabranjevanju v klet rojakom opira na stroge odredbe, si u šojam vprašati slavni odbor K. S. I)., ako so mu znane odredbe (postave) tukajšne dežele, katere ne dovoljujej policajem uživati opojnih pijač v času službe, ako pa ni v službi, tudi nima pratvice vstopa v klubne prostore, ako ni član istega. Isto •velja za tuje agente. Koliko koristi pa ima naš narod od tujih agentov za ure in druge reči, kateri obiskujejo halo le radi njih biznessa — da odirajo obiskovalce? — Seveda naše takozvano narodno podjetje spušča enake izkoriščevalce v svoje prostore brez vsaketra prispevka. Res lep napredek — delničarji tega doma smo lahko ponosni! — Prav kakor se je govorilo na neki seji "Zdaj srno enkrat na pravem potu", in "ako policaj želi eno vi-sko. daj mu dve." Je li čuda, ako čujemo od raznih delničarjev, da skušajo prodati delnice? — Jaz se je hočem sam znebiti, ako se bode to podjetje tako vodilo. — Pozdrav zavednim delavcem ši-rom Amerike, Prolefarcu pa na njegovem edino pravem stališču obilo uspeha. Frank Grame, 922 Progress St., Op ured.—Ne prodajajte delnic, ampak svetujte vsem delničarjem, da na rede na občnem zboru konec tem postopanjem. Izvolite direk-torij, ki bo delal, kakor želi večina1 delničarjev. ADVERTISEMENT SLOV. DELAVSKA llUMvlKM 4m 1«. IVfMU li.kuroorirtM M «»rila 1«M v drtari Pmi. Sedež: Conemaagh, Pa. GLAVNI URADNIKI; Predhodnik: F KAN FAVLOVClC, bol 7U5, Coaeaiaugti, Pa Podpredsednik: JOSIP ZOKKO, K. T, D. 3, bos Ulja, We.i Newton, Pa. Tajaik: ALOJZIJ BAVDKK, box 187, «osama ugh, Pa. Po mota i tajaik: IVAN PKO8T0K, box 120, Export, Pa. Blagajaik: JOrtll' ŽELE, «108 8t. Clair Ava., Cleveland, Okio. Pomo&ai blagajnik: JOH1P MARISOlC, 3538 K. 80 St., Clavelaad, Okio. ZAUPNIK: ANDREJ VIDRIH, box 523, Coa«maugh, Pa. NADZORNIKI: VILJKII SITTKH, 1. nadxornik, Lork box 57, Conemaugk, Pa. FBAN TOMA11C, 2. aadtoraik, Gary, lad., Toleston, Hta., box 73. NIKOLAJ POV&E, 3. nad*., 1 C'raib at., Numrey Hill. N. 8. Pittsburg, Pa. POROTNIKI: (VAN OORAKK, 1. porotnik, Wwt Mineral, Kaaaa«, box 211. JAKOB KOCJAN........ ALJOZIJ OCJAN, 2. porotnik, 409 Okio Btreet, Joknatown, Pa. KARUNOER, 3. porotaik,. Qirard, Kansas, R. P. D. 4. \ box 86. VRHOVNI ZDRAVNIK. F. J. Karn, M. D., «202 St. Clair Ava., Clavelaad, Okio. GUVNI URAD v hiii ¿t. 46 Maiu Street, tWmaugh, Pa. POMOtNI ODBOR. Drenielj Joief, box 275, Conemaugk, Pa. Uatuik Ivan, R. F. D. 3, box 54, Jokustown, Pa Zaman Franc, box 556, Coneuiaugh, Pa. Klinar Martin, 812 Chestnut street, Johnstown, Pa. Kupert Jakob, box 23a, Soth Fork, Pa. Oabrenja Matija, 800 Broad Street, Joknstown, Pa. PRIPRAVLJALNI ODBOB ZA ZDRIATKV SLOVENSKIH PODPORNIH N A P R K D N1H O R U A NIZ A CIJ. Predaedaik: Viljem JSitar, box 57, Conemaugh, Pa., «lan M. 1». p. Z. Zavertink Joiei, 2»21 Cr»*for. Dalegatje za adruitvaai sestauek dne 14 januarja 1914. Viljem Sitar, box 57, Coueuiaugh, Pa. Hobolj Ivan, Olencoe, Ohio. Atefair Zabric, box 227, Uarrett, Pa. Sira Zofija, 6029 Glass a ve.; Cleveland, Ohio. t'radao (ilasilo: PROLKARTC, 4006 W. 31st Street, Chicago, IU. cenjena društva, oziroma njih uradniki, so uljudno prokeni, pošiljati vm dopise m uenar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj ee pošilja glasooi pravil, edino potom Poitnih; Expre«nih; ali Bančnih denarnih aasaznie, nikakor pa ne ¡»otom privatnih ¿ekov. V slučaju, da opazijo druitveni tajniki pri [»oročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivoati, naj to nemudoma naznanijo urad glavnega tajnrka, da ae v prihodnja popravi. Poatave v derzavi i oloradi morejo biti p««l lojene kaj se tiee eoal maju. Delafvi morajo imeli previeo se pri toaiti »vojo ne zadovolnont naprej po »tavleuo pres da bi se strahoval agubiti «veje delo ali da bi bil premaknen v slapai plač v majal. Kaj »e tiee (serip systeui) je pre povedauo v te derzavi v »a ki uaein. Delafei imajo pravico si iz voliti svojega (rbeck weioMaa) iu sami plačati *a njega. Iu on mora svoje dolo delati pod itele pregledovaleein ali pod taci Mozea da nima interes v maja i. Mnjnarji imajo pravieo ».padati v Tnloii pne» da bi jim kodo rahraail ali mogoče ob delo dal. ( ()»ino urno delo mora biti v (»oatavab iu tako vrniti celi eas Postava mora biti od »««daj naprej da ima Guverner pravico strafuti take ljudi ker i mu jo puške in revolverje pri nebi. In ravno tako tudi tisto Ljudi k«r tako orožje proda vajo tacim ljudem ker so v atrajku k. W. Hrown, Kompanisti, In Gos. T. X. Evans, Archie Allison, David liammon, Majnarji. Kako ribarijo kapitalisti. Sodrugi v Coloradu ao nam poslali dve okrožnici v spakedrani slovenščini. Ti obkrožniei so izdali banoni premoga v južnem Colora du. Izdali ao ju brez dvoma v več jezikih in tako so dobili tudi Slovenca, kateri ae je d»J k spili morda za par uftivik centov in je "pre vedel' okrožnici v svojo slovenščino kakor je pač zi*tl in iikogel. Ali tu se ne gre za slovenščino teb okrožnic, temveč gre za svrho. kateri sU ti dve okrožnici imeli služiti. In namen je jasen. Kapitalisti, ki posedujejo pretnogokope v južnem Coloradu, so hoteli kovati kapital iz famozne obtožbe glavnih od4>ormkov in nekaterih orgauizatorjcv unije United Mine Workers of America po znani "izbrani'' veleporo-ti. Zato >*> ponatisnili izjavo te veleporote v okrožnicah, s katerimi so nastlali celo Colorado. S tem so hoteli loviti na liinanice nezavedne delavce, češ: "Poglejte. kaki nudobneži so unijski voditelji, ki jih toži zvezna porota. Druga okrožnica pa vsebuje 'hinavsko pismo ka pitaliatičnega guvernerja -v foloradu. kateri našteva državne postave v "korist'' organiziranega delavstva. Pozabil pa je omeniti, da te postave eksistirajo za premogsrje le na papirju; baroni premoga jih kršijo vsak dan sto-krat. Izkratka: ti okrožnici sta imeli namen pridobiti skebe. Koliko sta pridobili Slovencev, nam ni znano, toda prepričani smo, da vsak pameten slovenski delavec v Coloradu se gotovo smeje tem spaksm in ne gre na limanice. Tukaj sledita obe okrožnici ena za drugo, takšni kakor sta v ori ginalu z vsemi napakami v rokovnjaški slovenščini: PO METENI SO V SI UNION UDRI OD UNITED STATES POBOTNIKOF SLAVISH Spodaj pod pittani Union Lidri -»o bili ob sojeni na United State» Porotni sodbi dne 1. Dec. 1913: J. P. White, I*red*ednik, Frank J. Hayes, Pod Pre«ednik, Wm. P. (Ireen, Blaga jnick. John R. l^awson. Adolph CJermer, rtobt. Chlicli, A. B. McGary, Jas. Morgan, Chas. Batley, • Nadalje tudi petnaist druzi-h clunof 1'nija katera imena se niso ven dana in se niso bili restaani bodo prišli na dan. Edward Wallace, Editor od United Workers Journal je tudi kaznovnn. Tukaj so i* roki katere Imajo United States Porotniki tukaj so I h-ne de kaj Porotniki govorijo United States derzavni zbor in Sposovuni <3 os pod Robt. K. Lewis, der/avni Sodnik. Spodaj po* pisani Porotniki smo prof na tanko sodili in pregledali ta ■trajk v Coloradi in v našem sodisc.ii smo ob trdili in tebi sporočili na tnncna imena kateri so od govorni hudodelstva in hudobije v tem strnjku. Nadalje imam»» vec imen sporočiti ker so tudi spadali v ta prepir io v kratkemu času bodeino sporočili se ta imena. Taka ne spodobna dela kod so United Mine Workers of America poskušali prejeti in pri siliti kompanije da morajo (Spoznati Union) recognition of the union je velika SRAMOTA za ve se druge poštene organijzane elnne v te na-si derzavi. Oni so pripeljali sebol iz učenost raj k agitetarje in iz puzkam ob mzlli na stotine ne od govornih Ljudi kateri mi prepir in srnmato na predovnli našim Ljudim v te derznvi. In tako ne spodobno se ob nasali celi cas da v saka pametna organacia mora vidit da to je ne spodobno. Union Lidri so sami paterdili da imajo svoje člane pod seboj in da so jib iz puškami ob rozili ker ta natančen pre|»er nej nic d m z i ga nago za mesec-nino katero Uipon Lidrizahteva jo od njihoveh elanof in ao bile precej v poprafku v Coloradi immno ta naj bolse (Mining l«aws) v seli Ivnited States za zdravje in segurnost dels in tako se vedno napredovali dokler se je ta strajk pričel. Nada! je smo na tanko pregledali svedoke kaj se tiee dela v mnjnah: d je: — Jest sem (»oslusal vas prepir celi dan v eeraj in kaj se meni zdi nej za dosti razločka med vami da bi napredovali vas prefer jest Vam Želim omeniti kaj bi bilo mul bolse za pomiriti ta prepir ena tu najbol imenitna"strar kaj se tiee vašega pre pira je (Spoznanje Unije) in kaj m druge stvari tiee je va dano po naslh jnistavali. Take postave mi niiaaino d» bi vam «(Miznala ali pra vico dala zahtevati Spozunje Unije (recognition of the Union). Postave vam dajo provieo. Ihi pristopite v Union. Ce *e vam |m»ljubi to storiti pres da bi vam marul kodo ubraniti ta pravica vam jc dana po naših postavah. In jest vam tuko sttozuam in želim da se bodete tako ra>nali: "To je ces postavo za v sako kom|»anij<» ali corporacio. Ali nji hoveh pred stavlencof ali Mgentof ali nsj»rej postav]*aeoia za usta via t i delafeem v pristop Unije ali smiety ali v politične zadeve ali da bi katero kompanija zato taeega delafea zato s|»odila iz dela zato ker spada v to Unijo nli society ali |K)liticue zadeve.*'_ See t ion 3925, Sedajue Postave v foloradi, 190H. Kaj m» druzigu prepira tiee jest mislim da je vam v se po volji in kaj vam je dano |>o postavati. Zahtevanje xusega (check weighman) vam je dano po naših postavah da si majnarji sami iz volite svojega cheek weimanu. Postave pre |»ovedu jejo na v saki način da bi »e delafei plačevali iz (scrip) za placunje majnarjon. »'. Postave so \am dane da imate osem urno delo j»od zemljo in coke ovens ta ¡N»Htava govori v Chapter 9." of the Session I^aws of 1913. Postave govore da delafei morajo prejeti plačo dvakrat na meaec tako se sedaj versi )»o celi Coloradi. Poatave govore da «a ki delavec ima pro v ieo bordati kjer ga veseli. Poste ve govore da |m» usih laajnah mara biti Pregledovalec |x»stjiva iz vo Ijena leta 1913 da je prepričan «la so majne v p rs veh segurnih zadevah in va rovajua delafcef. Nadal.p" «la \ si delafei morajo biti sprejeti nazaj na svoje place in na svoja dela »hIlog taci h placof kjer so ze pre uzeti in odlog tacih delafcef kateri SO delali prepir in akodovanje od kar se je ta strajk pričel mora jo biti sprejeti nazaj na iW«lo. ..............................Vain udani, ELI AS M. AM MONK, Governor. KOMPANIJE SO SPREJELE TE POSTAVE Denver, Colo,, Nov. 27th, 1913. S|M»stovani K. M. Ammons, Governor of Colorado. Cos pod: — Mi smo sprejeli tvoje pismo in ralitevanj,. „d nas kar se tiee naših delaf cof in s«, poda mo /ji kar nam za povedujas. Mi smo ah dovaln. sprejeti nase delafer „azaj in tako ravnati nasa dela kako nain ti za }»ovedujes. Udani, J. F. Welborn, D. W. Brown, J. C. Osgood. B0LESIJ. Maksiiu (jorkij: Nokdaj mi je pripovedoval znanec : " Ko sem bil dijak v Moskvi, se je prigodilo, da sein stanoval poleg ene izmed "tistih" ... da saj veš I Bila je Poljakinj« m imenovala se je Terezija. Velika, močna hrineta s črnimi, zraščenimi o-brvi in z velikimi odurnimi potezami — me je prestrašilo živalsko iskrenje njenih temnili oči, njen globok glnti, njeno prostasko vedenje in njena zunanjost mišies-ste brsnjevke. . . . Stanovsl sem v pritličju, in njena vrata so bils "Atentat na mojo čistost, nič več. nič manj! Bodi močan. Je-gov!" "Glejte, rada bi poslala pismo v domovino," reče proseče, tiho, plaho. "Za waga." menim "stori!" Vstal sem, sedel k mizi, vzel papir in dejal: "Pojdite sem, sedite in nare-kujte ..." Pride, sede previdno na stol in me gleda opravičujoče: "No, komu?" "Varšavska železnica, mesto Kwenjrnny, Holeslava Kašputu ... "K».j naj pisem . . , Recite...' "Moj ljubi Boles . . . moje sr- V, , ... . • • . Moj ljubeč k . . Mat Bo- nasproti mojim. Nikdar )iu nisem .. mm. , . , %1 . . zja na i te čuva! Mojc zato srce, odprl, ako sem vedel, d« je ona loma. Ali to je bilo redkokdaj. Scmptitj« sem jo srečal na stop-nijcalt, na dvorišču, in nasinehni-a se mi je na način, ki sem ga smatral /a nesramnega. Večkrat sem jo videl pijano, razkuštrant), odurno »eč grenkosti človek vžije, tem silneje si zaželi sladkosti. Ampak mi ne razumemo tega, odeti v svoje samo namišljene čednosti in zroč drug druzega skozi pajčolan domišljavosti in prepričanja o svoji brezmadež-nosti . . . To je precej neumno in zelo trdo. Pravijo propali ljudje . Kaj so propali ljudje? Predvsem — ljudje, ista kri. meso, kosti, živci kot mi. Vse življenje nam to govore dan za dnema In mi čujemo to, ali ... vedi vrag. kako nezmiselno je to. Ali pa smo že popolnoma gluhi od glasnega pridigovanja o človekoljubnosti? . V resnici smo tudi mi sami propali ljudje, še zelo globoko pro pali ... v brezno vseh možnih domišljavosti in prepričanja o premoči naših možgati in naših živcev nad tistimi ljudmi, ki so le manj pretkani kakor smo mi, in se ne znajo tako doUro pretvarjati ka^or mi . . . »Sicer pa — dovolj tega! Vse to jc nekaj starc-ira, skoraj sramotno je. o tem še govoriti . . . nek«j zelo starega da! . . ." Ali si Jt ž« raia organizacija naročila 100 iitiaor "Bodali «tične knjižnioe", katera bodete razdelili med nezavedne torarUa na prihodnji resalid. — Ako Ufa i« nista storili, «krbite, da m U svodi. VABILO NA VESELICO — katero priredi — S, 1. P. "VIHAR* V DUNLO, PA. dne 31. marca ob 6 url zvečer v lastnem domu z igro enodejanko "Ne kliči vraga" OSEBE: I^evifar, hogat poneatnik ...... Polona, nisgova iena.......... Milka, njiju hfi............... Meteljkov Miha, kramarjev sin Tone. aeljan ...........Jotef Hribar ...........Urftula M i lave ........... ...Ana Dolez ..........Alojiej Krajnc Frank Bavdek Ker je igra joko Aaljiva, nudi «drfinstvu obilo «abave. Nadajo^ obilne udcletl>a iz Dunlo in okolice. Vai dobro doftli, tudi Mike Cegara' ODBOR. Í PROLETAREC LIST ZA INTSSSSK UkLAVSKkGA LJUDSTVA. izhaja vsaki torek. — Lastnik m laSa)at«4ii - J«|tsliviRtki diliftki tiskom druibi i Chicago. Illinois. __ Naročnine: Za Ameriko $2.00 is celo leto, $L00 aa pol lets. Za Evropo 12.10 u celo leto, 11.26 sa pol leta. Oglasi po dogovoru. Prt spremembi bi valili a je poleg novega naznaniti tudi start naslov. CWiW ib*«Mk« orfuiiMlli Ju«o*l. — McUHiliiM mM v >»lHM — Vae prituibe glede nerednega potiljenja liaU in drugih nerednoati, je potiljati predsedniku družbe rt. Podlipcu. 5039 W. 25. PI Cicaro, III. PROLETARIAN OwMd and published •»•»! Tuesday by South Silvio Workmen's Pubishirg Compiry C icifco. Illinois Subscription rates: United State» and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half I ear. Foreign countries $2.60 a year, 1.25 for half year. -:- -:- -:- Advertising rates on agreement. dali izvabiti pisarni Fr. Kakserja, da so potem tje vlagali denar, ki g« se seslaj, po večletnem dolgem roku ne morejo dvigniti. Sakser je spravil »vojo provizijo, ubogi ameriški trpin)- pa točijo solze za izgubljenim premoženjem. Od nase strani se ni do sedaj se ničesar storilo za organizacijo nalaganja denarja od ameriikih izseljencev. Organizirati bo treoa društva v Ameriki, ki bodo pošiljala denar v domače kraje. Rafaelova družba bi tudi na tem polju imela hvale-vredno nalogo. Uresničiti bo treba iui*el, ki se je nedavno «prožila, da bi deželni o(l leti sku>ali -dokazati, «la j«* rob- Prejeli smo iz starega kraja in priobčujemo sledeči zanimiv čia-nek o denarnih zavodih na Slovenskem. Članek je za tiste slovenske delavce, ki žive v Ameriki, pa so v gospodarskem ali družinskem oziru navezani na stari kraj, posebno važen. Važen je i>a tudi za vse slovensko delavstvo, ki si s svojimi političnimi, gospo-«larskimi in zadnji čas denarnimi organizacijami želi izboljšati svoje bojevno stališče, svoje defenzivne utrdbe. Članek se glasi: AMERIŠKEMU SLOVENSKE MU DELAVSTVU! Sodrugi v uredništvu "Proletarea" mi bodete pač oprostili, ako prosim za prijazno nat iskanje sledečih mojih pripomb iz stare domovine. V 44Slovencu" z"dne 10. februarja 1914, št. 32 *em bral članek, ki je vreden, da se ponatisne v 44Proletareu". Zakaj! Zato, da bodo potem sodrugi-delavci sirom Amerike razumeli mojim izvajanjem. Članek se glasi: ' UMAZANA REKLAMA. Mestna hranilnica ljubljanska si je najela v Severni Ameriki ne- movino ti mu ga bodo najvarnej trajni stik s "SPLOŠNIM KRE- stvo pravi ' blagoslov h« /ji" za i še naložili. Za "Mustuo hranilni- DITNIM DRUŠTVOM" v Ljubeč", pa ni posebno ča*tno, tla imalljani ter ga preuredile v DEMO-nastavljene v Ameriki ljudi, ki za KRATICN0-ZADRUŽN0 CENT dobro plačilo vabijo denar zanjo. RALO. Tako tedaj glavno glasilo kranjskih kelrikalcev. — Ne bom zabo- je oživotvorjena davna želja po denarnem središču, ki naj ga i mu j<> delavski in demokratični v ar j al ne Sakserja in ne mestne l.j"«lje tia Slovenskem in njih za-hraiiiinice ljubljanske — tudi nc bom grdil in blatil klerikalnih posojilnic po Slovenskem. Eno bodi pribito: v tem, ko "Slovenec" grdi Mestno hranilnico radi agitacije za hranilne vloge — obenem že pripoveduje in obljubuje, da bo kranjski deželni odbor kar v A me Jo prej «značeni sodrugi, ki Hoje Iruge In s t«'in je tuili /.a tistega ame-rikansk«'ga sodruga-delavca (in delavci so skoro vsi Šimenci v Ameriki!), ki pošilja denar v sta ro domovino, rešeno: kam naj vlaga svoj denar! Za varnost jamči- zamorce. postavili so za priče sužnje same, ki so prosili, da jih naj ne osvobodijo, ker jim je "prelepo" v sužnosti. Oni sužnji so znali, da lažejo, znali so, kaj iih raka, če bi povedali resnico, kako misli-» jo o svojih gospodarjih. Predno so šli sužnji pričat, nas«'kali so jih tirani z vdovsko žilo po golih hrbtih iu zagrozili so jim, da dobe še enkrat t.rliko bat in če ne bo«lo govorili tako, kakor oni (gospodarji) hočejo, in sužnji s«» pričali, «la so "pmsein zadovoljni". DRUŠTVO SLAVIJ A", iT. 1. 8. N. P. J. V OHICAOU, ILL., IZPOSLOVALO SLOV KNJIŽNICO Društvo Slavija ¿t. 1. S. N. P. J. je izposlovalo pri (Jttiicago Public Iiibrarv za čikaške Slovence 500 slovenskih knjig. Za te knjige je določenih *2,000.00. Društvo Franci« k o Ferrer štev. 131. je povodom tega sprejelo na svoji zadnji seji resolucijo, ki o-dobrava korak društva in v kateri se priporoča, da to store vsa o-stala društva S. N. P. J. po Ameriki. Ameriške javne bibljotekc gredo ra«l<* na roke glede popolnitve svojih bibljotek in nabavijo knjige v vsakem jeziku, če se biotičen narod zanima za čitanje. Naše mnenje je, «la bodi vsaki slov. naselbini v Ameriki, kj« r je društvo S. N. I». J., S. D. P. Z. ali kakšne druge napredne jednote in zveze in «la obstoji javna bibljotek« , slovenski oddelek. Naši delavci morajo več citati. (V bi kakšno društvo želelo formulo za aplikacijo dobave slov. knjig v javnih hibljotekah, s«- lahko obrne na uredništvo Pro-l««tarca. Navesti j«» pa treba, kakšna je obstoječa biblioteka, mestna. okrožna, deželna ali državna. Kjer ne obstoji biblioteka, tam naravno tudi o slovensk«'in oddelku ne more biti govora. Z agitacijo za slovenske knjižnice. na račun javnih bibliotek, dosežemo dvojno: izobražujemo sami sebe, po drugi 'strani pa pomagamo slovenski književnosti, ki vsled slabili gospodarskih raz- uaiuen, pa jih ni mogel porabiti, ket so ga prijeli aocislno-demokra lični zaupnrki". — Tako odkritosrčen je postsl mož, ker *o gu iz plinarne poslsli v penzijo, O tcn. je pripovedoval sledeče: "Od strankinega tajuištva, kateremu je bil dr. Gessmann na čelu, sem rtobil nalog, naj zasedeni s s.otino čvrstih rediteljev neki *h«»u na ro-tovžu, ker Kutischak ni hotel do voliti, da bi njegov nasprotnik Naglcr govoril na tem shodu. Dr. Neumayer pa je na vsak način hotel, da naj bo shod ntiren. Tako sem prišel v zagato in sem izgubi! zaupanje stranke". — Sodnik je «lejal, da so to reči, ki človeku sa-po zapre in ga silijo, da se prime za glavo. Tako kakor sodnik mislijo tudi drugi ljudje, ki doslej niso razumeli, kako zmagujejo krščanaki sociaJei na Dunaju. riki nastavil posebnega človeka, ki se bo pečal zgolj z agitacijo, «la bodo -amerikanski slovenski delavci vlagali svoj denar v kle. rikalnc slovenske denarne zavode ... Ali ni to smešno! Vendar je pa pri tem precej yze-lo resnega! Iz slovenskih dežel prihaja vsako leto na tisoče delavcev in kmetov za delom v Ameriko. Zaslužiti hočejo in vrniti se nazaj na rodno grudo. Je pač tako., «la nas še vežejo mladostni »pomini in doživljaji in — bog ve. kaj še vse — na domovino! Denar, ki ga ti delavci pošiljajo v domovino — se steka »v denarne zavode. Brihtni ljudje so to porabili v svoj prospeli. — Ne bom razpravljal o postanku in rasvoju posojilnic. hranilnic in bank po Sloven-sk«*m. samo rečem: vsi dosedanji kesa človeka. Frank Sak'erja. Ta denarni zavodi."a SI"v,'"Hk,'m ('■lovek, ki je .vojrfuno delal re- v «*»h T^ 'r v V17 1 » 1 n tn m rtPAnOilln "filovnA nnan. I klamo za propadlo "Glavno posojilnico" in dobival za to delo velike provizije, spravil je pa lepo število ubogih ameriških izaeljen-eev ob krvavo prislužen denar, se-«laj lovi sloven8ke delavce, naj vlagajo denar — potom njegove pisarne seveda — pri "Mestni hranilnici" v Ljubljani. V 16. številki "Glas Naroda" je spravil ta Človek nesramen članek "Glede varnega nalaganja denarja". V članku najprej pauje, ker nek amerikanski slovenski koledar priporoča nalaganj«' denarja pri domačih rajfajznovkah. Naše zadružništvo imenuje "klerikalne posojilničiee in hranil|ii<;ic.e", pri katerih ni. najti Hgurnost. ,0 odbornikih teh .posojilni«», pa: | «.«Male p etojUnic« in luaiiilnice pa itimsjo nikakin veščakos in tudi ielo- nuM<> .porostvs- Ako kje kaj poči. s«' izkažejo poroštva ničevim. Tako nas uči bri«lka izkušnja pri ^Olavni -posojiinici^ v Ljnblja-Vt " Viš«'k nesramnosti je. . tega ne! Ma*te se gospodje lastniki in si dele dobičke ... O nobene besede?! Ali ni *ko takorekoč "va banque" in rassi- ™ neumevno, «la ne upravljamo pajo denar tudi v strankareke na- ^oj«'ga «lenar.ia?! Da — mene, če pa želi kak vlagatelj več io vsoto v izplačilo, ga pa posta dolge obroke." Konečno skem kapitalizmu" —sami ga pa RES JE TO! Vedno govorimo in pišemo, »la: "boj proti Tn«'š('an- po«lpiramo z lastnim denarjem (¡a«la redimo tia svojih prsih ' «lelavstvo polagoma pri- na čelu gospo«larsk«'gH «l«»lavske-ga gibanja v stari domovini! Deležni fond je že danes velik! Vabi se pa tu
  • izpreinni.mo «lelavci tak«>-le: "delavci k delavcem!" DELAVSKI DENAR V DELAVSKE ZA VODE! Pa š«' to le: Socialisti smo! Ne |H»maga nič: "hudiča z lielzebu-bom". 44kapital pa .s kapitalom." Ne vem : kako je pri vas v novi domovini vaši. v Ameriki, kj«'r je kapitalizem zavzel najbujnejše oblike — ne veni. ste li. kedaj razmišljali o boju na nož na denarno -gospoilarskem polju?! V Evropi imamo v tem oziru lepe začetke. V Nemčiji hamburško "Produk-tion". Berlinsko " Volksflirsor-ge", angles. Velenakupno družbo kotiš, društev, dunajski 4 Kr«'«lit-verband «1er Arbeitervereinigun-g«>n . . . Kmancipacija se vrši na celi liniji. Pridružimo s«* ji torej tu«li mi slovenski proletarei to in onstran luže! Pozdravljeni ml Vaš«'ga . . . V Ljubljani 10. febr. 1914. • Iz članka, povzetega i/, ljubljanskega Slovenca je razvidno, kako plačujejo si venski klerikal-ei wvoje agente. Mi sicer n«' misli mo. : po-njegovs po« 1 je t ja preveč panloni- rala. Poizvedeti bo treba in priobčiti vsa imena onih nesrečnih tn izobrazbe so nam zaprta. Kar danes znamo, to nam je dala le šola življenja. Zato je «lolgo tra- vla ga tel je v-A meri kance v. ki so »e jalo, predno "mn začeli misliti zla , ... ... mer v starem kraju, občutno trpi. kakor so govorili pred petde- /, . , , , , . . „ .. ' , < e je slovenskemu delavcu v sta- rem kraju, ki zasluži komaj toli- s«'timi leti črni sužnji, tako govwc lani«s mezdni sužnji. V kongresni »reiskavi stavke riularjev v Mi-•higanu, v mestni preiskavi stav-<«• natakaric v Chicagi in v n«»šte-tili slienih slučajih vstali so kapi-alisti in rekli: "Delavci nečejo organiza«*ije! 4'emu nas silite, da naj «lamo to in to. ko t>a «lelavci »Hini pravijo, «la so z nami zadovoljni.' In res so pripeljali delav-nezavedne reveže, stavkoka- — Samomori med avstrijskimi vojaki. Znano je, «la j«- Avstrija ena onih držav, kjer je razmeroma največ samomorov med vojaki. Vojaške oblasti ravnajo s temi samomori skrivnostno, nik«lar ne v«»do ali pravzaprav nočejo ve-«leti vzrokov. Kadarkoli pa izve javnost o vzrokih samomora, te-•Ini i«' skoro vedno eden in isti. Sekat ura Domobranski minister Georgi j«' pa drugega mnenja: 23. januarja je odgovarjal na interpelacijo socialno demokratičnih poslancev g!"de pogostih samomorov v armadi in dejal je, da se fantje streljajo zato, ker nimajo ves« lja «lo službovanja. To mu bo vsak«lo ra«l verjel, da nimajo fantje ravno prevelikega veselja za službo, kjer morajo požirati «lan na «lan najgrše psovke. . Ali ne, pravi Georgi, veselje do vojaškega službovanja jemljejo fantom protimilitaristični članki po «'aso-pisih in protiinilitaristična agitacija. In zato sklepa «lalje. da bi ča- sopisje ne smelo prinašati nikakr ko. «la ne umre gladu, odtegneno v<>sti v Protivojaškem duhu. to,* «la se no poslužuje te "luksir joznosti" — knjig«', bi bilo v A-meriki, kjer se nam nudijo proste knjig«* — samo če se zanje zanimamo — pač smrten greh. če bi držali križem roke in ne storili ničesar, da pridejo tiste knjige, ki jih vsled naše mizerije nismo mogli citati «loma. v ameriške biblio- . . . .... , teke, da jih čitaino tukaj, ze — ki so potrdili, «la res ao z vsem zadovoljni. i V »•Prei bwli Da*e KeKl°: sl°- ... . . . , . . 'venske kniige v ameriške javne Ali poštenemu delavcu, kateri ....... . poštenemu «lelavcu *«• zaveda svojega člov«'škega ponosa, ti«* zavre kri? Ali bi ne pri-voščil iz dna srca, «la bi po takih, urnebesno zabitih «lelavcih padal kapitalistični bič, tako «la bi s«* »vijali na smrt ? Da — na prvi hip! Ali počakajte! Onokožni sužnji so lagali sami sebi in drugim iz stra-nu pred korobačem, ker niso imeli poguma, da bi se postavili v bran. Ravno tako je z današnjimi sužnji. biblfrteke ! Razno. — Krščansko socialna volilna umetnost. Na neki razpravi pred okrajnim sodiščem v I^eopoldsta-dtu na Dunaju je bil zaslišan kot priča pleskarski mojster Guth. Mož je bil prej po imenu vratar v im^tni plinarni. Njegovo glavno |opravilo pa je bilo razbijanje sho- Stav koka/.i, ki pričajo na ko- (iov ¡n organizacija volilne slepa inando svojih bossov in ki dopu- rije. Pred sodiščem je obširno pn- stijo, «la kapitalisti z njimi tepe-|p0vedoval, na kakšen način je iz-jo dfu*e delavce, njihove braU | vrševal svojo ludo««, čeUidi f» j« PO razretiu, morda vedo — čeprav Js0<|nik UIK>zarjal, da dolži s takile vsi — da lažejo. Oni vedo, da animi zpoveo-vratni listek. Ta manever sem iz« \ 1 šil s približno f»00 do 800 legiti-macijami in potem sem si poiskal ljudi, ki bodo glasovali za nenajd-ljive volilce. Tak mož je dobil od mene po 10 K za volilni «Jan. Za to plačo bo moral seveda večkrat voliti pri različnih sekcijah. Nekateri so šli nn ta način štirinnjst-krat do šestnajstkrat volit. Na svoj račun sem že prišel, ker »cm «lobil od stranke 2500 K za volitev. so, žaklji nabasani s slamo. Kar jim boss reče. je sveto in če jim noreče, «In morajo poskakati v <»g«'n.j ali 'v vodo, šli bodo rajši v smrt za bossa kakor pa «la bi s«' postavili po robu. Ti avtomati, te mumije so za kapitalista tista skala. na knt«'ri sloni njegova moč in na kateri s«'«li t«'r s«' reži v obraz zavednim delavcem, ki se bore proti njemu. Maaa teh slamnatih mož med telesnimi sužnji. ine«| fevdalnimi No. v teku odgovora j«' pa pove-dal tudi domobranski minister, ko liko vojakov je bilo kaznovanih leta 1JI12 zaradi trpinčenja in gr-«lega ravnanja s podložnimi. Id tn statistika kazni ie prav jasen odgovor na vprašanje za vzroki samomorov. Gospod Georgi je povedal: Leta 1012 je bilo kazn«na-nih pri c. in kr. armadi 237 oseb zarndi poniževalnega psovanja ali trpinčenja podložnih. Od teh je dobilo zapor do petih mesecev 'AS oseb, 189 oseh kazen v ječi do petih mesecev, 10 oseb čez 1. leto, >2 oseb je izgubilo šarže. Pri c. kr. domohranstvu je bilo kaznovanih: 23 oseh zaradi trpinčenja, od ten šest oseb z zaporom do 2 mesecev, 10 z ječo «lo 5 mesecev, 1 oseba z ječo nad 1. letom, 5 zaradi poniževalnega psovanja z ječo do šest tednov; zaradi trpinčenja izven službe 11 oseb, 5 poilčastnikov je izgubilo šaržo. No, te številke pac dovolj jasno pričajo kako cvete še pri vojaštvu trpinčenje, koliko je pa primerov, ko si nihče ne upa naznaniti siroveža. I11 te številke so tudi zgovoren dokaz, od kje pri haja neveselje do službovanja in zakaj so ravno v avstrijski armadi samomori tako pogosti. sužnji in danes med mezdnimi suž- če je prišel pravi volilec po legiti-11 ji je In In in j«' ogromna coklja, macijo, 10 je dobil, če je bila še ki ovira vsak boj za napredek,se- tam; če 11e, se mu je p« pokaznl hi in svojemu razredu v šk milovnnjn, niso vredni, da jih zemlja nosi. ali ker so brez moči — Zabernski junak, mlečozobi lajtnant Forstner, ni pokazal svojega poguma le nasproti hromemu čevljarju Blanku, ko ga je potolkel na tla. temveč se je izkazal za pravega, plemenitega junaka tudi napram 141etnemu dekletu. Lnjtnnntn Forstnerja tožijo stnrši mln«l«'gn «l«'kletn za plačilo 2000 mark odšk: dnine. Vojaške oblnsti so na podlagi te tožbe že uvedle preiskavo proti lajtnant u in ob-dolžen je kršitve Š182.. zapeljevan ja mladoletnih. Komaj šoli odraslo dekle, je lajtnant z grožnjami prisilil, «la se mu je udala. Njegovo početje je bilo še tem gnustiej-še, ker je bil lajtnant prav oni čas opasno zbolel in je bila ne-vnrnost, «In pokvnri dekleta mora-lično in telesno. Po vsem, knr je «loslej počel lajtnnnt Forstner. bo doživel gotovo še sijnjno karijero. Telegram "Proletareu", Barberton. 0. V številki 30. " Amerikanskegn Sloveticn" je bil izvršen napad na mojo sobo. Podpisani izjavljam, da nisem nikdar zatajil svojih načel. Tn nnpa«l je «loknz. da našim nasprotnikom teče vo«la v grlo. Martin Železnikar. "Ali «em že f>o?lal zaostalo na / gii.macij, ki jih je bil dobil m ts'roinlno za "Proletarea"? tIMMivt , Stran fa TAJNIKOM JUOOSL BOO. KLUBOV NAZNANJE Vsled preselitve gl. urada boci-a list Party, je vse pošiljat ve tico-ee ae Jugoslovanske socialistične zveze pošiljati na sledeči naslov: Socialist Party — South Slavic Section, 4 Floor Mid City Bank Bldg. Cor. llalsted in Madison St., Chicago, 111. Ali pa samo Ilia &uš-nar, isti naslov. i Seja eksekutive J. S. Z. dne 7. marca 1914. « Navzoči so Bajakič, Oodina, Polov i na, Petrič, Dubravae, Savi«'*, liučič, Begič, Krpan, Vrkljan in Aleš. Od Radničke Straže je navzoč Žikič. Zapisnik zadnje seje se prečita in sprejme. Prečita se list od kluba štev. M."» v W. Allia, kjer žele za 15. marca govornika. Pot sprejme prostovoljno sodr. Polovina. Prečita se list kluba št. 1:12 v Pueblo. Colo., v katerem naznanja tajnik, da preneha biti članom J. Pugh, ker je šel k vojakom, kar se vzame na znanje. Prečita se list od kluba ¿t. i*, iz Milwaukee, v katerem apelirajo, naj bi se prestavila v naš jezik Bensonova brošura o skupoči ž.i-vil. Zaključi ae, da se to prepusti upravniškim odborom posameznih glasil, ki po možnosti to lahko izvedejo. Na dopis iz Huntington*, v katerem uprašnjejo za govornika za 1. maj, se sklene, da gre tje sodr. Godina, ki ob enem govori tudi v Fort Smithu, Ark — Ob enem tajnik aranžira tudi enotedensko turo kjer je mogoče po južnem niinoisu. da se tako laglje pokrijejo potni stroški. Za delne stroške se obvezuje tudi zveza sama. Glede apela nekaterih sodrugov v klubu št. 61. Detroit, Mieh., kjer žele, da bi se odprla razprava za združenje S. P. s S. L. P. se za ključi, da se zveza ne spušča v nobena pogajanja, ker se nima s kom združevati, izvzemši / delavci, ki hočejo postati njeni člani. Na/.nanje. se vzauie poročilo od org. št. 88. ki poročajo, da so izključili Malajeva. ki je otvoril hišo belih sužnie. Prečita se list ( has Sterna, ki se pritožuje radi izključenja iz kluba št. 14. češ, da je bil izključen in je bojkotiran brez kakšnih povodov. — Nalaga se tajniku, naj piše klubu št. 14, naj puste sedaj ko so člana izključili, na miru. Tajnik — odnoano njegov namestnik — poroča o dohodkih in izdatkih za mesec januar in februar. Dobrdkov v januarju je bilo $855.68. v februarju $417.99: izdatkov je bilo pa: v januarju $787.09. v februarju pa $346.58. Preostanek $140.06; prenos od decembra 1013 $253.66. skupaj v bla gajni $393.72. Naloženega na banki je za z'vez-no tiskarno $1066.73. — Od zadnje seje je bil ustanovljen tudi en slovenski klub v Roek Springs, Wyo. z 22 člani. Poročilo se vzame naznanje. « Sodr. Polovina pravi, »la je f»o-trebno. da naš« glasila pišejo več o organizatoričnem gibanju in dajejo informacije, kako ustanov-ljati socialistične klube. Sodr. Godina pojasnjuje, da se to v Pro-letarcu od časa do časa vrši. — Dalje omenja sodr. Polovina glede novih strankinih prostorov. Mnenja je, «la jc strankin tajnik v tem oziru pristranski in je izbral za neangleško govoreče organizacije najslabeje mesta, med tem ko bo literatura na boljšem prostoru. — Zaključi se. da more tajnik zavzeti potrebne korake, da se izposluje boljše mesto . . . Zaključi se, da se vse pritožbe glede nerodnosti pri listu Radnič-ka Straža in Narod. Glas pošiljajo tajniku upravnega odbora, pritožbe v slučaju nerednoati od strani gl. tajnika pa na sodr. Mavri« ča. člana nadzornega odbora v Chieagi, III. — Proletarec ima že tozadevnega sodr liga, na katerega se pošiljajo pritožbe glede slučajne nerednosti pri listu. Sodr. Petrič pravi, da so pošle ' platforme, katera se pa potrebujejo pri agitaciji za vstanavljanjc socialističnih klubov. — Zaključi I ^e. ds se tiska 1000 komadov na t stroške zveze. Hodi. Lučič poda avoje poročilo o agitaciji na vzhodu, kjer je ob-državal za penusylvanski konferenčni odbor javne ahode. — Pravi,, da se je shodov vdeleiilo povprečno okrog 1450 ljudi. Na vsho-du se čuti huda brezposelnost, a vzlic temu se pa drže naše organizacije in člani 6vrsto. Kapitalisti tudi z namenom, da bi deuioralizi-rali socialistično gibanje, odpuščajo delavce, kar povzroča pri so-drugih ravno naaproten učinek, namreč, da se še tesneje oklepajo organizacije. — Meni, da bi mogla stranka povesti napram takim ši-kanatn potom političnih oblasti priuiirnc preiskave. — Se vzame na znanje. 1'pravnik liaduičke Straže po-Jttča, da je bilo v januarju iu februarju $665.70 dohodkov in $486. 26 izdatkov. V blagajni koncem februarja s prenosom od dee. 1913 je $584.42. —Sodr. Petrič FOND ZA COLO. STKAJKAAJB. Jo*. Brie, Hcruiime, Pa., po«lalr.$lS«0O Zadnji iikas.................. 115.97 Hku|*j .lu IS. mart ♦ t MU .97 Nokomis. 111. Vabilo. Tem potoiu vabiiu vse tukajšue rojake in rojakinje na veselico, ki jo prirede skupno socialistični klub, štev. 128, društvo štev. 209 S. N. P. J. iu društvo stev. 131 S. S. P. Z. dne prvega aprila v Wea-vertt Hali za pomoč štrajkarjem v Michiganu in Coloradu. Tudi je bilo sklenjeno, da mora vsak član plačati eno vstopnico, ako se vdeleži veselice ali ne. (Peni potom tudi naznanjam so-drtigom tukajšnjega kluba, da se v prihodnje vrše seje soeialistič-uega kluba »vsako drugo in četrto nedeljo v mesecu točno ob dveh' popoldue v mestni hiši (City Hall). Torej pozor! Vaš za socializem! Mat. Skriner, tajnik kluba. izjavi, da da poročilo o stanju Proletarca prihodnji mesec. Sodr. Polovina poda pregled uprave N. Listnica, Glasa. Iz njegovega poročila jc L stegovee, Collinwood, O razvidno, da se list plota in da Potrdilo za sprejete novce je bilo nima več deficita. poslano. . Pozdrav! Sodr. B. K. Savič poroča, da je \> Kxport: Prihodnjič! — odbor za tiskarno izdelal nov pro- Pozdrav! jekt za začetek tiakarne. Meni, da s c («bisholm, Minn. -- bi zadostovalo za začetek okroglo -pista reč nam je premalo jasna, $2500.00. Proračun $25.0i0, ki se |)a preVeč osebna je. Pošljite kaj gla->i v oglasili za zbiranje tega «ir,,,«.^ ... Zdravi! fonda, meni da jc nekoliko pre- y\ <*« Marianna, Pa. — Jedno- visok. , Ker imauio sedaj na r<>- J t« za pošteno življenje bi bila res ki čez en tisoč d larjev, bi bilo ."-udna jednota; tako čudna, dane treba povesti agitacijo za potreb j upamo, da bi dobili kaj privržen- no svoto. -- Sodr.-Lučič uprašuje, i (.,„v mnenje je, da niti boar- kaj je s predlogom, ki ga je stavil j«jin|r bossov ne bi dobili na svoje klub v Peoria. 111.. da se da na rok(, v katerih interesu naj bi se ¡splošno glasovanje, da vsak klub vKtanovila. Za to bilo pa škoda da vsak mesec poleg rednih pri-j prostora za to. — Pošljite kaj dru apevkov po •"» c še po $1 ali več na __Zdravi! mesec. 1'prašuje, če je ta pred-J Človek v Canip Siium\vay, Co- log tajnik priobčil v glasilih. da j0: _ ;t, a||riKbt in nas] "Je™ .....«lil dedščina in ki nima moža, hoče živeti. In če noče prodajati, kar je ženskega, mora |H>nujati svoje delo ua prodaj. Samo lump ji more zameriti, če hoče tudi ona doneči čim boljšo ceno iu če išče tudi taka delu, ki je ne obsojajo na najtrše suženstvo. Gospodarske razmere v kapitalistični družbi silijo ¿eno, kakor moža, da hodita s trebuhom za kruhom. In če se pri toiu "razdira družina", je kriv kapitalizem, pa uc socialna demokracija in ue ženska emancipacija. Čudovito je, da se kapitalistični zagovorniki družabne morale nič ne branijo sprejemati žene na tlelo, če jih morejo bolj izkoriščati, kakor moške. Ako žena ceneje dela. trpežljivo prenaša brutalnosti podjetnikov in priganjačev, je ka pitalistu desetkrat ljubša od moškega delavca. A tudi s tem, da plačuje kapitalizem moškim delavcem premalo za prehrano družine, sili ženo, da gre še ona iskat zaslužka V krajih, kjer je za žensko delo količkaj prilike, kakor n. pr. v velikanskih štokvardiii, so podjetniki ž»« vajeni opravičevati malenkostne moške mezde s stereotipnimi besedami: "Saj gre tudi žena lahko v fabriko zaslužit." Taka nasprotja med moraLo in dejanskimi razmerami se v kapitalistični družbi ravno tako ne •lajo odpraviti, kakor odvisnost delavstva od kapitalizma. Ampak stopnja odvisnosti je vendar lahko različna. Izkoriščanje je lahko večje ali manjše in delavsko varstvo ima nalogo, braniti delavstvo najhujše nevarnosti. Premili nasprotniki ženske enakopravnosti opravičujejo svoje stališče najrajši s pripovedovati so -meti možem in ženo rojaki v mestu in okolici! Poskusite Bernardovo Kapljico! . - -- i -- - ■ ~ NA ZAHTEVO POŠLJE NA DOM Ako živite izven Chicage. piiite po na« cenik m dobro vino in Iganje, na 1AC, n r n Al /t D n i»os blue island avenue. JO S. BERNARD, (">eft c.) chicago. illinois i i a ,i«111\ t ' -— io: - > as 11 m je aiiiigiu m «»»i - . , v ¡po pravilih deset klubov podpira prav vpapli Vaie poročilo, toda .™*like. io je gotovo ker drugj e predno zamore iti na splošno gla- pozabiIi Hte naveHti vaAe inu, in na.Moh ne bi hilo T10 ir'.rabljlV*"je potreben letak, kateri naj se po-j Allt Ermeiie. Bear Creek.Mout. ^ tovarnah je sistematičen šlje z nabiralnimi polarni na naše'. „vota $28.10, ki ie bila ptislana jumor> ..... klube in da ae agitacija za zbiran- L, ujniku XVeze za mich. atraj-| T<> samotno izkoriščanje zen je tega fonda takoj odpre, 1. maj- karjt./ jt, ,)iIa j fazana v štev. 336 d^ovne moči bi imel zakon nik pa proglasf za poseben dan te med HVoto ki se glasi na 84.41. — prepreč,ti v vseh državah t tuje. agitacije. ^ »Pozdrav! Zaključi se, tla se knjižica banč- - ne vloge fonda za tiskarno izroči blagajniku tega fonda sodr. Fr. Herminie, Pa. >a nekoliko pomagamo bojujo- Petriču. kateri mora preskrbeti ¿jm M bratom v Michiganu, ki bi- bond za $1000.00 Cleveland, 0 ('lanom socialističnega kluba. jejo neizprosen boj za priznanje človečanskih pravic že mesece, je Ali kako naj se to zgodi, če se delavci ne brigajo dovolj za poli tično akcijo. Izkoriščevanje žensk niso posamezni slučaji. To je sistem. In to trajn<». krčevito nasprotovanje mora vendar tudi indiferentnim Največja slovanska tiskarna v Ameriki je = Narodna Tiskarna = 2144-50 Bine Island Avenue. Chicago. UL Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. -:-"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni < > * II L^ADAR potrebujete društvene po- ! I trebicine kot zastave, kape, re- ! I galije, uniforme, pečate in vse drago I|MI' »•' i.n i»v vv, , , . društvo "Prostomisleci", štev. 87,^vcem odpreti oči. dovolilo polovico prebitka od pri- Vse to Jim raz.Kriva Koacea kh-štev 27 kakor tudi somišljenikom'rejene veselice. Polovico prebitka ^tilintiine organizacije, ki ima ter prijateljem petja, se naznanja. I znaša $25.35. Ker se eni rojaki iz «voje zaupnike m postojanke poda se vrši dne 21. marca ob 8 uri raznih vzrokov niso mogli vdeleži-1^per vse ■lo zlo pa n dru-" .. , .. I. r. iiro 7<1 ru v 11 u kakor nredstvo. ki /«večer v kluhovih prostorih UOi K. 61. St., sestanek in domača zabava. Program bode jako zanim raznih vzrokov niso mogli vaeiezi-'' , . li vps. li«'0. ,„ darovali v ta namen »Iravil». kakor h,-,,IsKo. k, ifolovo svoto. Ti ho: Fr. Rope $1,¡*p Dr"liea ,z" nfUv"ka or" Jfart. Potrir Kr. Verhovnik «anizarija. FOTOGRAFIJE najfinejšega dela, najsi bo ženitovanjske, društvene ali druiinake, vedno dobro in okusno izdeluje IVAN VČELIK, prvi hrvatski fotografist 1634 Blue Island Ave., med 18. In 16. ul., Chicago. 2 vsakim ticitom slik rimo krasno darilo. Telefon: Canal 2611. —v 11 . * I <11 I . I till* T I, II. "iinmiin . . Ijiv prod varni so ho.lo.no doko-Ul. U.h«. (îabrriok »1. !.. Slobir ()r-a"1/""m. d'tav". ^ J H-l.-X)o. ('lias Skrahsky SU <• .n Amir. »"»TV» "» ^ ,""n',a ,za,° vorili radi pevskih vaj. Potrebščine so že vse v redu, samo petdeset stalnih in dobrih pevcev je še treba, kar se pa pričakuje, da se odzevejo "a omenjeni večer. Po dogovoru nam bodo zaigrali sodrugi tarnburaai iz Collinwooda en par komadov, tla nam vzbudi-dijo muzo glazbe. Za prigrizek i»o tudi dosti raznih stvari: dunaj čank pa do kislega zelja, na raz-polavr«. ist<^tako tiidi pijače od vode pa gori do rudečega popa in tako naprej. Pričakuje se dobre udeležbe! Odbor pevskega zbora "Sloga". FOND ZA MIC STEAJKARJE Zadnji ir.kaz «Int» 3. marcu----$153.«* P. Zmrr-likar, Wintcrquartor«. T'tah .................. 9 40 Paul Kartcl, Waukpgan, III : za pev«. in , w T- i u.. i i ! zaostaja za strokovno, a brez dokom v Michiganu. iskrena hvala : • " ,. tT i» ^ Il.........1.upira ti i 7 ii». i IO ie llo- Pozdrav vsem* zavednim dclav celil 1 brc politične organizacije je do bro politično tlelo nemogoče. Ko .loseph Brie. — • — DELAVCI W NJIH 1NTERE8I likojih ie, ki se niti ne poučujejo o političnih dogodkih, o političnih potrebah, ker niti ne čitajo svojega političnega lista! In koliko jih I je sploh indiferentnih ! Treba jc le nekoliko podrezati) ('e pa ne pridobimo teb tovari-oj spomin. Vse, kar je v državi šcv svete vojskc — slavi enomer uru- venuar ue muinim, ».n, žino, da je podlaga vsega poštene-j sveti duh in jim na čudežen i ga in častitljivega družabnega ra zavet i glave in pokaže, d svoj spomin. \ se, uar je v tirzavi s. v za svoit» organizacijo, ne bomo " prckucuskepa"; vse, kar je za-1 nikdar mogli doseči zadostnih jubljeno v "retl" — in velikaši j uspehov. A kako naj jih pridobi-iz mnogih zbornic so na čelu te mo? Kdo na i jiu pridobi? ( akati svete vojske — slavi enomer dru- vendar ne moremo, tla priplava |0jiiH»aciu la je življenja. Poleg očitanja, da so-'njih prostor v vrstah bojevnega cialni demokrat je podirajo tron ' proletariata. Nihče «Irugi ne more in oltar, da jemljejo ljudstvu ve-1 opraviti tega neizogibnega dela, ro in mu kradejo boga, zapisujejo kakor tisti, ki so s temi malomar-socialistom za največji greh, da nimi ali nezavednimi tovariši sku- li razdirajo družino". Pa če si ho- paj tui domu in na delu. Dolžnost če človek nakopati dosmrtno so- vseh poštenih socialistov je agiti vraštvo in zaničevanje te gospode, j rati in agitirati. neumorno agiti-ni treba niti tla bi bil socialni de- rati za politično organizacijo in mokrat. l>ovolj je, da priznava:za časopisje. Dolžnost delavcev je opravičenost ženskega crnaneipa-cijskega gibnnja in pravico žene do zaslužka. Takoj zagrmi iz onega častitljivega tabora pridiga v mastnem basu hinja in dom varuje otroke, ne pa tla tekmuje 7. možem!" Dejanske razmere v kapitalistični družbi se seveda ne zmenijo za te ljubeznivo modre nauke. Tudi ženn. ki ji ni ostala bogata "Za ženo je ku-ust'varjcna je. da skovati si orožje, s katerim se v težkih bojih, ki nas čakajo in ki se že javljajo, lahko pribore zmago. Zadnji čas je, tla hi zavedni delavci vpoštevali ta klic. Kdor ni agitator, sploh ni resničen socialni demokrat. Kdor hoče biti resničen socialist, bodi agitator! V COLORADI JE ÔTRAJK PREMOOARJEV! PROČ OD 00L0RADE ! 6 PROLE T A H K C Mirti, štrajk. (Nadaljevanje s prve «traol) bo navskrižno izprašali po zastopnikih unije. Tega pa koraitej ni hotel jamčiti in Chase je zavrge poziv |x>atavljajoe se na diktator sko stalile, da je 011 več koi pa kongres Zcdinjenih držav. In pri tem je ostalo. Na ponovno izjavo guvernerja ho mati Jones tako dolgo v zapo ru dokler ne da častne beaede, da zapusti južno Colorado za čaaa štrajka. Sivolasa žena pa tega ne če storiti, valedčeaar ostane v zaporu. ZLOČINEC, KI JE POVZROČIL BOŽIČNO KATASTROFO V CALUMETU, ARETIRAN? Časopisi v Milwaukee poročajo z due 12. marea. da sta dva Butn-aova detektiva tamkaj aretirala zločinca, kateri je na zadnji božični večer ob priliki »veselice štrajkarjev v italijanski dvorani v Calumetu, Mich., vpil "Ogenj!" in tako povzročil strašno smrt 72 oseb. po večini otrok. Detektiva sta prijetega naglo odpremila v Houghton, Mich., in nista hotela izdati njegovega imena. Poročilo pravi, da je arctira-nee Slovan in da je delal v rudnikih Calumet & Ileela Co., med fttrajkom. Kapitalisti/1»«» časopisja «v bakrenem okrožju molči kot grob o tem dogodku. Vsa nadalj-na poročila o tej aretaciji so izostala. Ako je torej resniea, kar p«»roča milwausko časopisje, zakaj je v bakrenem okrožju, kar se tiče oblasti in kapitalističnih t romb, vse tako tiho? Ali «e boje grozne resnice? Ali nameravajo aretiranca skrivati in slednjič spraviti na varen kraj? Pisma štrajkarjev. IMdgeville, Mieh., 12. marca — Cenjeni urednik! Kongresna preiskava je končana in upamo, da n»» nam marveč kompanijam v sko do. IVot¡delavski listi, posebno nadskehski list-v Calumetu, »««veda paie jo. da preiskava nam ne bo nič koristila. Mi pa pravimo, da bo. Ijažnjivi kapitalistični listi so včeraj zagnali krik, da je štrajk končan in da je Moyer sam to izjavil. To je grda laž! Družbe, ki se poslužujejo vseh mogočih sredstev. da bi nas zvabile v past. se lažejo tudi zdaj. Toda ne bo nič. Mover ni nič takega rekel in če bi tudi prav rekel, on ni na štrajku ; mi sami bomo odločili, kadar bonu» hoteli končati štrajk. Mover je nam zvest in tudi ostane do naše zmage. To je naš boj in mi se hočemo boriti za pravico, katere do sedaj »e ne poznamo. Kapitalisti morajo biti res v škripcih, ko pa hočejo namesto nas končat» stavko. Štrajkarje, ki so v zaporu — radi tega, ker niso nič krivi — nagovarjajo, da jim odpustijo vsako kazen, ako gredo v skebarijo in povrh dobe še •po 50 dolarjev. To je pravica! Če bi bili skebje, ne bili bi nič krivi, tako ker so pa št raj kar j i, morajo y zapor. Lepe razmere! Šerif Crn-se je v kongresni preiskavi rekel, da ne ve, koliko deputišerifov je imel. Ali je tr.- človek sposoben za serua. kateri ue ve. kaj dela? cvuperintendeot v tukajšnem rudniku Isle Royale je rekel, da komaj čaka. da se štrajkarji vrnemo pa delo. Pravi, da vsak štrajkar je vreden za štiri skebe. V rudniku Baltie sta pred stavko dva moža naložila osem do deset vozičkov, a sedaj pa dva skeha naložita dva do tri. Skebje niso za nobeno delo. Edino za to so dobri, da podaljšajo naš boj. Mi ostanemo v boju do zmage. Ostanite tudi vi bratje širom Amerike še za na prej solidarni z nami in pomagajte nam kakor doslej, da čimprej končamo ta boj v prid nas in vas. Pozdravljeni! V. K., štrajkar. Calumet, Mich., 12. marea. — Kongresna preiskava je končana. Tri tedne sino štrajkarji pripovedovali o položaju pred stavko, o brutalnostih -puskarjev in milice, o falotstvih "meščanske zveze" in o lopovščinah družb v obče. En teden »c je pa zagovarjal Jim in njegovi škoTnjelizci. Štrajkarji smo povedali marsikaj, kar drži in povedali bi še stokrat več, toda vzelo bi veliko več tednov. Tako n. pr. imamo štrajkarji Še veliko povedati o kupovanju dela od kap. Mary Puhek (Gerectovka^ in od drugih, kojih imena zs sedaj zamolči». Zanimiva bi bila tudi povest ¿trajkarja Kapsa, kateri ni mogel priti na vrato pred koini-tej. Omenjeni je dobil t>0 dni za |M>ra |H> nedolžnem. Obsodila ga je porota " marijančarjev ". Kapi naravno ni hotel iti v zapor po nedolžnem in iskal je poroštvo. Toda ker je tudi dotični sodnik " marijaučar". je zavrgel *ja»"čc-nike. Nato »o nagovarjali Kapša, da naj gre skebati in če to stori, bo prost vaake kezni. Nagovarja li so ga tudi skebje, da naj gre na delo, češ da je obljubil Jim vsakemu skehti 50 dol. za Novo leto. Kapš »K>ječ se fiOdnefne»a zapora in vedoč, da ne dobi pravice pri nobenem sodniku v llought« n Couuty, je slednjič pristal. Sel je skebat in glej — nihče ga ni več nadlegoval radi zapora! I>elal je eden mesec in se-hitro nasitil Ji-move tiranije, nakar je pustil delo. Za njegovo obsodbo ga sedaj nihče ne vpraša, ker se hoje bla-maie. Ampak značilno je, kako posluje justiea v našem okrožju! Med pričami, ki so na komando kimale v prid kompaiiiji. sta bila tudi dva Slovenca: Mike Majerle in J os. Rom. Oba sta izrekla, da sta "zadovoljna" z delom in da sta bila "vedno dobro plačana". Zatelehani Majerle je doma nekje od Poljan pri Črnomlju. Delal je prej pri 'vrtalnem svedru v rudniku Tamaraek Vedno je imel kakega zelenega "partnerja", kateri je delal vsa težja dela name-Sto njega in vriitega je moral Ma-jerletu še plačevati po 10 dol. na mesce. Grintavec, ali te ni sram, da je moral drugi namesto tebe delati in zraven si še jemal od njegove plače? Še nekaj o tem tičku. "Majnarji" pri svedrih so morali povsod delati na kontrakt ; dinamit in druge potrebščine so morali sami kupovati od družbe. Dinamit je stal 17 «loi. škatla. Ker pa ta skeb ni bil vešč pri vrtan-iu in izstreljavanju, ker je bil lenuh. ni mogel narediti dobre plače. Zato je vedno plazil okrog po rovih, če bi se ga kje tuji dinamit prijel. Finski rudarji vedo dosti povedati o tej propalici. O drugem grintavcu Romu ne vem, kako se obnaša v rudnikih. Vem pa, da ima hišo na družbi-nem gruntu, katero mu, je kupil Hudoba in ima tudi "mortgage" na isti. Takih hiš ima Hudoba tukaj celo vrsto in vsim tistim, ki bivajo v teh hi*ah. je zapovedal Kodoma: " Kra jcotamjdi. že k, delat, delat ! Kje boš vzel za interes? Ako ne greš delat, te ne bom čakal za interes!" In taki» je smrdljivi Hudoba spravil veliko teh reveže v v skebstvo. čeprav so mu dolžni le ih> par dolarjev. Hudoba, pride dan. ko bo delavstvo tudi s tabo obračunalo! Skeb Rom je takoj prvi dan stavke posegel po revoKerju in konjski podko-Ko i<> pa videl, da si štrajkarji ne pustijo od svojih sodelavcev vihteti pušk nad svojimi glavami, mu je padlo srce v hlače in rekel je. da imajo štrajkarji prav. Toda kmalu je spet spremenil obraz in zdai je pa celo lagal pred kon grešniki, da je "zadovoljen" z Jimovo peto. Rekel je, da je prejel ml kompanije že 1.000. Predsednik komiteja ga je vprašal: kako dolgo že dela in odgovoril je. da 17. let. Torej sedemnajst let je delal za *11.000! To pride na mesec! Potem ni čuda. da je hiša Hudohina, a ne njegova. O ti reva skebska iz Pod gore pri < 'rnomlju ! Znanega "Krakersa" ni več dolgo na svitlo. Mogoče žaluje /a nju^oHskimi 'barabami, s katerimi se je brat ila. Mogoče tudi žaluje za svojo mlado hčerkico, ki je imela strogo "katoliški" pouk od že.gnanega puška rja Klopčiča in ic že pred več tedni izginila neznano kam . . . Hčerkico iščejo tudi Jimovi puškarji. a je m» morejo nikjer najti. Najbrž je šla za kakim rja voh lačni kom ali za katero njujorškrh barab. (V slučaju, da jo kje najdeš ti Jaka Strigelj, naprošen si, da jo pripelji nazaj. Za "Ion" se ho* amel sprehajati z lepim rakersom kadar prideš zdravit jetični "Glas-nik"!) Sicer pa Glasniku je pre pozno vsako zdravljenje. Zapisan je smrti. Toda ostala pa bosta le Mnks in triletçj študent Ceharck. katera sta se tudi že nalezla jeti-ke. Ta dva je treba ozdraviti, ker Mta silno koristna. Prvega bomo porabili za drugega Vinčkovega Jureta, kateri je nosil peš v košu rože iz Vinice v Ljubljano. Muka bo pa nosil rože iz Calumet a v Joliet Kranjskemu Janezu in sicer rožice od dične predsednice katoliškega društva. (Ircetovke, tako da bo imel tudi Janez kak spomin od nje, ne samo naš ¿eg-liani land sr. (Kranjski Janez je nektč pomagal tukajšnjemu ¿an dar ju "grehe brisati", toda polne plače ni še dobil danes za to delo,) Cehareka pa bomo izročili prvemu Taljanu, kateri pride * •» vergelcem" naokrog. Njega čisto lahko zameuja za tisto živali-co. ki je zelo spretua za pobiranje nikelnov. Klobe ( Hepihuligan) je predsednik skebov pri društvu sv. Cirila in Metod«, dasiravno ne spada v to društvo. Ako ga bodo skebje pustili, bomo tudi njega poslali z Guntarjeni, da bo plesal "džig". On se dobro razume na fučko, ki je podobna "dŽiganju". Torej Jaka, ozdravi čimprej te naše prekoristne mrcine! Star dopisnik. Calumet. Mich. , 5. marea — (Črtice is potovanja.) - \tt.ša organizacija Western Federation of Miners je na željo Michigan Kcderat ion of Labor izbrala dve ženi, da potujeta po daljnem Mi-chiganu iu obiščeta razne delavske organizacije ter jih poučita o resničnem položaju v bakrenem okrožju pred stavko in ob času stavke. Izbrani sva bili jaz in žena finskega štrajkarja Mrs. Jenny Keljo. Dne 5. feb. sva odpotovali iz Calumeta skoz Chicago v Grand Rapids. V vlaku sva opazili, da se z liama v isti kari vozi krvole k Jim McNaughton v spremstvu treh ubijalskih gun-meiiov. Te tri Waddelove barabe sv« dobro poznali iz časa našega piketiranja. Obšel je naju strah in celo noč nisva prav nič pali; prestavljali sva si. da naju te barabe mogoče ubijejo kot je njihova navada. Zjutraj ob aedmiii sva prišli v Chicago. Izstopil je tudi Jim s svojimi barabami, toda kam je sel, nama ni bilo znano. Na kolodvoru je naju čakal Mr. Reily, zastopnik W. F of M., kateri naju je vodil po mestu. V Cliieagi se nam ni nič kaj do|«tdlo. čeravno nekateri hvalijo to mesto, da je "fajn". Dima je bilo dovolj in megle, ki je visela nad ulicami. Ljudi na ulicah pa toliko, <1* smo se kimaj rinili skozi. Vprašala sem spremljevalca, če moremo obiskati par sodrugov in znancev (Johna Verderbarja. Moleka, itd.), .toda rekel je. da bi vzelo »eč ur preden jih najdemo in med tem hi gotovo midve zamudili vlak. Opomnil pa je, da lahko gremo «In njih. ako luèevi opustiti prvi vlak.'Jaz sem pa odklonila dobro vedoč, da so najine ure dra ge, posebno moje, ker sem pusli-la doma soproga s šesterimi otroki. med kateffnii najmlajši je tri leta star. Tako nas je "čade" kmalu peljal naprej in < h šestih zvečer sva dospeli v Grand Rapids. Na kolodvoru naju je sprejel Mr. Taylor, predsednik miciiiganske delavske zveze. Peljal je naju v stanovanje, katero je bil že prej preskrbe I. Ob osmih zvečer je pa naju ueljal na sejo ženske organizacije "Union Label League". Ženske so naju lepo sprejele in nama dovolile govoriti. To ženski društvo je hvalevredno. Namen istega je paziti. da delavske žene kupujejo /a vsakdanje potreliščinc le linijsko blago. Žele!» bi, da stori ta korak tudi naša ženska podružnica v Calumetu in posnema naše «estre v Grand Rapids, da namreč Po štrajku zahtevamo le linijsko blago, ker s tem pomriframo delavski stvari na celi črti. Obenem bi prisilile razne podjetnike in izde-li valeč raznega blaga, da pripo-zna svojim delavcem organizacijo, »ko je še ni. V Grand Rapids sva obiskali približno 50 sej raznih delavskih organizacij. Povsod so naju lepo sprejeli in bili so veseli, ko so culi. da prihajava iz Copper Country. Govorili sva na vseh shodih in p v sod so delavci vpričo nas sklenili soglasno, da bodo podpirali strajkarje tedensko tako dolgo dokler ho trajal štrajk. "Va :a zmaga bo naša zmaga in 'va* poraz bi bil naš poraz!" so izjavili. Vsa čast takim zavednim delavcem ! Grand Rapids je lepo in veliko mesto z mnogimi tovarnami. Tam je tudi glavni stan michiganske milice, k oje brutalnost so štrajkarji in me, njihove žene, dovolj okusile v Calumetu in okolici. To sem jaz in sodružica Keljo tudi opisala povsod, kjer sva govorili P<» dvajsetdnevnem likanju t Grand Rapida sva «Ii v .">0 milj odaljeno lueato Mnskegon. Tam je naju sprejel Mr. George Kan-veli rodom Nemec, toda vnet prijatelj delavske stvari in član socialistične stranke. Peljal je naju na stanovanje v Hotel Heutsehel. Mr. Heutsehel je tudi Nemec in vnet prijatelj delavcev. Mesto Muskegon je tako veliko kakor Red Jacket in Laurium skupaj. Tam so delavci še bolj organizirani. Delo »e v tovarnah. Tam dobe delavci več pravice kakor pa Calumetu, ker tamošnji bossje se boje delavske organizacije in stavke. Blizu hiše, kjer sva midve stanovali, sta dve fabriki. Gledali sva skozi okno. ko so šli delavci na delo iti iz dela. Bili so veselega obraza, žvižgali in prepevali. Moja tovarišica me dregne ¡u pravi: "Ali si že kedaj videla naše rudarje v Calumetu. da bi šli tako veselo iia delo ali iz dela? Siri maki tiri nas so bledi iu drže se kot bi jiji z vodo polili." In to je resnica. V Muskcgouu sva obiskali ka kili oetnajst delavskih zborovanj in vse, unije so vpričo naju obljubile gmotno pomoč dokler bo trajal štrajk. V telil mestu sem bila en tedcu na kar dobim pismi iz doma. ila so trije otroci bolni. Takoj sciii se podala domov, dasi s teškim srcem, ker '-ada bi bila iz-gotovila delo, na katero sem bila poslana v dobrobit vseh štrajkarjev v bakrenem okrožju. Ali kaj sem h« tela? Ves čas na potil so mi bili otroci iia misli, da se jim ne bi kaj pripetilo. Teško sciii se poslovila od svoje tovarišice, katera je jokala in prosila me. tla se naj čimprej vrnem, ker njej sami bo dolg čas. Obljubila sem, da pridem kakor hitro bo mogoče in sodelujem dalje v prid delavstva do konca. Pozdrav zavednim delavcem in delavkam ! Katarina Junko. —....... -■— KAKO JE V ALBANIJI? ADVERTISEMENT Avstr. Slovensko IjM* M. iuuvvi« Bol. Pod. Društvi UlMrptriraM M. r*hnw « M» v értm*i Humi Sedet: Frontenac, Han a. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MRATIN OBERŽAN, Bor 72, E. Minorai, Kan« Podpreda.: JOHN GORSEK, Box 211, W. Mineral. Kans. Tajnik: JOHtf ČERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kaa* Blagajnik: FRANK 8TARČIČ,Box 245., Mulberry. Kaaa Zspianikar. LOUIS BREZNIKAR. L. Box 38, Fron Un se. Ks»» NADZORNIKI: PONUÄAC JURŠE, Box 357, W Mineral. K»»« MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, K su. ANTON KOTZMAN, Frontmac, Ksns. POROTNI ODBOR JOSIP SVATO, R. 4, Woodward, Iowa. FRANK STUCIN, Box226, Jenny Lind, Ark. MATIJA ŠETI NA, Box 23, Franklin, Kaus. Pomoini odbor: FRANK SELAK, Box 27, Frontenac. Kana. JOHN MI KL A VC, Box 227, Frontenac, Kaus. FRANK KRAJSEL, Box 108, Frontenac, Kans. sMrej'mm pristojbina od 16. do 40. leta znaša $1.50. Va; dopisi 4f blagovolijo pošiljati, gl tajnika denarne posili® t v* p» rl Masajniku Malisora, le eno paro! Kajti vse bodo ti gotski prebivalci prej razumeli ,kakor to, da morajo kaj plačevati za državo. Dopisnik navaja potem nekatere izreke, ki jih jc slišal iz ust znanih Albancev iu ki so res značilni. Tako pripoveduje: "Ko sem našel svojega starega prijatelja Ahuied ago ua razvalinah Rozate-sa, kjer jc iskal polže, sem ga vprašal, kako se mu godi. " Prav slabo," mi je odgovoril stari voj-ščsk, čigar rodovnik sega do Ali Tepelenija. "Prav slabo! Zelo reven sciii. Le dve ženi imam iu sedem otrok, pa nobenega hlapca. Celo svojo mulo sem moral prodati. Vse opravljamo sami. Beda pa ne bo več dolgo trajala. Novi albanski padišah pride kmalu, iti tedaj bo drugače. Potomci Skan-der bega in Ali Tepelenija dobe zopet stara dostojanstva iu vrne-V dunajski "Zeit" ohjvalja rit- jo jim posesti, katere so jim bile mojster Zubovič dolg dopis o al- ugrabljene. Tedaj bom imel deset banskih razmerah, ki je v takem < besigev (konj za jahanje), deset nasprotju s tistimi medenimi opi- mul in deset hlapcev, Armenca, si, katere razširja Berchtoldovo j svojega soseda, pa spodim iz nje-časopisje, da bi se princ VVied, ki gove kule, kajti tam bom potem gre v blaženo deželo vladat, člo- stanoval sam. Mirno bom kadil svoj eibuk do prvega selamlika jo. Bodo že videli, kako daleč da pridejo z nami!. . ." To je drugače, kakor govori Berehtolodovo časopisje. Vjema se pa s tem, kar pripovedujejo o deželi iu njenem prebivalstvu tudi drugi, ki ga res poznajo. veku kar smilil Zubovič, ki |H»zna albanske razmere že leta in leta, pa se je tudi že bojeval ua strani'mi nebo treba hoditi, saj nam bo! Albancev in jim je prijatelj, za-J pošiljal novi padišah (knez) de-' ključuje svoj dopis s sledečimi nar sem na dom." besedami: "Če bi me juuaki Belih gora Koliko velja Tripolitanija? Italijanska vlada je predložila parlamentu računski zaključek o izdatkih za okupacijo Libije in Egejskih otokov, ter za vojaške priprave zaradi balkanske vojne. Človeku, ki se ne prišteva miljonarjem, se zvrti v glavi, če čila te številke. Skupna svota znaša več kakor miljardo, namreč 1.149,757.564 lir. Od tega od|>ade skoraj miljarda za okupacijo Tri-politanije in Cirenajke, namreč !NK{.8!»1.6!W lir; za oku pačijo K-gejskih otokov 21,837.809 lir, za Albanijo pa 3.351.126 lir. Petdeset miljonov lir je morala Italija plačati po londnski mirovni pogodbi upravi turških državnih dolgov. — Skoraj miljardo za Tri puli t sni jo — to je vsekakor drag pesek. Modema kapitalistična podjetja zahtevajo sicer vedno , •,• •.• n ».investicije; ali da bi bil v Libiji vsakega meseca. Kajti niti v Drse , ,.„. , . . . . J * »denar posebno dobro naložen, se ne more trditi. Kričeča pa je stvar še bolj. če se vpraša, kdo plačuje in kdo je imel dobiček. Maljsori pa si predstavljajo no- Ljudstvo je dalo svoje sinove za vi paradiž nekoliko drugače. 4 Vsi t » pustolovsko ekspedieiio. ljud- zopet poklicali, naj se z njimi bo- Maljsori bomo vojaki novega al- stvo je dalo denar; dobiček pa bo jujem za njih ovo svobodo, pa se liauskcga kneza. Vzdrževal ne bo imela mala peščica kapitalistov mi to prepove iz političkih razlo- ],. Mas, ampak tudi naše žene, o- Pesem je vedno enaka! Le v eni gov, se postavim zopet na svoje troke, očete in matere. Deset tisoč točki bi skoro zavidali Italijo Za mesto, pa se bom z njimi bojeval ovac bomo dobili in vsak jih bo Albanijo je izdala tri iniljone, mi v prvi vrsti. Ampak, če bi uri de- sim»i /aklati, kolikor bo hotel. Le pa dvestosedem in dvajset, z Ogr-jali, naj sedem ua mesto alban- kože mu bomo morali vrniti, kajti sko skupai okroglih štiristo ini-skega kneza, bi tega nestoril, pa te proda v svoji domovini trikrat Ijon v. In Italija ima zato nekaj če bi se Alpe Malisorov izpre.ne- ,„ko drago, kot je veljala ovca. vpliva v Albaniji, mi pa nič Minile v zlate hribe in če b. dobil Tudi denarja dobimo, kakor smo litaristicna zunanja politika je naslov Neguš Negušm..." ga dobili od Ksad paše, ampak povsod blazna, ali rekord v tej Lehko bi se reklo, da govori knez ga pošlje vsakemu v njego- blaznosti je vendar naš. mož tako, ker ve, da mu ne ponu- vo kulo." I _ dijo prestola. Ali če eita človek I *nVp,„,, >lhan>komii k»r/.. _ i.iain, i menj: navaja, da je devet desetin prebi-valMtva anafalbetov, da je dobil albanski jezik šele pred tremi ali štirimi leti abecedo, med tem ko dejal nekemu francoskemu žur-.tH jf, biIo niH|to |iriii|jfni| . nalistu. da je pnncevo življenje; vilj HVojo |aMtU(> fioktr^no |e,M. neposredno v nevarnosti. Živimo niro r||fnj| ;,Wlli(.a ki MM,aj pa v onentu, na vulkanu fanatiz- l|fHtnilla mes1a jf do| ,e ROruge ovce nain pa verjamejo, dokler nekega dne ne spregledajo in nam obrnejo hrbet. Cenjeni Jaka! Daairavno nam Ti pobere* največ ovčic, ker odkrivaš humbug. Te vseeno visoko cenim. Nc bojiš »e v«eh najvišjih in najnižjih čarovnikov, z denarjem Te pa humbugarji tudi ne morejo kupiti. Jaka zadel s v črno, ko si pričel agitirati proti raznovrstnim huinbugarjem, ki tolažijo siromašne delavec z boljšim življenjem po smrti. V«i ti humbugarji tajijo dejstvu, ki jih je dognala moderna znanost. Najrajše bi dobili mla dino v svoje kremplje, da bi ne vzrastla kot rod, ki zna samo«toj-no misliti in se tako bojevati proti vsem powvetnim in nadze- meljakim avtoritetam. Njih namen jc vzgojiti rod sužnjev, ki naj potrpežljivo nosi težko butaro, ki mu jo nakladajo mogotci. To je eilj teh humhuigarjev, ki prejemajo od mogotcev mastno plačilo za poneumnevanje ljudstva. •laka le nadaljuj s svojim delom, dn bodo «lepi spregledali in gluni slišali. Na mojo pomoč se lah k zanese**. ker sem se naveličal tega humbuga. PUi, kako se Vam godi v taboru ob reki De«plaiues. Mogoče Vas V kratkem obiščem. Tvoj prijatelj Tone. Ln1> sodruii redaltter! Druge pisma kim odložil, ker sin s«» pree pr-prvvu odgovort Tonet, k' sili vidu. d' ima re« nekej ta prauga Kajsta v svojm verstondk-oat'n. Zalu m' i»« iTkar ne zamer, k' t' nism pisou, kun hh m* ta druh pisal. V drugm pism t' bom use sporočil. Serbu* Tvoj Jaka. Delavstvo in veselice. Tudi delavske organizacije prirejajo zlasti v zimskem času raznovrstne veselice. Načeloma se ne more temu nič ugovarjati. Kajti 'veselje jc trebilo za življenje in zlasti delavec si ga osamljen teže privabi nego v organizaciji. Vsaka družabna priredba je koristna s t«'ga «tališča, da daje vsaj tistim. ki so "dobre volje", priliko, najti nekoliko zabave in utehe dru god kakor pri bokalu. V tem oziru bi bilo našim organizacijam priporočati še več pospeševanja družabnosti z rednimi sestanki, katerih naj bi ae udeleževale tudi žene članov, odrasli otroci itd. Društveni prostori bi morali delavcem prijetno nadomeščati gostilno in krčmo in zato bi se moralo članom tam podajati boljši užitki od tistih. ki prihajajo iz soda. Marsikaj bi ae tudi dalo doseči brez pre velikih žrtev, dasi pravzaprav nobena žrtev ne bi bila prevelika, če bi se z njo delavstvo rešilo strašne more alkoholizma. Ampak danes smo se hoteli zmeniti o veselicah. In povedati smo noteli to: Premalo se jc doslej mislilo na to, da imajo tudi veaelice «ocialno nalogo. ki je celo velikega pomena. Poleg tega, da imajo delavcem privabiti nekoliko prijetnih ur v puščavi -vsakdanje dobe, jih imajo tudi na najlažji in najugodnejši način kulturno vzgajati. Veselice so š*>le okusa, v kateri ne stopajo učitelji na kateder, ampak o«ta nejo neopaženi in «e njrh roka ne čuti. Kakor vsaka šola. jc tudi ta lahko dobra ali pa slaba. Ali žal, da je večkrat slaba. Prireditelji teh veselic imajo seveda dobro voljo. I* da ta sama ne zadostuje. Poleg dobrih pev«kih točk nahajamo tu vsakovrsten «und, ki samo škoduje okusu. Ce sodeluje glasba, ji je navadno popolnoma prepuščeno, da iffra, kar hoče in tedaj se slišijo vsakovrstni puhli marši, polke itd., ki delajo roj>ot, sicer pa ne pomenijo nič. (V je •v društvu član. ki zna sam kaj zapeti, tedaj zahrepeni po—"ku-pletih", mislec da se bo s tem poJ sebno odlikoval in imenitno zabaval poslušalce. A ta šara je najslabše blago, ki se da misliti in aranžerji delavskih veselic bi ne smeli za nobeno ceno dovoliti, da prinajajo take zanikruosti na program. Izmed tisoč« kupletov se najde komaj eden, ki je kaj vreden in ta je za delavska društva predrag. Vse drugo je literarno blato in muzikalen smrad, večinoma bolj primeren za kak "kazin" in še tam ga dekleta, ki imajo kaj okusa, ne bodo trpela. Vsaka navadna pesem je umetniško več vredna od take umazane ropotije. Tupatam se pa včasi pojavi "pesnik", ki bi rad bil dovtipen, pa spravi s tisočerimi mukami kak dnevni dogodek ali pa kakšno "politično vprašanje" namesto v notico, klavernc verze; potem si izposodi kakšno tujo melodijo in to je notem tudi "kuplet". In to na i bi bil užitek za delavce! V resnici so to sami smrtni grehi nad delavstvom, ki se na noben način nc bi smeli dopuščati. Kdor čuti potrebo neti "šolo" naj vpraša ljudi, ki kaj razumejo. Dovolj je dobrih pesmic; če je njegova pevska sposobnost večja, naj «c nauči kakšne" arije iz večjega dela — tudi veaelrh in komičnih, pri tem pa vendar dobrih, je dovolj. S trni bo koristil. Z neslanimi "ku-pleti'\ pa le škodoval. — Prirejanje veselic dela seveda velike težave. Mnogo pa so krive organi- zacije same, ki ne pomislijo, da se tudi tukaj le z združenim delom olajšajo naloge. Včasi šteje društvo kakšne niale stroke 15 do 20 članov, a prirejati hočejo »\oje posebne veselice. Kaj more napraviti? Najeti kakšno harmoniko, aranžirati trečolov pa tombolo, potem nastopi še kak solist in ker vse to ni le nikakršna zabava, si jo gostje nadomeščajo z vinom in pivom. In potem je bilo "veselo", leni vesele je, čim več je drugi dan mačkov. Vraga, za take-le reči *o delavci vendar predragocen material. Marsikdo misli, da jc to zelo "demokratično", pa ni ničdru-zega kakor neumno posnemanje buržoazije. — Če hv hoče delavcem re».k. ristiti, tedaj morajo biti veselice organizirane. Naj je spored lahek, zlasti dokler se delavstvo ne privadi tudi težji duševni hrani! Ampak dober mora biti na vsak način. Oči in ušesa in misli-morajo najti lepih užitkov. Zato tudi ni vseeno, v kakšnih lokalih Se prirejaio delavske zabave in ni vseeno, kako se dekorirajo. Najboljše je pa seveda, da si delavci oskrbe v vsaki večji naselbini svojo lasi no dvorano. IZJAVA. Natolcujočim v Itiiigham, Utalf, ki jim gre /a pred več časom nazaj pi*»a dopis v "(Jia<* Svobode" izjavljam, da nisem /a <¡las Svobod« še nikdar nié pisal. To delo po časnikih prepuščam prepira-željnim v njihovo veselje — do gotove meje. M. Pogorclec, ( 1 x ) Salt Lake City, Utah. Pomladanske bolezni Znaki pomladanskih bolez- ;; ni so razni grdi opahki, bule in tvori na koži, katere povzročajo nečistosti v krvi. Izčistite kri in s tem odpravite vzrok neprilik. V to svrho uživajte Severov i Kričistilec Kaj potrebuje bolnik? Brez razloga, kak oš no bolezen imate, skušajte poiskati zdravila, katera vas bodo ozdravila. Vi se gotovo ne zanimate, kako se imenuje vaša bolezen. V boleznih, ki povzročajo s svojimi znaki izgubo a petita in izgubo moči vašega telesa, sph h ni potreba iskati drugih zdravil, dokler imamo Triner-jevo ameriško grenko vino. katero vam ponovi slast do jedi in o-jačp vaše telo. To zdravilo očisti vse notranje dele telesa in jih obenem obdrži vedno čiste. V boleznih želodca, jeter in drugih enakih ston-ajih. daje to zdravilo vedno hitro zaželjeuo pomoč. Dobi se v lekarnan in pri Jos. Trinerju, izdelovalcu, 133»—1 339 So. Ashland Ave.. Chicago, 111. Vprašanja za Trinerjev Liniment vedno naraščajo, da isto deluje v zadovoljstvo naših odjemalcev. Je zelo prilagoden za reumatizem in nev-ralgične bolečine. (Severa'8 Blood Purifier) 1 Njegov dober upliv bote kmalu opazili. Cena $1.00 o Kožne znojnice bi se morale • vzdrževati vedno odprte. Potem narava bolj lahko odpravlja nečistosti, katere prihajajo i z znojnic. Vzdržujte znojnice čiste z rabo Severovega Zdravilnega mila < » (Severa's Medicated Skin mlaki eaauL BELL PHONK lJlt-J FlSK Matija Skender SLOVENSKI JAVNI NOTAR ZA AMERIKO IN STARI KRAJ 5227 Botler SI. Plttsborflh, Pa. Za $1 se lahko vsak ki ma čita-ti angleški naroči za celo leto. U. M. W. Journal, uradno glasilo organiziranih premogarjev, ali pa Miners Magazine, uradno glasilo organiziranih rudarjev. Oba lista sta tednika in se jih naroči pri sodr. I. Suinarju, tajniku J. 9. Z. 111 N. Market st., Chicago, ID. carl strover Attorney at Law Zaitsps is vsili Mtfiiiik - specialist za tožbe v odškodninskih zadevah. ftt. sobe 1009 133 IV. WASHINGTON STREET CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989 TUJCEM priporočam svoje dobro urejeno prenoditte in reelav-raetjo, domačinom p« svoj laloosi vsem skupaj pa vse. IO. KUŠLJAN 229—1st A v*« MILWAUKEE, W1I M. JOVANOVI OH 84 — 6th Str. Milwaukee, Wis PRODAJA &IFKARTE. Pošilja denar po poiti in brsojav no. Izdeluje: Obveznice — Pooblastila — Prepovedi, potrjene po notarju in ee«. in kr. konzulatu. EDINA HRVAftKO — SLOVEN SKO — SRBSKA AGENCIJA ALOIS VANA — lúdelo vatelj — sodovicc. mineralne vode lo rasnih neopojoih pijač. 18S7 So. risk St Tel Canal 14** SALOON - z biljardom in ktgl|ličta Poleg aaloona dvorana za druitvene seje, veaelice itd. Uotin StražlAar - 611 market St . Waekefaa. IU. PImnm ftt. in. AVSTRO-AMERIKANSKA Črta. NIZKE G EN K. Velik« ugodnosti: električna luč, izvrstna kuhinja, vin zastonj, kabine tretjifa razfreda na parni k a Sledeči parniki odplujejo ob 3 u/i popoldan iz New Yorka: Za vae informacije se obrnite na flavne zastopnike PHELPS BROS. & CO. Su'l Aft't, 2 Wiskligtii St., Ni« T i rt. ali pa na druge uradne zaatopmk« v Združenih drŽavah in Canada. POZOR! SLOVENCU POZORi SALOON a mode rs I m keffljlttea Sveàe pav« v eodlfclh la ptjeAe ter Fetaiki dote ledne MARTIN POTOK AR, 1625 So. Racine Ave. Chicago. LOUIS RABSEL moderno urejen s al un II 411 MAID AIE.. lEIISIA, VIS Telefon 1199 M. A. Weisskopf, M. D. Izkušen zdravnik. Uraduje od 10—12 predpoldne in od 7—9 zvečer. V sredo in ne deljo večer neuraduje. Tel. Canal 47(1. 1842 So. Ashland ave. Tel. reaidence: Lawndale 8996. GOSPODINJE POZOR! Priporočamo vam v prodajo vse atvari, ki spadajo v groeerij-sko ali mesarsko obrt. Vse |m* najnižjih cenah. Na zahtevo m dovaža na dom. G. Mamčllovlch & Ca* 331 Greeve St, Oonemaufh, Pa. Tel. Con. 4060. .................. V Vatno upraianjef 1 ----——^^n ||A mi opravi jI MM w »im« * C Konzularne - vojatke/ßly*" '¿Milwaukee pkolbtarkc Katoliška cerkev in socializem. Spil»! K. A. Dague. - Prevel M. Konec. HČei dvesto let ho bili vsi krinf jani komunisti, ki ho imeli zemljo, gozdove in drage kovine v skupni posesti. Med njimi ni bilo vitjih cerkve» nib gospodarjev. Vsa vprašanja in nesporazum-ljcuja v komuni je odloČila oziroma rešila večina in če se je sklep zdel komu krivičen, je cela komuna vzela zadevo še enkrat v reševanje in razsodila tako, da je bil vsakdo zadovoljen. To demokracijo so prvi kristjani podedovali od Judov in pagani, ki so trgovali z zemljo in «'.elali dobiček z deloin drugih, so bili temu nasprotni." Škof Lambert je v svojem odgovoru Robertu lugersollu zapisal tudi to-le: "Veliki agnostik je pozabil, tla se je katoliška cerkev prvih dvesto let potegovala za komunistična prava in da je delavec tedaj imel sadove svojega dela." Trenaus, eden zgodnjih cerkvenih očetov pravi (A. N. L., I>iv. 14, Sec. 11): "Delo izvira od Boga, našega očeta. Proklet naj bo, kdor bo žel česar ni sejal in kdor je kruh, katerega ni zaslužil. Bog je odredil, da vsi ljudje morajo biti bratje in nihče ue sme izkoriščati drugega." Neovrgljiva resnica je torej, da riinsko-kato-liška cerkev — in protestantska tudi — katera nasprotuje socializmu iu zagovarja današnji družabni sistem, ne uči tega, kar je učil Kristus, temveč uči to, kar je zapovcdal pagfln Konstantin. Rim danes pobija to, česar so se držali prvi kristjani, a na drugi strani dovoljuje to, kar so prvi kristjani obsodili. I>o danes se še ni porodil matematik, kateri hi zatnogel premeriti in preračunati ogromnost bede, sužnosti, krutosti, zločinov in krvolitja, v katerim je trpelo revno, zanemarjeno in zapeljano človeštvo petnajst do šestnajst stoletij odkar je pravo krščanstvo poginilo v žrelu paganstva. Paganizirana, mamonizirana in sleparska cerkev je od časov Konstantina pa do danes nasprotovala vsakemu naprednemu koraku, ki ga je storil človek. Proklela je učenjake in filozofe; tožila iznajditelje in učitelje, sežigala je na grmadah plemenite ljudi, ki jih je nazivala heretike (krivo-veree); sežgala je knjige in zapirala reformatorje v ječe; rodila in vodila je krvave in brutalne vojne, plenila mesta in vasi, izučila in umorila mi-lione ljudi — vse v slavo božjo ali pa v zasebne koristi papežev, škofov in drugih cerkvenih generalov. Kljub temu pa je rimska cerkev še tako nesramna, da trdi, da je prijateljica izobrazbe in svobode ter da je ona povzdignila človeštvo trn sedanjo stopinjo (!) civilizacije! Silna laž! Pa. ganska cerkev, odeta v masko krščanstva, je per-sekutirala vsakega naprednega misleca in reformatorja, kar jih je porodil svet. Zvezdoznanec Oalileo je bil zaprt v ječi, ker je učil, da se zemlja vrti okrog solnea ne pa narobe; flutenherg, iz-najditelj tiskarstva, je bil preganjan zaradi te svoje iznajdbe. Giordano Bruno in Servetus sta zgorela na grmadi in trpeli so nešteti drugi, ki / so se drznili javno kritisirati paganske dogme rimske cerkve. Ko so naši očetje ustanovili republiko Zcdin-jcuih držav, obsuli so jih klerikalci s preklinjanjem in psovanjem. Krstili so jih za ateiste (hogo tajce), ki hočejo začeti brezbožno vlado. Veliki možje--Uarrison, Phillips, Summer, Greeley, Wade, Pillsbury, (Jerrit Smith in drugi, ki niso pripadali nobeni cerkvi, izjavili so, da je telesna sužnost zamorcev krivična. Toda duhovščina jih je pobalinsko napadla, češ da je sam Bog odredil sužnost. Današnja paganska cerkev toplo zagovarja vsakega tiranu iu despota s kraljevsko ali cesarsko krono na glavi. Vsaka takozvana krščanska država je oborožena do zob in pripravljena vsak čas na človeško klanje, požiganje in rop, samo če more s tem ugrabiti novo ozemlje ali razširiti svoje trge. V imenu svoje paganske vere je ortodoksna duhovščina vsikdar zagovarjala in delala krivico, kjer je le mogla Massachusetts Historical Society ima v svojih shrambah skrbno shranjeno originalno pismo poznanega reverends Cot tona Mathers, D. I)., puritanskega duhovna in znamenitega krščanskega učitelja iz leta 1861. Vsebina tega pisma se glasi : "Preljubemu Johnu lligginsonuc. Na morju se zdaj nahaja ladija (naš prijatelj Klias Ilolt-eraft v Londonu me je informiral, da bo enkrat v augustu dospela z imenom "Wellcome", katera ima na svojem krovu sto ali več heretikov, ki se imenujo "(¿uakers" in William Penn je glava te drhali. Glavni I>vor je skrivoma ukazal Malachi Ifazettu, kateri poveljuj« ladiji "Porpoiseda naj prestreže 'Wellcome in vlovi Petina, ter njegovo krivoversko četo. s čimer bo Bog počaščen. Dobro bi se izplačalo, s ko bi to drhal odpeljali v iiarbadoes iu jo tam prodali. Sužnji imajo tam dobro ceno; plačajo jih z rumom in sladkorjem. S tem bi storili ne le Bogu dopadljivo delo, temveč bi tudi okoristili krščanske duhovne iu krščansko ljudstvo. Vaš v Kristusu Cotton Mather." Z željo, da pridem resnici do dna, sem skrbno proučaval zgodovino in končno sem prišel do zas ključka, da odkar je Konstantin Veliki osvojil krščansko gibanje, od tistega časa je svet brez organizirane krsčanske cerkve. Posamezni kristjani so živeli tekom vseh teh stoletij, toda cerkev kot ustanova, ki se imenuje krščanska, je iažnji-va in sleparska. V obojem, v nauku in vzgledih je bila in je še danes rimsko-paganska. Zagovarja vse tisto, kar je Krist obsojal in pobija tisto, kar je on učil. Socializem ni versko gibanje, ali moje odkritosrčno mnenje je, da socializem reprezentira več pravega krščanstva, kakor pa sedanja cerkev, bodi si katoliška, protestantska ali žftlovska. Socializem ima visoke ideje in geslo istega je: "Bolečina enega zadene vse. Vsi za enega, eden za vse." Po vsem svetu učijo socialisti svetovno bratstvo in svtovni mir. "The Encyclopedia Britannica" pravi: "Nauki socializma so »lični naukom krščanstva." To je resnica. Da bi le skoraj prišel srečni dan, ko zavlada na razvalinah paganske cerkve pravo krščanstvo, na mesto neznanja in krivice — pravičnost in svoboda. O — s&kramiš! Calumet ski ske-bje so obsodili 4Proletaea' in mu izrekli — nezaupnico! Huda je huda! Rimcem zmanjkuje pašnikov. Vsak dan je manj i — volne. Slovenski delavci se uče ; živeti življenje časa in to žvvelje-nje zahteva prostost mišlenja — boj za izboljšanje delovnih razmer. Pop je ostal v ozadju. Nikar se ne amejajte, sodrugi! Kar je re8, je res. Skebje so se zbrali v cerkvi in soglasno oplju-vali vse. kar ne liže suhih pet carin "Žimo". Dolgo časa se niso upali na dan «lični skebje. Slednjič so prilezli kakor *čnrki iz špranj — seveda na komando kompanijskega popa Luke. Pop jim je pomolil "resolucijo" pod nos, češ: "Tole podpišite, Janezi!" In Janezi so podpisali. lía, ha, ha! Pred 15, morda tudi 10 leti bi mogoče še šlo to, kar 8i tako lepo domišljujeo naši Rimci. Ali danes — good nihgt! — kje ste že! Ker pi^ že skebje uganjajo svoje burke — in celo v postu! — mo^ rali I* "obsoditi" tudi "voj skeb-«ki listič, kateri je drugi teden štrajka pisal: "Proč s stavkoka-7,iC' To bi šele bila burka! "Proletarec" in 7.avedno delav-nI vose pežvižga na skebe, Luko in njegovo "lamnato resolucijo! Kako lepo sanjajo Rimci. Nase ljencem bi treba že v stari domovini zavezati oči in zapopati ušesa. Vsak izseljenec bi se moral "meldati'' pri župniku *voje tare. Tam bi dobil krstni list in pa nalogo, kam mora iti in pri katerem |K>pu se mora /glasiti, kadar pride v "deželo svobode". Najboljše bi bilo, če bi \sak tak isae!jenec dobil poleg krstnega lista tudi "numaro" na hrbet, tako da "e ne izgubi iz — črede! opravičeno, da se polaHti industrij in se uposli Kamo. Ali je brezposelnost zločin f Ako ni, zakaj potem zapirajo brezposelne ljudi, ki prosijo kruha in prenočišča? Ako je, zakaj ne zaprejo tistih, ki "o zakrivili brezposelnost 9 Človek napade človeka in ga pretepe, da je ves črn. Tepeni leži na tleh in vpije za pomoč. Tedaj pridejo policaji in zgrabijo— na leh ležečega, tepenega reveža, češ da moti mir, ker preveč vpije! Tisti pa, ki je tepel, stoji zraven in se smeje. Ali je to pravica? Ravno tako se godi z delavcem. Vedno je tepen in ogoljufan in kadar protestira — bodisi s štraj-kom ali z drugimi sredstvi — tedaj je še povrh tepen in zašit v zapor, ker tieče biti — zadovoljen! Delavec, kako dolgo še! V "Žoletu" so se zdramili. Čudež! Zdramili so se "gaspudje" Rimci, |M>gled8li so na uro in kur-ja pot jih je oblila. Prespali so oeli dan — najlepši čas, ko. drugi delajo! Kako fletno bi bilo, če bi ta sistem že bil v operaciji. Na primer ealumetski Luka bi obvestil centralo na Kranjskem (škofa), da v Calumetu sedaj rabijo veliko delavcev (Luka bi ne pisal, da rabijo skebe) in župniki bi šli brž na delo in poslali armado nezavednui revežev v Calumet, kjer hi "e zglasili s krstnimi listi pri Luki. Kapitalisti hi seveda bili veseli. Ali gre |n>p za delavcem, ali delavec gre za popom? Do sedaj je Koliko krika in vika je bilo. bilo tako, da je šel pop za delav-, Koliko V je mučil Janez, koliko'cem. Delavec gre vedno tam. kjer je zaslužek in kruh in potem šele "Lačne nasititi je krščansko del«» usmiljenja", uči cerkev — dela pa drugače. Ce pride v cerkev. ki je brez dela in lačen in če prrsi jesti, tedaj ga da cerkev zapreti v ječo. To se je zgodilo v New Vorku. ho gnjavali drugi. Dvajset let že organizirajo, mijavkajo, jodlajo, godejo in tulijo — 20 lepih let že pošiljajo med svet "Ani. Slovenca" --a končna pa sami sebi priznajo, da niso delali nič! O ho-govi, jokajte »e! Seda i šele so se zdramili, ma« nejo *i oči in pravijo: "Enkrat moramo «aftati." Vsi r.lomki — Vaj «te pa do «daj delali t pride pop, če ga prvi hoče. Zdaj pa hočejo Rimci, da bi dehrvci ho-dili za nopi, kamor jim bodo oni rekli. Ali ni to višek domišljavo-vo*ti? Ali res mislijo, da je naše proletarsko ljudstvo najbolj »hi. to na svetu? Kapitalizem dokazuje vsak dan, da ne more uposliti vsega delav« nega ljudstva. Ljudstvo je torej Tannenbaum, kateri je vodil brezposelne v katoliško cerkev sv. Alphonsa v New Vorku. je glede znanja do rimske cerkve gotovo «r velik "greenhorn". Sedaj «e je naučil in v bodoče se bo cerkve ognil kakor volčjega brloga. BREZPOSELNI NA FARME. Newyorski guverner Glynn ima načrt, kako se naj mesto New York iznebi svojih 300.000 brezposelnih ljudi, ki "nadlegujejo" jrvno dobrodelnost za hrano in cerkve za prenočišča. Sklenil je. da bo država na a veje strošk«- od-pretnila brezposlece ven na farme. kjer je baje doati dela. Prvi vairon brezposelnih bodo odpeljali ta teden za poskuitnjo. RAD BI ZVEDEL kje se nahajata moja prijatelja Frank Jeras in Kndi Virt. Kdor bi vedel za njiju naslov naj ga blagovoli naznaniti na spodnji naslov. ali pa naj se aama javita. Jakob Vidmar, lLaekett, Pa. (-fx) advr. RAD BI ZVEDEL za mojega prijatelja Alojzija Iva-čiča, s katerim sva skupaj delala v W est Fallskeni v Nemčiji. Zato prosim cenjejve rojake, kdor bi znal za njegov naslov, naj ga blagovoli poslati navspodnji naslov, ali pa nuj se sam javi. Rudolf Jeglič, Box 244, Adamsou, Okla RAD BI ZVEDEL kje se nahaja moj brat Tomaž Mezek. po domače Eržen z Gaber-ka pri Skofji loki. Pred enajstimi leti je odšel v Butte, Mont., in od takrat nisem nič več cul o njem. Kdor bi vedel /.a njegov naslov, naj ga naznani podpisanemu, ali naj se pa sam javi. Anton Mezek. Box 186, 2x ('aneiisburg, Pa., Wash. Co. RAD BI ZVEDEL. kje je Mike Gabršek. Nekako pre iH'timi leti je bival na Ihinlo, Pa.. |H»tem se je preselil v Lloy-dell. Pa., in od tedaj ne vem, kam ješel. Kdor bi vedel za njegov naslov. naj ga blagovoli poslati na spod n j i na"lov, ali pa naj se sam js*vi. Frank Bavdek. Box 242, ( 1 x ) Dunlo, Pa. RAD BI ZVEDEL kje tte nahaja moja sestra Neža Sta niša. Pri meni je bila pred dvema leti, a je nekam odšla in nisem slišal od tedaj nobenega glasu več o njej, K«lor rojakov bi kaj vedel o njej, naj mi blagovoli naznaniti njen naslov. Doma je iz Cerovca. štev. 12. pošta Semič na Dolenjskem. Vzrok poizvedbi je, ker mi je odnesla $45.00. John Staniša, Box 313, K. Helena, Mont. SLUŽBO DOBI v Jentiv Lind. Ark., učitelj ali u-čiteljics, ki je zmožen ali zmožna angleškega jezika Ponudbe ie nasloviti na J os. Železni kar. Box 194. (1) Jenny Lind., Aark. Delavci ua Anrori, Mioa., ia tiati, kateri pridete na Aurorp, oe pozabite postiti Kovačev "Saloon" kjer vam bode aodr. Ilovlan postregel * hladno ia avelo pijačo in onijakimi amodkami. Delavei, podpirajte tvoj« organisira na tovarift«. AUA KOVA6. Main ulica. Aurora. Minn Dr. W. C. Ohlendorf. M. 0 Zdravnik sa notranja botaeni ln raaacnlnlk indravaiika pretakava bresplača«—p>* teti ja Ia adrmvila 1024 Blue Ialan< AT«., Chicago. Uredaja od 1 do 3 pe pol.; od 7 do S avečer. iiven C hi «ar ftivoti bolniki aaj piAejo aloveoeko ANTON MLADIČ moderna gostilna. Toči pilsensko pivo ln vina. Kegljišče. Tel. Canal 4134 2348 Blue Islnad Ave. Chicago, IU E. BACHMAN 1719 S. Centre Ave., Chicago, IU. je največja čeakoslovenaka de lavnica zastav, znakov, čepic in vseh druaftvenih potrebščin. Zahtevajte takoj po pošti moj veliki cenik, ki ga Vam pošljem — popolnoma zastonj. Cenjeni ro|aki! Kot stara tvrdka za izdelovanje harmonik (tudi v starem kraju) kakor tudi popravo, se Vam pri- poročam za blagohotna naročila. Cene so najnižje, kvaliteta naj-bolja Anton Mrrar ml. 1162 E. 61. Str., Clereland, Ohio. POTOVANJE V STARO DOMOVINO POTOM ^ Kasparjeve Državne Banke |e najceneje In inlbol) sigurne Nafta parubrodna poslovnica j« najvsty na Zapadu bi ima vse najboljše oceanakt (rt« (linije). Sifkart* prodajamo p« kompanl|skili cenah. POŠILJAMO DENAR V VSE DELE SVETA. CENEJE KOT PO$T A . K a* par Državna Banka knpu|e In prodala In zame(S|u|c denar vaeh drža» ■veta. — Pri Kaaparjavi Državni Banki ae izplača za K6 $1, biu odbitka. - Največja Slovanska Banka v Ameriki. — Daje 3% obresti. — Slovenci postre-¿eni v slovenskem |ezlku. — Banka ima $o, <18,821.86 premoženja. KASPAR 0R2AVNA BANKA. 1900 Blue Island Ave,, chicago illinois Ameriška Državna Banka 1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ulice Chicago. VLOŽENA GLAVNICA $1,900,000 00 JAN KAREL, PREDSEDNIK. J F STEPINA Bl.AGAJNIlC NaAe podjetje j« ped nadzorstvom "Cleariag Houm" «íkaákia fcaat, torej jo denar popolnoma aigurno naložen. Ta banka prevaam* tudi uie ga pofttna hranilnica Zdr. držav. Zvriuje tudi denarni promet 8 N P J Uradna ur« od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v aobota j« baaka odprta do 9 uro »večer; v nadel jo od 9 ura dopoldne do 12 ura dapoldn«. Denar vložen v naio banko noal tri procent«. BodlU uT*J«r«al. «a J« pri nas denar naložen varno tn doblčkanoano. Conemaugh Deposit Bank ———, 54 MAIN STR, C0NEMAIGI, PA. Vložena glavnica $50,000.00. « Na hranilne uloge plačamo 4% obresti S. D. P. Z. ima svoj« novce v tej banki. CYRUS W. DAVIS, predsednik. W. E WISSINGER blagajnik. 5 pristnih pijač, in to ao: Kranjtki Brinjevec, Slivovlc, Troplnovec. Grenko Vino in Highlife Bitter«. Moja tvrdka ja prva in edina slovenska samostojna v Ameriki, ki importira žgane pijače naravnost iz Kranjskega. Naročite ai poskustni zaboj, koliko steklenic in katere pijače hočete, samo da bo eden zaboj, 12 steklenic. Moje cene so nižje nego kjerkoli drugje, ker mi ni treba plačevati drazih agentov. Prodajam samo na debelo. Pilite po cenik. A. HORWAT, 800 N. Chicago. St., JoUet, I1L Edini slovenski pogrebnik ¡¡ MARTIN BARETINČIČ 324 BROAD STREET TEL. 1475 JOHNSTOWN, PA. ! i ZAVAROVALNINA. «H* BiTTER-WlUE NORKE VINO ''•■»!) I »,.!««. »«• 0'>l/c0, n . Vsak pameten človek skuta potom zavarovalnine obvarovati svojo družino pred nepričakovano potrebo v slučaju nagle in rane smrtne nesreče. Seveda njegova dolžnost je, da podaljfta svoje življenje in da si ohrani zdravje. To on lahko atori a tem, da vzdržuje avoj prebavni sistem v vedno dobrem činu jočem redu. Ko hitro opazi Slab tak Kolcanje Težkoto v želodcu Koimat jezik Zaprtja Bolečine ▼ črevih Bolečine v križu Zapeke Naglo alabost naj takoj rabi Trlnerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Ta zeliftčina priprava mu bo dala hitro in pppolno odpomoč, ker ista iz-čisti popoluoma alimentarni kanal, ne da bi povzročila kako neljube posledice in odstranila iz telesa vso neprebavlje no hrano. Ista bo tudi ojačila bolne kraje v črevih in jih ojačila tako, da bodo zopet ti organi delovali brez vsake postranske pomoči. Ista bo odstranila nagib za zaprtje in odstranila vse posledice. Kabite to izvrstno zdravilo, ko hitro opazite katerikol, gori omenieni sim ptom in s tem s«, bodete obvarovali pred mnogimi boleznimi. Dalo vam bo: Naravni apetit, telesno moč, čllost dnhs Dalo vam bo tudi ljubezen do živ-!j»»nia, «uravo polt, stalno zdravje kjerkoli mogoče. Trlnerjevo ameriško zdravilno grenko vino. v lekarnah Ns sprejemajte ponaredkov JOS. TRINER Uvaftevalee In Izvaželavee. 1KH3Ž9 So. Ashland Ave. Chicago. IB.