AKTUALNO VPRAŠANJI
Cas dopustov se bliža, zato nas je zanimalo, kje bodo preživeli oddih delovni ljudje z Gorenjske.
Na Okrajnem sindikalnem svetu v Kranju smo te dni izvedeli, da bodo vse večje gospodarske organizacije omogočile svojim delavcem z družinami poceni in prijetno letovanje v Počitniških domovih ob Jadranu. Med temi podjetji so: Železarna Jesenice, »Iskra* Kranj, Bombažna predilnica in tkalnica Tržič, »Inteks«, »Tiskanimi« in  »Planika«  Kranj,  »Veriga« Lesce,
»Plamen« Kropa itd. Delavcem omenjenih tovarn se obeta torej počitek v Ankaranu, Crikvenici in drugih obmorskih krajih. »Tiskanimi« gradi letos lastno letoviško zgradbo, »Planika« pa je svoj dom za to leto lepo preuredila in udobno opremila. Prvi delavci so odšli na letovanje že v začetku maja.
Okrajni odbor Društev prijateljev prirode bo skušal zagotoviti poceni letovanje tudi ostalim delavcem. Do sedaj je nabavil že 23 šotorov z 42 posteljami. Na posvetovanju s predsedniki   občinskih  sindikalnih svetov
se bodo v prihodnjem tednu zmenili, ali naj bi postavili poseben tabor ali naj bi razdelili šotore občinskim sindikalnim svetom. V primeru, da bodo šotore dobile posamezne občine, bi se njihovi koristniki lahko priključili kuhinjam počitniških domov podjetij.
Za vajence obrtnih šol bo Okrajna zveza Društev prijateljev mladine skušala pripraviti taborjenje v Fazani. Železarna in »Iskra« pa bosta poslali vajence oziroma učence industrijskih šol v lastne počitniške domove. —ey
AKTUALNO VPRAŠANJE
SVORT
GORENJSKE
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO
tETO X. — ST. 39 — CENA DIN 10.—
Kranj, 20. maja 1957
FESTIVAL
Jesenice, 19. maja.
Včeraj zvečer je jeseniška mladina začela praznovati svoj VI. mladinski festival. Pred jeseniško gimnazijo se Je zbralo okoli 1500 ljudi, ki so pričakali planinsko štaifeto izpod Triglava. Čeprav letos planinska štafeta Tii prinesla pozdravov Titu vse do Beograda, Jeseničani svoje 12-letne tra-j™?Je niso opustili. V četrtek so od--1' jeseniški planinci, med njimi tu-naš  znani  alpinist Joža  C op, na
m
di
Triglav, kjer so tavali več ur po snegu i-n megli, preden so prišli na vrh ln se potem včeraj vrnili- na Jesenice, ^a slavnostni prostor so prišli s prižgano bakljo in z njo prižgali festivalski ogenj. Tako se je praznovanje tleseivškega  festivala začelo . . .
Med tem so se zbrale tudi že godbe na pihala DPD »Svoboda« iz Trbo-Vel.i, Idrije ki Jesenic.
Na festivalu je govoril predsednik Občinskega komiteja LMS Jesenice ^ranc Horjak, festival pa sta pozdravila tudi podpredsednik Občinskega ljudskega odbora Jesenice Viktor ^run in v imenu jeseniških planincev fierti Krapež.
Za koncertom vseh treh godb je Andrej Dolimar odprl v Delavskem ^ornu na Jesenicah planinsko razsta-Vo- Ta planinska razstava prikazuje *ačetek našega planinstva* od nekako ^78. leta. Na razstavi je zbran del Materiala za bodoči planinski Triglavski ^ muzej, ki ga urejuje planinsko ~ruštvo v okviru metalurškega muze-^a pri jeseniški železarni. . Danes dopoldne pa so zastopniki Jeseniške  mladine  pričakali mladino
z Litostroja in Iskre. Nato so skupno odšli pod Golico na miting delavske mladine. Danes zjutraj so pionirji in mladina z jeseniške občine odšli tudi na druge izlete: na Zelenico, v Drago, v Radovno, Obranco, Javorni-ški Tovt in Pristavo. Lepo vreme je skoro vsakega izvabilo iz zaprašenih Jesenic.
Tako bo jeseniška mladina počastila Dan mladosti in Titov rojstni dan letos še bolj pripravljena kot kdaj koli prej. Se ves prihodnji teden bodo na Jesenicah najrazličnejše prireditve. Lj.
GASILSKI FESTIVAL
V PLANINI POD GOLICO Jesenice, 19. maja.
V Planini pod Golico se je zbralo danes dopoldne nad tisoč gasilcev, zastopnikov ljudske oblasti, organizacij, društev ter ostalega prebivalstva Jesenic in okolice, ki so prisostvovali prazniku domačega gasilskega društva. Pozdravu je sledilo razvitje prapora, odlikovanje požrtvovalnih gasilcev in gasilska parada. Slovesnosti sta se udeležili tudi trboveljska in idrijska godba na pihala. U.
K_J
GOVOR EDVARDA KARDELJA NA SKUPŠČINI STALNE KONFERENCE MEST JUGOSLAVIJE
STANOVANJSKA SKUPNOST
Te dni je zasedala v Zagrebu skupščina Stalne konference mest Jugoslavije, na kateri je spregovoril tudi podpredsednik zveznega Izvršnega sveta Edvard Kardelj. Iz njegove razprave povzemamo nekaj najznačilnejših misli.
»Stanovanjske skupnosti so dejansko ena izmed oblik, ena izmed družbenih funkcij komune na področju vsakdanjih potreb naših državljanov. V tem smislu so stanovanjske skupnosti dejansko razširjene družine, ker pomenijo postopno izpopolnjevanje družbene in tehnične baze družine v vseh okoliščinah, v pogojih socialističnih odnosov.
Mislim,« je dejal tovariš Edvard Kardelj, »da bi moralo biti ustanavljanje stanovanjske skupnosti proces, ki bo v skladu z razvojem proizvodnih sil, z razvojem socialističnih gospodarskih odnosov sploh in z razvojem naših mest ter industrijskih naselij. Stanovanjske skupnosti imajo svoje polno opravičilo, polno možnost dela in razvoja tam, kjer imajo že ekonomsko določene odnose, ustvarjene v industriji, v veliki kmetijski proizvodnji in drugod, skratka tam, kjer se pojavlja stvarna potreba raznih družbenih servisov za delavce in uslužbence, zlasti v zvezi z zaposlevanjem žena v proizvodnji, ob potrebi večje družbene skrbi za otroke itd.
Mora nam biti jasno, da stanovanjska skupnost ne pomeni združitve stanovalcev in stanovanj zaradi upravljanja stanovanj in reševanja stanovanjskih problemov kot glavne naloge. To je dejansko oblika sodelovanja državljanov na določenem področju, izven lastninskih odnosov glede stanovanj, ki jih ima dejansko z namenom pomagati družini, začenši od raznih servisov in organov za pomoč družini, pa vse do otroških vrtcev in jasli. Vse te ustanove bi se ustvarjale na podlagi sodelovanja državljanov samih. Zato bi mogla biti ta pomoč tudi najcenejša in bi zajela najširši krog družin,« je poudaril tovariš Edvard Kardelj.
Duhovita
TIRGLAV : MARIBOR 82:109 (48:51)
Kranj, 18. maja.
Na igrišču Triglava je danes v prvenstveni košarkarski tekmi slovenske lige gostovala ekipa Maribora. Mariborčani so dose-daj najboljše moštvo v slovenski li.gi in so danes zopet zasluženo zmagali. Kranjčanom so prikazali hitro Ln duhovito košarko, obenem pa so bili tudi zelo učinkoviti. Domačine so prekašali tudi v borbenosti, česar je predvsem manjkalo Tri-glavovi obrambi.
Prvi polčas so gostje že takoj v začetku odločili v svojo korist. Kljub temu, da so vodili s precejšnjo razliko v koših, pa se jim je Triglav ob koncu polčasa približal na tri koše. Druga polovica se je pričela dokaj izenačeno, vendar so gostje kmalu zopet prevzeli pobudo in si zagotovili zmago. Obramba domačinov se tudi v tem delu ni popravila in so prodorni gostje dosegli precej košev zaradi njenih napak.
Pri gostih bi lahko pohvalili
Vračka in Cirerja, pri Kranjčanih pa Petriča II in Čolnarja I. Sodnika svoje naloge nista opravila povsem dobro in sta delala napake v škodo obeh moštev.
Popoldne pa je bil na igrišču še turnir mladinskih ekip Medvod, Jesenice in Triglava. Tekmovali so za pokal Dneva mladosti. Pokal je prehoden in ga je tokrat osvojila ekipa Triglava zaradi boljše razlike v koših. Mladi igralci Triglava so v prvi tekmi sicer klonili proti Medvodam, vendar so v drugem srečanju zdatno premagali Jeseničane, kar jim je prineslo rmago in pokal.
Rezultati: Triglav : Medvode 62:67 (27:28), Medvode : Jesenice 65:81 (40:39), Jesenice : Triglav 36:50 (21:24).
Dopoldne pa je v Ljubljani gostovala ekipa ženskih ko-šarkaric iz Kranja. Srečanje z Ljubljano je izgubila s 34:40 (21:18).
M.
ŠVICARJI SO RAZOČARALI
Kranj, 18. maja.
Za današnje srečanje med švicarskimi in kranjskimi keglja-či je bilo v Kranju precej za-
zultate. Njihov najboljši keg-ljač, ki je obenem tudi eden najboljših kegljačev v Švici, je dosegel komaj 340 kegljev.
BRAVO, »TRIGLAV«! Zmagovito moštvo »Triglava«, ki je osvojilo državno prvenstvo v kegljanju.
niimanja. Švica je znana kot dežela, kjer je doma dobro kegljanje in so njeni kegljači že na mnogih velikih tekmovanjih dosegali pomembne uspehe. V Kranju pa so se Švicarji predstavili kot neenakovreden nasprotnik odličnim Triglavo-vim kegljačem. Do neke mere opravičuje njihov slab nastop to, da so prvič nastopili na tem kegljišču, vendar bi kljub temu lahko dosegli solidnejše re-
K. K. Emmenbrucke (Luiges-sland) 1999 (Erni Hans 253, Wig-ger Adolf 308, Stadler Hans 227, Hieber Hans 310, Wigger Alfred 338, Lang Robert 323, Amstad Kaspar 340.
K. K. Tri.glav (Krarv) 28!>5 (Koželj 348, Martelanc 449, Baje 400, Stare 411, Debeljak 441, Ambrožič Lado 454, Ambrožič Miro 392.
M.
POSTATI HOČEM UMETNICA
Jutri bo zadnja premiera letošnje sezone v Prešernovem gledVišču: Jan de Hartogova ZAKONSKA POSTELJA. Vesela in ganljiva igra o poti dveh zakoncev od poroke do smrti bo prav gotovo razveselila občinstvo, ki si v pomladnih dneh tudi v gledališču želi kaj vedre jšega. Na naših slikah: Helena Skebctova in Jože Pristov v ZAKONSKI POSTELJI.
Na vprašanje, kaj meni o kranjski koncertni publiki, je 13-letna pianistka Marija Kocijanči-čeva iz Škofje Loke po uspelem klavirskem koncertu v Kranju pretekli četrtek takole odgovorila: »Kranjska koncertna publika je prisrčna.«
Na ostala vprašanja je mala pianistka odgovarjala, kakor se spodobi za pravo umetnico - skromno, hitro in odločno.
»Moj prvi učitelj klavirja je bila Zofija Rebolj  na  Glasbeni šoli v Loki.,   Takrat   sem bila stara 7 let. Hitro sem napredovala, saj mi je pomenil klavir vse na svetu. Pozneje   so  me  poslali  na  nižjo   glasbeno šolo v Ljubljano.«
»Kdo je tvoj učitelj klavirja v Ljubljani?«
»Prof. Anton Ravnik,« je odgovorila Marija in se ozrla na svojega profesorja. Le-ta je namreč spremljal svojo učenko na tem koncertnem gostovanju. Ta hip je Marijin pogled razodeval, da ji profesor Ravnik pomeni kaij več kot učitelj. V njem je našla svojega duhovnega vodjo.
»Uspehi, ki jih dosegam, niso le moja zasluga,< je nadaljevala. »Za to kar znam, se moram zahvalili predvsem prof. Ravniku.«
V kramljanju je Marija še povedala, da obiskuje tretji razred klasične gimnazije, kar pomeni, če upoštevamo njeno starost, da je zelo mari iva učenka in da se bo, ko bo končala nižjo gimnazijo, vpisala na Srednjo glasbeno šolo. — Vsekakor -ma pred seboj jasen cilj — postati hoče prava ujetnica.
»Koliko ur vadiš vsak dan?«
»Povprečno sedem.« .
Prof. Ravnik pa je na to pristavil:
»Trdno sem prepričan, da bo uspela, kajti človek, ki se loti nekega dela s tako fanatično vo,:o kot Marija, ne bo nikoli razočaral.«
Morda se nam obeta nova Dubravka Tom?
S '
i
2    Glas Gorenjske
Kranj, 20. maja 195*
r
A Akademik Pavle Savić je uredništvu »Borbe« odgovoril na vprašanje v zvezi z odmevom, ki so ga v naši in svetovni javnosti vzbudili poskusi z atomskim orožjem. Na koncu izjave je prof. Savić dejal: »Ncovrgljiva dejstva govore za to, da prinaša uporaba jedrske energije v vojne namene samo splošno opustošenje in škodljive posledice ne-doglednega obsega, uničenje napadalca in napa-denca.«
A V Celovcu so ustanovili slovensko gimnazijo, na kateri bo začel pouk še v tej jeseni. Vendar v zvezi s tem predstavniki koroških Slovencev poudarjajo, da je slovenska gimnazija samo del obvez do koroških Slovencev, ki jih je po mirovni pogodbi dolžna uresničiti avstrijska vlada. A Delegacija jugoslovanskih novinarjev, ki se že več tednov mudi v Sovjetski zvezi, je obiskala prvega sekretarja CK Komunistične partije SZ Ni-kito Hruščova. Hruščov je tri ure odgovarjal na vprašanja novinarjev.
A Francoski padalci so izvedli nove večje racije po ulicah Alžira, pri katerih je bilo ubitih skoraj 30 Arabcev.
A Vladna kriza v Italiji še vedno traja. Tudi enostrankarske demokrščanske vlade še niso mogli sestaviti.
A Japonska vlada je ostro protestirala v Londonu zaradi poskusnih eksplozij angleške vodikove bombe na Božičnih otokih. Po vsej Japonski se vrstijo demonstracije študentov in vsega prebivalstva, ki zahteva, naj Angleži prestanejo z jedrskimi eksplozijami. Zaradi teh poskusnih eksplozij so Angleži z Božičnih otokov prisilno preselili vse domače prebivalstvo. — Tudi v Londonu so dan po prvi eksploziji demonstrirali proti jedrskemu oboroževanju.
A V Oklahomi v Združenih državah so bila večja neurja s poplavami.
A Jugoslovanska parlamentarna delegacija, ki se mudi v Romuniji, si je ogledala več industrijskih krajev.
A Na redni tiskovni konferenci v sekretariatu za zunanje zadeve je predstavnik sekretariata med drugim govoril tudi o novih angleških in francoskih stališčih do plovbe po sueškem prekopu. Kot je znano, je angleška vlada dovolila svojim ladjam, da plovejo po prekopu, francoska pa vztraja, da je treba vprašanje plovbe po Sueškem prekopu ponovno obravnavati pred varnostnim svetom OZN. Predstavnik našega zunanjega sekretariata je dejal, da bo pametni sklep Velike Britanije zatrdno prispeval k ureditvi stikov med Veliko Britanijo in Egiptom ter razmer na Bližnjem Vzhodu. O francoskem stališču pa je izjavil, da postavlja francosko vlado v izjemen in osamljen položaj, kar lahko še nadalje škoduje stvari miru in sami Franciji.
V začetku tedna poslabšanje vremena s padavinami, obenem ohladitev. Nadalje deloma jasno vreme, vendar s pogostimi in močnimi krajevnimi nevihtami. Temperatura se bo ob koncu tedna postopno dvignila do poletne vročine.
izdaja  Časopisno založniško m
tiskarsko podjetje »gorenjski tisk« / "direktor slavko beznik / ureja uredniški odbor - odgovorni urednik miro zakrajsek / telefon uredništva st. 475, 397 — telefon uprave št. 475 / tekoči račun pri komunalni banki v kranju 61-kb-1-z-135 / izhaja ob ponedeljkih in petkih / letna naročnina 600 dinarjev,  mesečna  50 dinarjev
LJUDJE IN DOGODKI
VEST ČLOVEŠTVA SE PREBUJA
Spet je strahovito zagrmelo nekje sredi Tihega oceana, dvignil se je velikanski steber dima, vode in zračnega vrtinca, ozračje se je napolnilo z radioaktivnimi drobci. Eksplodirala je vodikova bomba...
To žal ni več novo za naš svet; še nedavno je Sovjetska zveza izvedla serijo eksplozij, zdaj isto delajo ZDA. Toda tokrat so na Božičnih otokih to poskusili tudi Britanci. Dvema atomskima velesilama se je pridružila še tretja — Velika Britanija. S tem nuklearnim poskusom so hoteli v Londonu odpraviti mučni občutek manjvrednosti drugorazredne sile in se uvrstiti med najmočnejše. K temu naj bi jim pomagala prav vodikova bomba. Nekatere velike sile menijo, da tisti, ki ima vodikovo bombo, lahko vse doseže. Zato se zanjo potegujejo tudi v Zahodni Nemčiji in v Franciji, ker mislijo, da jim bo samo to zagotovilo, da bodo postali »močni, veliki in neodvisni«.
Odkar so prve atomske bombe zasejale smrt nad japonskima mestoma Hirošimo in Nagasakijem, je postalo očitno, da je
človeški um sprostil velikansko silo, ki bi lahko neizmerno koristila vsemu človeštvu, ali pa ga bo uničila. Čim bolj jasne in določene so postajale predstave o strahotni rušilni moči orožja prihodnosti, tem večji je bil tudi strah pred njim. Prvi so se zganili znanstveniki, ki so sami pomagali k tej največji iznajdbi v našem stoletju. Opozorili so pred nevarnostmi, ki bi jih lahko zagrešila nesmotrna in nerazumna uporaba velikanske energije v rokah neodgovornih politikov in državnikov. Največji znanstvenik našega veka Einstein je tik pred smrtjo zapustil svetu oporoko. »Nebrzdana sila atoma je spremenila vse razen našega načina mišljenja in pojmovanja prihodnosti . . .« piše sloviti znanstvenik. »Odstraniti nevarnost, usmeriti jo drugam — to je najnujnejši problem našega časa.«
Danes so že jasne nepojmljivo strahotne posledice, ki bi jih povzročil spopad z jedrskim orožjem. Nevarnost pa ni samo v morebitni vojni, ampak tudi v miru. Človeštvo prav tako ogrožajo čedalje številnejši nuklearni  poskusi,    ker nenehno
nasičujejo ozračje z radioaktivnostjo. Einsteinovemu klicu so se zato pridružili tudi drugi znanstveniki in učenjaki.
Nedavno so izdali posebno deklaracijo proti atomski oborožitvi in jedrskim poskusom za-hodnonemški atomski znanstveniki — 18 po številu. Pretresljiv poziv pa je naslovil na svetovno javnost človekoljubni zdravnik, ki že več ko 40 let nesebično dela med afriškimi črnci, dr. Albert Schvveitzcr. — Njegov apel je prenašalo nad 50 svetovnih radijskih postaj. Tem posameznim glasovom so se v zadnjem času pridružili tudi državniki, parlamenti in vlade.
Japonski znanstveniki, ljudstvo in vlada so večkrat protestirali pri angleški vladi zaradi nameravanih poskusov na Božičnih otokih. Nič ni čudnega, če tako ogorčeni protesti prihajajo prav od ljudstva, ki je do-zdaj edino občutilo in spoznalo na lastni koži strašne posledice jedrskega orožja.
Nihče ne more z gotovostjo trditi, kaj lahko prinese človeštvu, zlasti pa prihodnjim rodo-
vom, radiaktivnost v našem ozračju, ki jo vsaka nuklearna eksplozija še bolj razširi. Mnenja znanstvenikov se o tem razlikujejo. Nepobitno pa jc, da škodljivih posledic nikakor ne moremo izključiti, da jih nihče še ni z znanstvenimi dokazi ovrgel. Zato so pobude za prenehanje poskusnih eksplozij čedalje številnejše in prihajajo iz vedno odgovornejših krogov. Te dni je odločno pozval svetovno javno mnenje tudi predsednik Tito, naj se brez odlašanja mobilizira in organizirano zavzame za prepoved nuklearnih poskusov in za zmanjšanje oborožitve. Jugoslavija je ena izmed malih dežel, ki se odločno zavzemajo za prenehanje jedrskih poskusov. Čeprav te poskuse izvajajo zgolj velike dežele, pravzaprav samo tri med njimi, se vendar škodljive posledice prenašajo na vse dežele, velike in majhne.
»Preden bi se združili v smrti in porušenju,« pravi predsednik Tito, »se mora svet združiti proti tej nevarnosti, ki ogroža vse človeštvo.«
MARTIN TOMAŽI C
	0	v  • ■ ■
v nedeljo	smo zabel	ezih
LOVCI SO ZBOROVALI
Danes dopoldne je bil v Kranju občni zbor Okrajne lovske zveze Kranj. Iz poročil povzemamo, da je gorenjsko lovstvo zadnje čase vidno napredovalo. Lovske družine so se tudi finančno okrepile, odkar pripada uplenjena divjačina njim. Izkupiček za odstreljeno divjačino in kožuhovino, ki je znašal lani 1,186.000 dinarjev, se je letos povečal na 1,600.000 dinarjev. K temu je precej pripomogla Lovska zadruga. Okrajna lovska zveza je v preteklem letu prvič nudila strokovno in organizacijsko pomoč lovskim družinam. Vzgoja članstva bo osnovna naloga Zveze tudi v prihodnosti.
V počastitev rojstnega dneva maršala Tita so posamezne družine sodelovale na nedavnem strelskem tekmovanju z malokalibrsko puško. Prvo mesto je zasedla ekipa LD Tržič, med posamezniki pa je bil najboljši strelec Tomaž Ahačič iz iste družine.
JAVORNIŠKA MLADINA PO PARTIZANSKIH POTEH
Terenska organizacija ZB Ja-vornik je danes dopoldne priredila za pionirje in pionirke osnovne šole ter gimnazije na Koroški Beli pohod po partizanskih poteh in kurirskih stezah. Nekaj nad sto otrok si je v petih skupinah pod vodstvom starih borcev ogledalo kurirske bunkerje in druge znamenitosti iz narodnoosvobodilne borbe.
U.
Z RAZSTAVE V MESTNEM MUZEJU V KRANJU
Danes je bila v zgornjih prostorih Mestnega muzeja odprta razstava pod naslovom »Ex li-bris in prigodna grafika« iz zbirke Dagmar Novačkove. Zastopane so vse grafične tehnike, prevladujeta pa lesorez in jedkanica. Čeprav predstavljajo razstavljene grafike le del zbirke Novačkove, je razstava vseeno dovolj obširna, da nudi jasen vpogled v grafično ustvarjalnost grafikov iz Jugoslavije, Francije, Čehoslovaške, Italije, Anglije, Avstrije, Švice, Rusije, Belgije, Nemčije, Madžarske in Holandije. — Rastava bo odprta do 19. junija. S.
OTVORITEV TEDNA MLADOSTI V STRAZlSČU Kranj, 18. maja.
Za otvoritev Tedna mladosti je bila danes v Stražišču parada stražiške mladine na stadionu ŠD Mladosti. V sprevodu so se zvrstili vsi športniki, ki nastopajo za ŠD Mladost, šolska mladina in ostali. Zbrane športnike in številno občinstvo je pozdravil predsednik Svobode Stražišče, nato pa so se športniki pomerili v odbojki, telovadbi in atletiki.
Za zaključek je nastopil še pevski zbor stražiške gimnazije. M.
IZ KRANJSKE KONCERTNE KRONIKE
0 V sredo zvečer je bil v veliki dvorani Sindikalnega doma v Kranju tradicionalni koncert
mladinskih pevskih zborov iz Kranja in Stražišča. V uvodnem delu koncerta je poslušalce v tesno zasedeni dvorani navdušil 30-članski mladinski godalni orkester Glasbene šole v Kranju p. v. prof. Fajona, medtem ko so v drugem delu koncerta nastopili 180-članski mešani pevski zbor I. gimnazije p. v. Janka Pribošiča, dalje 80-članski mešani pevski zbor II. gimnazije p. v. Franceta Grudna in 80-članski mešani pevski zbor nižje gimnazije iz Stražišča p. v. Eda Ošabnika. 0 Drevi ob 19. uri bo v zgornji dvorani Sindikalnega doma v Kranju drugi javni glasbeni nastop gojencev Glasbene šole v Kranju. Nastopilo bo 20 gojencev iz razredov za klavir, violino in solo-petje. Q V počastitev Dneva mladosti bo v sredo, 22. maja ob 14. uri v veliki dvorani Sindikalnega doma v Kranju okrajna revija mladinske glasbe. Nastopilo bo 10 mladinskih pevskih zborov, tamburaški orkester s Primsko-vega pri Kranju ter mladinski godalni orkester glasbene šole v Kranju. *• KRAJEVNI PRAZNIK V KRANJSKI GORI V Kranjski gori praznujejo vsako leto 18. maja svoj krajevni praznik. V počastitev tega dne je DPD Svoboda »Slavko Cerne« v petek pripravila slavnostno akademijo, na kateri sta nastopila dva pevska zbora, folklorna skupina in mladinska sekcija Svobode. Vaščari se teh akademij radi udeležujejo in mnogi od njih so se morali vrniti domov, ker je bila dvorana prenatrpana.
Odkritje spominske plošče Matiji Valjavcu
Srednja Bela, 19. maja.
Ob 60-letnici smrti pesnika in pisatelja Matije Valjavca so danes odkrili na njegovi rojstni hiši na Srednji Beli spominsko ploščo. Na proslavi sta o liku pesnika in o pomenu njegovega dela za slovensko slovstvo govorila slavista profesor Ivan Kolar in Jože Pogačnik. Po odkritju spominske plošče so počastili pesnikov spomin s polaganjem številnih vencev. Ob koncu proslave sta zapela nekaj pesmi mladinski pevski zbor gimnazije iz Preddvora in Učiteljski pevski zbor iz Kranja p. v. Janka Pribošiča. — Proslave so se udeležili podpredsednik OLO Kranj Ivan Berloncelj - Johan, predsednik obč. odbora SZDL Kranj Martin Košir ter zastopniki političnih in kulturno - prosvetnih organizacij, šolska mladina in prebivalci iz bližnje in daljne okolice.
Študijska knjižnica v Kranju pa se je oddolžila pesnikovemu spominu z razstavo njegovih del. Razstava zajema pesnikove prve tiskane literarne prispevke v Novicah, Slovenski bčeli, Slovenskem Glasniku, da<ljc njegovo knjigo pesmi, narodno blago ter znanstveno in prevodno delo.
S.
J
19. P
O
N
E D E L
J
E K
PREMIJE
Blagajničarka Urška je vsa zasopla prihitela k šefu računovodstva Petru Poštevanki.
»Tovariš računovodja,« je dejala razburjeno, »direktor noče sprejeti svoje premije. Izjavil je, da bo vzel le toliko, kolikor meni, da je resnično zaslužil. Vest, pravi, mu ne da, da bi vzel vse.«
Šef računovodstva Poštevanka se je popraskal po svoji plešasti glavi, si popravil očala in uradno zabrundal:
»Kaj bo sedaj? Kam bomo vendar knjižili ta vrnjeni denar, ko nimamo več črnega fonda?«
Pustil je preplašeno Urško v svoji pisarni in pohitel k predsedniku tarifne komisije. Ko mu je raztolmačil nemogoč položaj, ki je tako nepričakovano naslal, je le-ta vzkliknil:
»Saj je vendar popolnoma ob pamet! Postopa kot popolen laik v tarifnih zadevah! In jaz reve/, sem se tako trudil za njegovo premijo, zastavil sem ves svoj ugled, jo zagovarjal na vseh mogočih forumih.«
Nato sta drug drugemu dokazovala nevzdržnost nastalega položaja in se vsa potna trudila, da bi našla kakršenkoli izhod.
Cez pol ure so vedeli o tej nevšečnosti že vsi vodilni uslužbenci podjetja. Vsi, ki naj bi prejeli premije, so se jezili nad direktorjem in si dokazovali, kako si je njihov, sicer tako pametni direktor, v tem primeru s svojo pametjo nekoliko navskriž.
»Se nam bo »odžrl« te dinarje,« je robantil mojster Jaka, ki je svojo kuverto pravkar vtaknil za
podlogo, da bi jo obvaroval pred preiskavo domače ,hišne policije'.
Ko so se tako razburjali drug čez drugega, si snažilka Micka ni mogla kaj, da bi ne nastavila svojih ušes in ne ujela vanje novice, ki je obetala zamajati temelje podjetja. Micka je hitro prišepnila Urši, ta Špeli in kmalu so v podjetju,, vsi vedeli, kako nemogoča reč se je primerila v podjetju.
Drejc je ustavil svoj stroj, pljunil skoraj do vrh stropa in dejal:
»Nak, da bi se našel nekdo, ki noče denarja, tega pa ne verjamem.«
»To ni normalen pojav,« je zairezgetal Jure, ki je že ves dopoldan razmišljal, koga bi oslinil za pet sto dinarjev.
Zavij alka Meta se je našobila in nevarno našče-perila:
»Cc bi mi naš naredil kaj takega, naj ne hodi domov! Da se pameten človek v teh časih brani denarja! Ja, le kako pride do tega?«
»Stvar je treba premisliti,« je tehtno pripomnil Jože, se ozrl po veliki obratni uri, če morda že opominja k malici in dodal: »To bo za nekoga nerodno, če ne celo sramotno. Le premislimo, ali za nas, ali za podjetje, ali za direktorja...?«
Debelušna Micka se je podprla v bokih, se pokroviteljsko ozrla naokrog in dejal;::
»Od hudiča fejst fant mora biti tale naš direktor! Jaz sem to vedno trdila, ko ste ga vi opravljali. Je že pošten in vest ima! Kaj pravite, ali Jb imajo tudi drugi v podjetju . . .?« K. M.
PRVI SESTANEK KLUBA GOSPODARSTVENIKOV Gorenjske V petek je bil v prostorih Trgovinske zbornice v Kranju prvi sestanek Kluba gospodarstvenikov Gorenjske. — Na tem sestanku je odgovarjal na zastavljena vprašanja s področja proizvodnosti dela in proizvodnje sekretar OK ZKS Kranj France Popit, o nadaljnjem razvoju ter perspektivah posameznih gospodarskih panog na Gorenjskem pa je odgovarjal na vprašanja predsednik OLO Kranj Miran Košmelj. L A.
VODOVODNA SKUPNOST KROPA BO PRIČELA GRADITI VODOVOD
Pred dnevi je bila seja upravnega odbora vodovodne skupnosti Kropa z okolico. Udeleženci so sklenili, da bodo že letos z lastnimi sredstvi (vodarina in vodni prispevek) zajeli izvir nad Lipnico in speljali vodo do osemletke v Lip-nici. Razen tega bodo zajeli tudi izvir na Zg. Lipnici ter odkopali izvir na Ovsišah.
MAJSKI SNEG IN SLANA STA NAPRAVILA  ZNATNO ŠKODO TUDI V TRŽIČU
V tržiški občini so ocenili škodo, ki sta jo povzročila sneg in mraz v maju, na 1,250.000 dinarjev. Najbolj jc prizadeto sadno drevje. Na orehih je pozebcl rodni les in posledica tega je, da ne bodo obrodili tri leta. Škoda na poljih je manjša. Vasi od Bistrice proti Ko-vorju in Zvirčam niso utrpele tolike škode, kot one proti Križam in Žiganji vasi. Prebivalci so tudi premalo upoštevali opozorila ObLO, naj dimijo sadovnjake. J. V.
ROMAN ALBREHT PREDAVAL NA JESENICAH
Na povabilo Občinskega komiteja ZKS Jesenice je v sredo govoril širšemu političnemu aktivu predsednik Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LRS Roman Albreht. — Tolmačil je spremembe družbenega plana, Uredbo o delitvi dohodka in govoril o drugih gospodarskih vprašanjih. U.
Kranj, 20. maja 1957
Glas Gorenjske 3
Gospodinjsko pomočnico, pošteno, vajeno kmečkih del sprejme Strgar Mihael, Kupljenik št- 12, p. Boh. Bela pri Bledu.
Zaradi ukinitve dežnikarske obrti prosim vse stranke, da dvignejo dežnike nepreklicno do 31. t. m., in sicer: vsako sredo od 3. do 6. ure popoldan. — Mrak Viktor, dežni-kair, Radovljica.
Žensko moč za vsa gospodinjska dela sprejme takoj »STARI MAYR« v Kranju.
V Predosljah sta najdena dva ključa z nožem, ki jih je zgubil vojak. — Predoslje 1.
Lepo nagrado dobi, kdor mi ponudi oziroma poišče sobo v Kranju ali okolici. — Bernard Karel, Zg. Senica, Medvode.
Prodam kmečki voz srednje težak. Cena ugodna. — Bernard Karel, Zg. Senica, Medvode.
NSU 250 ccm v brezhibnem stanju prodam. Naslov v oglasnem oddelku.
Bober klavir vzamem v najem. Lahko je tudi večji. Naslov v ■oglasnem oddelku.
pri poznani branjevki sem- v petek na trgu pozabila dežnik. Prosim jo, naj ga proti nagradi vrne na naslov Lombar Marija, Kokrica.
Zatekel se je lovski pes »Ptičar« iz okolice Šk. Loke. Naslov v oglasnem oddelku.
PREDAVANJA V četrtek 23. maja 1.1. priredi Ljudska univerza v Kranju predavanje: LJUBLJANICA - ČUDOVITA REKA«. — Predava Valter Bohince ob 80 barvnih t rod i m eniz i o n a,ln i h d i apoz it i v i h Francija Bara. Predavanje bo °b 20. uri v Prešernovem gledališču. Število vstopnic omejeno. — Vabljeni!
KlNo »STORZIC« KRANJ
20- in 21. maja, jug. film »ZENI-CA«, ob 17.30 in 20. uri.
in 23. maja, amer. film »V KOLORADSKIH KANJONIH«-ob 17.30 in 20. uri.
LETNI  KINO »PARTIZAN« KRANJ
2o- maja, amer. film »V KOLORADSKIH KANJONIH«, ob 20. uri — zadnjikrat.
*L  do 23. maja,  ameriški film
»CAJ ZA DVA«, ob 20. uri. KINO »SVOBODA« Stražišče
22'-maja, jug. film »ZENICA«, ob 19. uri.
KINO RADOVLJICA
*L in 22. maja, ameriški film »STEKLENA PAJCEVINA«. -
V torek ob 20. uri, v sredo ob 17.30 in 20. uri.
KINO BLED
20. maja, slov. film — drama »DOLINA MIRU« — zadnjikrat.
21. do 23. maja, madžarski barvni film — drama »MOJ DED IN JAZ«.
TRŽNI PREGLED
V KRANJU
Povpraševanje na kranjskem živilskem trgu je bilo v petek, 17. t. m., izredno veliko. Posebno povrtnina je šla dobro v denar in lepih sadik paprike, paradižnika in solate je kmalu zmanjkalo. Noben prodajalec ni imel sadik rdečega zelja, ki so ga želele mnoge gospodinje. Naprodaj je bilo veliko rož. Sab6 nageljčki so bili po 10, 8 in 5 dinarjev komad, astre .po 2 d,in sadika, rdeči dvoletni nageljni po 10 din korenina, vijole po 8 dinarjev sadika itd. Čebule ni bilo opaziti na stojnicah, pač pa so prodajalke imele naprodaj šalotko. Zabeležili smo še naslednje cene: jajca 15 din komad, fižol 65 din liter, česen 10 din glavica, šopek rdeče redkvice 10 din, ajdova moka in ješprenj 70 din liter, koruzni zdrob 45 din liter, koruzna moka 40 din liter, por 10 din komad, špinača 20 din merica. — Primorke so prinesle naprodaj solato v glavicah po 50 din kg in češnje po 100 din kg.
V KAMNIKU
Sobotni živilski trg je bil slabše založen kot v torek, vendar |je bilp zaradi manjšega števila nakupovalcev tudi tokrat vsega dovolj. Ker je v trgovinah zadosti solate, na stojnicah ni bilo mnogo berivke. Prodajali so jo po 20 din merico, prav tako kot špinačo. Jajca so bila po 14 in 15 din komad. Sadik paradižnika, paprike in druge povrtnine je bilo dovolj. Cene ostalih živilom so bile običajne.
V ŠKOFJI LOKI
V soboto, 18. maja smo na trgu v Loki zabeležili naslednje cen?: por 5 do 8 din komad, špinača in solata berivka 20 din merica, korenje 5 do 10 din komad, peteršilj 10 din zavitek, jajca 16 din komad, surovo maslo 450 din kg, smetana 150 din liter, fižol 65 din liter, krompir 15 din kg, paradižniki 6 do 10 din sadika, paprike 6 do 10 din sadika, zavitek sadik solate berivke 10 din.
GLEDALIŠČE.
V KRANJU Rodile   so:   Štefanija Štilec, delavka —• dečka; Julijana Mraz, delavka — dečka; Ivana Zen:,
ZAVOD ZA STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GRADNJO, KRANJ
s p r cj m e
GRADBENEGA INŽENIRJA, ING. ARHITEKTA ali GRADBENEGA TEHNIKA
s pooblastilom za vodstvo gradbenih del za nadzorno službo. Plača po pravilniku o plačali.
delavka — deklico; Dana Lan-gerholc, trg. pomočnica — dečka; Ivana Križaj, gospodinja — deklico; Marta Perkovič, name-ščenka — dečka; Albina Debelak, gospodinja — dečka; Ana Sotler, delavka — deklico.
Poročili so se: Janez Pire, ključavničar in Vilma Dolin ar rojena Komurka, gostiln.ičarka; Stanislav Trškan, delavec in Antonija Zupan, delavka; Janez Kok, posestnik in Vida Ceba-šek, kmetovalka; Ivan Jagodic, posestnik in Jožefa Urbane, kmetovalka; Peter Stenovc, delavec in Marta Umnik, name-ščenka.
V TRŽIČU
Rojeni: Marija Primožič in Milena Ive.
Poročili so se: Jože šparovec, mizarski pomočnik in Marjeta Uzar, kentrolorka; Alojzij Tav-želj, krojač in Valentina Bešter, delavka; Alojzij Štular, kleparski pomočnik in Darinka-Marija Valjavec, delavka; Roko Ziv-kovič, avtomehanik in Marija Prešeren, fotograf inja.
Umrli so: Štefan Križaj, osebni upokojenec.
§§ S SODIŠČU
SMRTNA OBSODBA
ZA UBOJ IZ KORISTOLJUBJA
Triindvajsotlebni Ivan Strmec, monter iz Vrbovca na Dolenjskem, je 15. aprila tega leta okrog 23. ure na cesti med Sp. Logom in Bregom pri Litiji s številnimi udarci po glavi ubil 61-letnega kmeta Viktorja Po-tokarja. Po skoraj celodnevni obravnavi, ki ji je napeto sledila napolnjena dvorana občinstva, je Okrožno sodišče v Ljubljani v petek, 17. maja izreklo za okrutno dejanje smrtno kazen z ustrelitvijo.
Obtoženec je priznal, da je Potokarja spoznal tistikrat v goistilni in ker je pri njem zaslutil denar, ga je sklenil ubiti. Ta namen je potem na poti iz Loga proti Bregu tudi izvedel. Z železnimi električnimi kleščami je udaril Potokarja zadaj po glavi, da je omahnil na tla. Tam ga je obdelaval še naprej in mu zadal še najmanj 20 udarcev. Potem mu je preiskal žepe, a našel je le nekaj kovancev. Razjarjen, ker mu je roparski načrt izpodletel, se je znesel nad truplom ubitega. V podivjanosti je skakal po njem in prizadejal žrtvi še številne notranje poškodbe. Da bi zabrisal sled za dejanjem, je truplo odvlekel proti Savi, a mu je zmanjkalo moči.
Obtoženec se je na obravnavi pokazal demoraliziran in brezčuten. Prav nič ni bilo videti, da bi zločin obžaloval. Prišlo je tudi na dan, da je nameraval pobegniti čez mejo. Za svoje krvavo početje je zaslužil najstrožjo' kazen, s katero so soglašali tudi poslušalci.
KMETIJSKA ZADRUGA PODLJUBELJ proda' MOTORNO KOLO ZNAMKE „METSCIILES" 350 CCM Prednost pri nakupu  imajo gospodarska podjetja, družbene organizacije in ustanove. Po 5. juniju 1957 ]e na razpolago tudi privatnikom.
SPRETNA STROJEPISKA dobi popoldansko honorarno zaposlitev v popoldanskem času pri Srednji tehniški tekstilni šoli v Kranju, Tomšičeva 14.
MESTO HIŠNIKA v novi šolski stavbi dobi kvalificiran instalater ali električar. Žena lahko dobi
MESTO SNAŽILKE Dvosobno stanovanje s pritiklinami zagotovljeno v stavbi.  Pismene ponudbe  poslati  na  Srednjo tehniško tekstilno šolo v Kranju.
21. MAJ — DAN VOJNEGA LETALSTVA
Dan vojnega letalstva bodo tudi gorenjski aeroklubi svečano proslavili. Alpski letalski center Lesce bo na praznik s štirimi športnimi avioni ob 5. uri zjutraj pripravil budnico po vseh mestih na Gorenjskem. Dopoldne bo na letališču v Lescah otvoritev tradicionalne pilotske šole. Navzoči bodo padalci, jadralci in letalci gorenjskih aero-klubov. V Kranju bo ob 15. uri na Titovem trgu tekmovanje modelarjev domačega aeroklu-ba. Najboljše vezane modele bodo nagradili. Cr.
KRANJSKI JUDOISTI VEDNO BOLJŠI
Morda smo v našem časopisu posvetili nekoliko premalo prostora mlademu klubu kranjskih judoistov, ki je v zadnjem času zelo napredoval in se uvršča med najboljše slovenske klube v tej panogi. Na Slovenskem prvenstvu v Ljubljani so Kranjčani še enkrat potrdili svojo vrednost, saj so mnogi borci napravili dosti več, kot bi pričakovali od njih. Navedli bomo samo nekaj najboljših rezultatov s tega tekmovanja.
Peresno lahka kategorija^ — Kranc šesto mesto. Lahka: Pavlic 5. Srednja: Kavčič S 5. Pol-težka kategorija: Črnivec 4. Težka: Mlakar 2.
ATLETIKA VELIKA UDELEŽBA IN DOBRI REZULTATI
Kranj, 18. maja.
Danes je bilo na igrišču ŠD Triglav atletsko tekmovanje za mlajše in starejše mladince atletskega kluba Triglav. Razen tega pa so tekmovali še člani, članice in mladinke. Tekmovanja se je udeležilo več kot sto tekmovalcev, ki »o dosegli zelo debre rezultate. Gledalci, ki so v polnem številu obiskali to prireditev, so s tem dokazali, da je atletika v Kranju dobila že precej pristašev.
Rezultati: mlajši mladinci: — 100 m: Nograšek 12.4, 300 m: Pavlin 42.9, lOOOm: Zumer 2:56.1 sikok v višino: Pavlin 155 cm, skok v daljino: Popilka 523 cm, met krogle 5 kg: Hafner 12,15 m met diska (1,5 kg): Stružnik 32,70, štafeta 4 krat 100 m: Triglav I 50.9.
Starejši mladinci: 100 m Pet-teovšek 12.5, skok v višino: Pet-kevšek 163 cm, skok v daljino: Cimerman 560 cm, met krogle (6 kg): Kavčič 11,76 m, met diska (2 kg): Šinigoj 22,05 m, met kopja: lic 35,44m.
Člani: 100 m: Velikonja 12.2, 300 m: Zupan 38.8, 200 m: Velikonja 25.9, 1500 m: Kordež 4:29.0, skok v višino: Velikonja 150 cm (izven kemik. Zupan 170 cm) skok v daljino: Velikonja 582 cm met krogle (6 kg): Sporen 9,97 m (izven konkurence Zupan 10,37), troskok: Osina 11.74 (izven konkurence Zupan 12,10 m), štafeta 4 krat 100 m: Triglav I 48.6.
Članice: skok v višino: Koder 120 cm, met diska d kg) Koder 22,37 m, met krogle: Klampfer 7,95 m.
Mladinke: 60 m: Eniko in Va-gaja 9.5, skok v daljino: Vidmar 400 cm.
M.
TEKSTILCI ZASLUŽENO PRVI
Kranj, 18. maja.
Stražiški rokometni klub je danes na svojem igrišču organiziral turnir v malem rokometu. Udeležile so se ga štiri ekipe, in sicer: Tekstilna srednja šola, Gumarska šola Kranj, Rokometni klub z Golnika in domača Mladost. Tržičani se tega turnirja niso udeležili, ker jih organizatorji niso povabili. Prav tako se turnirja ni mogla udeležiti ekipa I. gimnazije, ker bi se turnir preveč zavlekel. Tak izgovor vsekakor ni umesten. Nasploh lahko trdimo, da je bila organizacija turnirja .slaba. Mladost je nastopila oslabljena in se ni mogla resneje boriti za prvo mesto, kljub temu pa bi lahko vzdržala do konca in ji ne bi bilo treba ne-športno prepuščati borbe Tekstilni šoli.
Rezultati: Gumarska šola : TTSŠ 6:16 (3:8), Mladost : Golnik 11:9 (7:4), Golnik : TTSŠ 11:2 (6:14), Gumarska šola : Mladost 10:7 (5:2), Golnik : Gumarska šola 8:18 (3:12), Mladost : TTSŠ 10:0 p. f.
Vrstni red: 1. TTSŠ 6 točk, 2. Gumarska šola 4, 3. Mladost 2, 4. Golnik 0.
M.
ŠAH
ŠAH V RADOVLJICI
V počastitev Dneva mladosti so v Radovljici pred dnevi priredili vrsto šahovskih tekmovanj. Mladinska šahovska ekipa ŠD Radovljica je igrala neodločeno na 10 ploščah proti garnizonu JLA.
Član ŠD Radovljica Vladimir Kaše je odigral proti garnizonu JLA simultanko na 15 deskah in zmagal z rezultatom 12 in pol proti 2 in pol točkami.
Priredili so tudi društveni brzoturnir, na katerem je sodelovalo 13 šahistov. Na prva mesta so se uvrstili: Kaše in Mali z 10 in pol točke pred Erženom 9 in pol točke; Pikelj 9, Pesjak in Simčič po 7 in pol točke itd.
J. S.
... IN KRANJU
V ponedeljek je bilo v Kranju prvo žensko prvenstvo Gorenjske v šahu. Turnirja se je udeležilo deset tekmovalk. Pr-voplasirane so dosegle četrto kategorijo. — Rezultati: 1. Pre-zelj, 2. Pire, 3. Janškovec Vida, 4.-7. si dele Testen I, Renko, Testen II in Cičak. J. I.
V. REPUBLIŠKI SENIORSKI TURNIR
V NAMIZNEM TENISU TRIGLAV  PRED LJUBLJANO
Kranj, 19. maja.
Danes je bil končan tu zadnji seniorski turnir za letošnjo sezono. Na tekmovanju so nastopili razen Podobnika, Po-gačarja, Kocjana in Jeseničanov vsi najboljši slovenski igralci. Izmed klubov pa so sodelovali: Fužinar, Maribor, Murska Sobota, Kočevje, Ilirija iz Ljubljane, Škof j a Loka in domači Triglav. Nastopilo je nad 70 igralk in igralcev. Izmed osmih disciplin so v petih zmagali Kranjčani, v ostalih treh pa igralci iz Ljubljane.
Rezultati: ženske ekipno: Triglav I : Triglav III 3:1, moški ekipno: Ljubljana : Triglav 15:4, moški posamezno: Teran : Tomažič 3:2, ženske posamezno: Dolenc : Svoljšak 2:1, moške dvojice: Kern - Tomažič : Ko-stanjšek - Maklin 2:1, ženske dvojice: Bogataj - Dolenc : Plut - Teran 2:0, mešane dvojice: Plut - Teran : Trampuž - Kern 2:0.
R. S.
NOGOMETNI TURNIR V STRAŽIŠČU Kranj, 18. maja.
V Stražišču je bil danes v počastitev Dneva mladosti nogometni turnir. Udeležila so se ga štiri moštva. Rezultati: Triglav : Naklo 0:1, Partizan Šk. Loka : "Mladost 0:4, Mladost : Naklo 2:0, Triglav : Partizan Šk. Loka 2:0.
Vrstni red: 1. Mladost, 2. Naklo, 3. Triglav, 4. Partizan Šk. Loka. M.
ZAKLJUČNI TEČAJ ZA JADRALCE   IN PADALCE
V KRANJU Pred dnevi jc bil v Kranju zaključen tečaj za jadralce in padalce, ki ga je pred tremi meseci organiziral Aeroklub Kranj.
OLIMPIJA : TRIGLAV 6,5 : 5,5 Kranj, 19. maja.
Kranjski judoisti so povabili danes v goste ekipo Olimpije iz Ljubljane. Gostje so znani kot zelo dobra in rutinirana ekipa, saj nastopajo v njenih vrstah mnogi kvalitetni borbi. V Kranju je danes nastopil tudi eden najboljših jugoslovanskih borcev v judu Ljubljančan Bida, ki je že trikrat osvojil naslov državnega prvaka. Kranjska ekipa je nastopila nekoliko oslabljena. Nastopila nista Gr-mek in Mlakar, ki sta se poškodovala na republiškem prvenstvu v Ljubljani. Kljub temu so Kranjčani dosegli lep uspeh, saj so srečanje izgubili le s točko razlike.
Rezultati:
I. kolo: prvoiimenovani borci so člani Olimpije.
Šubic : Šorli 1:0, Benčan : Kavčič S 0:1, srednja: Ocvirk : Turk 1:0, Kučina : Črnivec 0,5: 0,5. težka: Bida : Kavčič N 1:0, Koselj : Kavčič F 0:1.
II. kolo:
lahka: Šubic : Kavčič S 0:1, Benčan : Šorli 0:1, srednja: Ocvirk : Črnivec 1:0, Kučina : Turk 1:0, težka: Koselj : Kavčič N 0:1, Bida : Kavčič 1:0.
Končni rez. dvoboja: Olimp i -ja : Triglav 6,5:5,5.
M.
NOGOMETNO SREČANJE KRANJ : JESENICE
V torek, 21. maja bosta na Jesenicah v počastitev Dneva mladosti dve nogometni srečanji med reprezentancama Kranja in Jesenic. Ob 14.30 se bosta sestali pionirski moštvi, ob 15.30 pa mladinski ekipi. V moštvu mladincev bodo lahko nastopali mladinci stari do 25 let.
TURNIR
V MALEM ROKOMETU Preteklo   nedeljo  je   bil na
Golniku rokometni turnir, na katerem so sodelovali »Mladost« iz Kranja, »Partizan« iz Tržiča in domači »Storžič«. Doseženi so bili naslednji rezultati: »Mladost« : »Storžič« 26:17 (13:10); »Mladost« : »Partizan« 26:25; »Partizan« : »Storžič« 25:15 (12:10).
Najboljši strelci turnirja in obenem najboljši igralci so bili Zalar (Golnik) 25 golov, Mencinger (Tržič) 24 golov in Poljka 22 golov. J- G.
SPORT, PODJETJA, KOMUNA
Športna društva, klubi in te-lesnovzgojne organizacije ter njihova dejavnost so pri nas, ne samo na Gorenjskem, odvisni glede finančnih sredstev predvsem od dotacij občinskih ljudskih odborov, če že sama društva niso sposobna na kakršenkoli že drugi način priti do denarja. Zategadelj je tudi aktivnost društev in klubov dostikrat odvisna od tega, koliko denarja je v klubskih blagajnah. ..
Nemalokrat slišimo: »Ta in ta klub se letos ne bo udeležil tega in tega prvenstva zaradi pomanjkanja denarja, kljub temu, da bi imel izglede uvrstiti se na častno mesto med udeleženci tekmovanja!«
Brez dvoma so težave. Tudi občinski ljudski odbori največkrat nimajo toliko denarja, da bi lahko občutneje podprli neki klub aH društvo, hkrati pa je težko tudi razdeljevati sicer pičla denarna sredstva tolikemu številu društev na področju komune.
Zato sedaj čedalje bolj razmišljajo o tem, naj bi posamezna podjetja prevzela skrb za razvoj posameznih društev ali klubov. Zlasti tistih, v katerih nastopa precejšnje število tekmovalcev, zaposlenih v dotič-nem podjetju. Da bi bilo to izrednega pomena za razvoj in krepitev športne dejavnosti, menda ni treba posebej poudarjati.
Da to ni tako brezpomembna zadeva, bi navedli zgolj en sam primer.
Jeseniški hokejisti so predvsem delavci iz Železarne. Kaj pomeni hokej za Jesenice, že tudi vsi vemo. Koliko razprav, ugibanj je pred vsako tekmo v obratih Železarne, vedo jeseniški kovinarji sami povedati. Koliko komentarjev zbudi zmaga ali morebitni poraz hokejistov! In tako je pred vsako tekmo in po njej. — Vrhunec pa je menda doseglo ugibanje ob letošnjem državnem prvenstvu v hokeju, ki je bilo v Beogradu. »Zlobni jeziki« vedo povedati, da je v tistih dneh storilnost v Železarni precej nazadovala. ..
še več! Nekdo iz vodstva tovarne (verjetno statistiki, ki vsakodnevno zasledujejo gibanje proizvodnje) so celo izračunali, da se je drugi dan po tekmi, če so, denimo, hokejisti zmagali, storilnost povečala, sicer pa da je padla.
To je psihološki moment, ki ima odločilno vlogo. V inozemstvu podpirajo nekatere tovarne moštva visoke športne vrednosti prav zaradi vpliva tega psihološkega momenta na proizvodnjo.
Tudi pri nas na Gorenjskem bi lahko v tem oziru marsikaj storili, ne zasledujoč seveda zgolj cilja, da bi s tem povečali le storilnost v podjetjih. Na ta način bi brez dvoma dosegli večji razmah celotnega športnega udejstvovanja in razširili ter nudili možnost za telesno -vzgojno dejavnost tudi drugim.
Šport bi imel tako tudi povsem drugačno mesto v komuni kot jo ima sedaj še mnogokje...
I. A.
STRELCI V PREDDVORU GRADIJO LASTNO STRELIŠČE
Primitivno strelišče v Tupali-čah, ki je last SD v Predosljah, ne ustreza svojemu namenu, ker je prekratko in nima prave lege. Tamkajšnja strelska družina si je že dalj časa prizadevala zgraditi modernejše strelišče v Dragi pri Preddvoru. Letos so pričeli ta načrt uresničevati. S prvimi deli na strelišču so že pričeli. Ko bo strelišče dograjeno, predvidoma letos jeseni, bo to eno najboljših strelišč v kranjski občini, saj bo hkrati lahko streljalo kar 6 strelcev na razdalje 300 metrov. Na strelišču bodo postavili tudi manjši leseni strelski dom, ki jim bo služil za streljanje in upravne prostore. Skoro vsa dela bodo opravili strelci sami s prostovoljnim delom. Cr.
4    Glas Gorenjske
Kranj, 20. maja 1957
SLIKANICA
ZAMinivorn
■ i  i i
KOHl
Ze naslednje jutro je začela šariti po kašči. Našla je vse kote polne nepotrebne navlake. Zatvornica visoke žitnice je bila odprta, spodaj je stala ponvica, v njej pa ostanek žita, ki so ga miši in podgane raznašale na vse strani. Odprla je skrinjo za oves, bilo ga je malo in še ta je bil premešan s plevami. Razjezila se je na hlapca, ki gospodari po svoje in vsak dan brez potrebe krmi kobilo z ovsem. Vreče, v katerih so navadno hranili rž, so ležale prazne in od miši razjedene na tleh. Ani so omahnile roke, zgubljeno je gledala revščino in navlako, bala se je, da ji ne bo kos.
Nekaj časa je stala brez moči, potem se je prisilila k delu. Prvi trenutek res ne sme obupati! Opazila je v kotu dva konjska komata; podprežno jermenje je bilo strgano, iz podloge je gledala arovica, miši so si delale iz nje gnezda. Medeninasto okovje je bilo vse prevlečeno z zelenim volkom. In vendar bi bilo treba komat samo nanovo podložiti in zašiti jermenje, pa bi služil še vrsto let! Oh, oče se res nikoli ni menil za gospodarstvo! Odkar je mati umrla, niso imeli več sedlarja v hiši. Vse pokvarjeno so zameta vali in kupovali novo. Prvič je z resnično nejevoljo pomislila na očeta, ki mu ni bilo mar, kako bodo gospodarili po njegovi smrti. Če bi stric Filip videl vse tole, bi pobesnel! Prislonila je oba komata k steni in pobrala vreče. Odnesla jih je ven in jih razobesila po ograji. Potem je kakor vihra padla v kuhinjo, kjer je Urša ravno sedela pred ognjiščem in udobno srkala kavo.
»Takoj v kaščo in pošteno jo pospravi!" je ukazala rezko. „Škoda se dela na vseh koncih in krajih, ti pa sediš tli, ničesar ti ni mar!"
* Dekla je bila tako presenečena, da je trajalo nekaj trenutkov, preden se je ovedela.
„Kaj pa je, ali voda gori?" je rekla predrzno. „Doslej se nikoli nisi zmenila za kaščo, zdaj pa naenkrat taka vihra! Če je bilo doslej dobro, naj bo še poslej! Kdo bo v takem mrazu pospravljal kaščo? Žitnica se pomete, preden se na-suje novo žito."
Toda Ana je togotno ugarila z nogo po tleh. „V kaščo, sem rekla!" je ponovila tako odločno, kakor je Urša še nikoli ni slišala. „In lepo pospravi, pogledala bom, kako boš naredila."
Dekla se je nejevoljno odpravila. Bila je mnogo let pri pri hiši in navadila se je lagodnega življenja. „Saj ne bodo snubci prišli na oglede," je zamrmrala, šla je pa le.
Ana pa je naprej stikala po hiši. Gledala jo je s čisto drugačnimi očmi kot doslej. Vsepovsod je opažala sledove zanikrnega gospodarstva in peklo jo je, ker se je zavedalo, da je temu tudi sama kriva. Pobirala je po čumnatah zavržene konjske odeje, metala v kot raztrgane blazine z zaprav-ljivca, polomljene zaviralne cokle, posode s pilesnivim kolo-mazom in polomljeno orodje. Težko, zelo težko bo spet vse spraviti v red. Toda bila je prežeta od misli, da mora začeti pametno gospodariti, kakor ji je svetoval stric in odločena, da ne bo popustila.
Gnala se je vse dopoldne in naposled upehana spoznala, da ne bo mogla vsega opraviti v enem dnevu. Začela je delati načrte, kako se bodo lotili razvlake. Do spomladi bi hišo zlahka temeljito pospravili.
V preteklih tednih so po skoraj vseh celinah divjala neurja z močnimi padavinami. Zapadni del Združenih držav je pustošil močan tornado, ki je v največjem mestu Texasa Dallasu ubil 12, ranil pa 175 ljudi. Na sliki zgoraj: tornado se približuje Dallasu. — Na sliki desno zgoraj: v zapadnem delu Kansasa jc sneg zamedel cel vlak.
Ze večkrat smo poročali o umetnih lunah, ki jih nameravajo Rusi in Amerikanci v kratkem poslati v vesolje. Danes
objavljamo prve verne slike amerikanske umetne lune. Še letos bo začela krožiti okrog Zemlje.
Prav ob vznožju Storžiča, dobri dve uri hoda iz Kranja, leži prijazna vasica Trsteniik, skozi katero teče potok Stražnica, ki se pod vasjo združi s potokom Sevnikon
Trstenik je najbrže dobil ime po bližnji okolici, ki je na nekaterih mestih močvirnata in porastla s trstjem (v starih spisih najdemo za Trstenik po-nemčeno ime Rohrbach). Vas je zelo stara in se omenja v listini iz leta 1156, ko je oglejski patriarh Peregrin I. podaril pred-dvorsko cerkev in njene podružnice, med katere je spadala tudi cerkev sv. Martina v Trsteniku, iz vsemi pravicami in dolžnostmi vetrinjskemu samostanu na Koroškem.
Na StrUcu, hribu za Panger-šico, je bil v davni preteklosti rudnik. Razvidno je to iz listine, po kateri so leta 1390 na Trsteniku prodali rudarsko pravico v Hagenbergu (Pangeršici) in Trsteniku Henriku Auerju. Stari ljudje so svoj čas pripovedovali, da so pri rudniku bili večinoma zaposleni Italijani in da so kopali zlato. Veliko ga pa bržkone niso nakopali, ker so rudnik že po par letih opustili.
Zelo zgodaj se omenjata tudi vasi Babin vrt in Povije. V Babinom vrtu je imela v začetku 13. stol. svoja posestva graščaki-nja Mehtilda. Leta 1207 je določila s posebno pogodbo, katero je podpisal Henrik IV, mejni grof Istre, da dobi po smrti njenega sina Dietricha von Gu-tenberga njeno posestvo v Ba-binem vrtu samostan v Vetri-nju. Ta pogodba nekako podpira ljudsko razlago imena Babin vrt, češ da se je na tem kraju najprej naselila ženska, ki je ogradila svoj vrt. Na Povijah pa je imel sredi 13. stol. svoje posestvo Konrad Gail,   kar je
razvidno iz listine, ki jo je pred letom 1256 podpisal koroški vojvoda Bernhard II. iz rodbine Sponheimov.
Za Trsteniško sosesko so bili svojčas huda nadloga rokovnjači, o katerih so starejši ljudje marsikaj zanimivega pripovedovali. Po malem so beračili, po malem pa tudi kradli in ropali. Imenitnejših je bilo med njimi dvanajst: Bevka, Bresa, Veliki in Mali Groga, Jerbasar, Mez-lajnar, Pavonjek, Pisk, Straj-har, Tacman in Vranjek. Spoznali so se po tem, da so nesili malhe križem čez ramena, kar je bilo ostalim stro-go prepovedano. Radi so se potikali po Trsteniku, Cadovljah, Pangeršici in posebno po Tenetišah. Nekdanji kranjski komisar Janez Pajk jih je ustrahoval in pregnal sredi 19. stol. Nekaj jih je spravil k vojakom, nekaj v ječo in prisilno delavnico, drugi pa so se letili dela. Slavni rokovnjaški poglavar Veliki Groga, skoro 2 m visok, je bil dobro znan vsem Trsteničanom. Njegovo pravo ime je bilo Gregor Hrastnar. Rodil se je 1761 v Ljubljani in je služil v vojski vsega skupaj 29 let. Bil je v bitki pri Veroni in Basanu, udeležil pa se je tudi Napoleonovega pohoda v Rusijo leta 1812, se po njegovem porazu vrnil domov in šel med rokovn jače. Postal je njihov poglavar in je po pripovedovanju domačinov tudi poročal svoje podložne berače v Udnem borštu pod neko krivo jelko. Na stare dni je skoraj popolnoma oslepel in ga je pri beračenju vodila njegova žena. Umrl je na Trsteniku ine 7. marca 1835, star 94 let. Njegovo in njegovih pajdašev življenje je lepo popisal Josip Jurčič v svojem romanu Rokov-njači.
12
< B
<
iT
LU
Q O CD
ČE Q_
LU
>
O
o
45.
Toda S'd je bil neizprosen. Poklical je tefko Pollv, ki je prisopihMn. po stopnicah rrvzgor in vsa bleda, z drhtečimi ustnicami vprašr l.v Toma: »Tem, kaj je vendar s tabo, kaj ti je otrok?« — »Oh tetka, moj ranjeni prst se je vrel!« Stara gospa se !e seseđla in nato smc.faH in jokala hkra-''■  »T t m. kako si me zmedel. Prenehaj že
' iv.i neumnostmi in spravi se pokonci.« "Vm ;e prenehal stoVati in tudi bolečine o mu izginile iz prsta.
46.
»Zdelo se mi je tetka Polly, da se je prst vnel in tako zelo me je bolelo, da še zoba nisem več čutil.« Takrat pa se je spomnila tetka: »Saj res, Tom, tvoj zob! Kaj je z njim?« — »Maje se in boli me prav pošteno!« »Ze, že. Tem, toda ne začni vendar znova.« Strokovnjaško ga je pogledala in dejala: »Odpri usta... Saj res, maje se, toda zavoljo tega ne boš še umrl.« Ukazala je Sidu, naj prinese iz kuhinje svileno nit in kos žarečega oglja.
47.
Tetka Pollv je en konec svilene niti z zanko pritrdila na Tomov zob, drugi konec pa privezala k postelji za stebrič. Potem je zgrabila žareče oglje in ga io-likodanc pritisnila ob dečkovo lice. Posledica: zob je že bingljal na posteljnem stebričku. — Tomu ni preostalo nič drugega, kot da jo je brž po zajtrku možato ubiral proti šoli, čeprav zjutraj, ko se je zbudil, ni imel tega namena...
48.
Ves čas po poti do šole je Tom vzbn-jal zavist vseh dečkov, ki jih je srečal kajti vrzel v zgornji vrsti zob mu je rmo-gočala pljuvati na nov in občudovanja vreden način. Ves čas je žel sp*orno p-i-znanjc svojih sovrstnikov. Zasenč i }h ejo nekega dečka, ki je bil doslej z obveza nim prstom, v katerega se je urezal. r.re dišče pozornosti in občudovanja. - Mcka.i sto metrov daleč od šolskega poslopja pa je Tom srečal mladega vaškega izobčeni Huckleberryja Finna...