LJLN Štev. 31.,Leto III.V£R3)Q TCDKlIUC Nedelja, 1» sta 1948 lUUfC Kadar govorimo o c esc en ju 8:. ca 'Je=< zusovega, se maramo zavedati, kaj prav za prav častimo. Čaščenje Srca Jezusovega jo • treba prav razumeti. 1. Ko častimo Srce Jezusovo, si jjikdar ne smemo misliti srca samega zase. Častimo sicer telesno srce Jezusovo, toda češčcnje velja celi osebi Jezusovi* Zato mo= limo v litanijah: !i Srce Jezusovo, z Besedo 'bogjo v osebi zedinjeno.” Ker jo Jezusova človeška narava zedinjena z božjo naravo v 'drugi osebi presvete Trojice, zato so vred= ne njeg ve roke, da jih molimo. Kolikrat ^ ^jih je dvignil, da bi z njimi blagoslavljal in ozdravljal, dokler niso bile prebodene z žeblji na križu! Vredne so njegove noge, da jih molimo. Kolikokrat so se utrudile v 'službi ljudi, dokler tudi to niso z žeblji • prebodene visele na križu! Usta njego= va so -vredna, da jih molimo. Kolikokrat je Mr m ^govoril tolažilne besede, besede neizrekljiv J/ve ljubezni! Njegova glava je vredna, da jo molimo, njegove r a n e, njegova k r ki jo je prelil za^naše odrešenje. Prav ta= ko je vredno tudi njegovo s r c e, da ga častimo in molimo, a vedno v živi zvezi s celim telesom in dušo in v nerazdružljivi edinosti z njegovo božjo osebo. Ko ročem* "Srce Jezusovo me ljubi", je tisto, ko da bi rekel: "Jezus me ljubi. Zveličar me ljubi." Zakaj pa ge posebno častimo Srce Jezusovo? Za= to, ker je srce sedež ljubezni in ker pri vseh narodih srce pomeni ljubezen. V srcu Jezusovem gledamo neizmerno ljubezen učlovečenega Boga, ki ga je nagnila' da je v rešitev Človegtva sprejel podobo hlapca nase, storil negtevilno čudežev za ozdravljenje človeške slabosti, ustanovil Cerkev, postavil svete 'zakramente, v zakramentu sv. Rešnjegn Telesa ustvarili, nov način bivanja, da bi mogel biti vedno med nami, poslal sv. Duha, da nam deli svoje darove, kratko; - ljubezen, ki se ne utrudi, ko nas obsipa z dobrotami. Tako obsega češconje Srca Jezusovega vse skrivno= sti naše svete vere in zato je izmed vseh pobožno= s ti najbolj vse obsegajoč, a. 2. Srce Jezusovo je prelepo opisala sv. Cerkev v litan±= jah Srca Jezusovega. Vsak naslov nam odkriva novo lepoto Srca Jezu= sovega. Vse prednosti Jezusove pa povzamemo, ko pravimo; "Srce Jezusovo, neskončno veličastn o." Kaj je velioastno? Veličastno je, kar ni le veliko, ampak večje kot druge stvari iste vrste. Tako je veličastna higa bož^ja, ker se odlikuje jkb svoji velikosti-in s svojim zvonikom gleda cez vse druge hiše. judem, ki imajo oblast nad milijoni podanikov, pravimo kraljevo - štev, 51 »»L 6 to m. _ - 2 - _1 o&v-p .T'';.-! . 1948, veličastvo,© najvišjem litju pa pravim j; Nelo in zemlja sta polna tvoje slave in tvojega veličastva, .Tako je božje Srce Jezusovo sr= ce, ki se odlikuje pred vsemi, drugimi srci, presega vsa srca. Vidna podoba te velikosti., tega veličastva, te polnosti vseh milosti, ki jih občudujemo na -Ircu Jezusovem, nam je najve11= castnejša zvezda na nebu, s c n c e, katerega krasot, pozdravlja psalmist; "Bog je postavil svoj Motor v soncu in ono vzhaja, kakor prihaja mlad ženin iz svoje sobe in kakor junak veselo poskakuje, da preleti svojo pot" (PsslU 18,6), Sonce je n a j v e c j a zvezd c. -vs&j za naše oči. Tako ni Jezusovemu Srcu enako nobeno človeško srce po svoji častit= Ijivosti, ker je Srce Jezusovo srce druge božje osebe. Sonce je nebesni velikan, poln n a. j č ± s t e j š e luči. Tako je Srce Je usovo najčistejše, najsvetejše Srce, cistej= Še in svetejše tudi kakor srce brezmadežne božje Matere« Sonce prežene temo, ko vzide. Tako je bila prav posebna naloga Zveličarjeva v ljubezni svojega srca pregnati iz sveta noč greha. Pri svojem prihodu na svet je rekel svojemu Oče= tu po besedah sv. Pavla? "Daritve in žrtve nvsi hotel, a telo ši mi pripravil; žgalne daritve in daritve za greh ti niso bile všeč. Te= daj sem rekel; ,Glej, prihajam o meni je pisano v knjigi, da izvr= Šim, o Bog, tvojo voljo*" (Hebr. 10,5 - 7)» To pomeni. Krvave dar±= tve stare zaveze niso imele moči, da bi. spravile ljudi z Bogom. Za¬ to je dal Bog svojemu edinoro j enemu? Sinu telo, da g-a je daroval v spravo za grehe sveta*'Ob koncu življenja je Jezus dovršil to dar±= tev in odrešenje sveta. Pustil si je prebosti srce,, da je s prel±t= jem zadnje kaplje krvi izbrisal naš dolg pri Bogu« Sonce daje svojo luč tudi "drugi-m s t v a = r e m. S svojo lučjo obseva pesek ob morju in liste n.a drevju, skale na gorskih vrhovih in najsiromašnejšo hišico* Tako naj svete'.] = Se Srce Jezusove razsvetljuje ves svet.-. Ko Zveličar zatrjuje ' Jaz sem luč sveta. Kdor gre za menoj, ne bo hodil v temi, marveč bo i~ mel luč življenja" (jan. 8, 12), kaže s temi besedami pravzaprav . a svoje Srce» Zakaj nauki njegovega Srca so dvignili svet 1,3 teme po¬ ganstva, kreposti njegovega Srca so postale zgled za življenje vsa¬ kega kristjana, Z lučjo daje sonce zemlji tudi gorkoto in rast . Tako je božje Srce Jezusovo vir vsgimilosti, ki jih po= trebujemo za krepostno življenje, V bmvi božjega Srca so sveti mu= čenči umili in oprali svoja oblačila, da so stopili na ženitnino Jagnjetovo* V naj svetejšem Srcu. so svete device zajemale junaštvo za boj z neusmiljenimi trinogi in z nevarnimi sovražniki mesa in pekla. Ob božjem Srcu so se vnemali ud nekdaj oni apostolski, možje, ki so za zveličanje duš delali in trpeli do zadnjih svojih moči« Slednjič .je sonce s r e d i š c c, okoli katerega krožijo vse zvezde na nebu. Tako jo božje Srne Jezusovo ? kakor molimo v 11= tanijah, "kralj in središče vsoh src % Preljubi! Kaj sledi iz vsega tega za nas? To, da je če= šČanje Srca Jezusovega za nas n a j p r i m e r n e j Š a, pa tudi najkoristnejša pobožnost« Merilo je, s katerim izmerimo in po katerem spoznamo svoje dušno nadnaravno življenje„ Kolikor bližje si Srcu Jezusovemu, toliko lepše in popolnejše je tvoje dušno življenje. Kolikor bolj oa si se oddaljil od Srca Jezu= sovega, toliko večja tema in mraz je v tvoji duši. Prav tako, kot je na zemlji pomlad in poletje ko se zemlja bliža soncu; mraz in zima pa, ko se oddaljuje od sonca. Prvi petki so krona oeš-Čenja Srca Jezusovega« Ta mesec začenjamo deseto vrsto prvih petkov* Kdor je zares vnet častil :.c Srca Jezusovega ne le, da sam ne bo odnehal, ampak bo poskušal dc= Štev# 31.,Leto III 1. avguste. 1948. - 3 ~ seči tudi pri drugih, da jih •bodo ne združimo vseh dobrih Slovencev maši in svetem obhajilu. obhajali - ne oinehajmo, dokler ob prvih petkih pri zadostilni Kot razkropljene ovce se. skrivamo po svetu in tožimo nesrečo nebeškemu Očetu. Izseljenci, begunci, Marija, smo postali, zato smo za kraljico v tujini te izbrali. V trpljenju domovina rešilne luči išče, vsa njena lepa zemlja je zdaj pokopališče. Marija Tolažnica se sklanja k nam ljubeče, pogled v nebo nam dviga, kjer ni solza, nesreče. Marija, ti nas varuj, da svet nas ne omami, ti h Kristusu nas vodi in z njim kraljuj nad nami J Rešitev domovini po tebi naj prisije, Gospoda dušam vrni, otmi nas hudobije! /K prazniku Vezi sv. Petra/. Cerkev, brezmadežna nevesta Kristusova, je steber in te= melj resnice, trna ljudem resnico ohranja, vsakemu posamezniku re¬ snico prinaša in prav po stopnji resnice v naših srcih zmaguje ali pada. Cerkev pa pozna na dr^gi strani samo eno vez* ki jo vklepa v suženjstvo, zmota in greh. Čimbolj kristjani po Cerkvi oznanjevano resnico sprejemajo in v življenju udejstvujejo - tem večjo prostost uživa Cerkev na zemlji. Kristus je dopustil, da je kralj Herod vrgel apostola Pe= tra v ječo in ga za veliko noč hotel dati obglaviti. Cerkev pa je zanj neprenehoma molila, in prav to orožje molitve je rešilo Petra vezi in tako gotove smrti, Bog pošlje angela, ki Petra čudežno reši. Sv. Duh je dal napisati v sv. Pismo to zgodbo nam vsem v spomin in opomin. Cim bolj se kristjani naslonijo na Cerkev, čimbolj dosledno sprejmejo svete resnice - tem večje prostosti se veseli Cerkev, tembolj osrečuje ljudi na svetu in jih vodi k znosnemu in zadovoljnemu življenju. Kdo more leči, da Cerkev te svete naloge ni vedno vršila; "pojdite in učite”. Katera doba v zgodovini Cerkve se more ponašati z večjim Številom papeških okrožnic kot prav naša. Svet potrebuje jasnih smernic za pravilno ureditev delavskega vprašanja - Cerkev je že odgovorila na to potrebo, z zgodovinsko važnimi okrožnicami Leo= na XIII. in Pija XI. Ko gre za rešitev družinskega življenja - že zopet je papež tu, ki polaga temelje po okrožnici o krščanskem za¬ konu, o krščanski vzgoji mladine, Prosim Vas, povejte mi, kje Cerkev še ni dala svojih sve= tih smernic, oznanila božje resnice za življenje - kje smo katoliča= ni kakor zapuščeni otroci, ki begajo in ne vedo kaj početi. Cerkev je dovolj govorila, dovolj pisala in naročala. Štev. 31., Leto III. - 4 - 1 aCVgus ~’ : v 1948 . licand saj ni In Če je danes ta Ista Cerkev obdana od sovražnikov, ki bi ji radi $eli pogrebno pesem, - kdo je dal, sovražnikom Cerkve tako moč? Mi kristjani sami. Več nam je pomenila beseda versko brez= barvnega časopisa kot beseda škofova. Veš nam je pom nilo poročilo vaškega propagatorja, id je mnogo obetal, še več lagal - kot pa nedeljska pridiga. Tako smo mi sami osebno pripomogli k vežem sv. Cerkve, v katerih ona zdihuje, v katerih zdihuje krščanski svet. Navesti bi mogel množico zgledov, kako so sicer dobi e družine polagoma sapada- le tej.zmoti j proces Cerkvijo, ona ne razume časa, ona ljudi zape= 1juje. Brezverski časopis je postal kakor novi bog v družini: vse mu j.e verjelo. Satan je zmagoval in navadno tudi zmagal. Obrnili so se proč od Cerkve.. Tako smo mi sami bili kakor Herod, ki smo Cerkev vrgli v ječo, v vezi ~ v katerih zdihuje celi Svet. Kdo je izročil Cerkev preganjalcu - vsak tisti kristjan, ki ni dosledno šel za Cerkvijo, za njeno besedo. - Kdo je .dal sovražnikom Cerkve moč, da so odprli na stotine taborišč za prisilno delo, za mučenje ljudi. Slabi kato= - ki Cerkvi niso verjeli,.ki nje niso poslušali z izgovorom; tako važno. In kdo' je odprl na stotine begunskih taoorigč? Kaj niso prav;begunska taborišča kakor skrivnostno znamenje iz skrivnega razodetja, po.katerem želi jagnje božje zmagati j;, ljudi voditi k stebru vse ..esnice; k Cerkvi. Štej taborišča, štej bCgunce", tehtaj trpljenje brezdomcev, tehtaj njih hrepenenje po domu... Kaj ni vse to kot žgoča pridiga nam in onim, lcl so doma; ker smo Cerkvi premalo zaupali, njeni besedi premalo verjeli, zato človeški rod zdihuje v vezeh. Cerkev, skrivnostno telo Kristusovo - v vezeh-mo= dernega suženjstva. Praznik vezi sv. Petra je tako dobil sodobni po= men. Cerkev je molila za rešitev Petrovo. Bog je poslal angela in Petra rešil, Mi molimo za rešitev begunskega'vprašanja, "Pošlji svoje angele, ki naj nas zopet pripeljejo domov." Ce pridemo danes ali jutri domov, Še s tem ni rešeno begunsko vprašanje. Mi sami hočemo rediti Cerkev iz vezi sodobnih zmot; jaz osebno hočem verovati c /c in dosledno besedi duhovnika in škofa. Da bi tudi drugi enako verovali in sprejeli božjo resnice - tudi v te namene hočemo moliti. In samo v tem leži ključ za rešitev begunskega vprašanja. Ko bomo do tega spoznanja v sološnem prišli, se po njem ravnali... tisto uro pa bo Bog^ poslal svoje angele, ki bodo vodili stotisoče nazaj- na njih dom. Papež Pij XII. v okrožni= ci o skrivnostnem Kristusovem tele¬ su jasno uči; "Med ude svete C*er= kve smemo dejansko šteti.samo ti= ste, ki so bili prerojeni po krs= tu in izpovedujejo pravo voro ter se niso niti sami nesrečno ločili od sestava tega telesa, niti jih ni zakonita oblast zaradi velikih pregreh izobčila. Zato -pa taki,ki nimajo iste vere in istega cerkve= ki nam ga pošilja slovenski mi= sijonar brak Janez U d p. v č . Od začetka leta 1946. sem tu v Kalkuti v kolegiju kot bolničar in zakristan. Tudi za goste skrbim in tako'imam. pri= ložnost, da spoznam različne misijonarje. Stregel sem tudi g lazaristu Kopaču, ko je bil na vo 4* 03 atov« 1., Loto III. - 5 - 1 . nega vodstvca, ne. morejo živeti v i= stem telesu in ne od istega božjega Duha." Tako na temelju, ki smo si ga osvojili, pridemo glede protes= tantov in pravoslavnih do spoznanja, da so kljub vsemu izven Cerkve in da je povsod tam, kjer so naseljene protestantske ali pravoslavne deže= le in katoliška Cerkev v njih še ni utrjena, misijonski svet. - Zato ni pravilno, če si zamišljamo delo za . zedinjenje ali delo za spreobrnjenje protestantov kot delo za združenje ločenih cerkva« Ne. Cerkev je le e- na. Zato gre zlasti pri delu za ze= dinjenjo za to, da se ločeni bratje vrnejo v pravo -Cerkev,, ne pa da se pridruži ločena cerkev. Lam cerkve ni in jo je treba Šele utrditi«^Utr= dila pa se bo s pridruženjem ločenih bratov. Iz tega je jasno razvidno dvoje. Najprej to, da vodi obojno delo ista vodilna misel: Cerkev je treba utrditi. A kljub temu je tre = ba povdariti drugo, da se namreč de= lo v načinu, kako dosežemo glavni misijonski cilj, loči. Nikakor ne moremo in ne smemo uvrščati pravo= slavne brate, do katerih sv. Cerkev z&asti v zadnjih papežih kaže toli= ko ljubezni, med pogane. Saj imajo skoro vse to, kar imamo mi, le da ne priznavajo papeža za vidnega Kristusovega, namestnika in so se za= to ločili od prave Kristusove Cer= kve. Kljub temu, da imamo isti cilj, mora biti nag nastop, naše govorje= nje drugačno«. Z veliko ljubeznijo se jim moramo približati* Imeti mo= ramo tistega katoliškega duha, ka= krsnega je imel papež Pij XI., ki je ves gorel za delo za zedinjenje... Zrasti mu je bila pri srcu Rusija in je sam rekel, da vsak dan pri sv. maši, ko povzdigne Rešnjo Kri, mi= . sli na Rusijo. - Imeti moramo tiste*: ga Kristusovega duha, kakršnega ima papež Pij XII., ki je prav zadnji čas izdal lepo okrožnico o zedinje= nju (9.aprila 1944), v kateri kliče ločenim bratom: "Vedo naj tudi, da nas navdaja ista ljubezen kot Naše prednike in da s svojimi nepresta= nimi molitvami in prošnjami pred= vsem po tem koprnimo, da bi se srečno odvrnile stare ovire in bi končno prisvetil oni dan, ko se bo= do vsi v eni sami čredi združeni složnega srca. pokorili v .Jezusu jfe£ustal948. svojem potovanju na Kitajsko 14 dni pri nas. Kadar oboli kak misijonar iz bengalskega misijona, pride v mojo oskr= bo. P. Demšarja je zgrabila malarija in se je tu zdravil 2 tedna. Potem ga je zdravnik poslal na Himalajo, kjer se je prav lepo okrepil«, P. Viz¬ jaka sem preprosil, da je pre = barval več kipov in uredil ge nove jaslice za novo kapelo v novem delu kolegija,-ki jo bil med vojno zaseden od nn= gleške komande. V kolegiju imamo zdaj okrog 2.000 štu= dentov. Gotovo berete o trenjih in nemirih v tej de= želi. Res, Indija je nemirna in vsa kipi. V Kalkuti je bi= lo že več hudih bojev z mnog,i= mi žrtvami. Naš kolegij se je ob nekem takem spopadu strank spremenil v pravcato begunsko taborišče, kjer smo’ zaščitili kakih 6000 ljudi.Imel sem pol= ne roke dela z ranjenci in bolniki. Zdaj so se pa spot vrnili dijaki. Bore se mod seboj hinduisti in mohamedan= ci. Kristjanov in Evropejcev tu niso napadali. Mnogim je prav znamenje katoliške vere rešilo življenje. Tiste dni sem moral vsem katoličanom deliti svetinje, kajti kdor je imel svetinjico ali križec okrog vratu, je bil varen pred vročekrvneži. K srooi sem imel Še precej teh stvari. Ti nemiri Seveda o= virajo naše delo. Toda kor se misijonarji v te strankarske borbe nič ne vmešavajo, prido= Tr vc. katoliška Cerkev na ugle= du. Resno misleči Indijci uvi= devajo,.da misijonarji to, kar uče, tudi sami izpolnjujejo c Zaupamo v božjo previdnost,da bodo tudi te homatije koristi= le misijonom. Kar se je med vojsko dogajalo v domovini, smo isve= deli- iz ameriških slovenskih časopisov. Goreče smo Širili rud ameriškimi Slovenci zani= manje za naš misijon in od njih smo prejemali tudi podpo= roj Id. nam je zelo prav prišla v časih, ko smo bili od domo= > A) BOGje Z NAMI Bodočnost temna je pred nami, korak nam negotov zastaja, zaupajmo, saj Bog je z nami, ki svet z dobrotami napaja. Njegova vsemogočna roka vse narode na zemlji vlada. Bo mar pozabil na otroka, ki pod bremenom grešnim pada? Gospod neskončna, je dobrota, ki svet vesoljni ohranjuje5 On vodi tudi naša. pota, ki jih trpljenje zatemnjuje. S Marijo sveti kriš ljubimo, ki upanje nam je .edino, da vse trpljenje šlo bo vrnimo in smrt s pekočo bolečino. Nad nami so nebesa sveta, kjer nas Marija pričakuje v dom vabi večnega Očeta, ki vse z dobrote napolnjuje. Naj le besne teme viharji, Bog vodi ladjo nam življenja in ,po Mariji, sončni zarji, naznanja večni dan vstajenja. . NE BILO BI DOBRO ZA SLABOTNEGA ČLOVEKA,CE BI VSELEJ,KADAR ŽELI,MILOST POBOŽNOSTI DOBIL. ALI PA BI SE MU TA 'KAR v SAMA PONUJALA. ZATOHLE S TRDNIM UPANJEM,PONIŽNO IN POTRPEŽLJIVO PRIČAKUJ MILOSTI POBOŽNOSTI. „ v PRIPISI PA SAM SEBI JN SVOJIM GREHOM,CE MILOSTI NE DOBIŠ, ALI JE CELO NEOPAZNO ZGUBI‘.VEČKRAT JE LE KAJ MALEGA, KAR MILOST OVI= RA IN ZAKRIVA,CE SMEMO SPLOH TAKO RECI, KI ZAVIRA TOLIKO DOBROTO, IMENOVATI MAJHNO IN NE RAJE VELIKO. - KADAR PA ODSTRANI3 TO MALENKO= STiTO - OZIROMA VAŽNO - REC, BO3 PREJEL, CESAR BOS PROSIL. /Hoja za Kristusom/. jtev. 31., Leto III. P@TK - 7 -__1» avgusta 1946. •‘s?’ (N-dalj g vanj e) "Zakaj vsi tako molpite in me tako žalostno gledate?” je vprašala Cilka. Gospod župnik se jo presedel, oče pa je dejal: "Skrči me za te, Cilka! Kaj bo iz vsega tega?" "Ne skrbite, oče! To je bilo zadnje dejanje vsega, kar smo . preživljali zadnje mesece. 0, kako dober je Bog. Gospod župnik, pro=± - sim vas, bodite tako dobri in nam preberite pismi., ki ležita pred vami na mizi. Kar na glas jih preberite, da bomo vsi slišali in po= „ • tem med seboj odstranili vse, kar nas teži, da bomo zopet vsi veseli, kot smo bili pred to preizkušnjo, ki nam jo je poslal loge" Okna so bila zagrnjena, nad mizo je gorel lestenec in pri= jetna svetloba je sijala nad mizo. Gospod župnik je dvignil mapo, pod katero je res našel dvoje pisem. Vzel je v roke prvega in glasno bral: . "Spoštovani gospod Ahačič J prejela sem Vaše pismo. Glede mojega nastopa je bilo le malo preveč hvale. Za Vaše povabilo se Vam lepe zahvaljujem, toda ker Vam no¬ čem in ne morem dajati kakih nad bodisi v eni ali drugi smeri, Vam sporočam, da me v soboto ni treba pričakovati, ker ne pridem. Najina pota ne bodo nikoli' vzporedna, ampak gredo naravnost drug od drugo= ga.Prav radi tega je.vsak razgovor in'kakršnokoli srečanje med nama brezpomembno. Verjemite, da je za naju oba najbolje, .ia pozabiva, da sva se kdajkoli v življenju srečala. Oprostite mojim iskrenim besedam. Cilka Cvelbarjeva.” Temperatura razpoloženja vseh se je zvišala. Živo srebro v toplomeru se je počasi dvigalo. To se je pokazalo na obrazih vseh navzočih. "In sedaj Še drugo pismo, gospod, župnik," Gospod župnik je položil prvo pismo na mizo, si popravil naočnike in bral* "Redu Šolskih sester, Materini hiši v Mariboru. Podpisana Cilka Cvelbar - prosim za vstop v Vaš red. C Vse potrebne in= formacije o meni Vam morejo dati predstojništvo Uršulinskega samosta¬ na v Ljubljani., kjer sem študirala, predvsem pa naš gospod Župnik Janez Smrekar." "Cilka", je'kriknil oče in od otroških let prvič zopet po¬ ljubil svojega otroka. "Janez, glej., da sedaj Še ti ne padeš v nezavest", se je pošalil gospod župnik. "Imate prav, gospod župnik, tako me je vse to prevzelo, da bi se najraje razjokal od veselja. "Sedaj vam bom pa povedala še, zakaj sem se onesvestila", je dejala Cilka. "Zelo me je preskušal Bog in sama vem, moji dragi, se moram zahvaliti, da šem jo prestala. Prav malo je manjkalo, da nisem zdrknila v prepad. Ko sem se pred dnevi z Vami posvetovala, gospod ŽUpnik, sem vse zopet videla v jasni luči, razločno, da sem lahko vse še sama ponovno pretehtala, včeraj sem se odločila in danes popoldne napisala ti dye pismi«, Nato sem. odšla, y cerkev, da se, Jezusu zahvalim za svojo odločitev. Toda pomisTite, bila sem tako predrzna, da sem ga prosila, naj mi s kakim posebnim znamenjem pokaže, Če sem se prav odločila in Če mu je moja odločitev všeč.Imela sem_teko zau= panje kot še nikoli prej v Življenju. In glejte, ko sem prišla domov.. 8 Štev. JU,Leto m. 1 o avgu s ta 1948, me je ta potrditev doma ge cukala* Kako bi bila danes nesrečno, če bi se odločila za skupno pot v življenju z Jankom Ahačičem* ki je še oženjen in smo danes mi vsi videli'njegovo ženo« Tako mi je pa Bog sam potrdil mojo odločitev,, To me je tako prevzelo f da mi je vzelo zadnje moje telesne moči in sem se onesvestila. Jutri samo Se oddam oboje pisem in potem bo šlo moje življenje na novo pot* ki mi jo je Bog Že od vgega začetka določil k' "Čestitam, Cilka, čast Bogu* čestitam« čast Boga” je dejal gospod župnik in ponudil Cilki kar obe roki,-, "To je najveselejši dan v mojem življenju« Bog mi je'sopet vrnil mojega otroka"-, si je ves vesel brisal solze ode Cvelbar. "Gospod župnik, Vam in Vam, dragi oče, sem dolžna veliko zahvalo za vajino pomoč,'brez katere na bi mogla zmagati 0 " "Sedaj je konec boja. zmaga je iz.vojevnna in sedaj zopet lahko prižgem svojo pipicojo dejal smeje oce Cvelbar in stopil' k predalniku in iz njega vzel svejp pipico, jo nabasal in prižgal. Prijeten vonj po tobaku je napolnil so bo o "le čemu nam je Bog poslal to preskušajo?" je vprašal oče Cv©Ibar, ki je po dveh mesecih zopet kadil svojo pipico. "To je pa Bog z se prihranil., Saj veste, kaj pravi Gospodi "Moja pota niso vaša pota in moje misli niso vaše misli", je dejal gospod župnik," "Morda nam bo kdaj pozneje o šibo, kar nam .je danes, zakrito*" Morda, morda. Mati pa ni upala pri tam razgovoru ziniti niti besedice. Bila jo zelo navdušena za Janka Ahačič.., sedaj, ko je pa slišala, da je že oženjen, jo je pa pograbila, taka jeza, da bi tudi njemu pri= solila par gorkih, kot jih je njegovi ženski, kor je oženjen, pa lazi za mladimi dekleti. ' ‘ Zato je bilo sedaj tudi njej po godu, da pc/de hči med nu= ne o 10 o Velika vas je bila pogreznjena v mir in tihoto* Nikjer ni bilo nikogar, samo luna je pasla svoj o radovedno st in' opazovala z viška, kaj se godi v tej tiheti po .okrogli zemlji, pa le ni bila zastonj njena radovednost, kajti okoli Cvelbar j ve hiSe se je plazil- senca,. Bil je Janko Ahačič. Prejel je Cilkino pismo, ki ga je hudo zadelo„ Ni pričako= val tako energične zavrnitve« Ni sicer d-islej vedel, kaj Cilka misli o njem, toda bil je prepričan, da bo prišla in da ji bo lahko razodel svojo ljubezen« Ta odklonitev je baš nasprotno vplivala na čustveno naravo. Ni se odrekel Cilki, ampak je Še bolj zahrepenel po njeni lju¬ bezni. Hotel jo je imeti in konec. Ni bil vajen kake odpovedi. Po kon= čani današnji predstavi v operi je vzel vijolino in se s kolesom od= peljal v Veliko vas, Kolo je pustil v gostilni* sam se je splazil za hišo čez ograjo na vrt, kajti s cestne strani so bila vrata zaklenje= na. Trkal je n? če se ni oglasil. Ni . okna, toda ni vedel, za katerim spi Cillca, F±h= se dal odpraviti, Vzel je vijolino in zaigral mehko in drhteče* ljubeče in koprneče kot je bila njegova ljubezen. Igral 5 e in igral, toaa ni mogel ute Žiti svojega ro-pene- nja. bije", Izdaja Nato je pel, Najprej tisto Prešernovo: "Pod oknom", "Luna sije* kladivo ki je bila kot nalašč zanj in za današnjo noo. /Prihodnjič daljo/. pisarna narodnega delegata papeško misije v Tristachu pri Lienzu«,