if^jpmtojjf-? /M
	Iti
1 jzrf		/n Is f?
		

Katolški errkvrnl list.

V četertik 25. kiniovca.

§lofo itiisjonarja Otona Tralianta od svojo rrilcs
..(•Icj. jaz Imiiii poslal svojiga angela, kteri pojile pred teboj, in te lio varoval na poti in perpeljal v kraj. kteriga sini perpravil." "4. 31«»/.
Zvedili ste. ljubi Carinam! »le vas mislim v kratkih dneh zapustiti in se v daljne, neznane kraje podati, ime križa niga Jezusa ubogim ucvcrnikam ozuano\ati, ki še sedijo v smertni temi in s«« /.mišljenim hogoviim in malikam vklanjajo. To zvedili, ste se silno začudili, in vem, de bi me radi poprašali. kakšni so kraji, v ktere grem? \e moreni vam jih na tanjko popisati, ker so mi saminiu neznani, le po tem, kar vam je iz sv. pisma znano, vam zamorem nekoliko dopovedati, kod bom hodil in kam de grem. Sel lionf ljubi moji! skoz tisto deželo, kamor so sinovi patriarha Jakoba svojiga brata Jožefa v suznost prodali, kjer je Alozes na kraljevim dvoru silne čudeže delal, kamor je Marija s svojim sinam Jezusam pred grozovitim II«*— rod a m bezala, kjer je sv. evangelist .Marka sveti evangeli oznanoval, in od nevereov terpinčen, tako dolgo po tlaku mesta vlačen bil, dc je svojo sveto dušo izdihnil. Po tisti reki se bom peljal, kamor so bile uboge Izraelske žene pcrsiljenc, svoje novorojene otročiče pometati, po kteri je malo dete MozVs v zasmoljeni korbiei plavalo. Blizo rudečiga morja bom hodil, skoz ktero je Mozes Izraelsko ljudstvo s suhimi nogami prepeljal, in v kterim jc neverni Egiptovski kralj Karao z vso svojo vojsko utonil. Skoz tiste pušavo bom popotval, v kterih so stari pušavniki v toliki ojstrosti in pokori svoje dni preživeli in noč in dan v molitvili in sv. pesmih Boga slavili. Pa v teli krajih še moje ostaje nc bo. se daleč daleč unkraj Egipta me kliče moj poklic, tje med uboge Zamorce, v kraje, kjer je vročina neizrečeno velika, kjer včasi več dni hodu ni kaplje vode dobiti, kjer risi in levi in druge strahovite divje zveri človeku po življenju strežejo. V tistih krajih, ljubi moji! bom jaz v prihodnje, ako bo volja božja, prebival, tamkej med Zamorci si bom poiskal svoj novi dom. želeč. njim, ki še niso nikdar presladkiga imena Jezusoviga izgovoriti sli-
šali, to presveto ime o/.iianovati in jih z vodo sv. kersta ohliti. (I dc bi llog moje želje spolilil in me vredniga in moeniga storil, tamkej med divjaki v čast Njegoviga presvetiga imena svoje življenje skleniti, tamkej med Zamorci srečne smerti umreti!
Pa med tem, kovani to, ljubi poslušavcigovorim, se vaše serce prestraši, in ker veni, de ste mi v ljubezni vdani, sc bojte, de bi me, sc pre-din v tiste kraje pridem, valovi morja ne po/erli, de hi me divje zveri ne raztergale, de bi lakote ali žeje nc umeri, ali od divjakov prekmalo v jct, je-čevan, terpinčeu in usmerten ne bil. Temu strahu nc smete. ljubi moji! prostora dati v svojim sercu; on bi pričal od vase malovcriiosti in nezaupljivosti, in z njim hi razzalili previdnost božjo, ktera tako ljubeznjivo nad celim stvarjenjem, zlasti pa nad clovckam cilje, tako dc mu je Hog celo svoje angele v varlie postavil. O kako tola/.ljivc so besede sv. pisma, ktere smo žc poprej zaslišali: „l«lej, jaz bom poslal svojiga angela pred teboj, in te ho varoval na potu in perpeljal v kraj. kteriga *im pcrpravil.u Tc besede mi serčnost dajejo, de me ne strašijo gromeci valovi morja, nc rjovenje divjih zveri, nc lakota ne žeja, ne divjih malikovav-cov kervoločni serd. kakor je spremljal angel mladiga Tobija na daljnim potu in ga srečno v ptu-jo deželo iu zopet nazaj v očetovo liiso perpeljal: tako zaupam, bo spremljal tudi mene na poti moj zvesti angel varli. Kakor jc Hog preroka lla-niela, ko je v levnjaku v sredi divjih izstradanih levov zavoljo Njegoviga imena sedel, čudovito z živežem prcskcrbcl, ter jc poslal svojiga angela, kteri je preroka Habakuka, ki je v daljni deželi ravno ženicam kosilo nesel, takole nagovoril: ..Vzemi kosilo, ki ga imaš, in ga nesi v Babilon Daiiielu, ki jc v levnjaku:4* in je angel sam čudovito Habakuka v Babilon prenesel: tako zamore tudi mene moj zvesti angel varli od vsili napadov div jih zveri rešiti in v pekočih in nerodovitnih pušavah življenje mi ohraniti. In kakor je angel opomnil Jožefa, de serditi Herod detetu Jezusa po živlcnju streže, in ga je srečno peljal v Egipt in zopet nazaj vNaearel: in kakor je angel rešil Petra iz jece, dc so padle verige od njegovih nog in se jecinc
vrata sanic od sebe odperle: tako zamore z Kozjim dovolenjem tudi mene rešiti moj angel varli iz rok vsih sovražnikov. To namreč, ljubi moji! moramo terdno verovati in kar trohice ne dvomiti: dokler zamore moje zdravje in življenje Bogu v čast hiti, meni in hližnjimu pa k zveličanju služiti; tako dolgo nima nobena sovražna oblast moč nad mene, tako dolgo se mi tudi en sam las na glavi zakriviti nc more. Bodite tedaj brez skerbi zavolj mene in nikar se ne bojte; Bog je obljubil iti ho svojo obljubo tudi dopolnil: rPo kačah in strupenih živalih hoš hodil, zatcrl hoš leva in zmaja.4* ..Zalo ker jc v mene zaupal, ga bom rešil, in ohranil ga bon, zato ker je spoznal moje ime." Zaupljivo tedaj položim svoje zdravje in živlenje v naročje preljuheznjive previdnosti božje in nastopim sicer nevarno pot serčno iu veselo.
In ako hi me vi še vprašali: zakaj dc sini si ta poklic izvolil, kaj vam hočem odgovoriti? Izvolil sim si ta poklic, ker se mi v seree usmilijo uboge divje ljudstva, za ktere jc Jezus Kristus tudi svojo presvetli kri prelil, in ktere še v težke verige greha vklenjene v peklenski sužnosti ječijo, in me jc dalej bolj in bolj želja gnala, tudi po svoji slabi moči pomagati, dc hi jim hitreje zasijalo zlato sonce sv. evangelija, v kterim edinim je zveličanje. Izvolil sim si ta poklic, ker ste vi v teh krajih z dušnimi pastirji že dovolj prcskerhl jeni iu duhovne hrane obilno imate, med tem ko ubogi divjaki, tudi po božji podobi vstvarjeni, lakote in žeje po nebeških hlagrih koperuč in ni nobeniga, de Iii se jih usmilil in jim pomagal. Izvolil sini si ta poklic, de hi za svoje grehe, s kterimi sim ves čas svojiga življenja preljuhiga Itogn nehvaležen raz žalil. vredno pokoro storil. Izvolil sim si ta poklic, dc hi takrat, ko ho Jezus prišel sodit žive in mertve, vreden hil, postavljen hiti na Njegovo desnico, in v nebeškim kraljestvu med tistimi plačilo prejeti, kteri so zavolj Njega vse zapustili, ter šli križem svet. oznanoval Njegovo ime. in kteri bodo ravno zavolj tega sedeli za dvanajsterih sedežih iu sodili rodove zemlje.
Zato tedaj, ljubi moji! grem iu vas, ktere vse \as iz serca ljubim, zapustim, in vzamem danes Bog ve ! - - s težkim sercam od vas slovo. Bogu \;ts perporočim in prečisti devici Marii. Naj vam da Bog. vse dobro, kakor ve, de služi k zveličanju vaših duš. Nične pa naj spremlja vaša pobožna molitev in priprošnja po vsih mojih potili, tudi jaz hom molil za vas. In ako je volja božja tako, de se na tem svetu nc bomo več vidili, prosim Tebe, o usmiljeni Jezus! de ii:is tamkcj zopet skupej pripel jas. kjer si v hiši očetovi svojim izvolcnim sedeže perpravil. Tamkcj ljubi moji! k;tko zaupam po iismilcnju božjim, se bomo zopet veseli snidili in gledaje lloga od obličja do obličja se vekomaj veselili tamkcj v nebesih, kjer nc ho več nc solz, ne terpljenja. nc ločitve. Amen.
Društvo sv. Mohorja*
ktero bo dobre bukve za Slovence izdajalo in jih razširjalo.
Marsiktcrikrat smo /.e brali osnovo kaeiga društva, pa naravnost rečemo, de nas ni nobenkrat toliko v serce zaveselilo, kakor razglas društva mv. Mohorja, v kterim se. med drugim, bero besede lepe nade: „Mi Slovenci drugim narodam in s v nji m bratom na Ceskem ne smemo zadej ostati, posebno kedar gre za «v e t u vero in
lepo 1:aderžanje, kedar gre za pravo, za večno srečo človeštva. To je nas gnalo, društvo osnovati za izdajanje iu razširjauje dobrih bukev za Slovence. Postave tega društva mi podpisani v imenu in po volji mnogih prijateljev tukej oznanimo in vse lepo povabimo k temu društvu pristopiti. Namen tega društva je lep in žlahten. Društvo ima skerbeti, da se keršanski in pobožni duh, zavolj kterega slavjauski narod povsod iu že od nekdaj slovi, obvarje in poterdi." itd. Podpisani osnovavci tega društva so znaui učeni in slo-vesni g. g. And. Einšpieler, kaplan v Celovcu; Jožef Rozman, korar; D. Robida, c. k. učitelj; Balant Les-jak, fajmošter; F. Zorčič, špiritual v Celovcu; Anton Janezič, učenik slovenščine; Matija Majar, izvolj. fajmošter v Gorjah, in Greg. Soiner, učitelj v Borovljah. Ako si k toliko za srečo človeštva gorečim začetiiikaui mislimo še vučiuo in krepost muozih tovaršev ki so gotovo namenjeni k društvu pristopiti, in blagoslov božji zavoljo čisto keršanskiga namcua, nam nad obilnim sa-dam tega društva za vero in lepo obnašanje ni kar nič dvomiti.
Postave tega društva so naslednje:
1.	Društvo se imenuje: „Drustvo sv. Mohora.a
2.	Namen društva je: nu svetlo dajati in raz-širjevati dobre kujige, ki uiu, serce in voljo ljudi razsvetliti in požlahtuiti iu se zraven tudi dober kup raz-prodajati zamorejo.
Društvo se s politiko na nobeno vižo ne bode pečalo; zato ne bobe nikolj ljudi zastran politiških reči poduče-valo. tudi nikolj časopisov, ozuauil ali bukev, ki bi u politiko segale, na svetlo dajalo, tudi nikolj in na no-beuo vižo takih piseui razširjevati pomagalo.
Društvo ne bode na svitlo dalo nobenih bukev brez da bi cd kake školije poteijene ue bile ; to se bode vsigdar iu vselej oskerbelo.
§ 3. Družnik (člen tega društva) more biti: a j kdor na leto nekaj goto\iga plača. To znese za učitelje ljudskih šol na deželi in za učence ua leto t H. 30 kr. srebra, za vse druge pa na leto 3 ll. sreb. Plačati se to mora pol ali celo leto popred in sicer pri odboru dotične školije. Te odbo:* pošle sprejete denarja bukvamici Janeza Leona v Celovcu. Dalej plačajo goraj imenovani učeniki iu učenci, kedar k društvu pristopijo, 30 kr. sr. vsi drugi pa 1 II. sr. upisiiiue. b) Kdor sc od odbora zavoljo posebnih zaslug za druž-nika izvoli. Družnik neba biti:
a)	kdor svojevoljno izstopi in to ustmciio ali pismeno oznani.
b)	Kdor edt.o celo leto čez odločeni čas svojega doneska ne plača.
4. Kden vodja in odbor, obstoječ iz 12 odbornikov, bodeta ,,društvo sv. Mohorau obravnovala, vodila in oskerbovala. Za te odbor izvoli vsaka sledečih škofij: Goriška, l.abudska. l.jublanska. Sekovska in Tcržaška škofija po dva odbornika, Kerška škofija pa tri odbornike, in »iccr izmed tistih družoikov svoje škofije, ki v Gorici. Celju. Ljublani, Mariboru, Terstu iu Celovcu stanujejo-
Društveni odbor izvoli po večini glasov tdnega izmed treh Celovških odbornikov za vodja društva, tako da po tein tudi za Kerško škofijo dva odbornika ostaneta.
Za leto 1852 so bode te odbor tako začasno sestavil. da sc bota dva v imenovanih mestih prebivajoča druž-nika za to opravilo pismeno naprosila, v Celovcu pa tri. Za prihodne leta se bode pa družtveni odbor po večini glasov svobodno izvolil. To se bode takole zgodilo: kedar družnik svojo letnino plača, društvenema vodju naravno ali nenaravno u zapečatenem listu ime-
naje dva družnika h roje škofije, ki u goraj naštetih mestih stanujeta in ki u letnem imeniku družnikov stojita, ter pristavi, da nju za odbornika izvoli. Družniki Kerškc škofije pa izvolijo na to vižo tri u Celovcu stanujoče odbornike.
Društveni vodja z obema odbornikoma u Celovca oskerbuje tekoče opravila, vodi, na- in oznani vsako leto rajtingo, kakor tudi imenik družnikov. Kavno tako tudi on u zvunajnih zadevah družtvo nadoinestuje in zagovarja.
Odbor si dopisuje in tako po večini glasov razsodi, ktere knjige in u kterem redu se imajo tiskati, on poslane rokopise pretresuje, jih kakemu škofijstvu za poterjeje predloži, razsodi, ktere knjige tiskati in izdati se posebno potrebno in dobro kaže, dalej tudi odloči in razdeli darila, plačila i. t. d.
Ako je na obeh straneh jcduako glasov, razsodi vselej vodjev glas.
5.	Sredstva, s kterimi bode društvo svoje potrebe oskcrbovalo, so:
a)	letnine družnikov,
b)	dobro voljne darila,
c)	denarji, ki se bodo iz razprodanih bukev dobivali.
6.	Dobički, ki jih društvo družnikom donaša:
a)	vsaki družnik dobi vsako leto in brez dalncga plačila po nejročnejšem potu in naj več, ko bode mogoče, tiskanih knjig. To se pa samo od sebe za-stopi, da bode število teh knjig naraslo, kakor hitro bode papir boljši kup, iu kakor hitro veliko ljudi k društvu pristopi;
b)	vsaki družnik ima pravico, društvenej vodnii kej nasvetovati in priporočiti;
c)	nckterim družnikom sc ponujajo še posebni dobički. Cisti donesek se bode namreč vsako leto na tri ednake dele razdelil. Perva tretjina se izroči odboru, da jo za neprevidjene zadeve in potrebe pri roci ima; — druga tretjina se bode vsako leto na darila za najboljše učence in šolske pripravnike po razsodbi odbora obernila, poslednja tretjina sc pa odloči za najboljše in naj pridnejše slovenske učenike, kakor bode to društveni odbor razsodil iu za dobro spoznal.
7.	Te postave se smejo le tedaj premeniti, ako te dve tretjini odbornikov dovolite.
Ako to društvo, naj bode na kakoršno vižo hoče, saksebe gre, društveni odbor razsodi in sklene, kaj se ima s njegovim premoženjem zgoditi.
Trezna bratovslna na Dobrovi«
Spisal misjonar Mat. 31 i I h a r č i č.
(Daljej
Sad tacih naukov je bil pa, de so ljudje veliko govoriti jeli rekoč: saj takšnih bratovšin še ni in nismo nič od njih slišali. In to je dalo pcrložnost, de sim jel govoriti od P. Matevža si. apostelna treznosti, govoriti ud toliko in toliko bratov na Irskim in Augleškim in v Ameriki in drugot; in sim povedal, de jih je že sto in sto tacih bratovšin. Torej tudi per nas bi se dala napraviti taka bratovšna. Ali so naše duše manj vredne, kot Amerikancov ? Ali bomo mar mi manj poskerbeli za svoje duše in njih zveličanje kot drugi ? — Ce pa hočemo iakšuo bratovšino napraviti, moramo to delo per treznih začeti, zakaj pijane duše in žganjopivci večdel gluhi nas ne poslušajo iu nc vbogajo, iu per njih nič ne opravimo. Pridite torej in začnimo podpirati vse tiste ude, kteri hočejo trezni biti. Peršlo jih pervikrat 5 mladenčev in II devic se dati zapisati.
Prihodno nedeljo sim, ko sim poslušavce pozdravil,
precej spet od bratovšine jel govoriti in rekel: naša bratovšna je že napravljena. „Kjer sta dva v mojim imena zbrana, je Jezus rekel, sim Jest v sredi med njima.u Majhno je res število sim rekel, pa bo že zrastlo. Sira tedej osnovo naredil in dal in postavil 3 vladine:
a)	Vsakdo se ima vsiga žganiga vina zderžati, torej ne piti, ne kupovati ne prodajati.
b)	Vsak ud se mora perložnosti, ker je žganja-rija skerbno ogibati.
c)	Vsak ud bo po trojnim posvarjenju iz bra-tovšce zbrisan, če obljube storjene ne dopolni.
Vsak bo dal t groš, de ge bomo v bratovšno zapisali.
(.Dalje sledi.)
Znaki ali znamnja svetnikov na podobah«
(Dalje, i
S. G al, opat. Medved, ki der v a nese, je njegovo znamnje; v pušavi i»a Svajcarskim, kjer si je selo izbral, je bilo veliko zverine, ktera je vsa o prihodu svetiga inoza kraj zapustila, le en medved jc dalj časa nadlezin bil; temu je s. Gal ukazal, mu derv prinesti, potem je križ nad njim storil, ter ga izpustil od sebe.
S. Luke ž evangelist. Evangclske bukve in podoba vola ga dajo ua znanje: začel je namreč po razlaganji s. Ilieronima svoj evangeli z darovanjem duhovna Caharija, teleta in junci so bili pa navadna žival za darovanje; razlozil je tudi bolj na tanko zadnio večerjo in darovanje Gospodovo na križi, kar kaze Kristusa kot višjiga mašnika.
S. Uršula, devica iu martcruica. Pušico ima v roki, ker jc bila za stanovituost v veri in devištvu s pušicami ustreljena od llunov, divjiga ljudstva, ua ujili poti skozi Kolonijo.
Ss. Simon in Juda Tadej, apostelna. S.Simon ima žago, in s. Tadej kol ali batico, prav za prav balto ali sekiro. Ko sta namreč konec svojiga apostol-skiga potovanja v Pcrzii vkupej prišla, in ondi veliko vernikov nabrala, se je serd služabnikov sončnisra tem-peljna zoper nje vnel, in s. Simon je bil z žago ua dvoje prerezan, s. Judež Tadej pa s. kolam ali s sekiro ob glavo pripravljen.
S. Voljbeuk (Volfgang), škof. Sekiro ima v rokah, včasih tudi cerkev. Cerkev kaže na nunski samostan, kteriga je on v Ileznu (Ilegenaburgu) vsta-novil. Od kod pa je sekira, ni mogoče najti; zakaj marternik on ui bil, pokojno jc v cerkvi s. Otmara umeri; morebiti je sveti mož s sekiro malike podiral, ko jc s Pasavskiin škofa.n Piligrinam na Ogersko s evangeli oznanovat šel.
ll. Svetniki v listopadu.
Vsih svetnikov god se spozna po obilni množici v svetlih oblakih; ker so izvoljeni v nebeški časti.
Vernih mertvih spomin se spozna po množici v ječi; zakaj kakor ječa je kraj očiševanja ali vice.
S. Kari lloromejski, nadškof in Kardinal. Ceikev je zraven njega; to je silno lepa in velika cerkev, ktera je v čast tega svetnika v Milanu postavljena; vsa je z belim marmorjem ozalšana, in obilno število manjših turnčev je od zunej lepša nekako po gotiški šegi, ktera se močno tudi znotrej spoznati da.
S. Lenart, mašnik in pušavnik. Verige ali ketine ima v rokah; zakaj rad je on obiskoval jetnike, jih v njih vezeh tolažil, in mnogoterim je s svojo prošnjo pri francoskim kralji Teodebertu prostost zadobil: mnogotere pa je tudi s svojo molitvijo čudno rešil, tako
de se ne mu od deleč priporečevali, iu po tem ko bo bili rešeni, z vezmi v rokah mu hvalo dajat hodili.
S. Martin, škof. Gob (prav za prav raca") je njegovo znamnje. Od kod de je to, ni gotovo najti; morebiti je k temu znamnju priložnost dalo, ker je s. Martin v samotnim kraji blizo Turonskiga mesta pri Ligeri ali Loari samostan postavil, kjer je sam z osemdeset minihi stanoval; ondi namreč, ker je bil kraj s pečevjem in vodo obdan, so bile Ic povodne ptice, kakor gosi. njegova tovaršija. Drugač se vidi na podobah. ko plajš z beračem deli: ko je namreč še mlad kot vojšak v Galii služil, je h tovarši v mesto Ambin (Amien) jezdil, ga pri vratih mestnih ubožec daru prosi; ko mu s. Martin nima druziga dati. mu polovico svojiga plajsa podeli, po noči pa on vidi v prikazni Kristusa s tistim plajšem rgtmjcniga.
S. Brici, škof. Pšenic in klas ima v rokah; od kod to znamnje. ni gotoviga najti. Morebiti je v pštnicnim klasu duhovi n pomen; s. Brici jc bil namreč kakor njiva, na kteri jc sovražnik ljulko med pšenice sejal. V mladosti je bil on ves pobožin, v mašnika posveti n sc jc pa prevzel, in je svojimu učeniku s. Martinu veliko nasprotval; po smerti tega svetiga moža pa je bil v njegoviga naslednika izvoljen, in se jc ves sprcobemil; molitev s. Martina mu jc k temu pomagala. Keršansko ljudstvo ga zdaj časti kot priporočuika za zitno polje.
S. Otmar. opat. Vinski sod ga zaznainova; kaj dc pomeni, ni bilo mogoče najti: morebiti jc s tem obilna dobroiljivost tega svetnika na znanje dana. ker je ubogim veliko darov razdelil, tedaj s pijačo kakor z jedjo jih pokrepčal: morebiti se jc kak čudi/, s sodam zgodil, ker na primero, je bil prazin, in jc po božji vsigamogočuosti ua prošnjo svetiga moža zdajci uapol-lijOU bil.
i Konec slcili.)
Itazglf«! |io kmitiiMkim »vetu*
Il i m •>. t. m. Od sv. Očeta Pia IX. so v skrivnim konsistorii. pred kterim so alokucion (nagovor) imeli, naslediti nadskolje in škofje poterjeni:
Franc od Garajeoa, nadškof v Kvitu v Pcruvii, poprej škof v Guajakilu.
2.	Jož. Ignaci Sanhec, škof v Novim-Leonu v zgornji Ameriki, gcneralvikar te škofi e.
3.	J. P. Mabile. škof v Sv. Klavdju na Francoskim. gereralvikar in vodja seminiša.
4.	J. Valeriau .lirsik, škof v Budicgcvicah na 1'cskim. dozej duhoven Kraljevograškc škofije. Dr..uv. pisma, korar.
5.	Augustin lloskovani. škof v Vaicnu na Ogerskim. Dr. sv. pisma, nadškofiski kancler v Frlavi itd.
4». Kmerik Far k as. škof v Stolnim - Bclimgradu na Ogerskim. i z te škofije korar.
7.	Aleksander Csajagh>, škof v Canadu v lla-natu. iz Kološkc nadskolije. profesor zgodovine in ka-nouskiga pravoslovja v Koloči.
8.	A. G are i a Loža na, škof v Salamanki na Spanjskim, Dr. sv. pisma in gcneralvikar v Segovii.
M. Garcia Kuesta. nadškof v Komposteli, poprej škof v Jaki v Aragonii.
I o. S. od llejes, nadškof vGranadi. poprej škof v Malagi.
11.	J. N. K a skala na i Ordoncc. škof v Malagi. poprej škof v Astorgi.
12.	P. od /arandia, škof vllucski, poprej škof v Orcnse.
13.	M. od Pena, škof v Placencii v Estremaduri, Dr. sv. pisma in profesor.
14.	M. Salva, škof v Majorki, duhoven te škofije. Od Nr. 8. do 14. vsi na Španskim.
15.	C. J. od Silveira, škof v Sv. Ludoviko pri Maranjau v Brazilii, duhoven te škofije.
Ift. A. Zangari. škof v Mačerati.
17.	C. Brine joti. škof v Levki in part., Dr. sv. pisma.
18.	A. M. 11. Antonucci, škof v Ankoni. dozdaj nadškof v Tarsu in part.
11». D. Lucciardi, skof v Sinigalii, poprej patriarh v Carigradu in part.
20.	II. II i s c e I i a, škof v Tcrmoliu.
21.	P. L. Parisis, škof v Arras na Francoskim.
Nadškofam v Granadi, Komposteli, Kviti, Balti-
moii iu Mohilevu so vs. Oče pallium dovolili.
Alojzi Klemen ti. nadškof v Damasku in part je izvoljen papežev poslane v Meji k i. On je ze iz Civita-vekije po morji tje odrinil.
Dunaj. Več tukajšnih prebivavcov, ki so bili v 1. 1818 k novi rongcanski krivi veri ali tajčkatoličan-ski neveri prestopili, je svojim iiekdajuim katolškim faj-moštram naznanilo, dc so popustili rongcanstvo, in dc želijo spet biti udje katolške cerkve. Od 1. t. m. jc žc 8 oseb to storilo, kar ni majhno število za pcšico rongcanskih nevernikov na Dunaji.
Nova cerkvica in pobožni kmet. V nedeljo po svetim Telesu t. I. jc bilo na novo zidana cerkvica matere Božje (Marija pomagaj) na Stermcu v Sent-Lcnarški fari Celovške škofije dvo uri od Krajnske gore. blagoslovljena, in pcrvo duhovno opravilo v nji slovesno obhajano. Fn premožin iu pobožin kmet tiste soseske jo jc skor sam z nekolikšuo pomočjo druzih sosesčanov postavil, znotraj in zunaj zrnu loti dal, prav lep in ličen altar s tronam v nji napravil, tlak iz rezaniga kamna naredil, dva majhna zvonova omislil, ter kelih iu uion-štranco kupil. Za vse skupej je neki sam pri dva tavžent golil, izdajal. Pa pri njegovim pametnim in pobožnim življenju in modrim hišnim gospodarjenju sc mu to kmalo nič poznalo nc bo; veliko več mu bo gotovo šc veči srečo in sc obilniši blagoslov Božji prineslo -— po njegovim terdnim keršanskim zaupanju, ki ga v vsih rečeh v lložjo pomoč ima. Zato je še nad vrata svoje lepe hiše Boga Očeta « dvema angelčkama zmalati dal, ki napis deržita: „An Gottes Segtn ist Allcs gelegen.u to je: na Božjim blagoslovu je vse ležeče.
Nov sveti k r i ž c v pot blagoslovljen. V nedeljo po veliki Gospodnici t. I. jc bil po dovoljenju visoko častitiga škofijstva v Kranjski gori od Frančiškanskiga Patra Provineiala novi križev pot blagoslovljen. Zc slovesno in podbudljivo vpeljevanje je ljudi zlo vnelo za pobožnost sv. križeviga pola; šc bolj pa jim jc pri-merjena pridiga častitiga Patra k sercu šla. Govoril so namreč od začetka in vpeljave sv. križeviga pota: potem od duhovnih dobrot, ki so s premišljevanjem Kri-stusoviga terpljenja sklenjene, in od odpustkov, ki se po obiskovanju blagoslovljcniga križeviga pota za dobijo ; nato so lepo razložili, kako se križev pot obiskovati mora, de sc za to podeljeni odpustki dosežejo; so sv. križev pot vsim, bojo naj pravični ali grešniki, pridno obiskovati priporočili; in pred klečijočo množico so b slovesnim pozdravljenjcm in počešenjem svetiga Križa svoj govor sklenili. Bog daj, de bi to priserčno opo-minovanjc ljudem vedno v spominu ostalo, de bi odslej toliko pogostniši, s toliko veči gorečnostjo in s toliko obiluišim pridani sveti križev pot obiskovali! —