Leto VIL, sepJ984, št. 73
OBČINA ŠENTJUR PRI CELJU

f#fUff- J*
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
Celje - skladišče D-Per
582/1984
1119842566,
—	Praznovanje občinskega praznika
—	Aktivnosti po 13. seji CK ZKJ
—	Vpis otrok v 1. razred Osnovne šole
—	Kako je z napeljavo telefona?
—	Iz občinske zdravstvene skupnosti
r3
COBISS o
Problematika vzgoje in izobraževanja
Težave, ki so že več let prisotne na gospodarskem področju, vplivajo tudi na materialne pogoje dela v občinski izobraževalni skupnosti. Če upoštevamo še dejstvo, da skupnost deluje na manj razvitem področju s šibkejšim gospodarskim potencialom, je jasno, da kljub republiškim solidarnostnim sredstvom ni mogoče stopati v korak z razvitimi občinami in bo razkorak vedno večji. Ta razkorak se odraža predvsem v materialnem položaju delavcev v vzgoji in izobraževanju, tehnični opremljenosti šol in prostorski stiski. Vse to pa vpliva na delo oziroma izvajanje učnih programov, čemur pa bi se morali izogniti, saj predstavlja osnovno izobraževanje temelj nadaljnjega strokovnega izobraževanja.
Za leto 1984 so pri planiranju sredstev za občinsko izobraževalno skupnost upoštevani normativi in standardi v osnovnem
izobraževanju, resolucijska določila in smernice programa gospodarske stabilizacije. Iz prihodkov skupnosti se zagotavljajo sredstva za izvajanje zagotovljenega programa, ki obsega program osnovnega izobraževanja po zakonu o osnovni šoli, dopolnilni program, v katerem so zajete naloge, ki po zakonu niso obvezne, so pa velikega pomena za samo osnovno dejavnost (interesne dejavnosti, šola v naravi, prevozi učencev, štipendije idr.) ter sredstva za program skupnih nalog in vzajemnosti, ki se realizirajo v izobraževalni skupnosti SR Slovenije.
V tem letu pa ;se skladno s smernicami srednjeročnega načrta OIS za obdobje 1981 — 1985 zbirajo tudi sredstva za izgradnjo prizidka pri OŠ Gorica pri Slivnici. Izgradnja prizidka je sicer bila opredeljena kot prioritetna naloga že v letu 1981, vendar pa ni realizirana zaradi
omejitvenih ukrepov, izhajajočih iz zakona o začasni prepovedi uporabe družbenih sredstev za negospodarske naložbe, ki pa je letos prenehal veljati. Tudi v programu Izobraževalne skupnosti SR Slovenije je ta naložba opredeljena kot prioritetna, s čimer ta skupnost zagotavlja cca 35 °/o nepovratnih sredstev iz fonda vzajemnosti (vrednost naložbe je po trenutnih cenah 101 milijon din). Vsa preostala sredstva pa je treba zbrati s prispevno stopnjo v občini, upoštevajoč presežek iz leta 1983, ki se v celoti namenja za to naložbo. Izgradnja bo potekala v dveh fazah, in sicer v I. fazi zaklonišče in v II.’ fazi prizidek glede na dinamiko zagotavljanja sredstev. Vsa dokumentacija je pripravljena in tudi sredstva za pričetek izvajanja I. faze, treba pa je glede na višino naložbe še soglasje republiške komisije za oceno investicij.
Posebno pereč problem je sanacija strehe na OŠ Šentjur, saj kljub večletnemu dogovarjanju in kljub obljubam izvajalca del napake niso odpravljene in je zadeva predana sodišču. Poleg sodobnega postopka pa tečejo vsa prizadevanja za rešitev problemov še v tem letu, vendar pa je vprašanje zagotavljanja sredstev v višini približno 7 milijonov din za izvedbo naklonske kritine.
Na področju delovanja delegatskega sistema se je situacija v tem letu poslabšala, saj sta bila dva sklica sej skupščine nesklepčna zaradi izostanka delegatov združenega dela. Interes vseh naj bi bile sklepčne in konstruktivne seje skupščine z usklajevanjem stališč uporabnikov lin izvajalcev, saj le na ta način dosežemo cilj samoupravnega dogovarjanja in delegatskega sistema.
NASVIDENJE KOZJANSKO
V petek, 31. avgusta, je bila v brigadirskem naselju »Jože Perčič« v Šentvidu pri Planini zaključena zvezna mladinska delovna akcija »Kozjansko 84«.
Od začetka junija do konca avgusta ise je akcije udeležilo devet mladinskih brigad s 430 brigadirji iz vseh koncev Jugoslavije. Udeleženci ZMDA Kozjansko 84 so delali na področjih občin Šentjur, Sevnica in Laško in so opravili 47.000 norma ur. Vrednost opravljenih del znaša 1,5 milijarde din. Na vseh deloviščih akcije je bilo dobro sodelovanje med brigadirji in domačini. Letošnja akcija je bila še en dokaz dosežkov mladih v borbi za boljši jutri, za skupne cilje napredka in razvoja naše domovine.
G. K.
Program je, vendar ni kadrov
Prav nenavadno se sliši, da se v delovnih organizacijah, kjer imajo dobro zastavljen in obetaven proizvodni program, srečujejo s pomanjkanjem kadrov. 2e nekaj časa se s to problematiko ukvarjajo v POZD Orodje-opre-rna in ni težko ugotoviti, da je zelo vprašljiva realizacija zastavljenega letnega proizvodnega načrta. Prej bi razumeli, da je ob splošno znani nezaposlenosti večji problem, kako zagotoviti dohodkovno in razvojno ustrezne proizvodne programe, iz katerih naj vzniknejo nova delovna mesta. Piscu tega članka ne gre za to, da ugotavljamo določeno situacija, ampak je želja, da se problematika prenese v razreševanje tudi do tistih, ki jim je nadaljnji razvoj te POZD tudi družbena skrb. Tudi zato, ker je ta 19-članski delovni kolektiv sredi razvojne poti, ko se še ni uspel organizacijsko ustaliti ter z vso akcijsko sposobnostjo vključiti v situacijo naših tržnih razmer in zakonitosti. Škoda je, da je prišlo do očitne stagnacije na taknšem organizacijskem področju, ki bi moral biti v sedanjih razmerah najlažje rešljiv!
Kolèktiv torej potrebuje kvalificirane kadre, ki bodo program le realizirali. Škoda je zanemariti pridobljene, z minulim delom, dobre kupce, ki si želijo izdelkov in ne vprašajo za ceno.
Končno je treba Itudi priznati, da smo nekoč tza ta kolektiv dejali, da vidimo v njem perspektivo, predvsem zato, ker.želi delati na višji stopnji tehnološke obdelave — hoče prodajati znanje. Tako je prav tudi danes, zato je takšni delovni sredini, ko zaide v krizo, nujno predvsem s strpnostjo — pomagati.
Če skušam članek zaključiti, ni odveč misel, da je treba stvari čimprej postaviti na pravo mesto. S skupnimi napori je ■treba v kolektivu odpraviti subjektivne slabosti (le-teh ne manjka tudi v drugih OZD), pristopiti k ustreznejšemu pridobivanju ključavničarjev, brusilcev, strugarjev, orodjarjev ter urediti primerne osebne dohodke. Za takšen pristop je potrebna le volja in nekaj časa in videli bomo, kakšno korist si lahko obeta POZD in družba kot celota. Najdražji stroji so tisti, ki so mrtvi kapital v urejenih delovnih prostorih. Zakaj tako prav v tej POZD! Naša želja je, da se stvari premaknejo na bolje, pa čeprav bo marsikdo članek kritiziral, češ da to ni stvar Utripa. Morda?
M. Č.
OSREDNJO KNJ. CELJE
Od tra in tam
V	KS Loka pri Žusmu se je dne 29. 7. 1984 praznoval krajevni praznik »16. JULIJ«. Ob tem praznovanju pa ni bil 'namenu izročen noben nov objekt ali cesta, čeprav so se v delovnem letu 1983 dogovorili in tudi najeli posojilo za delno modernizacijo ceste na Žusmu.
V	tem letu pa so se v KS dogovorili, da vzdržujemo vse krajevne ceste, teh (je 48km. Delo je v teku. Tu moramo povedati, da sami krajani zelo pomagajo gramozirati vaške ceste, t. j. pri razgrnitvi navoženega materiala in čiščenju odvodnih jarkov.
- ♦ -
PONIKVA — 24. in 25. avgusta je bil na Ponikvi nogometni maraton, ki ga je pripravil TVD Partizan. To je množična akcija igranja nogometa cicibanov, pionirjev, mladincev, starejših mladincev in veteranov. Nikoli ne pozabijo na ženske, ki so pri igri deležne velikega občudovanja in aplavza. Ob igranju so tudi družabna srečanja, ki dolgo odmévajo po krajevni skupnosti. Letos je bilo moštvo razdeljeno na Ponikvo in okolico. Rezultat je bil 242:231 za Ponikvo — center. Najboljša strelca sta bila Miro Pospeh s 35 in Janko Šurbek s 34 zadetki.
V torek, 4. septembra so v KS Ponikva odprli makadamsko cesto ki povezuje cesto Ponikva — Lipoglav s cesto Luterje. Delo je izvajalo GG — TOK Šentjur, kateremu gre iskrena zahvala za njegova prizadevanja pri izgradnji in vzdrževanju gozdnih cest.
- ♦ -
PREVORJE IN iKALOBJE — V nedeljo, 26. avgusta, sta obe krajevni skupnosti slavili krajevni praznik. Ob tej priliki so bila podeljena priznanja najbolj aktivnim krajanom. Na Kalobju je bil poleg tega predan svojemu namenu nov stanovanjski objekt z delovnimi prostori krajevne skupnosti in enote PTT (63233). V istih prostorih je bila odprta razstava starih kalobških rokopisov.
- ♦ -
PLANINA — 2. septembra je bila tradicionalna turistična prireditev, na kateri so svoje spretnosti prikazali kmetje, ki so tekmovali v raznih gozdarskih panogah, ter aktiv kmečkih žena, ki so razstavile razne kulinarične dobrote.
- ♦ -
ŠENTJUR — V četrtek, 6. septembra, je bila seja predsedstva OK SZDL, na kateri so razpravljali o gospodarskih gibanjih v prvem polletju ter nalogah SZDL v naslednjem obdobju. Prav tako so spregovorili o zapisu NT o prazniku občine Šentjur, delu turističnih društev in akciji za zavarovanje kmetov v pokojninsko varstvo.
- ♦ -
Po dogovoru s KOP Šentjur in obema KS Šentjur-cen-ter, okolica in Blagovna je bil sprejet sklep, da se določi ura pogrebov na pokopališču Šentjur in sicer: ob delavnikih ob 16.00 uri, ob nedeljah ob 10.00 uri. Vse svečanosti in ceremonial, ki ni vezan na odlok, se mora opraviti pred ali po pogrebu, da bi se mogel vršiti pogreb točno ob 16.00 /oziroma ob 10.00 uri. Sklep je bilo treba sprejeti zaradi racionalnosti časa in odnosa do grobarjev, zastavonoše in govornikov. O tem je treba 'seznaniti svojce ob času prijave smrti. Odlok o pogrebnih svečanostih zajema svečanosti pred mrliško vežico oziroma pred pokopališčem vse do konca pogreba.
Prosimo za razumevanje in sodelovanje pri izvajanju odloka.
Šentjurski portret
FERDO ŽAGER je rojen v Šeščah v Savinjski dolini. Izhaja iz delavske družine — tekstilcev. Osnovno šolo je končal v domačem kraju, nižjo gimnazijo v Žalcu. Po končani šoli leta 1946 se je udeležil mladinske delovne akcije v Pesnici pri Dornavi. Na akciji je ostal dva meseca in med tem časom so ga starši vpisali na učiteljišče. Maturiral je leta 1950.
Njegovo prvo delovno mesto je bilo v Studencu pri Sevnici, poučeval je pol leta, nakar je odšel v Istro v vasico Zazid ter ostal do odhoda v JLA — 1953. Po končanem služenju vojaškega roka je služboval po Kozjanskem, najprej na Brezah nad Laškim, nato se je njegova uči-
teljska pot nadaljevala v Jur-kloštru, Slivnici in na Planini, kjer tudi stalno živi od leta 1962.
Ferdo ŽAGER je povsod, kjer je služboval, pustil sadove svojega dela. Veliko je delal na področju ljubiteljske kulture. Režiral je in igral, bil je aktiven zborovski pevec in dirigent. Ferdo je zelo spreten, dal je veliko amaterski kulturi v kraju, kjer živi. Znan je tudi kot slikar — amater.
V krajevni skupnosti ga poznajo kot enega od najaktivnejših delavcev, prispeval je veliko truda za razvoj kraja. Za svoje zelo aktivno delo je dobil več javnih priznanj in odlikovanj. Ferdo Žager je nosilec odlikovanja Red zaslug za narod, Red vojnih zaslug s srebrnimi meči, bronaste, srebrne in zlate plakete ZRVJ in ZRVS.
Dve mandatni dobi je opravljal dolžnost predsednika občin-ke konference ZRVS. V krajevni skupnosti so mu zaupali vrsto odgovornih dolžnosti. Bil je odbornik, delegat, član sveta KS in sekretar OO ZK. Eno mandatno obdobje je bil predsednik zbora krajevnih skupnosti pri SO Šentjur.
V zadnjih letih je zaposlen pri Skupščini občine Šentjur kot načelnik oddelka za ljudsko obrambo.
Za njegovo izredno plodno in aktivno delo mu je bila ob letošnjem prazniku dodeljena plaketa »18. avgust«.
G.	Kalajdžiski
Z udarniškim delom do igrišč
Člani teniške sekcije so s tremi delovnimi akcijami, ki so bile organizirane v avgustu, že pokazali, da sp trdno odločeni, da začrtane naloge iz programa za leto 1984 izpeljejo v celoti.
Do sedaj je bilo opravljenih 216 udarniških ur od predvidenih 2380, kolikor jih bo potrebno realizirati za izgradnjo igrišč. Do sedaj so bile opravljene sledeče aktivnosti in dela:
—	izdelana je bila vsa potrebna dokumentacija in pridobljeno gradbeno dovoljenje
—	zbrana so bila sredstva za prvo fazo izgradnje v višini
300.000.— din
—	očiščen je bil teren za igrišča in opravljeno planiranje
—	izvršen je bil odvoz odvečne zemlje k novemu vrtcu na Pešnici
—	izkopani so bili prečni kanali za dranažne cevi v dolžini 600 m
—	odstranjena je bila izkopana zemlja
—	nabavljene so drenažne cevi MIDREN V
V mesecu septembru gradbeni odbor načrtuje naslednje aktivnosti:
—	izkop stranskih drenažnih kanalov in kanalov za vodovodno napeljavo za škropljenje igrišč
—	polaganje drenažnih cevi
—	zasutje drenaže s tamponom iz padca
—	dovoz in grodo planiranje le-ša
—	izdaja biltena teniške sekcije za pridobitev sredstev za drugo fazo izgradnje igrišč
V kolikor bo akcija zbiranja sredstev za drugo fazo izgradnje dala predvidene rezultate, bomo še v letošnjem letu skušali teren pokriti s tenisitom in postaviti ograjo, v nasprotnem primeru pa se bo del aktivnosti prenesel na pomlad prihodnjega leta.
Pri poteku sedanjih del smo imeli nekaj težav z vremenom, saj smo morali utrjevanje spodnjega ustroja delati dvakrat.
Vse, ki so pripravljeni pomagati pri izgradnji igrišč, vabimo, da se nam pridružijo v naslednjih akcijah, ki bodo v mesecu septembru.
Za vsako delovno akcijo je obvestilo na plakatih TVD PARTIZAN Šentjur.
Aktivnosti po /5. seji CK ZKJ
Po 13. seji CK ZKJ je tudi naša občinska organizacija ZKS izdelala operativni načrt za vodenje razprav o uresničevanju vodilne vloge ZKJ v družbi in krepitvi njene idejne in akcijske enotnosti.
V ta namen se je sestalo predsedstvo, ki je dalo osnovne usmeritve za sejo komiteja, kjer bo operativni načrt dokončno sprejet. Težišče razprav dajemo seveda OO ZK, zato je s sekretarji organiziran posvet na katerem se bomo dogovorili, kaj poudariti v razpravi, da bo celotna aktivnost v občini enotno zastavljena. Poleg tega pa imamo dogovorjene še specializirane razprave v aktivih komunistov neposrednih proizvajalcev, aktivih komunistov direktorjev OZD in drugih vodilnih delavcev, aktiv mladih komunistov in akti-
ve komunistov v SZDL in sindikatih. Aktivnosti naj bi potekale predvsem v dveh smereh:
—	razprava o samih sklepih 13. seje,
—	aktivnosti v lastnih sredinah, da bomo z njimi dosegli resnične premike zlasti tam, kjer v zadnjem času zaostajamo ali celo nazadujemo.
Dogovorjeno je Itudi, da v teh aktivnostih ne bi polemično razpravljali o vseh problemih današnjega časa, ampak da se predvsem obrnemo vase in ugotovimo, kaj lahko z večjim prizadevanjem, z boljšo politično akcijo sami spremenimo, istočasno pa od centralnega komiteja zahtevamo, da na osnovi sprejetih sklepov učinkoviteje pristopi k razreševanju najbolj aktualnih problemov v tem času.
DO VIZ ŠENTJUR PRI CELJU objavlja
VPIS OTROK V 1. RAZRED OSNOVNE SOLE ZA ŠOLSKO LETO
1985/86
Vpisali bomo otroke, ki bodo do začetka šolskega leta 1985/86 dopolnili šest let in pol (otroci rojeni 1978 in januar, februar 1979).
Na željo staršev bomo vpisali tudi otroke, ki bodo do začetka šolskega leta dopolnili šest let. Zanje bomo ugotavljali zrelost za vstop v osnovno šolo.
Vpisovanje otrok bo
—	Osnovna šola Miloš Zidanšek Dramlje v torek, 2. 10. 1984 od 8. do
13.	ure in od 15. do 16. ure
—	Osnovna šola Blaža Kocena Ponikva v sredo, 3. 10. 1984 od 8. do
13.	ure lin od 15. do 16. ure in v petek, 5. 10. 1984 od 8. do 13. ure
—	Osnovna šola Kozjanski odred Planina v četrtek, 4. 10. 1984 od 8. do 12. ure in od 14. do 16. ure
—	v Osnovni šoli Dobje v petek, 5. 10. 1984 od 8. do 12. ure
—	v OŠ Pranja Vrunča Slivnica pri Celju v torek, 2. 10. 1984 od
8.	do 12. ure in od 14. do 16. ure
—	v OŠ Loka v sredo, 3. 10. 1984 od 8. do 10. ure
—	v OŠ Prevorje v ponedeljek, 8. 10. 1984 od 8. do 10. ure
—	v OŠ Pranja Malgaja Šentjur pri Celju (tudi za otroke, ki bodo hodili v OŠ Blagovna) v torek, 2. 10. 1984 od 8. do 13. ure, v sredo, 3. 10. 1984 od 8. do 13. ure, v četrtek, 4. 10. 1984 od 8. do 13. ure in od 14. do 18. ure
—	v OŠ Kaiobje v petek, 5. 10. 1984 od 8. do 10. ure.
K vpisu prinesite otrokov rojstni list in njegovo matično številko občana.
Obisk naših zdomcev
STARSI IZ OFFENBACHA IN FRANKFURTA V ŠENTJURJU V
V nedeljo, 29. julija 1984, smo se zbrali starši učencev slovenske dopolnilne šole iz Offenbacha in Frankfurta v Šentjurju, kamor se bodo vračale prav kmalu naše družine tega okoliša. To leto se je srečanja udeležilo največje število, saj ni manjkal nihče in nikogar ta dan ni zadrževalo delo ob svojem . še nedokončanem domu. Ta dan je bil naš, namenjen skupnemu ogledu Šentjurja in srečanju s prijatelji, znanci in sosedi, med katere se bomo po delu v tujini zopet vključili.
Med prvimi sta nam stisnila roke in izrekla dobrodošlico v domačih krajih tov. Ivan Straže v imenu planincev in tov. Jernej Borovnik — predsednik krajevne organizacije ZB, pridružili pa se jima je tov. Jože Zupanc — član predsedstva OK ZSMS Šentjur.
Povabili so nas na ogled mu-
zeja skladateljev Ipavcev. Vestna kustosija nam je zanimivo opisala življenje vseh treh mojstrov Sentjurčanov, ki so ne le svoje, temveč tudi ime Šentjurja ponesli s čudovito glasbo širom po svetu.
Med potjo na Resevno smo se oglasili pri družini Bosnar, ki nas je žejne pa tudi lačne pogostila kot rodne brate, da smo lažje in dobre volje nadaljevali pot proti Resevni.
Resevna nad Šentjurjem s svojim spomenikom, kamor sta v imenu zbranih položila cvetje Ivan in Marica Ojsteršek, je priča bojev in podarjenih življenj za svobodo domovine. Našim mladim družinam in učencem slovenskih dopolnilnih šol je obisk krajev, ki so bili žrtvenik svobodi, dragocen prispevek k narodnostni vzgoji. Tovariš Jernej Borovnik nam je dogodke ob izteku II. svetovne vojne osvetlil tako, kot jib lahko le tisti, ki je
še danes daje svoje moči v do bro našega slovenskega naroda.
Po sveže zelenem gozdu, ki je nudil našim mladim zdomcem jagode, maline in borovnice, smo prispeli do doma. Na pročelju sta viseli planinska in slovenska zastava, simbol našega naroda in priznanje šentjurskim planincem z zagotovilom, da nas prav ta zastava združuje v tujini v šoli in na mnogih slovenskih prireditvah našega kulturnega društva Sava.
Sledil je kulturni program šentjurske mladine s pevcem Martinom Špolerjem in pozdrav učencev in staršev Offenbacha in Frankfurta. V zahvalo za topel in prisrčen sprejem smo poklonili planincem plaketo gradu mesta Offenbach s priporočilom, da
se še kdaj zberemo. Srečanje s planinci, tovarišem Borovnikom in mladino Šentjurja nas v vsem vzpodbuja, da se bomo vrnili med dobre domače ljudi. Ob pesmi in Jožetovih vižah smo se pozno zvečer razhajali.
V mislih pa nam bo ostala nerešena želja in potreba po srečanju naših učencev z učenci ali vsaj predstavniki pionirske organizacije na šoli Franja Malgaja v Šentjurju. Dovolj bi bil en sam otrok, en sam pedagoški delavec, ki bi nam odklenil vrata šole, kamor se letos vrača Andreja Ju-rin, za njo prav kmalu Ivo in Zdenka, Toni, Metka ...
Dragica Nunčič — Turk učiteljica slov. dopol. pouka v Frankfurtu in Offenbachu
Občinska knjižnjica
Občinska knjižnica v Šentjurju deluje od leta 198Q V novih prostorih v ulici Dušana Kvedra 16 to je v prostorih, kjer je imela prej svoj sedež Ljubljanska banka.
Do nadaljnjega ima knjižnica uradne ure v:
ponedeljek	od	11.	—	19.	ure
sreda	od	7.	—	17.	ure
petek	od	11.	—	19.	ure
Torek in četrtek	sta	rezervira-
na za notranjo obdelavo in torej v tem času obiskovalcev oz. bralcev ne sprejemamo. Vzrok za skrajšani delovni čas je v tem, ker je ena delavka na porodniškem dopustu, druga pa je odsotna zaradi bolezni. Ta čas je zaposlen samo en delavec za določen čas, od 1. do 17. avgusta pa sta bili na počitniški praksi dve praktikantki.
V letošnjem letu, torej od 1. 1. do 31. 7., je imela knjižnica 6506 obiskovalcev, izposojenih pa je bilo 13997 knjig.
Z nabavo novih knjig imamo težave, saj knjižne novosti ne .prihajajo redno na tržišče. Kljub temu smo v letošnjem letu do 31. 7. nabavili 610 novih knjig in imamo trenutno skupaj 16090 knjig.
Zaradi boljše obveščenosti naj naštejem nekaj knjižnih novosti, ki jih lahko najdete na policah naše knjižnice:
C. Lappiere: Peti jezdec M. Fattah: Kristijana E. Vreg: Podeželska zdravnica C. McCollough: Drugo ime za ljubezen
M. Soldati: Ameriška nevesta C. Evans: Računalniški izziv I. Korkar: Umiranje na obroke I. Šaver: Lov na metulje I. Čadež: Beračeva zgodba Jadranje na deski Teniške legende
Trudimo se da bi bila na razpolago čimvečja izbira knjig, k temu pa lahko pripomorete tudi vi, bralci, z rednim vračanjem izposojenih knjig.
Tovarna kovinskih izdelkov in opreme »ALPOS« Šentjur pri Celju na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja TOZD OPREMA z dne 31. 8. 1984
OBJAVLJA
prosta dela in naloge:
1.	AVTOGENO VARJENJE POLIZDELKOV — 2 delavca
2.	ZAHTEVNA KLJUČAVNIČARSKA DELA — 1 delavec
3.	Čistilna dela v proizvodnji	— i delavec
POGOJI:
Pod 1 : Priučeni varilec, 1 leto delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah
Pod 2: Kovinar s poklicno šolo, 4 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah
Pod 3: Čistilec, 1 leto delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah.
Delo se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema DO »ALPOS«, Kadrovska služba, 8 dni od dneva objave.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po zaključku zbiranja prijav.
»ALPOS« ŠENTJUR PRI CELJU
V tej številki Utripa vam predstavljamo letošnje prejemnike najvišjega občinskega priznanja »Plaketa 18. avgust« in »Priznanje 18. avgust«. Občinska priznanja so bila pod el ej ena na svečanosti ob praznovanju občinskega praznika, 19. 8. 1984 na Planini pri Sevnici.
PRIZNANJE »18. AVGUST« — so prejeli naslednji posamezniki in organizacije:
VOJNA POŠTA 4680 — CELJE:
Pripadniki V. P. 4680 — CELJE so opravljali v letošnjem letu zahtevna zemeljska dela na delovišču vodovoda KASPEL — DOBJE. Enota je 'bila izredno dobro strojno opremljena in organizirana. V krajevni skupnosti DOBJE so se .povezali z domačini in se zelo dobro vklap-ljali v življenje v krajevni skupnosti. Na delovišču vodovoda so ves čas sodelovali z mladinskimi delovnimi brigadami in opravljali dela v glavnem na skupnem delovišču. Na ta način .se je dokazalo, da je sodelovanje med brigadirji in pripadniki JNA lahko zelo uspešno in da tudi takšna oblika sodelovaftja krepi odnose med narodi 'in narodnostmi. Rezultati, ki jih je enota dosegla, so bili na zavidljivi ravni in zagotavljajo, da bo zaradi teh uspehov krajevna skupnost DOBJE kmalu dobila zdravo pitno vodo. V enoti je vladalo tovarištvo med starešinami in vojaki in vse je vodilo k edinemu cilju, da se čimprej izkoplje šest kilometrska trasa za vodovod.
Anton KOLAR — kmetovalec iz DRAMELJ:
Tovariš KOLAR je eden izmed mnogih absolventov šole za kmetovalce in kmetovalke — gospodinje ŠENTJUR, ki se je po končanem šolanju zaposlil doma na kmetiji. Uredil je vzorno kmetijo, veliko pa je pripomogel, da sta z očetom začela s tržno proizvodnjo. Tako je njihova kmetija postala trden kooperant, z veliko oddajo mleka, piščancev — brojlerjev in sladkorne pese. K temu pa je nedvomno pripomogel tudi tovariš Kolar s svojimi, času prilagojenimi pogledi na kmetijstvo in ustreznim strokovnim znanjem.
Veliko svojega časa pa je posvetil delu v aktivu mladih zadružnikov v Dramljah, katerega je nekaj let uspešno vodil in v katerem je še sedaj zelo aktiven. Prav tako je veliko pomagal pni delu društva absulven-tov šole za kmetovalce, še posebno na področju Dramelj in 'Ponikve.
Zinka MAUER — iz osnovne šole »Franjo Vrunč« — SLIVNICA:
Tovarišica MAUER Zinka je zaposlena kot učiteljica na OŠ »Franjo Vrunč« GORICA pri Slivnici. V svojem kolektivu je znana kot dobra in uspešna pedagoginja in dobra sodelavka. Poleg obveznosti, katere ji nalaga poklic učiteljice, je vseskozi aktivna v samoupravnem in političnem življenju, tako v okviru TOZD kot širše.
S svojim aktivnim delom v zadnjih 20 letih je veliko prispe-
vala k samoupravnemu delovanju učiteljev na OŠ Slivnica kot tudi v okviru DO — VIZ, še posebno v povezanosti šole s krajani. Tako so ji bile zaupane mnoge odgovorne dolžnosti, med drugim je bila dve mandatni dobi delegatka DPZ občinske skupščine, članica predsedstva OS ZSS, predsednica izvršnega odbora sveta VIZ in vodja delegacije za ZZD občinske skupščine. Vse zaupane dolžnosti je odgovorno in uspešno opravljala.
Leopold ŠKORJANC — iz KS ŠENTJUR:
Tovariš (ŠKORJANC je znan kot dolgoletni organizator in animator na področju telesne kulture v naši občini. Njegov prispevek k uveljavljanju množičnosti na tem področju je velik, saj je kot predsednik izvršnega odbora skupščine TTKS vedno vztrajal da se različne dejavno sti čimbolj smotrno povežejo in da v njih sodeluje najširši krog občanov. Veliko svojega časa in znanja je namenil tudi izgradnji športnih objektov v občini in vzdrževanju že zgrajenih.
Predvsem pa se vseskozi zavzema, da se gradi smotrno in da so vse krajevne skupnosti enakopravno zastopane. Sedaj uspešno nadaljuje začeto delo kot predsednik skupščine telesno kulturne skupnosti občine Šentjur.
Aktivno pa sodeluje tudi v (samoupravnem delu uličnega odbora in krajevne skupnosti Šentjur — center.
Anton KOŽELJ, st. — samostojni obrtnik iz Šentjurja:
Tovariš KOŽELJ je začel s samostojno obrtno dejavnostjo leta 1963, V okviru njegove dejavnosti je potrebno poudariti, da je vedno .strmel za lastno konstruiranje, še posebno pa je uspel s konstrukcijo kotlov, za kar je dobil na raznih sejmih in razstavah vrsto priznanj. V svoji delavnici, v kateri povprečno zaposluje šest delavcev, je v teh letih usposobil vrsto učencev, ki so znanii kot dobri in sposobni delavci.
Poleg gospodarskega je velikega pomena tudi njegovo udejstvovanje na drugih področjih, še posebno v okviru obrtnega združenja Šentjur. V delu tega združenja je' aktiven iže vse od njegove ustanovitve, saj je bil med tistimi, obrtniki, ki so največ pripomogli k ustanovitvi združenja.
TVD »PARTIZAN«
— DRAMLJE:
Društvo je bilo ustanovljeno pred tremi leti in je kljub kratkemu delovanju eno izmed najaktivnejših društev TVD v občini. V društvuso razvili vrsto dejavnosti, predvsem pa so uspeli v razne rekreativne oblike vključiti širok krog prebivalcev Dramelj. Tako je v razne dejavnosti redno vključenih preko 100 članov, kar glede na velikost kraja ni 'malo. V tem kratkem obdobju pa so se uspeli uveljaviti kot dobri organizatorji v širšem prostoru in so njihova tekmovanja vedno dobro obiskana.
To društvo pa odlikuje še eno ravnanje. Večino denarja za dejavnost predvsem pa urejanje
Praznovali smo na Planini
Gosti na proslavi občinskega praznika
v,.	v-'.	■
PLEMENITO PRIZADEVANJE ZA LEPOTO
Tako je napisal v knjigo vtisov eden izmed številnih obiskovalcev razstave likovnih amaterjev, katere Otvoritev je bila v soboto, 18. 8. 1984 v avli osnovne šole Planina. Razstavljali so: Senica Dragica, Vodeb Jože, Jezernik Marko, Podovac Dragan, Šalej Rudi, Vodeb Rafko in Šo-ster Janko. Večina slikarjev se je prvič predstavila šentjurskim občanom. Razstavljena deda si je ogledalo veliko število obiskovalcev ki so pohvalili zamisel in izvedbo razstave slikarjem amaterjem ter organizatorjem OK

SZDL Šentjur in ZKO Šentjur pa dali vzpodbudo za nadaljnje delo.
V knjigi vtisov smo med drugim lahko mebrali:
»Čestitam vsem slikarjem amaterjem za razstavljena dela in jim želim še mnogo uspehov in zadovoljstva. Še posebej pa čestitam tudi vsem organizatorjem, saj bo razstava brez dvoma velika vzpodbuda razstavi j alcem in pomembna za nadaljnji razmah amaterskega slikarstva. Res lepa obogatitev praznika občine in 40-letnice osvoboditve Planine.
Sergej Kraigher Lidija Sent j ure
V Šentvidu so uprizorili igro „MATT
športnega igrišča pridobijo z udarniškim delom v okviru svoje krajevne skupnosti. Tako so v letošnjem letu preuredili igrišče. S tem iSO tudi prispevali k cenejši izvedbi nekaterih komunalnih del v krajevni skupnosti.
PLAKETI »18. AVGUSTA« sta prejela:
ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA »TAJFUN« PLANINA PRI SEVNICI:
Začetki dela današnje OZD »TAJFUN« segajo v leto 1967, ko sta brata Špan zaposlila prve delavce v svoji obrtni delavnici. V letu 1974 sta skupaj z (zapo-poslenimi ustanovila prvo pogodbeno organizacijo združenega dela pri nas.
Število delavcev se je hitro povečevalo prav tako se je širil proizvodni program in v letu 1980 je POZD prerastel v enovito organizacijo združenega dela. Danes je v »TAJFUN-u« zaposlenih 130 delavcev — pretežno domačinov.
Od skromnih začetkov je OZD »TJFUN« postal eden izmed nosilcev gospodarskega razvoja občine. S svojo politiko razvoja ta delovna organizacija zagotavlja tudi v bodoče zaposlitev nove delavne sile, kar pomeni veliko za domačine same, posredno pa tudi za bodoči razvoj KS PLANINA. Poudariti je treba tudi, da je v tej OZD na visokem nivoju inventivna dejavnost, kar vsekakor tudi prispeva k uspešnemu poslovanju.
OZD »TAJFUN« pa veliko pomeni tudi iza samo krajevno skupnost. Vsa leta s finančnimi sredstvi sodeluje pri razreševanju raznih problemov v krajevni skupnosti in podpira dejavnost domačih društev. Njihovi delavci pa se aktivno vključujejo v samoupravno lin družbeno politično delo krajevne skupnosti in opravljajo mnoge odgovorne dolžnosti v organih krajevne skupnosti.
Nenazadnje je treba poudariti, da so v OZD »TAJFUN« razvili dobro samoupravno delovtnje in dosegli visoko stopnjo medsebojne povezanosti med tovarno in krajevno skupnostjo.
FERDO ŽAGER — PLANINA pri Sevnici:
Tovariš ŽAGER jekot pedagog in družbeno politični delavec delovnim ljudem in občanom naše občine dobro znan. Na PLANINO se je preselil leta 1963, kjer je prevzel dolžnost ravnatelja osnovne šole. Od leta 1963 do 1977 je razvoj osnovne šole PLANINA pri Sevnici tesno povezan z imenom tovariša Ža-gerja. Njegovi sovaščani cenijo njegov osebni prispevek k izboljšanju pogojev šolanja, kvaliteti pouka na tej šoli, predvsem pa to, da se je ogromno angažiral, da je PLANINA leta 1972 dobila novo, moderno šolsko poslopje s pripadajočimi objekti. V svoji aktivnosti pa se ni zaprl le v šolski krog. S svojo odprtostjo in zagnanostjo se je takoj po prihodu vključil v življenje in delo krajanov na PLANINI. Vseskozi je bil in je jše vedno med najbolj vidnimi aktivisti v tej krajevni skupnosti. Veliko je prispe-
val tudi pri prosvetno — kulturnem delovanju krajanov, saj je med ustanovitelji ali pa aktivnimi člani raznih društev na PLANINI.
Tak je ostal tudi potem, ko je prevzel dolžnost načelnika upravnega organa za ljudsko obrambo pri Skupščini občine. Z eno besedo, ostal je še naprej aktiven in večino prostega časa nameni delu v krajevni skupnosti, bodisi kot sekretar OO ZK, član sveta KS, vodja delegacije za zbor KS ali kot kulturni animator in še bi lahko naštevali. Najpreprosteje lahko povemo, da je tovariš ŽAGER Ferdo neločljivo povezan s krajevno skupnostjo, njenimi pridobitvami v zadnjih 20 letih lin da je med svojimi sodelavci in krajani PLANINE zaradi vsega tega cenjen.
Predsedstvo občinske skupščine, je skladno z določili odloka podelila izredno štiri plakete in sicer:
KIRURŠKI SKUPINI dr. Radiča
—	bolnica NOVA GRADIŠKA:
—	za izredno požrtvovalno, humano in skrbno prizadevanje pri medicinski oskrbi naših mladincev, ki so doživeli prometno nesrečo pri NOVI GRADIŠKI!
in poslovnim partnerjem DO »ALPOS« iz POLJSKE:
—	ob obnovitvi 10-letnega protokola o medsebojnem poslovnem sodelovanju!
Na svečani seji zborov občinske skupščine je 15 učencev osnovnih šol iz naše občine dobilo posebno občinsko priznanje s knjižno nagrado za dosežene učne uspehe in izvenšolsko dejavnost.
ODLIKOVANJA
Na svečanosti na Planini _ je predsednik občinske skupščine izročil 14 občanom državna odlikovanja, s katerimi jih je za zasluge pri razvoju naše samoupravne socialistične družbe odlikovalo predsedstvo SFRJ. Odlikovani so bili:
Z MEDALJO DELA
—	tovariš Anton GAJŠEK
—	tovariš Edvard KOPRIVC
z MEDALJO ZASLUG ZA NAROD
—	tovariš Jakob PISANEC
—	tovariš Ivo SALOBIR, ml.!
z REDOM DELA S SREBRNIM VENCEM naslednji tovariši in tovarišici :
—	Marjan SKALE
—	Janez KOŠAK
—	Nevenka CMAK
—	Slava KOVAČIČ
—	Vili ZATLER
—	Vinko ŽLENDER
—	Stanko ZUPANC
z REDOM ZASLUG ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO
—	tovarišica Frančiška DRAME
—	tovariš Franc CERKVENIK
—	tovariš Slavko PODPLATAN
V okviru praznovanja občinskega praznika so prizadevni člani Kulturno-prosvetnega društva Šentvid pri Planini pripravili enodejanko Mileta Klopčiča »Mati«. Številni obiskovalci so toplo pozdravili vse nastopajoče, še posebej pa Berto Škoberne — režiserko in igralko, ki je tudi »duša« gledališke skupine iz Šentvida. Gledalce pa je ganila tudi doživeta interpretacija Jožice Romih v vlogi matere.
Turizem v naši
Vse pogostejše razpravljanje o turizmu v sredstvih javnega obveščanja je očitno tudi v naši občini zasadilo seme, ki kot kaže počasi, a zanesljivo kali. Različni organi vse pogosteje razpravljajo o vprašanju turistične ponudbe v občini in pri tem o možnostih razvoja na tem področju. Žal moramo ugotoviti, da o teh vprašanjih še [najmanj razmišljajo tisti, ki se ali bi se morali s turizmom poklicno ukvarjati in od katerih pričakujemo že dlje časa, da bodo tudi kaj konkretnega storili.
Ob naravnih danostih ki jih imamo v naši občini so razumljiva hotenja amaterskih turističnih delavcev, posameznih krajevnih skupnosti in tudi odgovornih občinskih organov, da izdelamo koncept razvojnih možnosti turizma na našem področju. Zato z zanimanjem pričakujemo septembersko sejo zborov občinske skupščine, ko bodo razpravljali o teh vprašanjih.
V pripravah ina to sejo so stekle nekatere aktivnosti, ki naj bi prispevale k čimbolj konkretni in vsebinski /azpravi. To je še toliko pomembnejše, ker bo razprava potekala v času, ko pripravljamo nove plane za naslednje srednjeročno obdobje. Tako je Izvršni svet občinske skupščine skupaj s komitejem za družbeno planiranje organiziral v mesecu juliju posvetovanje s predstavniki turističnih društev v občini, obrtnega združenja in z ribiči. Na tem posvetovanju so bile izrečene mnoge kritične ocene in koristne pobude, ki so pomenile osnovo za razpravo na seji izvršnega sveta. Le-ta je že predložil skupščini gradivo, ki po svoji vsebini podaja oceno gostinske in turistične ponudbe v občini in predlog smernic za razvoj turistične dejavnosti v občini. Zasnovano je tako, da bi delegate vzpodbudilo k ustvarjalni in kritični razpravi.
Da bi v prazpravo vključili najširši krog občanov in delovnih ljudi objavljamo skrajšani povzetek tega gradiva. VSE BRALCE POZIVAMO, DA SE VKLJUČIJO V RAZPRAVO IN DA PREKO SVOJIH DELEGACIJ SVOJA MNENJA, POBUDE IN PREDLOGE POSREDUJEJO NA ZASEDANJU ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE, KI BO KONEC SEPTEMBRA.
OCENA STANJA
1)	Ugotavlja se, da je edina družbena organizacija s področja gostinstva in turizma na ob-
Vsak amaterski kulturni delavec ve, koliko odpovedovanja in prizadevanja je treba, da se izvede takšna predstava. Veseli smo, da člani KPD uspešno nadaljujejo tradicijo amaterskega gledališča v Šentvidu in upamo, da bomo zopet kmalu prisostvovali novi uprizoritvi.
Torej, vidimo se na naslednji primieri !
občim
močju naše občine TOZD Gostinstvo in turizem v okviru MERX Celje ni odigrala osnovne funkcije, katere smo od nje pričakovali, t. j. da ibi bil ta TOZD nosilec razvoja gostinsko-turisti-čne ponudbe.
2)	Obstoječa turistična društva v Šentjurju, Slivnici in na Planini delujejo skladno z začrtanimi programi dela, pri čemer največ pozornosti posvečajo razvoju hortikulture in prizadevanju za popestritev gostinske ponudbe.
3)	Z nekaterimi poskusi se je začel počasi razvijati kmečki turizem, vendar so možnosti, ki so še neizkoriščene, velike.
4)	Obseg naravnih, kulturnozgodovinskih znamenitosti je v naši občini tolikšna, da bi z ustreznim pristopom lahko v kratkem obdobju te možnosti izkoristili in pristopili k temeljitem planiranju turisične ponudbe na osnovi teh danosti.
PREDLOG KRATKOROČNIH USMERITEV
1)	Turistična društva naj okrepijo sodelovanje z nosilci samostojne gostinske dejavnosti, da bi le-ti razširili svojo ponudbo z ostalimi kapacitetami. Sobe za turiste bi morali odpreti tudi pri drugih krajanih, da bi obiskovalcem omogočili bivanje v kraju tudii po več dni (n. pr. v Slivnici zaradi jezera).
2)	Turistična društva naj poskrbijo za realizacijo svojih programov za leto 1984 in vodijo svojo aktivnost v itej smeri, da bi nekatere prireditve postale tradicionalne (n. pr. turistična prireditev na Planini, ki je povezana s tekmovanjem žagarjev, ob slivniškem jezeru ribiška tekmovanja, tekmovanja deskarjev, v samem Šentjurju pa organizirati letno turistično — kulturno prireditev povezano s tradicionalno prireditvijo »Ipavčevi dnevi«)
3)	Na področju (kratkoročnih investicijskih posegov je potrebno realizirati postavitev brunarice na Planini in postavitev ustreznega objekta ob Slivniškem jezeru kjer bi prodajali razglednice spominke ribiške karte in dajali informacije o naravnih, kulturnih in zgodovinskih znamenitostih, ki si jih je možno na območju občine Šentjur ogledati. Turistično društvo Šentjur naj pristopi k adaptaciji stare »cvetličarne« v Šentjurju, kjer naj bi bil sedež tega društva.
(nadaljevanje na 6. strani)
(nadaljevanje s 5. strani)
4)	V sodelovanju z OK SZDL se naj pristopi k ustanovitvi turističnih društev v Dramljah in na Ponikvi in k ustanovitvi občinske turistične zveze. Nosilec za ustanovitev zneze bo turistično društvo Šentjur, ki bo ustanovitev zveze povezalo z razstavo gostinske ponudbe zasebnih gostincev in predstavitvijo druge turistične ponudbe v občini.
5)	Pri kmetijskem kombinatu — TOK Šentjur se preveri ali bodo vodili akcijo za razvoj turizma na posameznih kmetijah. Če ni interesa se išče drugega nosilca, ki bo kmete anemiral in strokovno vodil za to dejavnost. V tej zvezi se predlaga, da bi se kmečki turizem razvijal v (tistih predelih občine, kjer so kmetje, ki lahko obiskovalcem nudijo vso oskrbo z lastnimi pridelki.
6)	Izvršni svet se bo v okviru dogovorjene razvojne - -ditike zavzemal za razširitev gostinske ponudbe s toplo hrano, manj pa bo v bodoče dajal soglasja za odpiranje »-bifejev«, razen seveda na področju, kjer gostinskih obratov sploh ni.
7)	Da bi zagotovili široko informiranost p gostinski in turistični ponudbi ter prireditvah bo komite za družbeno planiranje v tej sezoni vsak tednen zbiral podatke o prireditvah, ki se bodo odvijale v posameznih krajih. Podatke bodo pošiljala posamezna turistična društva in drugi organizatorji, komite pa bo zagotovil objavo na Radiu Celje in Šmarje in v .Novem tedniku. K informiranosti sodi tudi predstavitev posameznega kraja s prospekti, zato bo Ribiška družina Voglajna izdala v letošnjem letu prospekt o Slivniškem jezeru, Obrtno združenje Šentjur pa bo poskrbelo za ponatis brošure,
(MLADA GENERACIJA BOLJ FRONTNO)
ZSMS ne more imeti nobenih drugih interesov, kot so interesi mladih. Naj se mladi organizirajo formalno kot osnovna organizacija, klub, aktiv ZSMS itd., ali pa naj delujejo spontano, se iz tega izražajo najširši interesi mladega človeka na socialistični samoupravni osnovi. Zato morajo organizacije ZSMS svojo aktivnost podrejati tem interesom. Vzgojna funkcija ZSMS pa je ravno v tem, da organizira mlade delavce, kmete, dijake in študente ter omogoča, da si sami kreirajo svoj lastni položaj ter usposabljajo za to, da bi omogočili njihov zavestni boj za odpravljanje obstoječih razmer, za katere nekateri trdijo, da so najboljše.
Da pa bi vse formalne in spontane interese lahko zastopali, poenotili ali uskladili, moramo ustvariti skupno fronto. Ta fronta bi morala biti ZSMS, ki ustvarja perspektivo z demokratičnim, konstruktivnim in argumentiranim dialogom, ki daje alternativo, tako pa se odpira skupna pot k cilju. Številne so naloge za ustvarjanje tega cilja. To pa ni le delovno mesto, Sti-
ki predstavlja gostinsko ponudbo in je bila izdana ob 5. obletnici obstoja tega združenja.
DOLGOROČNE USMERITVE
1)	Pristopi ;se k temeljiti proučitvi uredniškega načrta Slivniškega jezera, ki naj se ne bi koristilo samo za ribiški turizem, ampak se izdela ocena, ali je to jezero primerno tudi za plavalni šport oz. druge vodne športe. V zvezi is tem se prouči tudi možnost urbanizacije Drobinskega zlasti v smislu razvoja kmečkega turizma.
2)	Območje Pianine predvsem gradu, cerkve Sv. Križa s kapelami in freskami ter Gradišče z izkopaninami, kakor tudi Loka z žusemskim gradom se oceni z vidika zgodovinsko - umetniške vrednosti. Pri teh objektih je potrebno voditi tudi stalno skrb za obnovitev in ohranitev.
3)	Lovski domovi bi morali v bodoče biti bolj izkoriščeni za razvoj lovskega turizftia in tudi za druge obiskovalce. Bolj organizirano je potrebno koristiti tudi postojanko na Resevni, vsi objekti pa se morajo predvideno opremiti z odgovarjajočo in-fratstrukturo.
4)	Na področju vinogradniških predelov Dramlje in Ponikve se prouči možnost organizirane prodaje vin pri kmetih (v okviru turistične ponudbe). •
5)	Z ribiško družino Celje, ki ima v upravljanju ribnike v KS Blagovna, se je potrebno dogovoriti, da se vsaj eden izmed ribnikov nameni in razporedi za športni ribolov.
6)	Kulturna skupnost naj ponovno oživi akcijo za odkup Ipavčeve hiše predvsem tudi zato, da se ohranijo Plečnikova dela, ki so vgrajena v (ta objekt in okolico.
M. K.
pendija, študij, kmetija, družina, itd., ampak se cilj mladih imenuje »naša prihodnost«. Ce pa bo ta prihodnost srečna ali ne, je odvisno od tega, koliko bomo v ustvarjanju le-te sodelovali tudi sami. Seveda pa mladini nihče ne bo ničesar poklonili. Svojo mesto v družbi si moramo izbori® sami.
Mnogi si vzgojno funkcijo ZSMS predstavljajo tako, da naj bi bila to organizacija, ki bo množico mladih postavila v položaj »učenci, ki se bodo učili samoupravnega, družbenopolitičnega dela in delovnih navad«. Samoupravljali in enakopravno sodelovali v družbenopolitičnem življenju pa naj bi »pozneje ko bodo starejši«.
To dokazuje trditev nekaterih posameznikov v eni izmed naših KS, kjer pravijo, da je mladina pri njih aktivna v društvih, v mladinskih organizacijah pa ne. Najbrž že razmišljajo o njeni ukinitvi. V takšni vlogi pa bomo ostali tako dolgo, dokler ne bomo pokazali, da nismo društvo za organiziranje proslav in športnih tekmovanj in bomo s tem vodili dvotimost aktivnosti v eni sredini oz. da nismo le servisna organizacija za komunalne zadeve, trošenje letakov
itd. Te aktivnosti bomo organizirali tam, kjer takšnih organizacij, ki so (specializirane za te dejavnosti, ni, oziroma bomo dali pobudo in sodelovali pri njihovi ustanovitvi, v kolikor je to v interesu mladih. Kot družbenopolitična organizacija pa moramo z društvi (kot našimi kolektivnimi člani), ki vključujejo mlade, navezati stike zato, da bomo poznali interes, želje in potrebe tudi teh 'mladincev, ki jih moramo zastopati v SZDL, sindikatu, vaški skupnosti, DS, zboru delavcev, itd. Naši mladinci niso le kulturniki, športniki, gasilci, mladi tehniki, itd., ampak tudi' različne neformalne skupine, ki jih (imenujemo kar »klape«. Njihov prostor je resda v prostem času največkrat gostilna, vendar zato mli razloga, da ne bi prisluhnili tudi njihovim stališčem in mnenjem. Pa ni pomembno ali so to dijaki, študentje, delavci ali kmetje. Še posebej bi jim morali prisluhniti.
Pogostokrat se stališča ali celo zahteve mladih ne upoštevajo, češ da se moramo veliko tega še naučiti, da bomo »razumeli za kaj dejansko gre«. To nas potiska v neenakopravni položaj. Najbolj »glasne« pa vedno doleti sankcija. K temu prav gotovo dodatno prispevajo še slabše sposohnosti za komuniciranje, predvsem pa filozofiranje, strah pred javnim nastopanjem, slabše poznavanje zgodovine nekega
primera, itd., ali pa tudi sami načini in sredstva za posredovanje informacij, na katere vplivajo tudi tisti, ki imajo nad temi sredstvi neformalno oblast.
Ali je potem še sploh čudno, da se mladi v manjši meri, kot bi se lahko ali pa se sploh ne angažirajo pri obravnavi določenega problema, ki bo zanje kratkoročno in dolgoročno izredno pomemben, npr. zaposlovanje, dedovanje kmetij, stanovanjska izgradnja ipd. Vse to bi lahko strnilo v dolgoročnejši program kakšne DO, KS, ali pa celo dolgoročni program razvoja občine Šentjur. Ali smo mladi na teh področjih že kaj poskušali narediti? Ce nismo, bomo morali tudi sebi v bodoče pripisovati del odgovornosti, za eventuelno nezaželen položaj, v katerem se bomo znašli. Mogoče pa je marsikomu tako še bolj prav, kajti bolj ko bo oslabljena in razbita fronta mladine na dvotirno organiziranje proslav in drugih manifestacij, (čeprav si upam trditi, da so mladinske najbolj množične — Rdeči Boogie, štafeta, itd., mogoče ravno zaradi tega, ker prisluhnemo alternativam mladih), manj bo prihajalo do dejanskega boja za spreminjanje takšnih razmer, v katerih bodo posamezniki v imenu množice ljudi uresničevali osebne interese.-Kako bolgo bomo še to dopuščali za ceno »naše prihodnosti«?
Jože Artnak
IZLET V NEZNANO
V sredo smo se zbrali pred občino Šentjur. Šli smo v neznano.
Ob 9. uri smo prišli na avtobus in se odpeljali na Slivniško jezero. Kmalu smo prišli do brane. Po strmi in nevarni poti smo šli proti ribiškemu domu. Posedli smo se na klopi in pojedli malico, ki smo jo prinesli s sabo. Potem smo se malo igrali in kmalu imeli zopet malico.
Potem smo imeli tekmovanja Lezli smo pod vrvjo, se žogali, peli in se tepli z vrečami, polnimi slame.
Medtem so naši vodiči poskrbeli za dobro kosilo. Mi pa nismo pozabili na ribe, ki smo jih nahranili z ostanki kruha
Lepo je bilo in ta dan mi bo ostal v spominu kot eden najlepših dni mojih letošnjih počitnic.
Katja Uršič.— 9 let
KAJ PA Ml MLADI?
Za dežjem vedno posije sonce KOLESARSKI MARATON
•.. sonca smo si najbolj želeli vsi, ki smo se 8. avgusta v letošnjih počitnicah z 38-otroki odpravili na IZLET V NEZNANO... in tokrat je res posijalo sonce!
Za IZLET V NEZNANO smo se odločili za zelo zanimivo turistično točko SLIVNIŠKO JEZERO. Ugotovili smo, da še veliko otrok sploh ni obiskalo |tega čudovitega predela naše občine. Je že tako, da se tudi jni starši raje odločamo za izlete, v druge občine, republike... preden razkrijemo otrokom in sebi lepote domačih krajev.
Skupno je bilo prijavljenih 53 otrok, vendar se vsi izlelta niso udeležili; mogoče zaradi slabega vremena ali pa zato, ker nam starši še ne zaupajo dovolj. Veliko je bilo tudi takšnih, ki so želeli na izlet s svojimi starši in za vse te moramo dati pojasnilo, da smo s tem, ko smo organizirali izlet, predvsem želeli razbremeniti starše in otrokom popestriti počitnice, kajti vse preveč se opaža, da so otroci med počitnicami prepuščeni sebi in ulici.
Ta dan smo preživeli z otroki zelo različnih starosti, od 6. do
15.	leta, in priznati moramo, da nas je bilo kar malo strah, če bomo lahko obvladali to različno starostno razliko otrok, da bi vsak udeleženec izleta odnesel delček lepega v svojem srcu.
2e takoj na začetku našega srečanja smo z otroki sklenili dogovor, da se bomo vsi skupaj potrudili, da bomo ta dan preživeli kot velika družina ter da se bomo razšli kot pravi prijatelji, in lahko rečem, da nam je vsem skupaj to tudi uspelo.
Ne bi posebej opisovala vseh dogodkov (iger, tekmovanj, rajanj, paketa presenečenja, hranjenja rib itd.), ki so se organizirano vrstili eden za drugim -in Vsak je imel poseben namen in svoj čar — to oceno lahko dajo edino otroci sami!
Nikakor pa ne morem (mimo dogodka, ki bo ostal tudi meni v nepozabnem spominu.
Ko so se otroci soglasno odločili, da nas bosta vso pot spremljali tudi zastavi (pionirska in slovenska) kolt prave Titove pionirje na čelu naše kolone, je vsak izmed otrok hotel biti najbolj popoln, najbolj Titov — vsak je želel nositi zastavo.
Ne morem pozabiti teh Ižarečih oči, prešernega nasmeha ter drobnih rok, ki ho se tako ponosno oklepale drogov zastav in nekakšno žalost, grenkobo, zavist..., ko je bil na vrsti naslednji pionir, ki 'mu je pripadla čast, da je lahko nosil zastavo.
Imamo čudovite otroke, samo na žalost nam velikokrat zmanjka časa, ali pa se ne potrudimo dovolj, da bi z njimi postali prijatelji.	!	Irena Erjavec
MDB „Miloš Zidanšek"
Druga izmena akcije »Požeška kotlina ’84« je končana. MDB »Miloš Zidanšek« ,tee je vrnila 4. tega meseca. V Šentjurju so nas lepo sprejeli predstavniki občine, občinske konference in mladinci.
Brigada je sodelovala na akciji »POŽEŠKA KOTLINA ’84« nepopolna, saj je od 66 evidentiranih na akcijo odšlo 28 brigadirjev. Na sami akciji smo prejeli še tri brigadirje iz Varaždina in Kraljeva, tako da je brigada štela 31 brigadirjev, od tega je bilo 10 brigadirk. Nameščeni smo bili v ŠRC »Meliščak« v Veliki. Samo naselje spada med najboljše v Hrvatski, saj je služil pozimi kot hotel, sedaj pa je bivališče za brigadirje. Poleg naše brigade so sodelovale še brigade Hugo in Helena Köln iz Varaždina, Alija Alijagič iz Bje-ljine, Olga Jovčič-Rita iz Kraljeva, Žarko Zrenjanin-Uča iz Pančeva in Bratstvo Jedinstvo iz Bačkega Petrovca. Brigade so bile nameščene po tri v enem paviljonu v |sobah, v katerih so bile tudi kopalnice. Brigadirji so imeli zelo veliko možnosti za rekreacijo in zabavo, saj je poleg naselja olimpijski bazen s tremi manjšimi, igrišče za veliki nogomet, v naselju pa igrišče za rokomet in košarko. Nedaleč od naselja je tudi hotel z restavracijo. Te možnosti pa so bile le delno izkoriščene. V popoldanskem času so bile organizirane interesne dejavnosti. Brigadirji so se lahko vključili v borilno ve-ščinski, plesni in foto krožek. Dvakrat tedesko je bilo organizirano kopanje v bazenu in odhodi v mesto.
Na traso smo se vozili z avtobusi. Delali smo na področju poljedelstva in vinogradništva, trgali smo koruzne cvetove pred oplojevanjem in vstavljali vinsko trto v žičnico ter obrezovali. Pri delu nas ni ovirala nepopolnost brigade, saj smo tako na trasi kot na področju interesnih dejavnosti dosegali najboljše rezultate. V prvi dekadi smo s povprečno normo 166,9 % zasedli prvo mesto, prav tako tudi v drugi dekadi z normo 181,6 %. Bili smo udarni na prvem in drugem rednem udarnem dnevu, udarni prve in druge dekade ter udarni izrednega udarnega dne. Na prvem udarnem dnevu smo dosegli normo 201 %, na drugem 224 %, na izrednem pa 165 %. Na področju interesnih dejavnosti je brigada dobila v prvi dekadi naslednje ocene: 9,44 in v drugi 9,43. Izdali smo dve brigadni glasili ter več stenčasov. Ti rezultati dokazujejo, da je brigada dobro zastopala našo občino in republiko.
Za te rezultate je brigada prejela tudi trak akcije, za izredno dosežene rezultate je bila tudi predlagana za najvišje republiško priznanje Vladimirja Nazorja. Brigada je tako izpolnila vsa pričakovanja in obljube, ki smo si jih zastavili pred akcijo.
Po končani akciji bomo brigadirji v okviru Kluba brigadirjev organizirali več lokalnih akcij, da bi dokazali, da brigada ne dela izgube, ampak družbeno korist.
Vsi, ki še imate elan za brigadirsko delo, se lahko vključite v klub brigadirjev, kar nam bo v veliko pomoč in veselje.
Danilo Matuš
S KOLESOM V POBRATENO OBČINO UŽIČKO POŽEGO
Šentjurska kolesarska sekcija, ki je rekreativnega značaja, je v mesecu juniju organizirala kolesarski maraton v Užičko Fo-žego.
Delo, šport, zabava, to aktivnost je prava, komur zdravje je veljava! To je naše vodilo za aktivnosti in mu ostajamo zvesti! V tem smislu smo se odločili tudi za kolesarjenje v pobrateno občino Užičko Požego. Z našo pobrateno občino vzdržujemo redne stike družbenopolitične organizacije, gospodarstveniki, šola in zveza kulturnih organizacij. To so formalne oblike vzdrževanja stikov in 'bratstva med našima občinama in narodi, ki je nastala v času NOB, ko je bilo vprašanje našega obstanka. Takrat so.vzklili pristni bratski odnosi ki jih moramo negovati tudi v današnjem času in v drugih oblikah. Ena takšnih pomembnih oblik je tudi športno -rekreativno sodelovanje. Ker je naša organizacija sestavljena iz več generacij in iz več dejavnosti je še posebej zanimiva za gojitev tovariških in bratskih odnosov v lastnih vrstah pa tudi navzven. Kolesarski maraton v Užičko Požego je navdihnila zamisel poglobiti in razširiti 'bratske in tovariške odnose med našima skupnostima in narodi Jugoslavije. Po naših občutjih in prijetnih doživetjih na poti in v Požegi je akcija uspela. Potrdili smo geslo »Spoznavaj domovino in še bolj jo boš ljubil«.
Sreča in zadovoljstvo je v sorazmerju z vloženim trudom. Bolj ko se moraš za neko stvar potruditi večja je sreča in zadovoljstvo ko to dosežeš. To nas uči narava in dokazujejo izkušnje. Tudi naše. V treh dneh, kolikor je trajala naša pot — kolesarjenje v Požego, smo prevozili okrog 600 km. Vsak dan smo morali prevoziti okrog 200 km. Bilo je naporno, vendar prijetno. Okolica db poti je bila zanimiva in lepa, srečanja z ljudmi in pogovori z njimi prijetni, včasih smo dobili občutek, kot da smo neke vrste trubadurji. Povsod so bila prijetna srečanja, zlasti še v Virovitici s kolektivom TOZD Kopitarna iz SOZD Tvin, ki sodeluje s šentjurskim TOLOM, pogostili so nas, višek
KMETIJSKI KOMBINAT
Šentjur
pa je bilo srečanje v Požegi s prosvetnimi delavci in kolektivom konfekcije »Mladost«, ki so nas gostili. Tu smo si ogledali še satelitsko stanico v kraju Prilike (preko nje smo gledali olimpijado!) in rehabilitacijski center za krvne bolezni v Iva-njici. Športni duh pa smo prenesli tudi k njim, saj smo odigrali z njimi prijateljsko nogometno tekmo, ki se je končala neodločeno. Ob povratku smo si ogledali tudi naravni rekreativni center za to področje Srbije »Divčibare«. Tu smo imeli tudi zaključni piknik. Doživetja so bila nepozabna tovarištvo in prijateljstvo z našimi pobratimi iskreno, dobesedno bratovsko sprejetje. Nepozabno je bilo doživljanje Jugoslavije kot domovine — potovali smo namreč po Hrvatski, Bosni in Srbiji in bili povsod zadovoljni.
Zato bomo s takšno dejavnostjo še nadaljevali in se krepili — vse za zdrav duh v zdravem telesu! To omogoča rekreacija po ustvarjalnem delu. Kdor je za to, se nam naj pridruži!
Iskreno se zahvaljujemo vsem organizacijam, ki so nam ta kolesarski maraton omogočili, in vsem posameznikom,, ki so prispevali potrebno, da je bila vožnja varna in prijetna in srečanja nepozabna.
Etape kolesarskega maratona v pobrateno Požego so bile:
1.	dan — Šentjur - Varaždin -Virovitica
2.	dan — Virovitica - Džakovo -Šamac - Tuzla
3.	dan — Tuzla - Zvornik - Ba-jina Bašta - Kadinjača - Titovo Užice - Požega.
Sodelovali so kolesarji:
pionirji — Grega Kovač, Roki Hus, Damjan Romih študent — Martin Gajšek (Ponikva)
obrtniki — Tone Koželj, Martin Amon, Vili Romih delavec — Jože Zupanc-Fajfon veterinar — Franc Kovač ekonomist — Stanko Zupanc zdravst. del. — Dragiša Čolovič, Franc Zabukošek
Spremljevalca:
mladinca r— šofer kombija — Franc Sehur (Planina) harmonikar — Franc Straže
Franc Zabukošek
razpisuje
po sklepu odbora za osnovna sredstva
javno prodajo
rabljenih osnovnih sredstev, lin sicer:
—	1 osebni avto Fiait 126, letnik 1980
—	1 peč na olje. Emo
Javna prodaja se bo vršila v obliki javne ustne dražbe na Andeburgu v petek, 28. 9. 1984 s pričetkom ob 10. uri.
Pred pričetkom javne prodaje plačajo interesenti 10 % varščine od izkil|iicne cene.
VISOKI JUBILEJ
110 LET HUMANEGA IN PROSTOVOLJNEGA DELA
V mesecu septembru je Gasilsko društvo Šentjur praznovalo 110-letnico svojega obstoja. Ob tako visokem jubileju je prav, da nekaj več napišemo o prehojeni poti in vsem, kar je povezanega z gasilsko dejavnostjo na tej poti.
Po katastrofalnem požaru leta 1873, k!i je uničil dobršen del tedanjega trga Št. Jurij, so se takratni ugledni krajevni možje odločili ustanoviti »gasilsko hrambo*. Tako so leta 1874 bili ustanovitelji »požarne brambe* takratni župan dr. Gustav Ipavec, trgovca Kar-tin in Kavčič ter gostilničarja Nendl in Grmovšek. Začetki so bili vsekakor težavni, saj so naleteli na nerazumevanje nekaterih okoliških krajanov, vendar je skrb za požarno varnost trga narekovala ustanovitev tega društva.
Takoj po ustanovitvi je takratni odbor pri občini izposloval postavitev lesenega gasilskega doma v zg. trgu. Leto kasneje, 1875, je društvo kupilo ročno črpalko z nekaj cevmi, s tem pa se je v osnovi omogočil nadaljnji razvoj društva. Čeprav so leta 1882 nabavili večjo ročno črpalko in obzidali leseni gasilski dom, vidnejših uspehov zaradi prevelikega vpliva reakcionarnih elementov na društvo ni bilo, niti na kulturnem kot tudi ne 'na političnem področju. Kljub vsemu temu pa so naprednejši člani društva že v bivši Jugoslaviji dosegli lep napredek društva, ko so leta 1932 nabavili motorno črpalko »ROSEMBAUER«, leta 1934 gasilski avtomobil »FORD* ter leta 1939 sezidali v novem središču trga Šentjur nov gasilski dom.
Med okupacijo so člani društva skoraj popolnoma prenehali delovati. Veliko jih je zamenjalo ročnik za puško, ali pa so se kako drugače uprli vsiljevanju fašističnih metod v društvu, kar je zahtevalo šest žrtev iz vrst gasilcev, ki so padli ustreljeni kot talci za lepšo bodočnost.
Proti koncu okupacije, leta 1944, je okupator spremenil gasilski dom v strojne delavnice, s tem pa je popolnoma propadlo delovanje društva. Ko je leta 1945 prišla težko pričakovana svoboda, se je tudi v gasilskem društvu pričela nova, srečnejša in uspešnejša doba. Društvo je vsestransko aktivno, strokovno in politično zaživelo. Nova ljudska oblast je z zanimanjem ne samo spremljala, temveč tudi podprla aktivno delo v društvu. Pričeli so z urejanjem gasilskega doma in z izpopolnjevanjem gasilskega orodja. Brd tem so omenjena dela opravljali z lastnimi sredstvi in udarništvom.
Poleg udarniškega dela so se člani tudi strokovno usposabljali, predvsem pa so skrbeli za vzgojo novih ljudi, ki bi naj izpopolnili staro članstvo. Osnovali so žensko desetino in pionirsko desetino (takrat so jih imenovali »naraščaj ženskega spola* in »desetina naraščajnikov*), ki se je povezala z mladinsko organizacijo. Tudi na kulturnem področju so bili zelo aktivni, saj so ustanovili dramski in pevski odsek ter manjšo knjižnico, ki je vsebovala predvsem strokovno literaturo. Člani so z javnimi nastopi dosegli lepe uspehe in dokazali vrednost svojega kulturnega dela.
Z obnavljanjem porušene domovine se je, čeprav počasij, vendar vztrajno, obnavljala tudi oprema gasilskega društva. Tako je leta 1958 Okrajna gasilska zveza Celje, pod okriljem katere je delovalo Gasilsko društvo Šentjur, dodelila društvu motorno brizgalno »SAVICA* manjše kapacitete in nekaj metrov gasilskih cevi. Pomemben dogodek za društvo je bil v leitu 1959, ko je takratno »tovorno vozilo* zamenjal nov in sodoben gasilski orodni avtomobil »PIONIR*, ki ga je izdelal TAM Maribor in še danes, po 25 letih služi svojemu namenu.
Z razvojem samega Šentjurja se je moralo sodobno opremljati tudi društvo. Ob pomoči širše družbenopolitične skupnosti, posebno pa ob pomoči občanov, si je leta 1961 društvo nabavilo novejšo motorno brizgalno »SORA*, 1967. leta pa moderno avtomatsko črpalko »ROSEMBAUER*. Izreden tempo gospodarskega razvoja in gasilske tehnike pa je narekoval potrebo po sodobnejšem gasilskem vozilu, katerega je društvo s pomočjo občanov v letu 1971 tudi nabavilo. To je bilo kombinirano gasilsko vozilo »TAM 6500* za gašenje zahtevnejših požarov.
Z nabavo sodobne opreme, ki jo je narekoval hiter razvoj občine, se je pokazala potreba po razširitvi in posodobitvi gasilskega doma, zgrajenega 1939. leta. Ker je prihajalo tudi obdobje visokega jubileja — 100-letnice GD Šentjur — so se člani društva odločili, da adaptirajo gasilski dom. Tako sd leta 1972 pričeli z delom in ga dokončali v 'letu 1974, ko so ob tem visokem jubileju svečano predali prenovljeni dom v uporabo. S tem je društvo pridobilo nove potrebne prostore za boljše pogoje dela in hranjenje zahtevne gasilne opreme.
Z vključevanjem gasilskih društev v SLO in DS se je pokazala potreba po nabavi določene specialne opreme. Tako je društvo skupno z občinskim štabom za civilno zaščito nabavilo leta 1978 orodno gasilsko vozilo »TAM 50 BG in leta '1981 novo gasilsko avtoci-
sterno za prevoz pitne vode in gašenje požarov. Skupno s tem pa se je nabavljalo tudi osebna zaščitna sredstva, kar pa še ne ustreza vsem potrebam.
Novejša pridobitev so radio veze, s katerimi so povezana vsa gasilska društva med seboj, kar je izrednega pomena ob raznih akcijah.
Čeprav je na videz gasilsko društvo doseglo višek razvoja, njihova aktivnost ni nazadovala. V obdobju od leta 1974 do 1984 je društvo nenehno skrbelo za strokovno usposobljenost svojih članov, kakor tudi za podmladek društva, ki je garancija za nadaljnje delovanje in obstoj društva. Največ so posvetili tudi preventivnemu delu med občani in mladino, kar se je vsekakor odražalo v manjšem številu požarov v zadnjih letih.
Praznovanje 110-letnice delovanja društva je veliko priznanje generacijam gasilcev, ki so in še danes opravljajo svoje družbeno poslanstvo. Jubilej ni le odraz delovne vneme, sočutja in pomoči bližnjim v nesreči, ampak odraz medčloveških odnosov med ljudmi, živečimi v okolju delovanja društva. Ko danes ocenjujemo preteklost društva, smo lahko zadovoljni, da je hodila naša gasilska organizacija vseskozi v korak z napredkom časa, v duhu socialističnih samoupravnih odnosov. Biti gasilec ni lahko, biti gasilec z dušo in telesom je še težje.
C.	E.
STANOVANJSKI KREDITI
IZID RAZPISA ZA DODELITEV POSOJIL IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV VZAJEMNOSTI V LETU 1984
Odbor za družbeno pomoč v stanovanjiskem gospodarstvu je na svojih sejah dne 4. 5. 1984 in 19. 7. 1984 sprejel (sklep, da se podeli v letu 1984 kredit iz sredstev vzajemnosti naslednjim prosilcem :
I.	din
1.	Plevnik Olga, Celjska 63, Rog. Slatina
2.	Zibret Darinka, Planina 25 a, Planina
3.	Oset Viktor, Dušana Kvedra 39, Šentjur
4.	Kasenburger Marija, Dušana Kvedra 38, Šentjur
5.	Zupanc Marjana, Jakob 16, Šentjur
6.	Prebil Terezija, Jakob 29, Šentjur
7.	Zupanc Anton, Vodruž 14 a, Šentjur
8.	Krajnc Marija, Planina 45, Planina
9.	Rajh Urška, Planina 75, Planina
10.	Senica Jerica, Planina 36, Planina
11.	Krajnc Stanko, Planina 36, Planina
12.	Gajšek Franc, Vrbno n.h., Šentjur
13.	Gračner Ivan, Planina n.h., Šentjur
14.	Marzek Romana, Loka 24 a, Loka pri Žusmu
15.	Trnovšek Vida, Šedina 8, Dramlje
16.	Smrečnik Dragica, D. Kvedra >24, Šentjur
17.	Batistič Zdenka, Dramlje 2, Dramlje
18.	lančič Breda, D. Kvedra 39 Šentjur
19.	Salobir Ivo, D. Kvedra 24, Šentjur
20.	Tanšek Marija, D. Kvedra 24, Šentjur
21.	Mastnak Marjana, D. Kvedra 35, Šentjur
22.	Arzenšek Silva, Gorica pri Slivnici 72, Slivnica
23.	Šafran Ana, Kalobje 20 a, Šentjur
24.	Jereb Jožica, Ul. talcev 2, Šentjur
25.	Gaber Franc, Ul. Fr. Malgaja
26.	Veber Slavica, Loka 39, Loka
27.	Zapušek Mira, Voduce 28, Slivnica
28.	Zupanc Lidija, Dramlje n.b., Dramlje
29.	Močnik Marija, Laze 11, Dramlje
30.	Peček Radovan, Nova vas n.h., Šentjur .31. Mlakar Marija, Jerinova 2, Šentjur
32.	Pišek Marjeta, Rifnik n.h., Šentjur
33.	Brezovšek Jožica, Na Lipico 4, Šentjur
34.	Centrih Marija, Dobje 3, Dobje
35.	Cede Ivan, Dramlje 9 b, {Dramlje
36.	Vodušek Martin, Svetelka 3 b, Dramlje
37.	Gračnar Cvetka, D. Kvedra 38, Šentjur
38.	Stropnik Cveto,. Ipavčeva 17, Šentjur
39.	Ulaga Kristina, D. Kvedra 34, Šentjur
40.	Veber Anton, Loka 18, Loka
41.	Dolžan Igor, Zagrad 12 e, Celje
42.	Benkip Viljem, Šmarje 172, Šmarje pri Jelšah
43.	Koželj Ivan, Podobno 8, Planina
44.	Kovač Alenka, F. Malgaja 19, Šentjur
II.
1.	Kmetijski kombinat Šentjur
2.	Vzgojno izobraževalni zavod Šentjur
3.	Toper Celje — TOZD Elegant Šentjur
4.	Tajfun Planina
Predsednik odbora Cveto Erjavec
160.000,—
100.000,—
70.000,	— 220.000,—
240.000,	—
220.000,	— 220.000,—
140.000,	—
220.000,	— 200.000,— 160.000,—
240.000,	—
160.000,	— 200.000,—
250.000,	—
100.000,	—
80.000,	— 60.000,— 60.000,—
100.000,—
60.000,—
100.000,—
180.000,—
130.000,	—
180.000,	—
140.000,	—
130.000,	—
220.000,	—
140.000,	—
130.000,	—
130.000,	—
140.000,	—
160.000,	— 220.000,— 100.000,— 100.000,—
250.000,	— 80.000,— 80.000,— 80.000,— 70.000,—
160.000,	— 220.000,— 180.000,—
2.500.000,	—
2.500.000,	—
3.000.	000,— 701.092,80
Iz dela samoupravnih
Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Šentjur pri Celju
je na svoji seji, dne 17. 7. 1984,
obravnavala dn sprejela:
a)	predlog valorizacije programa skupnosti za leto 1984. V skladu z določili zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za porabo v letu 11984 ki določa da morajo samoupravne interesne skupnosti vskladiti plane prihodkov z rastjo dohodka ter z navodili republiškega sekretariata za finance in izavoda SRS za družbeno planiranje se je pristopilo k valorizaciji programa. V občinah lahko SIS družbenih dejavnosti v globalu valorizirajo skupno porabo v skladu z rastjo dohodka v občini in z upoštevanjem 20 %, zaostajanja. Ocena rasti dohodka za občino Šentjur znaša 46 '% v primerjavi z letom poprej, kar pomeni, da je možno za družbene dejavnosti nameniti za 37 %, sredstev več kot v letu 1983. Valorizirani znesek pa se nameni za pokrivanje osebnih dohodkov in materialnih stroškov izvajalcem. Upoštevaje navedeno, se program Občinske zdravstvene skupnosti Šentjur poviša za 21.822.000 dinarjev, kar predstavlja 50,1 % valoriziranega zneska v globalu.
b)	vskladitev prispevne stopnje za zdravstveno varstvo od dohodka iz 'kmetijske dejavnosti od sedaj veljavne v višini 31 %, na 7,1 % zaradi povečanja katastrskega dohodka za 4,36-krat.
c)	zahtevek ZC Celje po dodatnih sredstvih za leto 1984 v skladu z valorizacijo programov SIS družbenih dejavnosti za leto 1984, kjer se izvajalcem prizna za materialne stroške 54 % ter za osebne dohodke 40 % v primerjavi z letom 1983. Iz obrazložitve ZC Celje je razvidno, da predstavljajo poseben problem nizki osebni dohodki, predvsem nekvalificiranega kadra, ki se po tem predlogu vskla-jujejo z zakonsko zagotovljenim najnižjim osebnim dohodkom ter izredno hitra rast materialnih stroškov. Celoten zahtevek ZC Celje je v primerjavi z letom 1983 višji za približno 60 %, upoštevaje predvideno rast materialnih stroškov (54 %) ter osebnih dohodkov, pa bi lahko znašala do 45 %. To je tudi razlog, da zahtevek ZC Celje v finančnem načrtu Občinske zdravstvene skupnosti ni pokrit v višini 6.810.000,— din. Skupščina občinske zdravstvene [skupnosti Šentjur zahtevek ZC Celje podpira v obsegu, ki omogoča sanacijo osebnih dohodkov iz rednega dela, za nepokriti del pa je
potrebno proučiti vskladitev v okviru globala skupne porabe, zato bo skupščina odloča1 la o zahtevku na prihodnji seji skupno z Zborom združenega dela.
č) sprejet je bil predlog finančnega načrta Medobčinske zdravstvene skupnosti Celje za leto 1984, ki se je valoriziral v skladu z valorizacijo programa izvajalcev. Posamezne postavke finančnega programa se valorizirajo z indeksom 40 % v primerjavi s finančnim programom za leto 1983, razen postavke za SLO in DS. V globalu se finančni program povišuje za 12 '%, kar je v skladu tudi z načrtovanimi sredstvi v OZS Šentjur.
d)	predlog valorizacije programa modernizacije bolnice Celje za leto 1984 v višini 889.000 dinarjev. Sredstva za modernizacijo se zbirajo na podlagi sprejetega družbenega dogovora v višini 0,90 % od realizirane mase bruto osebnih dohodkov, zaradi večjega omejevanja sredstev za družbene dejavnosti pa je bilo dogovorjeno, da ta sredstva rastejo v skladu z resolucijski-mi izhodišči. Predlog valorizacije naj bi zagotovil valorizacijo načrtovanih del modernizacije v letu 1984. Valoriziran znesek za modernizacijo bolnice predstavlja 130 '% na realizacijo 1983 in povišuje nepokrite obveznosti na din 7.700.000 dinarjev, o katerih se bo treba posebej dogovoriti.
e)	obravnavana je bila analiza razvojnih možnosti zdravstvenega varstva v SR Sloveniji do leta 2000, s podrobnejšimi opredelitvami o razvojnih možnostih v obdobju 1986 — 1990 s posebnim poudarkom na solidarnosti. Za področje solidarnosti je preveč splošna opredelitev, ker namreč ne daje kompletne slike solidarnosti za Slovenijo. Treba bi bilo doseči vzajemnost pri zagotavljanju zdravstvenega varstva ne glede (na dohodkovne možnosti posamezne občine, zato bi bilo treba do-
■	seči, da bi bil delež sredstev za zdravstveno varstvo v družbenem proizvodu enoten za vso Slovenijo. Pripombe v
■	tej vsebini so bile posredovane na Zdravstveno skupnost SR Slovenije.
f)	na podlagi prispelih pristopnih izjav je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Šentjur ugotovila, da je Aneks štev. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana OZS Šentjur za obdobje 1981 — 1985 sprejela večina udeležencev, s čimer stopijo v veljavo vsa njegova določila.
Na podlagi 58. člena Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Šentjur pri Celju za obdobje 1981 — 1985 in Aneksa št. 2 k Samoupravnemu sporazumu o skupnih temeljih planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1981 — 1985 sprejmemo delavci in idrugi delovni ljudje ter občani, organiziram v občinski zdravstveni skupnosti Šentjur
interesnih skupnosti
A N E K S št. 1	*
K SAMOUPRAVNEMU SPORAZUMU O TEMELJIH PLANA OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI ŠENTJUR PRI CELJU ZA OBDOBJE 1981 — 1985
1.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje ter občani, organizirani v OZS Šentjur pri Celju (v nadaljnem besedilu: udeleženci) ugotavljamo, da so se v času po sklenitvi samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Šentjur pri Celju za obdobje 1981 — 1985 (v nadaljnem besedilu: sporazum o temeljih plana spremenile možnosti gospodarskega razvoja v naši občini in s tem tudi možnosti za razvoj zdravstvenega varstva. Le-te so posledica težkih gospodarskih razmer, v katerih se je zmanjšal ustvarjeni dohodek združenega dela in zaostrili pogoje njegovega pridobivanja v prihodnjih letih tega srednjeročnega obdobja.
Udeleženci ugotavljamo, da so prednostne naloge, ki smo jih zastavili v sporazumu o temeljih planov realne, da pa moramo zavoljo spremenjenih gospodarskih razmer pospešiti prizadevanja za njihovo uresničitev. Vsekakor pa moramo uresničiti naloge v zvezi z delitvijo dela v zdravstvu ter doslednejšo usklajenost pravic z dohodkovnimi možnostmi.
2.	člen
S spremembami in dopolnitvami SaS o temeljih plana in drugih sporazumov bomo predvsem:
—- zaostrili odnos do normativov in standardov, da bi tako vzpodbudili prizadevanja za boljšo in smotrnejšo organizacijo dela delavcev v zdravstvenih organizacijah,
—	zaostrili odgovornost in skrb občanov za svoje zdravje in se,
—	prizadevali za izvajanje določil zakona o zdravstvenem varstvu ter na zakonu temelječih samoupravnih sporazumov.
3.	člen
Za 9. členom sporazuma o temeljih plana se doda nov 9/a člen, ki se glasi:
Udeleženci sporazuma o temeljih plana bomo od 1. 1. 1983 dalje načrtovali uresničevanje pravice do zdravstvenega varstva vojaškim invalidom In drugim upravičencem po določilih zakona o temeljnih pravicah vojaških invalidov in družin padlih borcev.
Sredstva za uresničevanje zdravstvenega varstva upravičencem iz 1. odstavka tega člena bo zagotovila federacija iz svojega proračuna preko Republiškega komiteja za borce Občinski zdravstveni skupnosti dvakrat v letu.
4.	člen
Za 22. členom sporazuma o temeljih plana se doda nov 22/a člen, ki se glasi:
Udeleženci si bomo zagotovili pravice do zdravstvenih storitev v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, zdravljenjem in rehabilitacijo poklicnih bolezni in poškodb pri delu.
V zdravstveni skupnosti bomo združevali le sredstva za dogovorjene medsebojne solidarnostne obveznosti med delavci temeljnih OZD v okviru skupnosti. V to solidarnost bomo udeleženci vključili tudi sredstva za te vrste zdravstvenih storitev za potrebe delovnih ljudi, ki opravljajo samostojno dejavnost z osebnim delom in s sredstvi v lasti občanov ter za delavce, ki so pri njih v delovnem razmerju. Za oblikovanje medsebojnih solidarnostnih pravic in obveznosti med delavci temeljnih organizacij združenega dela se bomo sporazumeli o konkretnih merilih in pogojih s posebnim sporazumom. Pri tem bomo upoštevali, da je delovna organizacija s temeljnimi OZD ali delovna skupnost upravičena do solidarnostnih sredstev v zdravstveni skupnosti za pokrivanje stroškov v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, zdravljenjem in rehabilitacijo poklicnih bolezni in poškodb pri delu:
—	če je uresničila predpisane varnostne ukrepe,
—	če je zagotovila predpisane zdravstvene preglede delavcev,
—	če bi stroški za tovrstne zdravstvene storitve v posameznem koledarskem letu presegli 10 % sredstev, ki jih je delovna organizacija s temeljnimi organizacijami združenega dela ali delovna skupnost v istem obdobju združila pri zdravstveni skupnosti za zdravstvene storitve.
Ob izpolnjevanju teh pogojev ima delovna organizacija s temeljnimi OZD oziroma delovna skupnost pravico do povračila za nastale stroške v zvezi s to obliko zdravstvenega varstva, če presegajo 10 % sredstev, ki jih je delovna organizacija s temeljnimi OZD oz. delovna skupnost združila za zdravstvene storitve.
OZD ima pravico do povračila razlike nad 10 % preseganjem sredstev, ki jih je združila.
Za 22/a členom se doda nov 22/b člen, ki se glasi:
Udeleženci bomo s spremembami in dopolnitvami samoupravnega sporazuma o temeljih plana OZS Šentjur pri Celju opredelili medsebojne solidarnostne pravice in obveznosti pri zagotavljanju socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom. Pri tem bomo upoštevali, da si morajo delavci prvenstveno zagotavljati socialno varnost v zvezi z zdravstvenim varstvom z ustreznim pridobivanjem in razporejanjem dohodka v temeljnih in drugih organizacijah zdru-
ženega dela v okviru delovnih organizacij, sestavljenih OZD in drugih širših oblikah združevanja, v zdravstvenih skupnostih pa le v obsegu, kd je potreben za uresničevanje medsebojnih solidarnostnih nalog med temeljnimi OZD in za nekatere potrebe, ki se bodo podrobneje določile s posebnim sporazumom.
Za medsebojno zagotavljanje solidarnostnih pravic in obveznosti v zvezi z zdravstvenim varstvom morajo temeljne OZD in delovne skupnosti izpolnjevati naslednje pogoje in dogovorjena merila pri oblikovanju sredstev za nadomestilo osebnih dohodkov odsotnih delavcev :
—	za prve tri (3) dni odsotnosti z dela 75 % od osnove,
—	od četrtega (4.) do petnajstega (15.) dne odsotnostnosti z dela 80 % od osnove,
—	od šestnajstega (16.) dneva dalje 85 '%, od osnove,
—	od 31. dneva dalje 90 % od osnove,
—	za vojaške vojne invalide, udeležencev NOV, ki imajo čas udeležbe v vojni ali čas aktivnega ali organiziranega dela v NOE priznan v dvojnem trajanju najmanj od 1. januarja 1945 do 15. maja 1945, za borce španske narodnoosvobodilne vojne in udeležence narodnoosvobodilnega gibanja Grčije 100 % od osnove in
—	za delavce in druge delovne ljudi, ki so odsotni zaradi poklicne bolezni, nesreče, nesreče pri delu, transplatacijo živega tkiva ali organov v korist druge osebe ali dajanja krvi 100 % od osnove.
Upravičenost do solidarnostnih sredstev imajo tudi drugi delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost s svojim delom in sredstvi v last občanov ter drugi občani, za katere bo to pravico podrobneje določil posebni sporazum.
Praviloma je delovna organizacija s temeljnimi OZD ali delovna skupnost upravičena do solidarnostnih sredstev, združenih v OZS, v primeru:
—	če skrbi za predpisane sistematične preglede delavcev in varstvo pri delu v skladu z zakonom in posebnimi predpisi,
—	če v odsotnosti z dela v koledarskem letu dosega poprečje odsotnosti z dela v svoji dejavnosti oz. v medobčinski zdravstveni skupnosti v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega koledarskega leta,
—	če izplačani znesek za nadomestilo osebnega dohodka, ki jih delavci zagotavljajo v OZD v koledarskem letu, presega 10 % zneska, ki ga je delovna organizacija s temeljnimi OZD ali delovna skupnost združila pri zdravstveni skupnosti za zdravstvene storitve in
—	da izplačani znesek za nadomestilo osebnega dohodka delavca ni višji kot bo znašal njegov osebni dohodek, če bi delal.
Delavci in drugi delovni ljudje ter občani si neposredno v OZS zagotavljajo socialno varnost za:
—	nadomestilo osebnih dohodkov v času odsotnosti z dela ob tran-splataciji kože v prid drugi osebi, zaradi dajanja krvi, izolacije ali spremstva ter pri odsotnosti zaradi nege ožjega družinskega člana,
—	nadomestila osebnih dohodkov delovnim ljudem ki opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov ter delavcem, ki so pri njih v delovnem razmerju za čas odsotnosti z dela nad 45 dni,
—	za pogrebnine in posmrtnine ter potne stroške delavcem, drugim delovnim ljudem in občanom v obsegu in pod pogoji, ki bodo podrobneje opredeljeni v posebnem sporazumu.
Obseg pravic in pogoje za njihovo uresničevanje bomo opredelili udeleženci v samoupravnih aktih temeljnih OZD in delovnih skupnostih ter v posebnem sporazumu te skupnosti.
V primeru upravičenosti delovne organizacije s TOZD-i ali delovne skupnosti do solidarnostnih sredstev OZS Šentjur pri Celju poravnava obveznost v višini, ki prekoračuje 10 % zneska, ki ga je delovna organizacija s TOZD ali delovna skupnost združila pri zdravstveni skupnosti za zdravstvene storitve uporabnikov. Redno spremljanje upravičenosti delovne organizacije s TOZD ali delovnih skupnostih do solidarnostnih sredstev se poveri koordinacijskemu odboru za razvojne in druge skupne naloge pri OZS, ki skupščini poda vsako letno poročilo o izvajanju poverjenih nalog najkasneje do konca februarja za preteklo leto.
Za 22/c členom se doda nov 22/č člen ki se glasi:
OZS Šentjur pri Celju ob uveljavitvi zdravstvenih storitev v zvezi s poklicnimi obolenji in poškodbami na delu ter v zvezi z zagotavljanjem socialne varnosti zniža prispevno stopnjo z dnem uveljavitve tega aneksa.
Spremeni se 23. člen sporazuma o temeljih plana in se glasi:
a)	potrebna sredstva uresničevanja pravice iz 4. člena Aneksa št. 1 k Samoupravnemu sporazumu o temeljih plana OZS Šentjur pri Celju, ki opredeljuje nov 22/a člen samoupravnega sporazuma za solidarnostno združevanje v OZS Šentjur pri Celju za:
— storitve zdravstvenega varstva v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, zdravljenjem in rehabilitacijo poklicnih bolezni in
poškodb na delu v cenah leta 1983 znašajo:
za leto 1983 — 237.360 za leto 1984 — 242.107 za leto 1985 — 246.949
b)	Potrebna sredstva za uresničevanje pravic iz 4. člena Aneksa št. 1 k Samoupravnemu sporazumu o temeljih plana OZS Šentjur pri Celju, ki opredeljuje nov 22/b člen SS za solidarnostno združevanje v OZS Šentjur pri Celju pri zagotavljanju socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom in nesrečami pri delu v cenah leta 1983 znašajo:
za leto 1983 — 516.516 «	za leto 1984 — 526.846
za leto 1985 — 537.383
c)	Potrebna sredstva za uresničevanje pravic iz socialne varnosti, ki se plačuje direktno iz skupnosti v cenah leta 1983 po letih znašajo:
za leto 1983 — 7.767.000 za leto 1984 — 7.922.340 za leto 1985 — 8.080.786
6.	člen
Črtata se naslov poglavja VI in besedilo 48. člena in se glasita:
VI.	DOPLAČILA UPORABNIKOV K CENI ZDRAVSTVENIH STORITEV.
48. člen
Da bi zagotovili odgovornejši odnos delavcev, delovnih ljudi in občanov do lastnega zdravja, njegove krepitve in preprečevanja obolelosti ter vzpodbujali smotrnejše razporejanje sredstev za potrebe zdravstvenega varstva, da bi dosegli čim večje učinke in zagotovili potrebno prestrukturiranje zdravstvenih dejavnosti in uveljaviti cenejše oblike ter zavoljo boljše informiranosti uporabnikov o oblikovanju in višini zdravstvenih storitev, bomo uporabniki iz svojih dohodkov prispevali del sredstev k ceni zdravstvene storitve.
Doplačila uporabnikov k ceni zdravstvenih storitev ureja Samoupravni sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva.
8.	člen
Ta aneks začne veljati in se uporablja, ko k njemu pristopi 2/3 udeležencev.
Občinska zdravstvena skupnost Šentjur pri Celju
Smoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in proizvodnji prehrane, posluje v letu 1984 v skladu z določili Družbenega dogovora o enotni politiki in ukrepih pri pospeševanju proizvodnje v letu 1984, za A program ter v skladu z obč. potrebami za B — program.
Glavne usmeritve, ki izhajajo iz tega dogovora so:
—. povečanje celotne družbeno organizirane tržne proizvodnje os-' noviih kmetijskih proizvodov, na podlagi intenzivnejšega koriščenja razpoložljivih kmetijskih zemljišč, to je večjo tržno poljedelsko proizvodnjo, s ciljem povečati tržno živinorejsko proizvodnjo domače krme.
—	trajno povezovanje organizacij združenega dela s področja kmetijstva, živilske industrije, trgovine, gostinstva in turizma na dohodkovnih osnovah ter podružbljanje celotne kmetijske proizvodnje na podlagi združevanja kmetov in proizvodnega sodelovanja kmetov z organizacijami združenega dela.
—	izvedba dogovorjenih programov na podlagi združevanja sredstev med proizvajalci in porabniki hrane, s čimer se zagotavlja večja in stabilnejša kmetijska prodizvod. in boljša oskrba trga in usmerjanje dogovorjenih količin hrane tistim uporabnikom, ki prispe vajo sredstva za pospeševanje proizvodnje hrane.
Sredstva za intervencije se zbirajo na podlagi zakona o zagotavljanju in usmerjtnju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982 — (1985 (Uradni list SRS, štev 3/82 in 26/83) in sicer :
—	po prispevni stopnji od bruto osebnih dohodkov
—	sredstva iz povezovanja kmetijske organizacije združenega dela s samoupravnimi skladi izven občine
Ob polletju je samoupravni sklad za intervencije posloval v naslednjem obsegu:
OPIS	Plan 1984 Realizacija 1983 INDEKS
1.	Prenos iz 1. 1983	620.209	620.209	100
2.	Prih. po prisp st.	12.227.358	6.451.477	52,8
3.	Izredni prih. — sam.			
	sklad občine Celje	1.000.000	2.080.708	208,1
4.	Prihod, za blag. rez.	0,15%	784.557	—
		13.847.567	9.936.952	71,7
Prihodki sklada so bili realizirani v višini 9.936.952 dinarjev ali 71,7 %planirane višine. Od tega je znašal prenos sredstev iz preteklega leta v višni620.209 dinarjev, kot ostanek, zaradi višjega priliva. Izvirni prihodki po prispevni stopnji so bili realizirani v višini 6.451.477,— dinarjev ali 52,8 % načrtovane višine, zaradi hitrejše rasti osebnih dohodkov. Iz naslova povezovanja kmetijske organizacije združenega dela s samoupravnimi skladi za intervencije izven občine so se prav tako natekla sredstva v večjem obsegu in sicer je samoupravni sklad za investicije celjske regije prispeval 2.080.708,— dinarjev. Za blagovne rezerve so bila zbrana sredstva v višini 784.557,— dinarjev, ki Bo se pričela zbirati pri skladu v mesecu aprilu, po posebej navedeni prispevni stopnji, v višini 0,15% na podlagi odloka o zagotavljanju sredstev za blagovne rezerve občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS štev. 7/84).
Sredstva, ki se zbirajo v tej višini, so namenska in sicer se namenijo izključno za izvajanje programa občinskih blagovnih rezerv v letu 1984.
i
Odhodki sklada v tem obdobju so bili realizirani v višini 8.156.655,— din ali 58,9 % načrtovanih, poraba sredstev po posameznih namenih pa je znašala v naslednjem obsegu:
VSEBINA	Plan 1984	Realizacija	INDEKS
A—PROGRAM 1. Premiranje povečanja			
staleža osn. črede krav	990.000,—	—	—
2.	Premiranje pitanja goved 3.	Premiranje klavnih	2.781.200,—	2.758.465,—	99,2
privesnic	500.000,—	25.000,—	5,0
4.	Premiranje proizv. mleka 5.	Sofinanc. posp. sl. TOK	2.586.528,—	4.436,—	0,17
Šentjur 6. Premiranje proizv. sem.	544.500,—	270.000,—	49,6
koruze 7. Regres, proizvod.	1.120.000,—	790.930,—	70,6
pšenice	517.000,—	—	—
8. Sof. regij. posp. sl„	117.000,—	69.040,—	58,9
9. Skupni str. del. sklada	240.000,—	249.703,—	104,2
SKUPAJ A — PROGRAM	9.396.228,—	4.167.547,—	44,3
			
OPIS	Plan 1984	Realizacija	INDEKS
B — PROGRAM			
1.	Štipendiranje krneč, otrok 2.	Sofinanciranje zav. plem.	900.000,—	450.000.—	50,0
živine 3. Regres, za nab. plem.	1.000.000,—	570.000,—	67,0
merjascev in posp. svinj er ej e	210.000,—	24.000,—	11,4
4. Sof. progr. razisk. masti-			
tisa krav molznic	141.000,—	56.400,—	39,7
5. Sof. posp. čebelarstva	60.000,— 95.000,—	39.000,—	65,0
6. Sof. vzdržev. žrebcev		70.000,—	73,7
7. Sof. nabave plem. bikov	42.000,—	42.000,—	100,0
8. Sof. veterin, službe	280.000,—	140.000,—	50,0
9. Str. za izobražev. 10. Regres, kred. nab. umet.	220.000,—		
			
gnojil	1.503.339,—	1.500.000,—	99,8
11. Prenakazilo sred. sam.			
sklada za intervencije Celje		1.080.708	
12. Ostalo (KK Šentjur — kviz)		17.000,—	
SKUPAJ B — PROGRAM	4.451.339,—	2.891.400,—	64,9
SKUPAJ ODHODKI:	13.847.567,—	8.156.655,—	58,9
—	Premiranje povečanja staleža osnovne črede krav je v letu 1984 predvideno v višini 990.000 dinarjev. Premija znaša 15.000,— din v nižinskih in 30.000,— din v hribovitih območjih. Sredstva za premije zagotavljajo v nižinskem območju po glavi:
republiški skladi 2.00Ó,—, občinski skladi 8.000,—ter živinorejske poslovne skupnosti 5.000,—, v hribovitem območju pa republiški skladi 17.000,—, občinski skladi 8.000,— ter ŽPS 5.000,— din. Občinski skladi v manj razvitih občinah in delno manj razvitih občinah zagotavljajo premijo v višini 5.000,— din, razliko 3.000,— pa zagotovi republiški sklad.
Ob polletju ta postavka še ni realizirana, ker živinorejski zavod Celje kasni s predložitvijo seznama upravičencev do premije.
—	Premiranje pitanja telet je načrtovano v višini 2.781.200,— dinarjev, ob polletju pa je znašala realizacija 476.216 din ter izplačilo akontacije v viši'ni 2.282.249,—.
Premijo zagotavljajo republiški skladi na nižinskem območju 2,91 din na kilogram, v višinskem območju 11,64 din za kilogram, občinski skladi na nižinskem področju 16,36 din ter v višinskem območju 16,36 din, ŽPS pa na nižinskem delu 0,73 din ter v višinskem delu 2,91 din za kilogram.
Premije se za rejca občana na kilogram pridobljenega mesa (20,— oziroma 30,91 din). Del premije, ki jo zagotavljajo občinski skladi, zagotovi občinski sklad na območju, na katerem je bilo meso porabljeno.
—	Za premiranje klavnih privesnic je v finančnem planu zagotovljenih 500.000,— dinarjev, od tega je bilo ob polletju porabljenih le 25.000 ali 5 %.
Premija za rejo klavnih privesnic znaša 10.000,— din na nižinskih območjih in 15.000,— din v hribovitih predelih.
Sredstva zagotavljajo na nižinskih predelih republiški sklad 2.500, občinski skladi 5.000,— din ter ŽPS 2.500,— din, v višniskh predelih pa republiški sklad 5.000,—, občinski skladi 5.000,— ter ŽPS
5.000,— din.
—	Za premiranje proizvodnje mleka so sredstva načrtovana v višini 2.586.528,— dinarjev, realizacija pa je znašala 4.436,— din ali 0,17 %
Višina premije za proizvodnjo mleka znaša:
—	za	združene kmete v hribovitih področjih	2,—	din	po	litru
—	za	združene kmete v nižinskih območjih	0,60	din	po	litru
—	za	družbene obrate, hlevske in pašne skupnosti	2,65	din	po	litru
Sredstva za premiranje zagotavljajo republiški skladi 30 %, občinski skladi 60 % ter ŽPS 10 %. Premijo pa uveljavljajo upravičenci v celoti pri republiškem skladu. Delež občinskih skladov je določen na osnovi stopnje prispevka iz osebnega dohodka in sicer tako,
da se pri stopnji 0,4 % prispevka iz OD združi 29,8 % od priliva iz tega naslova. Nizko izkazana realizacija pri tej postavki je posledica poračuna za leto 1983, ko so bila združena višja sredstva.
—	Za regresiranje proizvodnje semenske koruze so načrtovana sredstva v višini 1.120.000,— din, porabljena ob polletju pa 790.930,— ali 70,6 %. Višina regresa znaša 70,— din na kg.
—	Za pospeševanje proizvodnje pšenice so zagotovljena sredstva v višini 517.000 din, porabe v polletju ni, temveč bo strošek nastal v drugem polletju ob odkupu pšence. Višina regresa znaša za
—	semensko pšenico 300 kg/ha po 3,5 din
—	za mineralna gnojila 800 kg/ha 3,5 din ter
—	za kombajniranje po ha 5.000 din.
Sredstva za pospeševanje službe TOK Šentjur, sofinanciranje regijske pospeševalne službe, DO za opravljanje poslovnih storitev Šentjur, sofinanciranje pospeševanja čebelarstva, vzdrževanje žrebcev, nabave plemenskih bikov, sofinanciranje veterinarske službe ter sredstva za izobraževanje se zagotavljajo na podlagi ovrednotenega programa del in se izplačujejo kot akontacija, dokončen obračun se opravi ob predložitvi poročila o izvedbi nalog, ki ga morajo izvajalci podati do 15. decembra 1984. leta.
—	Za štipendiranje kmečkih otrok so načrtovana sredstva v višini
900.000,— dinarjev, realizacija ob polletju pa znaša 450.000,— din. Sredstva se koristijo po programu in na podlagi seznama štipendistov.
—	Sofinanciranje zavarovanja plemenske živine pri Zavarovalni skupnosti Triglav je načrtovana v višini 1.000.000,— din (2000 glav po 500,— din), realizacija znaša 570.000,— ali 57 l0/o načrtovane višine.
—	Regresiranje nabave plemenskih merjascev in pospeševanje svinje-reje je načrtovano v višini 210.000,— dinarjev, realizacija znaša
24.000	din ali 11,4 %. Regres znaša v višini 15.000,— din, sredstva se zagotavljajo na podlagi programa in poročila o realizaciji programa.
—	Za sofinanciranje programa raziskav mastitisa krav molznic so načrtovana sredstva v višini 141.000,— din, realizacija znaša 56.400,— ali 39,7 1%. Sredstva se zagotavljajo na podlagi programa in poročila o izvajanju le-tega, s tem da krije stroške sklad v. višini 1/3, 2/3 pa kmetje.
—	Regresiranje nabave umetnih gnojil je načrtovano v višini 1,503.339,— din in je ob poletju že skoraj v celoti realizirano (99,8 %).
Kmetje dobijo regresirano obrestno mero po količinah oddanega mleka in mesa:
— za 10 1 mieKa	1 kg umetnih gnojil
— za 2 kg mesa mpg.	1 kg umetnih gnojil Sredstva se zagotavljajo na podlagi obračuna Sin izstavljenega računa glede na oddano proizvodnjo leta 1983.
Iz naslova povezovanja kmetijske organizacije je bilo izvedeno prenakazilo sredstev iz sam. sklada iz Celja v višini 1.080.708,— din.
Neporabljena sredstva v tem obdobju znašajo 1.780.297,— in sicer se 781.812 dinarjev nanaša na občinske blagovne rezerve v skladu s sprejetim odlokom, ostanek sredstev v višini 998.485,— pa se nanaša na nerealizirane naloge v tem obdobju.
KMETIJSKI NASVETI
SILIRANJE
Siliranje je mlečnokislinska fermentacija. S siliranjem so izgube hranilnih snovi manjše, ohranijo se vitamini, posebej ka-rotini, izkoriščamo tudi take rastline oziroma rastlinske dele, ki bi jih sicer težje uporabili (koruznica). Siliranje je mehanizirano, skladiščeni prostor je majhen.
Različne vrste rastlin vsebujejo različno stopnjo ogljikovih hidratov (sladkorjev) in se zato lažje ali težje silirajo. Največ ogljikovih hidratov vsebujejo rastline, košene v sončnem vremenu, popoldne.
Koruza se najlaže silira. Siliramo jo v voščeni zrelost, zaže-ljeno pa je, da so listi še zeleni, kar pa je odvisno od sorte, ki smo jo sejali.
Trava, še posebej pa metulj-nice (lucerna, črna detelja), se težje silirajo. Vsebujejo več beljakovin, zato jim dodamo oziroma zmešamo s koruzno silažo, pesnimi rezanci, skratka, dodati moramo ogljikove hidrate (sladkor). Silažo obvarujemo pred kvarjenjem z dodatki raznih kislin, npr. mravljinčno. Ce smo silažo aplicirali s kislino, mora-
mo krmni obrok obogatiti z rudninami.
Bistvo siliranja je iztisniti zrak in ustvariti t.i. anaerobne pogoje. Cim več zraka je na voljo, dalj časa traja fermentacija. Slabo stlačena silaža plesni. Plesen se pojavi, če vsebuje silaža preveč suhe snovi in se zato ne tlači, če silos ni dovolj zrakote-sen.
V silosu lahko pride tudi do vročega vrenja, pri čemer se razkrajajo beljakovine, prebavljivost se zmanjša. Siliramo v stolpne ali koritaste silose. Višina stolpnega silosa naj bo trikrat večja od premera silosa. Si-lažna masa se pri takem razmerju dobro tlači. Stolpni silos je primeren za vse vrste krme. Polnjenje silosa brez transporterja je težje, odvzem pa si lahko tudi mehaniziramo.
Koritasti silos ne sme biti nižji od 2 metrov, ker se sicer silaža slabo tlači. Širina naj bo taka, da dnevno odvzamemo vsaj 10 cm silaže. Koritasti silos je primeren za siliranje koruze. Silos pokrijemo s folijo in ga obtežimo. Za 200 krmnih dni potrebujemo za 16 VŽ (= 500 kg žive teže) 9 m3 silosnega prostora.	H. Š.
Kako je z napeljavo telefona ?
Zaradi vse večjega interesa občanov Šentjurja tin okolice smo že leta 1981 pričeli prve razgovore o posodobitvi telefonskega omrežja v Šentjurju ie-ito je bilo prešibko, da bi lahko izkoristili povečanje centrale iz 400 na 1000 priključkov, ki smo jo dobili leta 1980. Ker je bil močan (interes srno v jeseni 1982 sklenili sporazum s Podjetjem za PTT Celje in PAP Ljubljana o izgradnji telefonskega omrežja v smereh Šentjur s Pesnico, Hruševec, Blagovno in Nova vas. Najugodnejši ponudnik je bil PAP iz Ljubljane, ki je tudi ovrednotil delo, ki ga bodo opravili občani. Tako je znašala cena za občane, ki bi bili pripravljeni opraviti določeno delo na izkopih in zasipih 35.000,— din, za ostale pa 50.000,— dim. Plačilo smo dogovorili' obročno tako s strani KS proti PTT Celje in občanov napram krajevnimi 'Skupnostmi. Pogovorili smo se, da nastopa kot investitor PTT Celje. Rok za dokončanje celotnega projekta je bil 30. 8. 1983. Podjetje za PTT Celje se je obvezalo, da bo sofinanciralo projekt o skupni vrednosti 5,500.000,— din. To je razlika za 100 številk, ki so ostale v rezervi. Sekundarno omrežje gradi PTT Celje po znižani ceni 2.960,— din za naročnika, ki ni oddaljen več kot 200 m od raz-dovdšča s tem, da opravi zemeljska dela na tej izgradnji vsak naročnik sam. Ta cena znaša danes 15.000,— din.
Kmalu po sklenitvi pogodb o izvajanju med PTT in PAP Ljubljana pa so se pričele težave. Stanje na področju dobav kablov se je zelo poslabšalo, tako da kljub vplačanem avansu itn skenjenim pogodbam izvajalec ni dobili kabla. Zaostanek je postajal vse večji z njim pa tudi cena na novo prihajajočih kablov. Kljub temu, da so predstavniki in občani poskušali pomagati pri dobavi kablov na
vse načine pa le-ta ni prispel niti do konca leta 1984. Medtem pa se je skokovito zviševala tudi cena za nekatere vrste kabla tudi preko 100 %. Izvajalec nas je opozoril na probleme s ceno in kmalu je pastaio očitno, da se podražitvi ne bo mogoče izognita.
Ta cena izvira le iz podražitev kablov kajti montažna dela so ostala po ceni iz osnovne ponudbe. To pa je razlog, da PAP iz Ljubljane 'odklanja plačilo obresti. Do danes so z velikimi težavami zgrajene vse smeri razen smer Nova vas. PAP iz Ljubljane nam je predlagal, da novo nastalo situacijo rešimo s sklenitvijo aneksa k osnovnemu sporazumu, ki vsebuje določila o dokončnem roku izgradnje, dokončni ceni in ostale pogoje. Skupna podražitev bi znašala 14 mio novih din kar znese na posameznega naročnika 23.500 din. V Šentjurju naj bi se vključevanje pričelo v tem mesecu in bilo dokončano do 29. novembra tega leta. Občani hi naj sklenili aneks ,k osnovni pogodbi s KS, ki jim zagotavlja dokončno ceno in naj-kasnejši rok za vključitev. Zavedamo se, da je podražitev v primerjavi z 'osnovno ceno Visoka zato smo zadevo preverila pri javnem pravobranilstvu v Celju, ki tolmači, da zakon o obligacijah določa, da cene v primeru podražitve materiala za več koit 10 % ne morejo ostati fiksne in da v primeru sodnega spora sodišče upošteva razmere na tržišču. Vemo, da je podražitev precejšnja zato predlaga plačevanje po obrokih do konca tega leta 1984. Edina tolažba za naročnike je precej nižja cena vzpostavitve naročniškega razmerja. Upamo, da bodo občani razumeli težko situacijo v kateri smo din kljub mnogim očitkom na račun izvajalca zaupali sprejeti predlagani aneks iln omogočili, da se izgradnja telefonskega omrežja dokonča, da bomo s skupnimi napori le pripeljali izgradnjo telefonskega omrežja Šentjur h koncu. Prepričani smo, da bo veliko hude krvi in jeze pozabljeno, ko bodo zazvonili prvi telefoni	ing. Sergej Šešerko
predsednik, sveta KS Šentjur—center
Glasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur pri Celju v nakladi 4000 izvodov.
Uredniški odbor: glavni urednik Dušan VODEB, odgovorni urednik Goce KALAJDZlSKI, Drago MACKOSEK, Drago SLAKAN, Miran KOREN, Anita KOLESA, Hiacinta SUMER, Mirko ČANDER; lektorstvo - Danica HERIC. Naslov uredništva: Titov trg 5 tel.: 741,286, 741-002, ž. rac. 50770-678-45153 OK SZDL Šentjur pri Celju. Tisk: TOZD Papirkonfekcijat Krško. Oproščeno tem. davka od prometa proizvodov št. 745-15/9-1978. Fotografij in rokopisov ne vračamo.