Novice.
195
—   Odlikovanje. Cesar je podelil višjesodnemu svetniku v Gradcu g. Avgustu Uibasu in predsedniku okrožnega sodišča v Celji dr. Adalbertu Grertscherju. red železne krone tretje vrste.  Oba odlikovanca sta .rodom Kranjca.
—   Birma Binkoštne praznike bilo je v stolni cerkvi v Ljubljani birmanih 2010 otrok in sicer 571 iz Ljubljane in  1439 iz drugih krajev.
—   Županom deželnega stolnega mesta Ljubljane bil je v včerajšnji občinski seji izvoljen zopet dosedanji župan g. P. Grasselli, ki je s to izvolitvijo poklican v petič na odlično župansko mesto. — Podžupanom voljen je bil mestni odbornik gospod dr. Karol Bleiweis vitez Ti teniški in sicer še-le pri drugem glasovanji, ker se je bivši podžupan g. Vašo Petričič vsled izida prvega glasovanja zopetni izvolitvi   odpovedal.
—   Petindvajsetletnica tabora na Vižmarjih. Predvčerajšnjim minulo je 25 let, ko se je vršil največji slovenski tabor na Vižmarjih. Bilo je na binkoštni pondeljek dne 17. maja 1869., ko se je zbralo na vižmarskih „gmajnah" do 30.000 Slovencev, da zborujejo in sklepajo o sredstvih, ki so neobhodno potrebna, da se ohrani in okrepi narodnost slovenska. Kot govorniki so nastopili na taborju: dr. Jan. Blei-weis, dr. Henrik Costa. dr. Val. Zarnik, dr. Jakob Razlag, dr. Jos. Vošnjak in Jos. Nolli, vsi iz Ljubljane, dr. Jos. Tonkli iz Grorice in notar dr. pl. Premerstein iz Tolmina. Na taborju se je sklenilo: 1.) da se zjedinijo vsi Slovenci po zakoniti poti v edno krono vino z deželnim zborom v Ljubljani; 2.) da se povsodi uvede slovenski jezik v šole; 3) da se ustanovi slovensko vseučilišče v Ljubljani; 4 j da se uvede slovenski jezik v urade. Razpravljalo in ukrepalo se je kakor na prejšnjih taborih i na tem tudi o gospodarskem blagostanju slovenskega naroda.
—   40letnico svojega službovanja je praznoval pred kratkim v Gorici, g. Fran Hafner, vodja tamošujega ženskega učiteljišča   Jubilantu je došlo od več stranij mnogo čestitk.
—   Petindvajsetletnico svojega obstanka praznovala je dne 12. t. m. ob ednem z občnim zborom banka „Slavijau v Pragi. Slovanskemu zavodu, ki se je v teku 25 let postavil na prav krepke noge, želimo zmirom lepšega razvitka.
—   Primorsko planinsko društvo posetilo je binkoštne praznike našo belo Ljubljano in divni naš Bled. Pri dohodu v Ljubljano v nedeljo opoludne pozdravila je na kolodvoru došlece   (nad 50   na številu)   obila   množica   narodnega
občinstva s prisrčnimi živio klici. Predsednik slovenskega planinskega društva, g. prof. Orožen, je pozdravil primorske planince in planinke v lepih besedah v imenu slov. plan. društva. Gr. Bole se je zahvalil na lepem vsprejemu v imenu primorskega planinskega društva. — Pri skupuem obedu ob 1. uri pri Malici vrstili so se navdušeni govori. Govorili so gg : prof. Milčetič iz Varaždina, prof. Orožen, Bole, dr. Iv. Tavčar, dr. Bakarčič iz Reke, dr. Triller, dr. Vitezič in dr. Majaron. — Zvečer je bil pri Ferlincu koncert, katerega so priredili tambu-raši »Jadranske vile" iz Reke in pevsko društvo ^Ljubljana" na korist družbama sv. Cirila in Metoda v Ljubljani in za Istro. Žal, da se ob neugodnem vremenu v tesnih prostorih ni moglo vse tako razviti, kakur bi se bilo sicer. Občinstvo je vrle tamburaše burno aklamovalo. Morali so več točk ponavljati. Mej koncertom čuti je bilo tudi več lepih in navdu-ševalnih govorov. — V pondeljek zjutraj popeljali so se drugi gosti spremljevani z domaČimi na naš divni Bled. Povsod, kjer so se vozili bili so povod lepim ovacijam. Ob postajah so gromeli topiči, razna društva in občinstvo pa so vrle planince pozdravljali. Taki pozdravi vršili so se v St. Vidu, Skorji Loki, Kranji, Lescah-Bledu. Lepo vreme, ki je bilo v pondeljek je močno povzdignilo prijetnost izleta na krasni Bled. Po zajutreku pri županu Peternelu so izletniki šli na grad, se vozili po jezeru, potem se pa sešli k skupnemu obedu v Lu-jizini kopeli. Vršile so se i tu lepe napitnice. S petim vlakom so se vsi izletniki povrnili v Ljubljano, na kar so se drugi gostje iz Primorske  odpeljali z brzovlakom zopet   proti domu.
—   Slovenska zmaga na Koroškem. Notranje mi-nisterstvo je ugodilo rekurzu župana Simona Klokerja v Bistrici pri Pliberku, kateremu je okrajno glavarstvo velikovško in v drugi instanci deželno predsedstvo naložilo pet, oziroma deset goldinarjev globe, ker je slovenski poročal okrajnemu glavarstvu v izročenem področji. Ministerstvo je župana oprostilo kazni, češ, da se občini bistriški na podlagi nikakega zakona ne more braniti, ako lioče v uradnem občevanji z okrajnim glavarstvom posluževati se slovenskega, na Koroškem deželnonavadnega jezika.
—   Rudeči križ. Dne 15. t. m. vršil se je v mestni dvorani redni občni zbor deželnega pomoČnega društva rudečega križa za Kranjsko. Zboru predsedoval je I društveni podpredsednik ces. svetnik Ivan Murnik. Iz drnštvenega letnega poročila posnamemo: Društvo ima že naprej dovoljenje v slučaji mobilizacije prirediti javne bire po Kranjskem. V Ljubljani ustanovita se v slučaji mobilizacije 2 zavoda in sicer bolniška postaja za 210 mož in rekonvalescentnica za 100 mož Zdravniško pomoč je obljubilo 12 zdravnikov, lečila bodeta dajala 2 lekarja. Za strežnike v teh zavodih je obljubljenih 30 deželnih brambovcev. Krajevno prenašanje bolnikov preskrbi gasilno društvo v Ljubljani. — Za slučaj kolere napravilo je društvo 36 strežniških predpasnikov, 236 posteljnih vložkov, 60 kavalet in 150 rjuh. Za vse to se je izdalo 548 gld. 69 kr. Od teh predmetov oddalo se jih je nekaj posameznim bolnicam za silo po deželi. Kranjska hranilnica je darovala društvu 300 gld , deželni zbor 100 gld., slednji še vrhu tega 600 gld. za priprave v slučaji kolere. Družba sv. Cirila in Metoda je darovala društvu 30 knjig razne vsebine. Društvo je štelo koncem i. 1893. 3 častne, 229 rednih in 3 podporne Člane. Društvena imovina je znašala koncem 1893. 1. 11.754 gld. 31 kr. v gotovini in 550 gld. v vrednostnih papirjih. Podružnice so imele 517 udov in premoženja 5074 gld. 77 1/2 kr. v gotovini in 110 gld. v vrednostnih papirjih. — Računskim preglednikom volil se je državni poslanec gosp. Jos. Kušar, njegovim namestnikom pa trgovec gosp. Jos Lozar. Zbor iareČe zahvalo vsem društvenim podpornikom in pospešiteljem.
—   Umrl je v Idriji dne 7. t. m. učitelj g. Miroslav Plesničar v 22. letu svoje dobe. Pokojnik je bil vrl narodnjak in je tudi veliko pisal v razne liste. Bodi mu blag spomin !