■ o
i>í :o
!o
¡p^
GRADBENO PODJETJE GRADNJE PTUJ d.d. Dornavska cesta 6a, 2250 Ptuj
Prodaja novih stanovanj in poslovnih prostorov v poslovno-stanovanjskem objektu v Gorišnici ter prodaja stanovanj v apartmajskem naselju v Moravski h toplicah.
Telefon: 02/ 787 58 00.
©©md»		
		
		¿N
	CELJE	
Telefon: 02/771 04 12 1 e-mail: golob.mikptuj@sial.net 1		
Golob Janez s.p.	Bukovci 125a, Markovci	
Po Sloveniji Ormož • Referenduma o grajski pristavi ne bo
O Stran 2
Po naših občinah Kidričevo • Turka zamenjal Stanko Eršte
O Stran 8
Po naših občinah ČS Rogoznica •
Igrišče izključno za rekreacijo gasilcev?! Z> Stran 7
Ptuj, petek, 17. aprila 2009
letnik LXII • št. 30 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Spodnje Podravje • Na poljih dela čez glavo
Kmetovalcem je vreme naklonjeno
Čeprav je aprilsko vreme pogosto muhasto in polno dežja, je letošnji mali traven kmetovalcem in vrtičkarjem zelo naklonjen, zato je na poljih, v vinogradih, sadovnjakih in vrtovih v teh dneh dela čez glavo.
Stari ljudska prispodoba »muhast kot aprilsko vreme« se je vsaj za sedaj pokazala za neutemeljeno, saj je bilo v prvi polovici aprila vreme skorajda idealno za številna pomladanska opravila. Vmes je bilo ponekod sicer nekaj kapljic dežja, ravno dovolj, da je vse lepo ozele-nelo in opojno zacvetelo.
Tako so poleg kmetov na delu že tudi marljive čebele, ki so kljub razmeroma hladni zimi dobro prezimile. Ker so se v vinogradih in sadovnjakih že pričela pomladanska škropljenja, je treba paziti, da krilatih farmacevtov ne bomo zmotili ali celo zastrupili. Na preoranih in zrahljanih njivah pa te dni kmetovalci že sadijo semensko koruzo tako kot delavci Kmetijstva Perutnine Ptuj, ki smo jih včeraj zmotili med tem zahtevnim pomladnim opravilom na obsežnih poljih pri Cirkovcah.
-OM
Foto: Martin Ozmec
Podravje • S seje OE KGZS J Ptuj • Delovni sestanek z Majdo Širca
Kje bi jemal
Osrednja tema zadnje seje ptujske območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), ki jo je kot vedno vodil predsednik Milan Unuk, je bila vprašanje preživetja kmetij in zavarovanja kmetijskih površin.
»Situacija je enaka povsod po Evropi, ne le pri nas,« je glede vsesplošne krize najprej povedal predsednik KGZS Ciril Smr-kolj, nato pa nadaljeval: »V zbornici smo pritisnili na kmetijskega ministra, naj v EU odpre vprašanje mlečnih kvot, da naj bi te vseeno ostale, vendar, kot je povedal, evropska komi-sarka noče niti slišati na to uho. Zelo težka situacija za kmete je tudi na Češkem, kjer so tik pred propadom velike kmetije in je tudi že napovedan velik protest v Brnu, kjer bo zasedanje kmetijskih ministrov.«
Poleg krize pa kmete tepejo še naravne katastrofe in ujme, na katere nimajo nobenega vpliva. Na območju Podravja, predvsem Slovenskih goric, je po lanskem hudem neurju med kmeti zavladalo veliko razočaranje in bes zaradi obnašanja zavarovalnic, ki niso izplačevale 100-odstotne škode tudi tam, kjer je bila dokazana. Zdaj zavarovalnice druga za drugo napovedujejo oz. so že zvišale premije za kmetijske pridelke, in to za najmanj 10 % ali celo več, cene za zavarovanje iste kulture pa bodo tudi precej različne od območji.
O Stran 9
Ali država za svoje premoženje slabo skrbi?!
Prvič odkar je prevzela svoj mandat, je ministrica za kulturo Majda Širca obiskala Ptuj. V prostorih Mestne hiše se je v torek udeležila delovnega sestanka, ki je bil precej izčrpen, saj je trajal več kot dve uri, priložnost za seznanitev ministrice s pobudami in tudi težavami so izkoristili mnogi.
www.-mojtisk. com,
offsettisk, sitotisk in vezenje Saso Ommeragič, Gsm: 041/635-266
Srečanje se je začelo s predstavitvijo stališč ministrice Majde Širca v zvezi s projekti, ki jih Ptuj želi izpeljati v sklopu Evropske prestolnice kulture (EPK) 2012. Beseda je med drugim tekla o sofinanciranju projektov, ministričina razmišljanja pa so povezana tudi z recesijo. »Bojim se, da bo v luči velikih želja potrebno poiskati kompromis,« je o izpeljavi projektov EPK povedala Širca.
Po kratki predstavitvi stališča ministrstva o EPK je Širca izrazila začudenje, da so se pojavili novi načrti za selitev ptujskega zgodovinskega arhiva. Kot je dejala, bi kakršni koli novi načrti odložili selitev,
saj da so zanje potrebna nova usklajevanja in tudi dovoljenja. Kot je še dejala, jo zato druge predlagane rešitve begajo. »V proračunu 2010 smo namenili dovolj denarja za adaptacijo
vojašnice z namero, da se tja preseli arhiv in da se arhivi pravilno in skrbno shranijo, saj so sedaj v neprimernih prostorih.
O Stran 3
Foto: DB
Ormož • Denar za širokopasovni internet ie med politične prijatelje?
Referenduma o grajski pristavi ne bo
Takoj po velikonočnih praznikih je Vili Trofenik, poslanec stranke Zares v Državnem zboru, presenetil s tiskovno konferenco in njeno vsebino. Na kratko: referenduma ne bo, na projektu gradnje odprtih širokopasovnih omrežij pa naj bi ležal sum, da so si denar razdelili politični prijatelji. Poleg vsebine je bila šokantna tudi dolžina tiskovne konference, ki je namesto običajnih pedagoških 45 minut ali celo blok ure trajala le pičlih 15 minut.
V izjemno kratki tiskovni konferenci je poslanec Vili Trofenik napovedal, da referenduma ne bo, predvsem zaradi različnih šikaniranj, ki so jih doživljali podpisniki.
Foto: vki
Obtožbe, ki jih je izrekel poslanec Vili Trofenik, so hude: »Glede na kulminacijo pritiskov, ki so jih med prazniki doživljali podpisniki pobude za razpis naknadnega referenduma, sem se včeraj (v ponedeljek, op. a.) odločil, da preneham z aktivnostmi zbiranja podpore in organizacijo referenduma, izključno iz razloga zaščite integritete ljudi, ki so podpirali in podpirajo referendum.« Ti ljudje naj bi postali predmet nečednih poslov in so zaradi ustavnih in zakonskih pravic postali izpostavljeni različnim oblikam šikaniranja.
Podpisnike za referendum naj bi šikanirali
Kot je povedal Trofenik, naj bi nekdo izdal seznam z imeni podpisnikov pobude za referendum. Prav zato naj bi se bil odločil, da bo sam prvopod-pisani, saj so že pri prejšnjem referendumu podpisniki doživljali nekulturne udarce. Po-
vedal je, da je navajen, da se njegovi politični nasprotniki lotevajo njega in njegovih družinskih članov, vendar so sedaj v te nečedne pritiske z imeni in priimki potunkani tudi tisti, ki so podpisali. Omenjeni seznam naj bi uporabljali menda celo nekateri direktorji javnih zavodov za različne pritiske. »Vaški strankarski veljaki pa so v svoji servilnosti in nedomi-šljenosti dežurali na hodnikih pred pisarnami, kjer se je podpisovala podpora, eden je celo sedel v državni pisarni. S strani Upravne enote so bili zbiratelji in podpisniki okarakterizirani kot potencialni kršitelji predpisov. Ta ista oblast pa se je verjetno pod vtisom praznovanj in popivanj v uradnih urah tako zlizala, da niti te elementarne kršitve s področja varovanja osebnih podatkov ni znala zaščititi. V takih razmerah je prizadevanje za referendum kot ustavno pravico nesmiselno. Čeprav bi to lahko bil popravni izpit za vodstvo občine, da razmisli o svojih škodljivih ravnanjih za mesto Ormož in o fal-
sificiranju dokumentacije pri zbiranju evropskih sredstev. Eno in drugo bo imelo negativne posledice za okolje. In da ni bilo možnosti popravnega izpita (referenduma), da bi se to popravilo in izkoristilo druge dane možnosti, bo nekdo moral pripisati sebi. Bomo videli, kakšne bodo posledice takšnega neodgovornega ravnanja.
Bo obveljala vladavina prava ali sle po oblasti za vsako ceno?« je obtoževal Trofenik.
Trofenik je izrazil upanje, da sedaj, ko umika pobudo za referendum, ne bo več šikaniranj in bodo realizirane tudi vse tiste obljube, kaj vse bi lahko naredili, če ne bi bilo referenduma. Prva takšnih naj bi bila obljuba do Nogometnega klu-
ba Ormož.
Na vprašanje, koliko je bilo doslej zbranih podpisov za referendum, odgovora ni vedel. Na spodbudo, naj pojasni, kakšna so bila šikaniranja, o katerih govori, pa je povedal, da so bili verbalni napadi in grožnje staršem, ki imajo otroke v javnih institucijah, telefonske grožnje, vključno z napadi in grožnjami na občinskih hodnikih. V podrobnosti ni želel zahajati, ker so menda stvar obravnave pristojnih organov, saj naj bi vse naštete reči dobile svoj epilog na sodišču.
Kdo je določal bele lise?
Občina Ormož je bila letos, skupaj z občinama Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, uspešna na razpisu za izgradnjo širokopasovnega omrežja. Trofenik pravi, da bi bilo to vsekakor pozitivno, če bi bili postopki čisti, vendar po njegovem mnenju niso. Opozoril je, da je bilo v območje belih lis uvrščenih 40 naselij, sedem naselij je izpuščenih in zanimivo naj bi bilo to, da so štiri iz območja Velike Nedelje. Eden od novozapo-slenih na Občini naj bi med terenskim ogledom tistim, ki so ostali brez interneta, menda rekel, da je to zato, ker so napačno volili na zadnjih volitvah. Trofenik je opozoril tudi, da v pripravi projektov belih lis ni bilo anketiranj ali drugih povzemanj javnega interesa. »Ko so začeli sklicevati zbore občanov, so razočarani občani začeli dojemati, da so izpuščeni. In to na območjih, kjer ne more biti drugo kot bela lisa, na glede na kriterije, ki so jih na ministrstvu oziroma direk-toratu postavili. Odgovori odgovornih na Občini so bili nejasni, neodgovorni in so valili krivdo na ministrstvo za gospodarstvo. Na intervencijo prizadetih občanov sem posredoval vprašanje ministru Lahovniku kot formalno odgovornemu. V odgovoru podrobno popisujejo postopek in iz odgovora se vidi, da krivda ni na ramenih ministrstva, kot poskušajo prikazati na Občini, ampak je šir-
ša. V vsakem primeru niso bili spoštovani tehnični kriteriji, ampak je prišlo do političnih odločitev pri določanju belih lis. Ko so na občini izvedeli, da sem kontaktiral ministrstvo, so občanom poslali vprašalnike, četrto vprašanje pa govori o priključnini, ki je nov kriterij, očitno le za tiste, ki so bili izpuščeni,« je prepričan Trofenik.
So si denar razdelili politični prijatelji?
Poslancu Trofeniku se zdi celotna delitev denarja vprašljiva, saj naj bi si sredstva tretjega razpisa (46 milijonov evrov) razdelile občine, katerih župani so pripadniki prejšnje koalicije. Trofenik pa je požugal tudi, da bo zanimiva reakcija pristojnih evropskih organov, ko bodo seznanjeni s to korektno delitvijo evropskih sredstev na temelju politične pripadnosti županov, zanimiv naj bi bil tudi odgovor ministra. Najbolj pa je Trofenika razjezilo to, da se nekateri predstavniki Občine menda »abnormalno hvalijo« s pridobitvijo teh sredstev, kar bi bil nedvomno uspeh, če bi bila pridobljena korektno na javnem natečaju. Tega pa po Trofenikovem mnenju v tem primeru ni bilo. Še več, Trofenik trdi: »Nekateri so zaradi zaslug pri pridobivanju teh sredstev postali vršilci dolžnosti direktorjev občinskih institucij, drugi so bili za te projekte že zaposleni na občinski upravi, čeprav po svoji usposobljenosti nimajo znanj s področja tehnike ali elektronike. Očitno gre za hišne prijatelje, ki se nagrajujejo na tak ali drugačen način. Ljudje se motijo, če mislijo, da se da v tej mali Sloveniji kaj skriti.« Denar naj bi si po Tro-fenikovih podatkih razdelile občine Velike Lašče, Dolenjske Toplice, Loški Potok, Vitanje, Gorenja vas-Poljane, Krško, Komer, Slovenj Gradec (7 občin), Železniki, Semič, Postojna in Ormož (3 občine).
Za komentar k tem resnim obtožbam sem poklicala tudi župana Alojza Soka, ki je povedal, da so na razpisu pridobili sredstva zato, ker so zbrali 99,5 od skupno 100 potrebnih točk in da ne ve, katere občine so denar še dobile razen Postojne. Povedal je tudi, da gre za projekt, na katerega se pripravljajo že od leta 2007 in da jim je prva prijava spodletela. Opozoril je tudi, da se na ta razpis prijavljajo predvsem podeželske občine, ker tukaj ni možnosti interneta, in da imajo te občine pretežno župane iz druge politične opcije, kot so v mestih. Viki Klemenčič Ivanuša
Uvodnik
Enakomeren razvoj Slovenije
Lani 22, junija so se Slovenci izrekali na posvetovalnem referendumu o območjih in imenih pokrajin v Sloveniji. Takrat so se izrekali o 13 pokrajinah, Zagovorniki regij pravijo, da so te nujne zaradi decentralizacije Slovenije in krepitve moči občin v razmerju do države, in sicerpreko pokrajine kot druge ravni lokalne samouprave,
Pokrajinska zakonodaja pa bi omogočala tudi enakomernejši razvoj naše raznolike države, saj zagovorniki regij pravijo, da se ta neenakomerno razvija, Nasprotniki regij pa trdijo nasprotno,
Za verodostojne ali celo za zastrašujoče podatke pa je v teh dneh poskrbel Statistični urad Republike Slovenije v knjižici Slovenske regije v številkah, V njej so zbrani in obdelani podatki za dvanajst statističnih regij in zagotovo podatki v tej knjižici kažejo, da tisti, ki govorijo o enakomernem razvoju Slovenije, lažejo,
Podatki za leto 2007 kažejo, da je povprečna neto plača zaposlenega v RS v letu 2007znašala 834,50 evra, v Podra-vski regiji 786,19 evra in v osrednji Sloveniji 921,17 evra, Registrirana brezposelnost je v Sloveniji leta 2007 znašala 7,7 odstotka, v osrednji Sloveniji 5,9 odstotka, v Podravski regiji 10,4 in v Pomurju kar 13,4 odstotka, Na 1000prebi-valcev je leta 2007 v Sloveniji prejemalo denarno socialno pomoč 41 prejemnikov, v osrednji Sloveniji 23,2, v Podrav-ju 66,3 in v Pomurju 74,5, Po podatkih iz leta 2007je bilo na 10,000 prebivalcev v Sloveniji 24,7 zdravnika in 6,3 zobozdravnika, V osrednji Sloveniji je ta številka znašala 41,8 zdravnika in 8,3 zobozdravnika, VPodravjupa 23,1 zdravnika in 5,6 zobozdravnika, v Pomurju 16,1 zdravnika in 6,3 zobozdravnika, Katastrofalni pokazatelj! Pa naj še kdo reče, da so zdravstveni programi pravično razdeljeni po celotni državi,
Da v Sloveniji ni enakomernega razvoja, pokaže tudi bruto domači proizvod na prebivalca v evrih, ki je v Sloveniji v letu 2006 znašal 15,446 evrov, regionalni bruto domači proizvod v osrednji Sloveniji je znašal 22,286evrov, v Podravju 13,052 evrov in v Pomurju 10,223 evrov,
Iz navedenih podatkov je torej jasno, da enakomernega razvoja Slovenije ni in po navedenih podatkih je jasno, zakaj tisti iz osrednje Slovenije nasprotujejo regijam,
Zmago Šalamun
Strankarska pripadnost, simpatizerstvo	Število županov	Dodeljena sredstva EU in RS (skupaj)
SDS	7	16.624.523,96 EUR
NSi	2	9.813.051,60 EUR
SLS	2	9.223.753,00 EUR
DeSUS	1	9.561.000,00 EUR
SD	0	0,00 EUR
Zares	0	0,00 EUR
LDS	0	0,00 EUR
SNS	0	0,00 EUR
Tabela razdeljenih sredstev za izgradnjo širokopasovnih omrežij
"Projekt izgradnje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v lokalnih skupnostih občin Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž je največji medobčinski projekt, katerega skupna vrednost presega 12 milijonov evrov. Zanj smo dobili pozitiven sklep s strani ministrstva za gospodarstvo. Projekt se sofinancira s strani evropskega sklada za razvoj v višini nad 7 milijonov evrov. Je široko zastavljen in skozi sodelovanje z Javno razvojno agencijo je bil izveden konkurenčni dialog, kjer je bil izbran izvajalec, ki bo prav tako sofinanciral svoj delež 3,6 milijona evrov, ostanek pa bo prispevek lokalnih skupnosti," je projekt predstavila mag. Karmen Štumberger na eni od tiskovnih konferenc. Povedala je tudi, da je bila lokacija gradnje omrežja določena že s samim razpisom, kjer so bile s strani ministrstva za gospodarstvo definirane bele lise glede na komercialen interes potencialnih investitorjev v naslednjih dveh letih. Na teh območjih - skupno gre za 2500 gospodinjstev, oziroma 660 prebivalcev - se v naslednjih dveh letih naj ne bi imeli možnosti priključiti na širokopasovni internet. Gre za javno za-sebno-partnerstvo, trase omrežja pa bodo potekale večinoma po občinskih zemljiščih, nekaj tudi po zasebnih zemljiščih, v sodelovanju z zainteresiranimi. Omrežje bo omogočalo zelo hiter prenos podatkov. Izvajalec del GVO zagotavlja, da tako hiter, kot ga danes, glede na obstoječo tehnologijo, še ne potrebujemo. To omrežje bo lahko spremljalo razvoj tehnologije še nadaljnjih 15 let. Omrežje mora biti zgrajeno v naslednjem letu in pol od podpisa pogodbe. Ko bodo bele lise pokrite, naj bi se sprostile tudi Telekomove kapacitete in bo marsikdo, ki doslej te možnosti ni imel, lahko dobil internet tudi preko Telekoma.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Delovni sestanek z Majdo Širca, ministrico za kulturo
Ali država za svoje premoženje slabo skrbi?!
Prvič odkar je prevzela svoj mandat, je ministrica za kulturo Majda Širca obiskala Ptuj. V prostorih Mestne hiše se je v torek udeležila delovnega sestanka, ki je bil precej izčrpen, saj je trajal več kot dve uri, priložnost za seznanitev ministrice s pobudami in tudi težavami so izkoristili mnogi.
Foto: DB
Na delovnem sestanku je bilo obdelanih vseh devet predvidenih točk dnevnega reda, nekatere bolj, druge manj obširno. Srečanje se je začelo s predstavitvijo stališč ministrice Majde Širca v zvezi s projekti, ki jih Ptuj želi izpeljati v sklopu Evropske prestolnice kulture (EPK) 2012. Beseda je med drugim tekla o sofinanciranju projektov, ministričina razmišljanja pa so povezana tudi z recesijo. »Bojim se, da bo v luči velikih želja potrebno poiskati kompromis,« je o izpeljavi projektov EPK med drugim povedala Širca.
Novi predlogi o selitvi zgodovinskega arhiva ministrico begajo
Po kratki predstavitvi stališča ministrstva o EPK je Širca izrazila začudenje, da so se pojavili novi načrti za selitev ptujskega zgodovinskega ar-
hiva. Kot je dejala, bi kakršni koli novi načrti odložili selitev, saj da so zanje potrebna nova usklajevanja in tudi dovoljenja. Zatrdila je, da je začetek ureditve prostorov arhiva oziroma njegova selitev v prostore Stare vojašnice na Vičavi, v stavbo številka dve, kamor je predvidena tudi selitev Zavoda za varovanje kulturne dediščine, načrtovan za naslednje leto. Takrat naj bi namreč stekla dela, vrednost investicije, ki je že odobrena, pa znaša milijon in tristo tisoč evrov. Kot je dejala ministrica, jo zato druge predlagane rešitve begajo. »V proračunu 2010 smo namenili dovolj denarja za adaptacijo vojašnice z namero, da se tja preseli arhiv in da se arhivi pravilno in skrbno shranijo, saj so sedaj v neprimernih prostorih. Če s tem rešimo še prostore za Zavod za varstvo kulturne dediščine, najbrž ne bi smeli odpirati novih scenarijev, razen če niso boljši. Če so boljši, je to v redu, a pomeni zamik, kar me skrbi,« je še dodala Širca. Strinjanje s pomisleki ministrstva v zvezi
Ministrica za kulturo Majda Širca
z iskanjem novih prostorov za selitev je podal tudi direktor Zgodovinskega arhiva Ptuj Ivan Fras. Z ministrico namreč deli prepričanje, da bi to pomenilo precejšen časovni zamik, prepričan pa je tudi, da so prostori v vojašnici povsem ustrezni.
Kaj bo s konjušnico in turniškim gradom?
Precej pozornosti je bilo na sestanku namenjene tudi arheologiji. V nekaj stavkih se je ministrica za kulturo dotaknila gradu Turnišče, kakšne rešitve načrtujejo, pa ni pojasnila. Na vztrajanje Vladi-mirja Koritnika, predsednika ČS Breg-Turnišče, je vendarle pojasnila, da ministrstvo doslej še ni prejelo niti ene-
ga predloga o morebitnem upravljavcu gradu. »Denaci-onalizacijski postopek pa je končan, zato je ureditev tega vprašanja, nujna,« se je strinjala ministrica.
Tako na kratko, kot se je dotaknila vprašanja gradu na Turniščah, je preletela tudi problem ureditve Konjušnice. Izpostavila je, da je država kot lastnica poskrbela za zunanjo ureditev prostora, a da je problem pri iskanju najemnika. »Napori za iskanje najboljšega gospodarja so bili vloženi, a očitno so bili neuspešni. Treba bo zagrabiti z večjo odgovornostjo,« je dejala ministrica, ki si v prihodnje želi več resnih zainteresiranih upravljavcev.
Čelan: »Ptuj je nacionalni biser«
O arheoloških izkopavanjih in njihovem pomenu je spregovoril generalni direktor direktorata za kulturno dediščino dr. Bojan Djurič. »Ptuj se upravičeno ponaša z nazivom najstarejšega slovenskega mesta,« je uvodoma povedal Djurič, ki je prepričan, da je treba to izkoristiti kot prednost. Dodal je še, da je treba iskati rešitve, ki v arheologijo najmanj posegajo in predstavljajo tudi nižje stroške.
»Moti nas, da si medaljo o največjem slovenskem kulturnem biseru hitro radi prilepimo, ko potujemo po svetu, ko pa je treba prevzeti odgovornost, pa nanjo hitro pozabimo. Ptuj ni biser, ki naj bi ga negovali le ljudje, ki živimo v tem mestu, ampak naci-
onalni biser, v katerega moramo vlagati skupaj,« je povedal dr. Štefan Čelan, župan MO Ptuj. Na njegovo opazko pa je ministrica za kulturo odgovorila s trditvijo, da se država zaveda vrednosti, ki jo mesto Ptuj ima.
Arih: »Država za svoje premoženje slabo skrbi«
Čeprav je bilo na dnevnem redu še več točk, povezanih s sodelovanjem ministrstva pri arheoloških izkopavanjih na Ptuju, pa o konkretnih projektih, z izjemo preselitve Or-fejevega spomenika v muzej in nekaj besedah o odkupili zemljišč na območju Arheološkega najdišča Hajdina za potrebe ureditve območja ob III. Mitreju, ni bilo.
Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj, ki je v nekaj stavkih predstavil svoj pogled na upravljanje določenih objektov, je prepričan, da država za svoje premoženje slabo skrbi in da je nujno potrebno čim prej doreči smernice, po katerih bo natančneje opredeljeno, katere objekte in zemljišča upravlja država in katere lokalna skupnost. Svoje trditve je podkrepil tudi s podatkom o urejanju nekaterih objektov in zemljišč, med drugim na primer mestnega griča. Direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož je podal tudi svoje videnje o vprašanju Konjušnice, ki je v lasti države. Prepričan je, da je potrebno čim prej urediti notranje prostore in najti najemnika, ki bo ta prostor upravljal. Ob tem je še izpostavil podatke o številu obiskovalcev, ki so zgovoren pokazatelj, kako nujna je ureditev. »Konjušnico je treba čim prej urediti, da bomo imeli celostno ponudbo,« je prepričan Arih. V nekaj stavkih se je dotaknil tudi problemov, ki so se pojavili okrog financiranja treh zaposlenih v ormoški enoti Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož.
»V muzeju si želimo, da se politična in strankarska nagajanja, ki so se prestavila na ramena muzeja, čim prej končajo,« je še dejal Arih.
Z obljubo o financiranju treh zaposlenih ob priključitvi ormoškega k ptujskemu Muzeju, ki naj bi jo dal prejšnji minister za kulturo Va-sko Simoniti, pa je ministrico seznanil tudi župan Ormoža
Alojz Sok. »Tu so očitno različna tolmačenja države in lokalne skupnosti, dejstvo pa je, da dogovori s Simonitijem nikoli niso bili protokolirani,« je pojasnila Širca, ki vztraja, da povečanje števila zaposlenih ni prava interpretacija za financiranje s strani države.
Sprememba zakonodaje nujna
S pobudo za spremembo zakonodaje pa je ministrico za kulturo Majdo Širca seznanila Nataša Petrovič, predsednica Zveze kulturnih društev Ptuj. Kot je dejala, je nedopustno, da morajo društva za prostore, ki so jih gradili sami, plačevati uporabnino. Prepričana je tudi, da je treba kulturnim društvom urediti status posebnega kulturnega nacionalnega pomena, da bodo lahko še naprej nemoteno ustvarjala ljubiteljske kulturne vsebine.
Kot je pojasnila Petrovičeva, je ironija, da je država sprejela zakon, s katerim lahko del dohodnine namenimo kulturnim društvom, a v resnici je odstotek teh, brez omenjenega statusa, zelo majhen. »Zakon je tak, kot je, in izjeme so nemogoče. Res pa je, da je prišlo že več pobud za spremembo zakonodaje na tem področju in delali bomo na tem. Težko pa je vseh dva tisoč društev postaviti na skupni imenovalec,« je pojasnila ministrica.
S težavo financiranja je Šir-čevo seznanil tudi direktor Knjižnice Ivana Potrča Ptuj mag. Matjaž Neudauer. Kot je dejal, je ustanoviteljic ptujske knjižnice veliko, kar pomeni veliko usklajevanj. »Postopek je komičen,« je ob predstavljanju sistemskih postopkov potrjevanja sredstev, namenjenih knjižnici, povedal Neudauer. Kot je dejal, kar tretjina občin ne izpolnjuje vseh obveznosti, ustreznih sankcij pa skorajda ni ali pa so preveč dolgotrajne in zakompli-cirane. Ministrica je zatrdila, da bodo tudi tem težavam namenili pozornost.
Prvič odkar je prevzel mesto direktorja Mestnega gledališča Ptuj, pa je svoje videnje o nekaterih odprtih vprašanjih ministrici predstavil tudi Peter Srpčič. Zavzel se je za ureditev tehnične baze in prostorov za nastanitev gostujočih umetnikov v prostorih vojašnice.
Dženana Bečirovič
Aleš Arih: »Država za svoje premoženje slabo skrbi.«
Foto: DB
Ormož • Skupaj se bodo potegovali za kohezijska sredstva
Vodovod bodo obnavljali skupaj
Pred kratkim so v prostorih Občine Ormož župani Alojz Sok, Jurij Borko in Mirko Cvetko podpisali pomemben dokument, s katerim se bodo skupaj potegovali za sredstva iz kohezijskih skladov za skupni projekt na področju vodooskrbe. Pogodba je začetek formalnega opravljanja postopka vložitve vloge za pridobitev sredstev iz kohezij-skega sklada. Tri občine - Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž - so se odločile nadomestiti glavni vodovodni cevovod od črpališča v Mihovcih preko vodohrana na Hajndlu, preko prečrpalnice Kamenjak do črpališča Vinski hram in vodohrana, novega stolpa na Jeruzalemu in povratnega voda, ki gre preko občine Ljutomer, preko Koga nazaj v ormoško občino in se konča na Klumpi.
Za obnovo sistema se je bilo potrebno odločiti predvsem zaradi dotrajanosti in premajhnih dimenzij obstoječega vodovoda. Na njem se pojavlja več problemov. Najopaznejša je ogroženost s sušo s trendom nižanja podtalnice predvsem v poletnih in jesenskih mescih. Pestijo jih lomi in velike izgube vode ter posledično premajhne zaloge pitne vode v sistemu predvsem ob vikendih ter poletnih in jesenskih mesecih. Težave pa dela tudi prenizek tlak vode.
»V tem delu sistema je nekaj salonitnih cevi. Z novim vodom bodo le-te odstranjene, nov vod pa bo zgrajen iz najnovejših materialov, ki jih danes vgrajujejo v vodovodne sisteme. Finančno je projekt zelo zahteven, saj bo vreden okrog 11 milijonov evrov,« je povedal ormoški župan Alojz Sok. Od začetka aktivnosti do podpisa pogodbe so potekala kar tri leta dela. V tem času so začeli izdelovati projektno dokumentacijo, pridobiti je bilo treba številne služnosti in odkupiti zemljišča. Sedaj je vse pripravljeno za pridobitev gradbenega dovoljenja, saj so vse tri občine tudi že sprejele projekt.
Ljutomerčani se gredo francoze
V projektu sodelujejo vse tri občine z Ormoškega, dolgo pa so si prizadevali, da bi sodelovala tudi občina Ljutomer, saj se iz tega voda napajajo tudi priključki na njihovem območju. Pa tudi malo jih ni, saj je njihovo število v rangu občin Središče ob Dravi oziroma Sv. Tomaž. »Žal se z Ljutomerom o tem ni dalo dogovoriti. Izhajajo iz stališča, da oni že gradijo vodovodni sistem proti Jeruzalemu in da so vse tri ormoške občine, ki so solastnice, dolžne zgraditi sistem do Jeruzalema. V letu 2005 je bila podpisana pogodba, v kateri je opredeljeno, da imata občini Ormož in Ljutomer nekate-
Trije župani so podpisali zelo pomemben dokument, ki je podlaga za prijavo na razpis za sredstva kohezijskega sklada.
re objekte v skupni lasti in v skupnem upravljanju. Že zaradi tega bi občina Ljutomer morala finančno sodelovati pri obnovi sistema. Po treh mesecih zavlačevanja s strani Ljutomera smo se odločili, da gremo sami naprej, ker bi se lahko zgodilo, da bi nas druge občine z vlogami prehitele, sredstva v kohezijskih skladih pa so omejena,« je zaplet z Ljutomerčani popisal Alojz Sok, ki predvideva, da bo vloga v naslednjem mesecu in pol urejena.
Mirko Cvetko, župan občine Sv. Tomaž, je bil mnenja, da je kvaliteta življenja v veliki meri odvisna od kvalitete pitne vode. In če bodo na tem segmentu naredili veliko, je to največ, kar lahko naredijo za svoje občane. »Nismo razmišljali, ali bi pristopili k skupnemu projektu obnove ali ne, saj bi sami le težko pridobili potrebna sredstva. Zato smo zadovoljni, da so vse tri občine skupaj pograbile to možnosti, ki se ponuja,« je bil dobro razpoložen Mirko Cvetko.
Tudi župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko ni skrival zadovoljstva. Povedal je, da so že ob urejanju delitvene bilance razmišljali o tem, kako naj obnovijo vodne vode, ki so zastareli. Vedeli so, da občinski proračuni takšne obre-
menitve ne bodo prenesli, zato vidi to prijavo za kohezijska sredstva kot edini način, da rešijo problem skupnih vodov, vodohranov in nekatere posebne vode. Projekt je podrobneje predstavila mag. Karmen Štumberger, ki je povedala, da je bilo izhodišče za izračun finančne udeležbe število priključkov po občinah. Za 11 milijonov težek projekt načrtujejo okrog 8 milijonov pridobiti iz kohe-zijskega sklada, prispevek Občine Ormož bi znašal 3 milijone evrov, občine Središče ob Dravi 100.000 in občine Sv. Tomaž 111.000 evrov. Terminski plan predvideva zaključek del v letu 2013, veliko pa je odvisno tudi od drugih dejavnikov, predvsem ministrstva za okolje in prostor.
Kaj se bo naredilo?
Vodovodni sistem, ki oskrbuje štiri občine, upravlja Komunalno podjetje Ormož. Na področju treh ormoških občin je 5813 priključkov. Vodovodni sistem se napaja iz enega vira - črpališča v Mihovcih. Investicija naj bi zajemala številne obnove, ki so razdeljene v tri sklope. Med drugim tudi gradnjo transportnega cevovoda Kamenjak-Vinski Vrh-Jeru-zalem vključno z obnovo ce-
vovoda Jeruzalem-Plavčak, izgradnjo cevovoda Plavčak-Kajžar, izgradnjo cevovoda Hujbar-Cerovec-Veličane, rekonstrukcijo prečrpalne postaje Kamenjak, izgradnjo vodohrana Vinski Vrh s pre-črpalno postajo Vinski Vrh, izgradnjo vodohrana Jeruzalem, izgradnjo transportnega cevovoda črpališče Otok-vo-dohran Hajndl, izgradnjo vo-dohrana Otok s prečrpalno postajo Otok ter nabiro Otok ter izgradnjo vodohrana in prečrpalne postaje Hajndl. Drugi sklop je gradnja transportnega cevovoda Krčevi-na-Miklavž-Kog-Klumpa-odsek križišče Krčevina-vo-dohran Križanjščak in odsek Križanjščak-Vitan, vključno z izgradnjo vodohrana Kri-žanjščak, obnovo cevovoda Križanjščak-Vitan, izgradnjo cevovoda Vitan- Stovraga-Vu-komorje, obnovo cevovoda Vuzmetince, obnovo cevovoda Vuzmetinci-Kog-Lačaves in izgradnjo prečrpalne postaje Vukomorje. Tretji sklop pa naj bi bila rekonstrukcija obstoječe čistilne naprave pitne vode. Zanimivo je tudi to, da bodo novi vodi potekali ob starih, ki bodo po priključitvi novih ostali v zemlji. Tako bo ves čas omogočen normalen dotok in oskrba uporabnikov z vodo.
Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: vki
Od tod in tam
Prlekija • Razstava pirhov v Veržeju
Foto: NS
V Kovačičevi dvorani Zavoda Marianum v Veržeju je do petega maja na ogled razstava pirhov in velikonočnih voščilnic slovenskih pokrajin. »Gre za prvo takšno razstavo, ki na enem mestu prikaže vso bogastvo in različnost izdelovanja pirhov,« je ob otvoritvi razstave povedal župan Veržeja Slavko Petovar. Na pobudo prof. Janeza Krn-ca, vodja Centra domače in umetnostne obrti, so k pripravi razstave pristopili Zavod Marianum Veržej, TIC Veržej, Terme Banovci, Občina Veržej, Krajinski park Goričko in Pokrajinski muzej Murska Sobota, ob tej priložnosti pa so v nakladi 500 izvodov izdali tudi zbornik. Ob županu Peto-varju so v zborniku o pomenu velike noči in različnih običajih ob tem verskem prazniku svoje videnje zapisali višji predstojnik slovenskih salezijancev dr. Alojzij Slavko Snoj, etnolog prof. dr. Janez Bogataj, naravovarstvena svetnica Lucija Zorenč iz Kozjanskega parka, Polona Rigler Grm in Marina Gradišnik iz Muzeja Miklova hiša Ribnica, Ana Porok iz Plečnikove zbirke Arhitekturnega muzeja Ljubljana, Nevenka Korpič iz ormoške enote Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, Majda Pungerčar in Ivica Križ iz Dolenjskega muzeja Novo mesto, mag. Karla Oder iz Koroškega pokrajinskega muzeja in Jelka Pšajd iz Pokrajinskega muzeja Murska Sobota.
NŠ
Juršinci • 10.000 sadnih dreves
Foto: SF
Na OŠ Juršinci smo se pridružili vseslovenski akciji 10.000 sadnih dreves v vse slovenske ekošole in ekovrtce. S tem smo pristopili in se odzvali na podnebne spremembe in na vse večje pomanjkanje hrane v svetu. Z vsakim posajenim drevesom pa tudi pomagamo zmanjševati količino ogljikovega dioksida v ozračju. Otroke želimo čimbolj vzpodbuditi k spoštovanju narave in ohranjati bi-otsko raznolikost Slovenije. Posadili smo sadike bobovca in krivopeclja, znani stari in odporni sorti, ki sta včasih rasli pri marsika teri h iši. Sicer pa je naša šola iz preteklosti znana po dolgi in uspešni tradiciji gojenja sadnih dreves in trsnih cepljenk.
Slavko Feguš
Ptuj • Štorklja v parku
Foto: HPH
Šolski park OŠ dr. Ljudevita Pivka je dobil novo stanovalko. Naravnost iz tehniške učilnice v drugem nadstropju je priletela štorklja in si svoje gnezdo zgradila kar na dimniku, ki so ga krovci konec februarja med obnovitvenimi deli odstranili s šolske strehe. Ptico so pod men torstvom učitelja tehnike Marjana Lebna in likovne pedagoginje Alenke Kosem iz zavrženih pločevink in žice pridno izdelali učenci. To je po jesenskem slonu in zimskem jelenu že tretja živalska skulptura na šolskem dvorišču. Nastala je v okviru projekta slovenskih ekošol, Živali in mi, ki v tem šolskem letu poteka na OŠ dr. Ljudevita Pivka.
Helena Petek Hari
Videm • Kaj so še sklenili videmski svetniki
Kje smrdi bolj in kje je najbolje za upokojence
Videmski svetniki so na zadnji seji sprejeli še nekaj zanimivih sklepov. Med temi je gotovo tudi potrditev postavke za obnovitvena dela v OŠ Sela, kjer naj bi se začel urejati en oddelek za predšolsko	vzgojo.
Kot je povedal župan Friderik Bračič, bo glede na projektantsko oceno potrebnih del preureditev stala okoli 50.000 evrov; v to ceno so zajeta inštalaterska in gradbena dela ter oprema in učila. Svetniški zbor je postavko podprl, le Borisa Novaka je zanimalo, zakaj morajo plačati kar 7000 evrov zgolj za projektantsko delo: »Navsezadnje gre le za preureditev ene učilnice in res ne razumem, zakaj je potrebna tako visoka cifra za ta projekt?!« Odgovora ni dobil.
Prav tako je bil na seji potrjen tudi sklep za gradnjo doma upokojencev v centru Vidma, ob gostišču Pal. Sklep je sicer zaenkrat bolj formalne narave; potrebuje ga namreč direktorica ptujskega doma upokojencev Kristina Dokl za začetek urejanja formalnosti, saj bo DUP oz. pristojno ministrstvo investitor gradnje, ko se bo ta začela. Janeza Banička pa je ob tem zbodla lokacija načrtovanega doma: »Glejte, ves čas se
puntate, da je v bližini hmelj in s tem menda človekovemu zdravju škodljivo škropljenje, zraven je tudi čistilna naprava, ki smrdi, zdaj bomo v vse to umestili še dom upokojencev ...« Toda na indirektni poskus Banička, da bi bilo dom upokojencev morda bolje graditi v zdravem in čistem haloškem okolju, je nadvse argumentirano takoj odgovoril svetnik z že »starostnimi izkušnjami«, Franc Kirbiš starejši: »Ja, pa kaj še, boljše lokacije ni! V neposredni bližini doma je gostilna, pa cerkev in tudi pokopališče ...«
Morebitna razprava, ki bi se lahko razvila, je bila tako v kali zatrta.
Da pa imajo v centru Vidma čistilno napravo, ki bojda hudo zaudarja, je bilo na tej seji slišati javno prvič. Svetniki so sicer ugotavljali, ali je vzrok za smrad zaradi premajhne ali morda prevelike obremenjenosti, a se niso zedinili. Zato pa je bilo več kritike slišati čez smrad, ki naj bi ga povzročale farme v Dražencih, kjer naj bi Perutnina Ptuj uhlevila 250.000
Videmski občinski svet ni uslišal prošnje gostinca, da bi ob vikendih podaljšal odpiralni čas.
piščancev. Smrad naj bi bil po besedah nekaj svetnikov zdaj celo hujši kot prej, ko so tam še kraljevale svinje, padlo je vprašanje, zakaj PP ni zaprosila za soglasje, a je župan hitro povedal, da podjetje kaj takega ni dolžno narediti, saj gre
za naložbo v sosednji občini, zato soglasja občine Videm ne potrebuje. Lahko pa občina pošlje kakšno mnenje, da pač smrdi, in to preko uradno zarisanih občinskih mej. Sami sebi pa občina in občinski svet ne moreta pošiljati
mnenja glede smradu lastne čistilne naprave, saj ta smrad ustvarjajo Videmčani sami, zato o teh dveh virih smradu niso več govorili. Smrdelo pa bo vseeno še naprej, pa če se govori in piše ali ne, čeprav občinski svet upa, da bo do-
pis na Komunalno podjetje, s katerim ga pozivajo, naj reši smrad iz čistilne naprave, vseeno kaj zalegel.
Za piko na i so svetniki in svetnice na koncu sprejeli še sklep, da domačemu lokalu v stanovanjskem bloku ne odobrijo prošnje za podaljšani odpiralni čas s sedanje 22. na 23. uro. »Ne, to pa ne bo šlo, tega že ne bomo podpirali, da bodo deca podnevi spali, ponoči pa hajkali naokoli,« se je takoj razkuril Kirbiš starejši, bolj realen pa je bil Franc Sto-pajnik, ki je zelo mirno povedal, da bodo mladi čez konce tednov šli ven, v lokale, če ne doma, pa kam drugam, in da ni človeka, ki bi jim to preprečil oziroma dosegel, da bi mladi ob sobotah pridno spali v posteljah od desete ali enajste zvečer ... Ne glede na vse pa prošnji gostinca ni bilo ugodeno, z uradno razlago, da bi se potem na podaljšani odpiralni čas verjetno pritožili sosedje, saj v stanovanjskih okoliših nočne zabave niso sprejemljive.
SM
Ptuj • Svetniške pobude, predlogi in vprašanja
Okoljske dajatve si ni izmislilo Komunalno podjetje
Ptujski mestni so se že navadili, da večino svojih pobud, predlogov in vprašanj podajajo pisno, še vedno pa se najdejo tudi tisti, ki jih ž podajajo ustno. Nekatera vprašanja, pobude in predlogi pa se ponavljajo, tudi zato, ker so še vedno v fazi reševanja, kot na primer Panorama, ki s svojo neurejenostjo in zaraščenostjo močno kazi podobo Ptuja.
Mestni svetnik iz vrst DeSUS Albin Pišek se je tudi podpisal pod pobudo za postavitev označevalnih tabel za nekatere ptujske naravne lepote, kot na primer za sekvojo v Orešju, ki naj bi bila s svojimi 147 metri višine tudi najvišja v Evropi. Tabla bi morala stati na začetku Vičavske ceste in ob samem drevesu. Seznam za označitev lepot Ptuja naj bi pripravili strokovnjaki za naravno dediščino. V Mestni hiši na Ptuju odgovarjajo, da je potrebno pri označevanju naravnih vrednot upoštevati Pravilnik o označevanju zavarovanih območij naravnih vrednot. Piškov predlog za označitev naravne dediščine bodo upoštevali pri pripravi elaborata za postavitev turistične signalizacije, za mnenje v zvezi s postavitvijo označevalnih tabel bodo zaprosili tudi zavod RS za varstvo narave, ki jim je že pomagal pri oblikovanju označevalnih tabel za zavarovane ribnike v Podvincih in Velovleku. Pobudo za ponovno namestitev vodometa na Dravi pa bodo posredovali Komunalnemu podjetju, ki je njegov lastnik.
Svetnik SDS Marjan Kola-rič pa je le dočakal podatke
o ceni okoljske dajatve, ker je razlika, če je okoljska dajatev 0,0569 ali 0,0635 evra. Okolj-sko dajatve je uvedla država z uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda za vse uporabnike čiste vode, ki jo onesnažujejo. Na podlagi omenjene uredbe jo je Komunalno podjetje Ptuj, d. d., dolžno zaračunavati, izterjati in jo v rednih obrokih tudi nakazovati v proračune posameznih občin. Okoljska dajatev pa je odvisna od tega, koliko kdo vodo onesnažuje, zato se zaračunane vrednosti tudi razlikujejo, odvisno od tega, kako je urejeno odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Okoljsko dajatev v višini 0,0569 evra na m3 plačujejo objekti, ki so priključeni na javno kanalizacijo, povezano v Centralno čistilno napravo Ptuj, objekti, ki so priključeni na kanalizacijo, ki ni povezana z nobeno čistilno napravo, plačujejo okoljsko dajatev v višini 0,5467 evra na m3, objekti, ki niso priključeni na javni sistem kanalizacije (greznice), plačujejo 0,5811 evra na m3, objekti, ki so navezani na lastne manjše čistilne naprave z ustreznim certifikatom proizvajalca
naprave, ki niso sestavni del javne kanalizacije, pa plačujejo 0,0713 evra na m3. Pri tem pa je potrebno tudi vedeti, da večjim onesnaževalcem s tehnološkimi odpadnimi vodami okoljsko dajatev določi in zaračunava direktno Ministrstvo za okolje in prostor, ne pa Komunalno podjetje Ptuj. Marjana Kolariča pa je tudi zanimalo, kdaj se bo ptujski župan sestal z iniciativnim
odborom Podvinci. Sestanek je bil 25. marca.
Na pobudo svetnika SD Žiga Simoniča, da bi v MO Ptuj preučili možnost, da bi vsakemu pobratenemu mestu podarili kurentov lik v naravni velikosti, kakršen v pustni prestolnici za zdaj stoji le v Mobitelovem centru, v centru mesta ga ni nikjer drugje, pa v Uradu župana in splošnih zadev odgovarjajo,
Foto: Črtomir Goznik
Enega prvih nadstreškov za avtomobile pri večstanovanjskem objektu so postavili pri PSC Hajdina. Ali je takšne oziroma podobne nadstreške mogoče postaviti tudi v ptujskih blokovskih naseljih, sprašuje mestni svetnik iz vrst LDS Jože Štrafela.
da bodo o tej pobudi razmislili v sklopu 50. ptujskega kurentovanja v letu 2010, za kar bo potrebno zagotoviti tudi finančna sredstva, saj je okvirna cena po enem liku okrog 1100 evrov neto. Za izdelavo kurenta v obliki plišaste igračke pa se ne navdušujejo. Kurentov lik kot etnografski lik se izdeluje kot spominek, pri izdelavi kurenta v obliki plišaste igračke pa bi lahko prišlo do nepravilne rabe oziroma izrabe lika.
Ker je uničujočo točo še pričakovati, je skrb občanov, ki stanujejo v blokovskih naseljih in imajo svoje jeklene konjičke parkirane pod milim nebom, toliko večja. Ponekod so si že pridobili okvirne ponudbe za postavitev pokritih parkirišč oziroma nadstreškov. Ali ta možnost obstaja tudi pri ptujskih blokovskih naseljih, zanima svetnika LDS Jožeta Štrafela. Med prvimi več stanovanjskimi objekti na Ptujskem so pokrito parkirišče postavili pri PSC Hajdina.
Še vedno pa niso čiste zadeve glede zemljišč, potrebnih za nadaljevanje projekta CERO Gajke. MO Ptuj že nekaj časa vodi ustrezne postopke, da lastništvo na zemljiščih, ki jih je Surovina,
d. d., Maribor, odkupila od zakoncev Bolcar, preide na MO Ptuj. Kot je znano, je MO Ptuj zoper bivša lastnika zemljišč sprožila postopek razlastitve, ker pa je bilo v vmesnem času lastništvo Surovine že vpisano v zemljiško knjigo, je bilo potrebno določene faze že izvedenega razlastitvenega postopka ponoviti. Sedaj se razlastitveni postopek nadaljuje zoper družbo Surovina, d. d., Maribor, kot razlastitveno obvezanko. MO Ptuj pa je poleg tega na Okrajno sodišče na Ptuju vložila tožbo za ugotovitev ničnosti pravnega posla prodaje, ki je bil sklenjen med zakoncema Bolcar in Surovino, ker je bil sklenjen v nasprotju z veljavno zakonodajo. Vprašanje v zvezi s tem je na 26. seji mestnega sveta postavil svetnik LDS Konrad Rižner, ki ga je zanimalo, kje bo Surovina Maribor izvajala svojo dejavnost ravnanja z odpadki, ker je vedno več informacij, da je svojo dejavnost dopolnila tudi s to dejavnostjo, to pa zanima tudi Spuhljane. Želijo pisni odgovor MO Ptuj in Surovine Maribor kot lastnika zemljišč zakoncev Bolcar.
MG
Foto: SM
Hajdina • Gradnja številnih infrastrukturnih objektov
Na Hajdini gradijo in gradijo...
Občina Hajdina je eno samo veliko infrastrukturno gradbišče. V teku je gradnja kanalizacije skladno s projekti izgradnje primarnih vodov kanalizacije in delno zamenjavo salonitnih vodovodnih cevi v sklopu Konzorcija za zaščito podtalnice, I. faza projekta varovanja vodnih virov podtalnice Ptujskega polja bo zaključena jeseni 2010.
Nadaljuje se tudi gradnja nekaterih odsekov sekundarne kanalizacije s sofinanciranjem iz naslova Regionalnih razvojnih projektov. V zaključni fazi je gradnja avtoceste Slivnica-Draženci, vsa dela potekajo skladno z načrti in brez posebnih težav, tako da bo po vsej verjetnosti celoten odsek v dolžini 119,8 km predan prometu predvidoma julija letos. Investicijska vrednost del znaša nekaj manj kot 277 milijonov evrov, skupaj s stroški financiranja. Po več desetletjih neznosnega življenja zaradi tovornega in drugega prometa si bodo ljudje ob sedanji cesti med Mariborom in Ptujem oddahnili. Še vedno potekajo tudi dela na razširitvi kanala SD-I. Komisija za izgradnjo prvega vrtca v občini Hajdina, ki jo vodi podžupan Janko Merc, pripravlja javni razpis za izbiro izvajalca dela pod pogoji, ki jih je določilo Ministrstvo za šolstvo in šport. Razpis bo objavljen najkasneje maja letos. Za projekt Drava povezuje pa bo potrebno razpis ponoviti, prvi javni razpis je propadel zaradi nepopolne dokumentacije avstrijskega partnerja. Novi razpis bo avgusta, do takrat pa mora biti dopolnjena tudi dokumentacija. Rezultati javnega razpisa za Martinovo pot pa naj bi bili znani maja, Avstrijci imajo svoje projekte že potrjene. O infrastruk-turnem letu v občini Haj-dina smo se pogovarjali z županom občine Hajdina Radoslavom Simoničem.
Gospod župan, kaj lahko v tem trenutku poveste o poteku del na najpomembnejših infrastrukturnih projektih v občini Hajdina?
»Glede na to, da je za mene in naše občane pomemben vsak meter izgrajene gospodarske infrastrukture, lahko z veseljem povem, da so se pričela dela v vseh naseljih občine Hajdina, razen Spodnje Hajdine, kjer bo se izgradnja tlačnega voda fekalne kanalizacije pričela nekoliko kasneje.
Dela na odcepu avtoceste Slivnica-Draženci so v polnem zamahu in ne dvomim, da ne bi bila končana do roka. Seveda je dovolj dela tudi na usklajevanju del, ki posegajo v občinske projekte. Zelo moramo bdeti nad izvajalci del, ki so se z dogovorom zavezali, da bodo po končanih delih sanirali cestišča, ki so jih uporabljali kot transportne poti v času gradnje avtoceste. V naselju Draženci se zaključujejo dela na odcepu kanalizacije od Kodriča do Tomaniča v dolžini 672 m. S tem bo zaključen projekt, ki je bil prijavljen na prvem razpisu Regionalnih razvojnih programov. Vzporedno z zaključkom gradnje poteka pridobivanje uporabnih dovoljenj po posameznih odcepih. Maja se bodo nadaljevala dela na izgradnji hodnika za pešce in javne razsvetljave ter ureditvi križišča pri Ško-libru v naseljih Zgornja in Spodnja Hajdina.
V sklopu projekta konzorcija je bil končan kanal v naselju Zgornja Hajdina v dolžini 1084 m in izvedeni hišni priključki za polovico občanov, ki stanujejo desno ob trasi kanala, gledano od Maje proti cerkvi. V naselju
Skorba so stekla dela na gradnji gravitacijskega kanala na odcepu glavna cesta Ma-ribor-Hajdina do kulturnega doma v Skorbi v dolžini 565 m.
V naselju Hajdoše trenutno potekajo dela na kanalu v dolžini 262 m. 20. aprila 2009 se bodo pričela sanacijska dela mostne konstrukcije, ki bo trajala predvidoma tri mesece. Z zamikom del se bo pričela tudi izgradnja krožišča pred mostom. Da pa bi najbolje izkoristili zaporo mostu in ne povzročali dodatnih obvozov, se bodo pričela tudi dela na gradnji tlačnega in gravitacijskega voda s črpališčem v dolžini 568 m na odcepu kapela, Hajdo-še 82. V naselju Gerečja vas je primarni vod kanala, ki povezuje Kungoto pri Ptuju in Skorbo, razen črpališča in prehoda trase avtoceste Slivnica-Draženci, dokončan. Skupna dolžina znaša 4.091 m, s 716 m sega tudi
v občino Kidričevo. Skoraj v celoti pa so končana dela na zamenjavi vodovodnih cevi, ki se izvajajo v sklopu projekta Konzorcija. V naselju Slovenja vas še vedno potekajo dela na širitvi odvodnega kanala SD-1. Pričela pa so se tudi dela na primarnem kanalizacijskem omrežju. Če želimo vsa ta dela izvesti racionalno, bodo potrebna še nekatera dodatna dela, ki pa niso bila v celoti predvidena, kar pa je povezano z dodatnimi finančnimi sredstvi.«
Kako daleč pa so priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja urejanja Slovenje vasi (Košaki
»Postopki prostorskega urejanja za načrtovano izgradnjo predelave Tovarne mesnih izdelkov Košaki Maribor v Slovenji vasi so se v letu 2009 začeli 16. januarja, ko je bil objavljen sklep župana o začetku postopka, 22. januarja pa je bil izdelan osnutek sprememb in dopolnitev Odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana ter poslan na Ministrstvo za okolje in prostor. Tretjega februarja letos je ministrstvo poslalo nosilcem urejanja prostora vloge za pridobitev smernic, 10. marca smo prejeli smernice od vseh nosilcev urejanja prostora, ki so zahtevale izvedbo celovitega poročila o vplivih na okolje. Okoljsko poročilo, ki je trenutno v presoji, je bilo izdelano 26. marca. Sedaj čakamo na rezultate presoje, ki ji bo sledila izdelava načrta glede na rezultate presoje, nato bo izdelan dopolnjen osnutek, ki ga bomo javno razgrnili. Naslednja faza je izdelava predloga, ki ga bomo posredovali Ministrstvu za okolje
in prostor, to ga bo poslalo vsem nosilcem urejanja prostora z vlogami za podajo mnenja. Vsem tem postopkom bo sledil sklep ministra in zatem sprejem na svetu občine Hajdina. Ob izredno aktivnem delu na Ministrstvu za okolje in prostor in pri ostalih nosilcih urejanja prostora je možno zaključek te prostorske spremembe pričakovati konec julija ali avgusta letos.«
Kaj pa lahko poveste o letošnji akciji čiščenja okolja?
»Letošnja spomladanska čistilna akcija je bila uspešna. Ima pa tudi pomanjkljivosti, saj ni potekala usklajeno z odgovornimi izvajalci čiščenja brežin in obcestnega sveta ob državnih cestah. Prejšnja leta so ti izvajalci opravili to čiščenje pred našo vsakoletno akcijo, medtem ko so letos zamujali. Še vedno pa se najdejo črna odlagališča in stvari, ki nikakor ne sodijo v naravo. Med temi odpadki je največ živalskih kož. Krajša analiza, ki smo jo opravili ob zaključku akcije v lovskem domu na Zgornji Hajdini je pokazala, da je v akciji sodelovalo nad 180 občanov. Prepričan pa sem, da med njimi ni bilo tistih, ki okolje onesnažujejo. Tudi učenci in učitelji OŠ Hajdina so dan pred našo akcijo izvedli akcije čiščenja okolja po občinskih naseljih. Gre za to, da se vsi čim bolj zavemo pomena urejenega okolja in ločenega zbiranja in odlaganja odpadkov. Želim si, da bi vsak dan ravnali tako oziroma imeli odgovoren odnos do okolja, ne samo takrat, ko se izvajajo akcije čiščenja okolja.«
MG
Prejeli smo
Strokovnjaki podjetja Veolia transport štajerska d.d., kateri dajejo v časopisje tako strokovne odgovore zoper podjetje Cafuta Jožica s.p. - Haloze tours, avtobusni prevozi.
Moramo povedati svoje stališče glede tako težkih in nerazumnih izjav nekaterih ljudi. Storili smo po njihovih izjavah hujše kršitve iz prometne varnosti, kar nam očitajo tudi v odpovedi, ki nam jo je poslala odvetniška hiša.
Poglejte ogrožanje z ZVCP je že takoj, ko se zapeljete en ali dva avtomobila na javno cestno površino: vključitev v cestni promet je ogrožanje v kolikor eden od udeležencev stori napako drugi udeleženec pa ni uspel rešiti situacije in se zato zgodi prometna nezgoda. Avtobusno podjetje Haloze tours obratuje z svojimi avtobusi že od leta 2005 in k sreči ni imelo še večjepro-metne nesreče in hvala bogu, da ni bil še nikoli nihče od potnikov poškodovan. Tako nizkotna izjava, da imamo v naših avtobusih vrtne ali celo gostinske stole, se kar naprej pojavlja v javnosti in medijih.
Povemo in zagotavljamo Vam cenjeni potniki, da bomo imeli te stolčke v naših avtobusih še naprej, kateri so nekaj posebnega oz. novost za podjetje Veolia. V velikih VT avtobusih s 50 in več sedeži imamo v prtljažniku 4 takšne stole, v manjših avtobusih in kombijih pa po 2 stola.
Naše dolgoletne izkušnje predvsem pa izkušnje moža, kateri je vključen v prometno dejavnost več kot 40 let morajo biti ti stolčki v vozilih, kot pripomoček za starejše in mlajše ljudi oz. potnike, tudi osnovnošolce.
Vozimo z našimi avtobusi na krajših in daljših potniških relacijah vse strukture potnikov. Ko stojimo ob cestah potniki tudi malicajo in se starejšim ponudi stolček, mladim, slabotnim, invalidom in še bi lahko naštevali, zaradi nanadne slabost itd. Zato so stolčki v avtobusnih, za nujne primere!
Jožica Cafuta s.p.
Slovenija • Pošta Slovenije zanika očitke nekaterih medijev
»
Poznamo le zakonite oblike poslovanja
«
Pošta Slovenije zanika očitke v medijih o domnevnem nezakonitem dogovarjanju in poudarja, da poznajo le zakonite oblike poslovanja, saj ne kršijo zakonov in etničnih norm.
Pošta Slovenije je v sporočilu za javnost obvestila medije, da zanika neresnične in napačne navedbe oziroma namigovanja v enem od slovenskih medijev, ki je ob poročanju o kriminalistični preiskavi na Agenciji za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije (Apek) med razlogi za kriminalistično preiskavo omenjal tudi domnevno nezakonito dogovarjanje o oblikovanju cen na trgu poštnih storitev med direktorjem Apeka Tomažem Simoničem in generalnim direktorjem Pošte Slovenije Alešem Haucem.
Pošta Slovenije je sporočila, da pri svojem delovanju uporablja izključno zakonite oblike poslovanja in ne krši zakonov in etičnih norm. Zaradi tega zavračajo vsa morebitna namigovanja o poskusih nelegalnega vplivanja na poslovno okolje, v katerem družba deluje, kakor tudi na odločitve regulatorja trga poštnih storitev. Pošta Slovenije cene svojih komercialnih storitev oblikuje samostojno, medtem ko za univerzalne poštne storitve spremembo cen predlaga Agenciji za pošto in elektronske komunikacije, ki predlagane spremembe cen obravnava s stališča cenovne politike in konkurenčnosti in jih potrdi ali zavrne.
Slovenske cene standardnega pisma in dopisnic so
kljub zadnji spremembi 1. maja 2008 še vedno med najnižjimi v Evropi, hkrati pa je Apek vlogo Pošte Slovenije za dvig cen univerzalnih storitev jeseni lani zavrnil. Pri odločanju o cenah univerzalnih storitev Pošta Slovenije zasleduje lastne poslovne cilje, ki odločajo o usodi družbe in več kot 6700 zaposlenih, zato išče širok krog podpore za doseganje svojih rezultatov, vendar pa pri tem uporablja izključno legitimne in legalne oblike argumentiranja, ki so vedno v skladu z zakonodajo.
Sicer je v Pošti Slovenije zaposlenih 6745 ljudi, družba pa bo tudi v letošnjem kri-
Foto: M. Ozmec
Generalni direktor Pošte Slovenije Aleš Hauc je sporočil javnosti, da Pošta Slovenije pri svojem delovanju upravlja izključno zakonite oblike poslovanja.
znem obdobju predvidoma dodatno zaposlovala, tako da socialna varnost zaposlenih ni ogrožena. V minulem letu 2008 je družba ustvarila 250 milijonov evrov prihodkov in 23,6 milijona evrov dobička pred davki ter za investicije namenila 17 milijonov evrov, medtem ko bodo letos zaradi krize prihodki in dobiček nekoliko nižji, vendar še vedno nad pričakovanji, hkrati pa bo tudi močno povečano investicijsko vlaganje. Navkljub temu pa poslovodstvo in zaposleni aktivno nadzirajo stroške in zmanjšujejo izdatke. Eden od prvih ukrepov je bilo tako tudi znižanje osebnih prejemkov poslovodstva
Foto: M. Ozmec
Pred kratkim so v Pošti Slovenije svojo ponudbo na vseh poštah razširili še s prodajo revijalnega tiska.
in sejnin članov nadzornega sveta.
Sicer pa Pošta Slovenije v skladu s strategijo širjenja storitev na svojih poštah po novem ponuja tudi revijalni tisk. S tem izpolnjuje zaveze prijaznosti do uporabnikov poštnih storitev, hkrati pa krepi prisotnost na tem tržnem segmentu. V aprilu so razširili ponudbo s prodajo različnih vrst revij in časopisov na vseh 541 poštah. Tako je od 9. aprila naprej mogoče kupiti 15 vrst revij in
časopisov, v prihodnje pa bo kupcem in uporabnikom poštnih storitev na voljo še več tovrstnih publikacij. Začetna ponudba tako trenutno vsebuje štiri vrste tednikov ter deset vrst mesečnikov, poleg tega pa še Nove ljubezenske zgodbe ter revijo Potovanje v dvoje, ki izhaja vsake tri mesece.
Prvi odzivi uporabnikov so dobri, zato je Pošta Slovenije zadovoljna tako s prodajo kot z začetno ponudbo. Glede na to, da so to izdelki, ki na
pošte vsekakor sodijo, bo Pošta Slovenije po trimesečnem prehodnem obdobju težila k širitvi tovrstne ponudbe. Če bodo poslovni rezultati projekta ugodni tudi po prehodnem obdobju, v Pošti Slovenije obljubljajo, da bodo uvedli še prodajo drugih vrst medijev, po vsej verjetnosti tudi dnevnikov, tako da bodo svojo ponudbo v čim večji meri približali željam in potrebam občanov.
M. Ozmec
ČS Rogoznica • V občutljivem času zamenjali predsednika
Igrišče izključno za rekreacijo gasilcev?!
Na nedavni 21. seji sveta ČS Rogoznica so v osrednji točki dnevnega reda volili novega predsednika sveta. Ivana Šenkiša je na predsedniškem mestu zamenjal Janko Čuš.
Ivan Šenkiš se je za odstop odločil iz osebnih razlogov. Zamenjal je službo, vsak dan se vozi na delo v Ljubljano, zato ne more biti več dober predsednik četrtne skupnosti, ne more izpolnjevati pričakovanja volivk in volivcev. Vsaka druga interpretacija njegovega odstopa »ne pije vode«, tudi ni odstopil zaradi iniciativ.
Na območju ČS Rogoznica so ustanovljene tri iniciative, podvinška pa mu je očitala, da je v njenem delovanju četrt ne podpira dovolj. Šenkiš je prepričan, da je ČS svoj del nalog opravila. Na 20. seji ČS je Mitja Lah povedal, da vztrajajo pri predlogu za zaprtje CERO Gajke. »Ne stremi se po odškodninah, ampak se vseeno nekaj zahteva.« Podvinča-ni so prepričani, da so jih pri pogodbi za CERO Gajke neupravičeno obšli. Na zboru krajanov decembra lani pa se jim je tudi obljubilo, da bodo prejeli osnutek sklepov, ki pa jih do danes še niso prejeli.
Ivan Šenkiš bo še naprej
ostal član sveta in skušal pomagati po najboljših močeh. Njegov odstop je izglasovalo vseh sedem na seji navzočih članov sveta, ki so razumeli njegovo odločitev in ki so soglasno na predlog Mitja Laha izvolili tudi novega predsednika Janka Čuša. Ta bo svet ČS Rogoznica vodil do konca mandata v letu 2010. Na podpredsedniškem mestu pa ostaja Daniel Brunčič, ki se je že doslej veliko angažiral pri delu sveta. Ivanu Šenkišu so se zahvalili za dosedanje dobro delo. Novi predsednik Janko Čuš pričakuje, da bo imel pri delu podporo vseh članov sveta. Pričakuje pa tudi podporo mestnih svetnikov z območja ČS Rogoznica. Med njimi je Marjan Kolarič najbolj vztrajen, sej četrtnega sveta se redno udeležuje, občasno prihaja Mirko Kekec, tudi podžupan MO Ptuj, medtem ko se Milan Čuček doslej ni udeležil nobene seje. Žiga Simoniča pa so člani sveta že videli.
Gasilci zaklenili športno igrišče v Spodnjem Velovleku
V ČS Rogoznica je prišlo do zamenjave na čelu sveta v zelo občutljivem času, v času priprave pomembnih cestnih projektov. Za cesto skozi Podvince je bilo izvedeno javno naročanje, opra-
vljen je bil izbor projektanta, ki mora projekte pripraviti do konca junija letos. Za Slo-venjegoriško cesto, ki se bo izvajala prednostno, poteka dopolnitev dokumentacije. Potrebno bo tudi opraviti cenitev nepremičnin, na katerih se bodo izvajali posegi pri gradnji ceste. Izvajalca del za Slovenjegoriško cesto naj bi izbrali po dopustih.
Foto: Črtomir Goznik
Vodenje sveta CS Rogoznica je prevzej Janko Ceh. Na fotografiji z dosedanjim predsednikom Ivanom Šenkišem (desno), ki se je za odstop odločil iz osebnih razlogov. Vsaka druga interpretacija odstopa »ne pije vode«, je povedal.
Marjan Canjko, predsednik KD Rogoznica, je člane sveta seznanil, da bo ob cerkvi Leopolda Mandiča 26. aprila že 9. tradicionalni blagoslov konjev, ki ga organizira TD Ptuj, kulturno društvo bo pripravilo kulturni program. Pri Domu krajanov Rogoznica bodo tega dne posadili tudi prinčevsko lipo. Marjan Cajn-ko je namreč eden od prin-cev ptujskega kurentovanja. Člani kulturnega društva pa bodo še naprej tudi kosci, ki bodo kosili travo okoli doma krajanov. Po potrebi so člani KD Rogoznica tudi čistilci, predpraznično čiščenje oken in vrat je opravil kar sam predsednik z ženo.
Daniel Brunčič pa je pozval k urejanju upravljanja športnega parka Pacinje, ki so ga uredili ob lanskem krajevnem prazniku. V tej fazi bodo ustanovili sekcijo za šport pri PGD Pacinje, pozneje pa tudi športno društvo, vprašanje upravljanja novega športnega parka naj preučijo strokovne službe mO Ptuj. Ivan Šenkiš pa je opozoril na nevzdržne
razmere pri uporabi športnega igrišča v Spodnjem Ve-lovleku, ki je bilo urejeno za športno-rekreacijske namene krajanov oziroma mladih, zdaj pa so si ga posvojili gasilci in ne dovolijo uporabe drugim. Igrišče so zaklenili in ni dostopno. Člani sveta ČS Rogoznica so pozvali, da se formalnopravno uredi status tega igrišča, ki je bilo urejeno z občinskimi sredstvi na zemljišču gasilcev. Za skupno mizo naj bi se že v kratkem dobili predstavniki ČS Rogo-znica, MO Ptuj in gasilci.
Drago Zorko pa je prepričan, da bi morali ponovno vzpostaviti delovanje pisarne za potrebe krajanov ČS Ro-goznica, ta naj bi bila odprta vsaj dvakrat tedensko. Ocenil je, da je ČS Rogoznica edina ČS na območju MO Ptuj, ki slabo sodeluje s krajani, ker se ti s svojimi problemi nimajo kje oglasiti. Pisarna v ČS Rogoznica je bila včasih zelo obiskana, ljudje so se redno oglašali s problemi.
MG
Kidričevo • Odstopil predsednik Nadzornega sveta
Turka zamenjal Stanko Erste
Nadzorni svet kidričevskega Taluma je na seji po velikonočnih praznikih sprejel odstop dosedanjega predsednika Vitoslava Turka in na njegovo mesto izvolil dosedanjega namestnika nadzornikov Stanka ErSteta.
Kot so zapisali v Talumovem sporočilu za javnost, je 8. redno sejo nadzornikov v torek, 14. aprila, vodil dosedanji podpredsednik nadzornega sveta Stanko Eršte, saj je dosedanji predsednik Vitoslav Türk odstopil. Skladno s poslovnikom so člani nadzornega sveta za predsednika Nadzornega sveta izvolili Stanka Eršteta, mesto podpredsednika nadzornega sveta pa so zaupali predstavniku Talumovih delavcev Marku Drobniču.
Sicer so se člani nadzornega sveta Taluma na omenjeni seji seznanili z letnim poročilom družbe za leto 2009. Na poslovanje Taluma, ki je v minulem letu zaposloval 988 delavcev, je v zadnjem četrtletju lanskega leta že vplivalo zmanjšano povpraševanje na svetovnih tržiščih in hiter padec cene aluminija na londonski borzi. Čisti prihodki iz prodaje v višini 289 milijonov evrov so bili tako za pet odstotkov manjši od planiranih. V primerjavi z letom 2007 so bili prihodki nižji za 17 odstotkov, vendar je pri tem potrebno upoštevati dejstvo, da je bila fizična proizvodnja manjša za 18 odstotkov, predvsem kot posledica prenehanja proizvodnje v elektrolizi B v decembru 2007. Poslovni rezultat poslovanja v letu 2008 pa je bil pozitiven in izkazuje čisti poslovni izid v višini 360.000 evrov.
Naj spomnimo, da so Stanka Eršteta skupaj z Robertom Rožičem imenovali za člana Talumovega nadzornega sveta 27. oktobra lani na skupščini Talumovih družbenikov namesto dveh odpoklicanih dotedanjih članov nadzornega sveta,
Foto: M. Ozmec
Vitoslav Türk (desno) odhaja. Po tem, ko so ga razrešili kot direktorja Elesa, je moral zapustiti še funkcijo predsednika Talumovih nadzornikov.
dr. Darinke Fakin in Stanka Simoniča. Elesu, večinskemu oz. 80-odstotnemu lastniku Taluma je zamenjavo dveh „neposlušnih" nadzornikov uspelo izpeljati šele v drugem poskusu; prvič so ju poskušali zamenjati avgusta lani, a je Eles ostal brez glasovalnih pravic, saj je bilo ugotovljeno, da kot večinski delničar ni vložil z zakonom predpisane obvezne notifikacije o pridobitvi kvalificiranega deleža lastništva. Po vsej verjetnosti je bil to eden glavnih vzrokov, da tudi zamenjava vodstva Talumove uprave z mag. Danilom Toplekom na čelu, kljub nekaterim medijskim napovedim in očitnim poskusom, ni uspela. Zaradi nezdružljivosti funkcije predsednika Elesa in predsednika nadzornega sveta Taluma, ki ju
je vse do nedavnega opravljal Vitoslav Türk, so v Talumu zoper Eles sprožili sodni spor, v katerem so od ljubljanskega sodišča zahtevali, da Elesu kot delničarju prepove sodelovanje pri upravljanju družbe Ta-lum.
Slabih 14 dni pred sejo Talu-movih nadzornikov, v četrtek, 2. aprila, je slovenska vlada Vitoslava Türka na predlog nadzornega sveta Elesa odpo-klicala in ga razrešila kot direktorja Elesa, saj naj bi nadzorni svet Elesa v dokumentaciji o poslovanju ugotovil vrsto nepravilnosti in kršitev ter negospodarnega obnašanja na več področjih.
Čeprav so v Talumu takšen razplet dogodkov po vsej verjetnosti sprejeli z navdušenjem, žal tega nismo uspeli preveriti
Kmetijstvo • Letošnja kampanja teče brez težav
Uspesno resili 52 % vlog
Potem ko smo bili kar nekaj pomladi priča težavam z aplikacijo za vnose vlog za pridobitev subvencij, je letos, potem ko je vlada izbrala novega izvajalca, precej drugače. Zapletov, čakanj, izpadov in blokad ni, zato kampanja teče v začrtanih časovnih okvirih.
Vodja svetovalne službe na ptujskem Kmetijsko-goz-darskem zavodu (KGZ) Peter
Pribožič je povedal, da so do vključno 8. aprila že uspešno rešili in vnesli 4467 vlog, kar
Kampanja izpolnjevanja in pošiljanja vlog za neposredna plačila je v teh dneh v polnem teku; letos zastojev zaradi nedelujoče aplikacije ni, se pa pojavljajo druge vrste težav.
glede na pričakovano število predstavlja 52 % vseh vlog. Lani so skupno na petih izpostavah KGZ vnesli namreč 8864 vlog, letos pričakujejo, da bo cifra podobna.
»Vnosna mesta imamo tako kot vsa leta v Lenartu, z dodatnima izpostavama v občinah Sv. Ana in Benedikt, skupno je na tem območju šest vnosnih mest. Nadalje je pet vnosnih mest v Slovenski Bistrici, tri v Radljah ob Dravi, sedem v Ormožu in 13 na sedežu KGZ v Ptuju. Skupaj torej 34 vnosnih mest. Skoraj polovico vseh rešenih vlog naredimo na Ptuju; lani je bilo vlog, ki so jih naši svetovalci vnesli na Ptuju, preko 3800. Tudi letos pričakujemo podobno številko, vsekakor pa so v dneh kampanje naši
iz prve roke, saj mag. Danilo Toplek v minulih dveh dneh za medije ni bil dosegljiv, pa se v kidričevskem delovnem kolektivu ubadajo s težavami, ki so posledica svetovne finančne krize. Ker se cene aluminija in naročila kupcev nižajo (cene aluminija so na londonski borzi padle za več kot polovico), so v Talumu 1. marca delovni teden skrajšali na 36 ur za dobo pol leta, sprejeli pa so tudi nekatere druge ukrepe, kot so prerazporeditve delavcev, omejevanje vseh stroškov poslovanja ipd. Za sedaj delavcev, ki so zaposleni za nedoločen čas, še ne odpuščajo, število tistih, ki so sodelovali v proizvodnji, pa so zmanjšali tako, da niso podaljševali pogodb zaposlenim za določen čas.
M. Ozmec
svetovalci izjemno obremenjeni, sploh še ob dejstvu, da ob tem pripravljamo in izvajamo še ocenjevanja izdelkov za prireditev Dobrote slovenskih kmetij, hkrati pa morajo reševati še vse pritožbe iz naslova lanskih subvencijskih vlog,« je še povedal Pribožič, ki kljub gladko tekočemu tehničnemu delu vnosa napoveduje kar nekaj težav: »Slednje sicer res ne bodo posledica nedelujoče aplikacije, kot se nam je dogajalo kar nekaj let, ampak so precej pogoste blokade KG - MID oz. kmetij, ki zaradi kakšnih nerešenih zadev ne morejo v celoti izpolniti vloge. Rečeno nam je bilo, da bo to rešeno ta teden, vendar tudi če ne bo, smo se odločili, da bodo vloge poslane, dopolnitve pa se bodo pač urejale kasneje, kjer bo potrebno, ker drugače ne bo šlo!«
Na hodnikih ptujskega KGZ pa je tudi letos videti vrste čakajočih kmetov, saj izpolnjevanje ene same vloge nikakor ni tako enostavno in je pogosto potrebnega kar precej časa, da se svetovalci in kmetje pravilno dogovorijo in sporazumejo glede izpolnitve dokumentacije.
SM
Svet je majhen
Politični prostor
Če za trenutek pozabimo na vse težave oziroma spopade med tako imenovano levico in desnico našega političnega prostora, ki nas lahko oslepijo pred dejanskim stanjem, in se osredotočimo na glavne igralce, ki obvladajo ta prostor, bomo zelo preprosto prišli do ugotovitve, da so si slovensko politiko razdelili in da jo še vedno, po sedemnajstih letih, nadzorujejo samo predstavniki stare komunistične partije ali osebe, ki so bile vzgojene znotraj »takratnega« sistema.
Borut Pahor, Milan Kučan, ki še vedno ostaja referenčna točka domače politike, Janez Janša, Gregor Golobič - in še bi lahko naštevali - so deli preteklega sistema, v katerem je bila partija center vsega in v dobro katere je bilo dovoljeno narediti karkoli.
V	času, ko je dvopolarni sistem padal, ko so se rušili zidovi in so se spreminjala mednarodna geopolitična ravnovesja, ki so dokazovala, da je enopartijski sistem neuspešen preizkus in za vedno del zgodovine, se je KP morala sprijazniti z večstrankarsko demokracijo in si je razdelila politični prostor. Poenostavljeno bi lahko danes rekli Kučan levo, Janša desno.
Dejstva zelo jasno kažejo, da od osamosvojitve, ko smo res imeli na razpolago samo kadre, formirane znotraj komunističnih struktur, se do danes še ni uspelo uspešno prebiti v politični prostor nobenemu »novincu«. Stari predstavniki pre-osamosvojitvenega »aparatička« še danes vodijo našo državo. Še vedno vsi poročajo ali odgovarjajo istemu vrhu? Kateri vrh je v resnici zadnji? Je ta znotraj naše države ali zunaj?
Zagotovo lahko trdimo brez težav, da ima naša demokracija izvirno napako. Združene države Amerike in vodilne sile zahodnega sveta so pri osamosvajanju obljubile takratnim našim voditeljem možnost ostati na oblasti, če bi, kot so, nedvoumno izbrali zavezništvo z zmagovalnim ameriškimi cesarstvom.
To nas danes veže na staro, slabo, ničkaj kulturno živahno, še manj pa resnično državotvorno politiko. Našim »demokratično« izvoljenim predstavnikom je pomembneje ostati na oblasti kot resnično iskati rešitve za težave ali združiti moč za dosego višji ciljev. Taksno stanje iz vrha navzdol se izraža v našem vsakodnevnem življenju: v lokalni politiki, v odnosih med občinami, v stanju stalne napetosti med državljani, ki so prisiljeni videti ali črno ali belo in upoštevati samo dve kategoriji oseb: naši ali njihovi. Vse to samo za to, da si bodo vedno enake osebe v zadnjih dvajsetih letih zamenjali stolčke na oblasti.
Nimam nič proti pojmu »oblast«. Oblast je pomembna, potrebna in neizbežna za skupno življenje. Edina možna alternativa oblasti je nered, anarhija. Vendar rad vidim, nove ideje, možnost napredovanja mladih oziroma novih, pošten spopad idej, zmago najboljšega. Vsi, pa vsaj načeloma ne prenesemo nejasnosti, dvojnih iger, izsiljevanja, populizma, za katerim se skriva želja po stolčkih, stanje stalne državljanske vojne in umetno nerazumevanje.
A vendarle živimo prav znotraj takšnega scenarija in smo še celo navajeni. Oprali so nam možgane. Ne razmišljamo več s svojo glavo. Razmišljamo tako, kot si želijo naši »voditelji«.
Ko je napisal George Orwell roman 1984, si zagotovo ni mislil, da bi lahko kdaj obstajal takšen svet. In kaj še nas čaka v bližnji prihodnosti? Verjetno bomo dobili še eno nadaljevanko naše »mehiške nadaljevanke«, s katero nam bodo poskušali ponovno uspavati zadnje razmišljajoče sive celice.
Od nekoč se je mladi Pahor skušal otresti prevelike Kučanove Socialdemokratske stranke, razdeljene med mladimi in starejšimi predstavniki, med komunisti in socialisti ali jasneje rečeno med staro in novo gardo. Zadnja se od prvega dne vlade bori prodi inteligentni strategiji Gregorja Golobi-ča, ki jo je dolga roka Kučana aktivno vpoklicala nazaj v areno zato, da Janša le ne bi več vladal naši deželi in za to, da bi Pahor razumel, da se žalitve plačajo.
V	času ustanavljanja vlade bi skoraj brezhibno stavil, da bo Golobiču uspelo nastaviti večino »svojih« v najpomembnejše nadzorne svete in uprave in tako ponovno kontrolirati vso Slovenijo kot v zlatih časih LDS.
Soočenja s Pahorjem seveda še ni konec, ampak presenetljivo, prvi rezultati kažejo v prid predsednika vlade. NLB in Telekom Slovenija nista v rokah Zaresa.
Kučan in Golobič, da bi postavila Pahorja v težave, bosta v naslednjih tednih pozvala sindikate. Pahor bo vedno bolj odprt do Janeza Janša, istočasno pa bo verjetno začel računati na možnost, da v našem že prenatrpanem političnem prostoru pridobimo še eno stranko.
Lahovnik počasi raste in bi se rad osamosvojil pečata nesposobne Golobičeve lutke. Anton Rop je užaljen zaradi rdeče luči za mesto komisarja, Gaspari pa bi rad postal »voditelj«.
Bodo imeli dovolj moči, da izpeljejo takšen projekt do konca? Bodo zbrali dovolj poguma, da javnosti povedo, kaj nameravajo? Nam bodo vsaj enkrat razložili, zakaj je dobro in v podporo katerega bivših partijskih predstavnikov bodo igrali?
Laris Gaiser
Foto: SM
Podravje • S seje OE KGZS Ptuj
Kje bi jemal, da bi zavarovalnicam dajal
Osrednja tema zadnje seje ptujske območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), ki jo je kot vedno vodil predsednik Milan Unuk, je bila vprašanje preživetja kmetij in zavarovanja kmetijskih površin.
Stanje v kmetijstvu, ne glede na branžo, namreč ni niti malo drugačno kot v gospodarstvu, ki se manj kot bolj uspešno otepava krize. Morda je za krizno stanje kmetijstva le manj slišati, ker je kmetijska branža v krizi praktično že desetletje in več. Trenutno, po novem letu, recesija najbolj vidno tepe mlekarje, ki so lani mleko prodajali po zavidljivo visokih cenah, letos pa te konstantno padajo. »Situacija je enaka povsod po Evropi, ne le pri nas,« je glede vsesplošne krize najprej povedal predsednik KGZS Ciril Smrkolj, ki se je tudi udeležil tokratne seje, nato pa nadaljeval: »V zbornici smo pritisnili na kmetijskega ministra, naj v EU odpre vprašanje mlečnih kvot, da naj bi te vseeno ostale, vendar, kot je povedal, evropska komisarka noče niti slišati na to uho. Zelo težka situacija za kmete je tudi na Češkem, kjer so tik pred propadom velike kmetije in je tudi že napovedan velik protest v Brnu, kjer bo zasedanje kmetijskih ministrov. Naša država pa trenutno še nima vzvodov za pomoč mlekarjem, ker še uradno ni evidentirano najmanj trimesečno konstantno padanje cen mleka.« Smrkolj je zatem še povedal, da je stanje v kmetijstvu kritično v vseh novo oz. zadnje pridruženih članicah EU, saj je zanje značilno, da so se prav v zadnjih letih dogajale velike investicije na tem področju, medtem ko so kmetje v državah, starih članicah EU, naložbe izvedli in izplačali že prej, zato so tam kmetije celo bolj trdne kot marsikatero podjetje. Sicer pa je Smrkolj opozoril še na znano dejstvo, da je pač kmetijska proizvodnja v Sloveniji zelo razdrobljena in premalo specializirana, posesti majhne, zato so negativni učinki krize toliko bolj ubijalski za kmete.
Zavarovalnice dražijo in bodo še dražile
Poleg krize pa kmete tepejo še naravne katastrofe in ujme, na katere nimajo nobenega vpliva; lahko le zavarujejo pridelke pri zavarovalnicah ob 50 % sofinanciranju države. Na območju Po-dravja, predvsem Slovenskih goric, je po zadnjem lanskem hudem neurju med kmeti zavladalo tudi veliko razočaranje in bes zaradi obnašanja zavarovalnic, ki niso izplačevale 100-odstotne škode tudi tam, kjer je bila dokazana. Zdaj zavarovalnice druga za drugo napovedujejo oz. so že zvišale premije za kmetijske pridelke, in to za najmanj 10 % ali celo več, cene
za zavarovanje iste kulture pa bodo tudi precej različne od območij; tako naj bi zavarovanje npr. vinograda stalo različno na območju Ptuja, Cirkulan ali Slovenske Bistrice. Razlog za zvišanje premij je seveda v velikih izgubah, ki so jih zavarovalnice utrpele ob lanski katastrofi, rešitve iz začaranega kroga za kmete (pre)dragih zavarovanj na eni strani in škode zaradi neurij, ki jo država več ne vrača, na drugi strani, pa ni in ni videti. Najboljša možna rešitev za zavarovalnice bi bilo seveda obvezno zavarovanje, česar pa vlada še ni predpisala in tega tudi ni pričakovati, saj bi se lahko zgodil revolt kmetov, po drugi strani pa bi verjetno marsikdo opustil kmetovanje še toliko prej. Kot namreč opozarjajo kmetje, si zavarovalnine ne morejo poračunati v ceni izdelkov, te cene pa itak že iz leta v leto padajo in naj ne bi marsikje pokrivale več niti polovice stroškov pridelave. Tako je dandanes v Sloveniji še vedno sklenjena zelo majhna količina zavarovanj za kmetijske pridelke, po mnenju zavarovalnic, ki se s tem ukvarjajo, mnogo premalo, da bi bile premije lahko kaj nižje oziroma da bi vsaj ostale na isti cenovni ravni. In ne samo to; menda naj bi se število zavarovanj celo zmanjševalo. »Zavarovalnine pri taki politiki države in obnašanju kmetov ne morejo biti nižje, kvečjemu višje, to je jasno. Država že od leta 2006 sofinancira zavarovanja, a to očitno nič ne pomaga. Vedeti morate, da moramo v zavarovalnici približno 40 % premije nakazati v tujino za pozavarovanje, ki pa se nam vrača le v primerih izjemno velikih škod, kar je bilo doslej le dvakrat. Za-
deve niti približno niso tako enostavne, kot mislite; v tujini nam pa res ne bodo rekli, kako naj se zavarujemo, če se sami tega ne znamo in ne zmoremo dogovoriti,« je med drugim povedal Dejan Zdovc z Mariborske zavarovalnice.
Rešitev: obvezno zavarovanje ali Združenje zavarovalnic?
Ta je ena od petih, ki se še ukvarja z zavarovanjem kmetijskih pridelkov, vendar pa ne kaže, da bo tako še dolgo, saj se jim ta zavarovalniška panoga pač ne izplača posebno: tako se lahko zgodi, da bo Mariborska zavarovalnica celo prenehala s kmetijskim zavarovanjem, vsekakor pa bodo svoje premije letos pošteno dvignili, česar Zdovc ni skrival, ampak je pojasnil le,
da je glede na stopnjo tveganja in stanje, kakršno je, bolje sploh ne skleniti zavarovanja, kot pa ga ponujati pod ceno.
Ena boljših rešitev, tako za kmete, še bolj pa za zavarovalnice, bi bila po besedah Zdovca ustanovitev posebnega Združenja zavarovalnic, ki bi delovalo po enotnem modelu in cenah. Trenutno namreč pet različnih zavarovalnic ponuja kmetom po štiri ali pet različnih paketov z različnimi cenami in ugodnostmi; s tem konkurirajo same sebi, hkrati pa so zmedeni tudi kmetje. Združenje naj bi delovalo na podlagi javno-zasebnega partnerstva, v katerem bi tri stebre predstavljali kmetje, država in zavarovalnice; zelo enostavno povedano pa naj bi to pomenilo, da si delijo tako dobičke kot izgube. Seveda pa se državi kaj takega (zaenkrat) ne splača, zelo v dvomih pa so tudi sami kmetje, saj so pre-
pričani, da bi izgubo že delili, dobička pa ne ...
Državi takšna zavarovalna shema pravzaprav ustreza ...
Tako ostaja situacija takšna, kot je, država si je lepo pomela roke, plača v bistvu zelo majhen del denarja za sofinanciranje premij, ker se kmetje večinoma še vedno ne odločajo za to, škode zaradi neurjih pa ne vrača več, ker imajo kmetje pač možnost sofinanciranega zavarovanja. Z uvedbo obveznega zavarovanja bi si država naredila tudi medvedjo uslugo, saj bi se ob sedanjem sistemu sofinanciranja njen finančni delež hudo povečal; tako da je vseeno še bolje poslušati ner-ganje kmetov in zavarovalnic, kako se to ne izplača ne enim ne drugim ... Dodatna »neprijetna« težava pa je še v tem, da zavarovalnice trenutno še ne zavarujejo škode po suši, ker zna biti ta zelo visoka in zelo pogosta, zato je s tega vidika toliko bolj razumeti kmete, ki se zavarovanju pač izognejo, če se le da.
Na indirektno napoved, da se znajo zavarovalnice v skrajnem primeru celo izogniti zavarovanju kmetijskih pridelkov, se je odzval Jože Orthaber, ki je poudaril, da ima kot kmet zavarovano vse; od objektov, preko nezgod in življenjskih zavarovanj do poljščin, zato naj bi zavarovalnice vseeno imele dobiček, vendar je dobil odgovor, da ne glede na to, se lahko ob podobnih pogojih, kot so danes, pričakuje umik zavarovalnic s področja zavarovanja kmetijskih pridelkov, saj jim velike škode najedajo tudi finance iz ostalih segmentov zavarovanj.
O posojenem pilatusu in nujnem interventnem zakonu
Razprava, ki ni prinesla skupnega stališča ali rešitve med zavarovalnicami in kmeti, se je potem zasukala še v smer letalske protitočne obrambe, kjer je Dejan Zdovc nanizal nekaj zanimivih informacij; povedal je namreč, da je tudi Zavarovalnica Maribor nekaj časa sofinancirala poskusni projekt v Mariboru, vendar, ker ni bilo zanesljivih in dobrih rezultatov, se je iz tega projekta umaknila: »Govori se o 80 % učinkovitosti, ki pa ni in ni dokazana! Res je, da ima Avstrija močno protitoč-no letalsko obrambo, vendar tega ne financira država, saj to veste, ne?! Tam so se pač lokalne skupnosti dogovorile tako in to tudi same financirajo!« Zdovca je dopolnil Pri-božič, ki je povedal, da ta vrsta obrambe res ne prepreči toče, jo pa zelo omili, kar je nadvse pomembno dejstvo: »Drugo vprašanje je, kakšna je tehnična opremljenost, saj so slaba letala res lahko nevarna in neučinkovita. Z dobro tehnično opremo pa menim, da bi bila ta vrsta obrambe dobra.« Slišati je bilo tudi informacijo, da naj bi ministrica za obrambo Je-lušičeva menda posodila v te namene celo vojaškega pila-tusa, kar je gotovo zasluga sedanjega kmetijskega ministra Pogačnika, ki se mu protitoč-na letalska obramba zdi kar precej pametna zadeva.
Razprava v drugem delu seje se je nato zavrtela okoli zadnjega obiska kmetijska ministra na širšem Ptujskem, kjer je bilo govora predvsem o težkem položaju vinogradnikov in tudi kmetov na prvem vodovarstvenem območju (VVO1), ki so jih letos zadele prve prepovedi pri uporabi škropiv. Čeprav se je uredba napovedovala že lep čas in čeprav se je na propad kmetijstva na teh območjih opozarjalo že najmanj dve leti, se do začetka veljavnosti prepovedi v letošnjem letu ni zgodilo popolnoma nič. Kmetje, če hočejo obstati na VVO1, tako dobesedno morajo kršiti prepoved uporabe fi-tofarmacevtskih sredstev. Ciril Smrkolj, ki problematiko očitno pozna, je povedal, da se trenutno stanje lahko zaenkrat reši le z nujno in čimprejšnjim sprejetjem interventnega zakona, s katerim bi uvedli začasni moratorij na uredbo, v vmesnem času pa hitro sprožili vse postopke za zamenjave zemljišč ter določili vire za izplačilo rent in tudi odškodnin.
SM
Ptuj • Srečanje šolskih knjižničarjev
Knjigi, ki ju krasi zlato
Aprilske knjižne praznike so šolski knjižničarji pričeli s prvim letošnjim srečanjem v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuj. Na zanimivem spomladanskem druženju so kot zmeraj dobili kopico pomembnih informacij, prvič pa so si lahko ogledali tudi dve izjemni dragocenosti: Biblijo v prestižni ročno izdelani preobleki in Svetlanine pravljice.
Prvega letošnjega srečanja se je udeležilo 11 šolskih knjižničarjev ptujskega in ormoškega območja. Osrednja območna Knjižnica Ivana Potrča Ptuj povezuje kar 22 šolskih knjižnic, njihovi predstavniki pa se srečujejo dvakrat letno. Organizator letošnjega spomladanskega srečanja je mladinski odde-
lek ptujske knjižnice, in sicer knjižničarke Liljana Klemen-čič, Andreja Rimele in Leonida Mesarič. Druženja pa sta se udeležila tudi direktor ptujske knjižnice mag. Matjaž Neudauer in Melita Zmazek iz domoznanskega oddelka, ki je predstavila knjižno dragocenost, posebno izdajo Biblije, ki jo je ptujska Knjižnica
kupila lansko leto. Gre za prestižno izdajo, ki je vrhunsko opremljena, krasi pa jo 300 izjemnih ilustracij. Knjiga je bil natisnjena v tisoč izvodih, vezena je ročno, tiskana v treh tiskarnah v Nemčiji, okrašena pa je z zlatimi or-namenti. Okvirna cena omenjene dragocenosti je 2500 evrov, v prostorih ptujske
Na spomladanskem srečanju šolskih knjižničarjev sta bili predstavljeni dve veliki dragocenosti: Biblija v prestižni ročno izdelani preobleki in Svetlanine pravljice.
knjižnice pa je na ogled vsem interesentom.
Po izjemni knjižni dragocenosti pa je knjižničarka Li-ljana Klemenčič predstavila še eno prestižno izdajo, in sicer Pravljice Svetlane Maka-rovič. Cena omenjene knjige je za kakšnih 500 evrov nižja od Biblije, je pa prav tako okrašena z zlatimi obrezami, shranjena pa v izredno lepi plišasti modri škatli.
Bralna značka vabi
Srečanje pa so šolski knjižničarji izkoristili tudi za predstavitev nekaterih rezultatov šolskih in državnih knjižnih kvizov, beseda pa je tekla tudi o izboru Moja naj knjiga po izbiri mladih bralcev. Na nacionalnem nivoju je bila letos izbrana zbirka Pozor, pravljice, na našem območju pa knjiga Butalci.
Ob koncu enournega srečanja je bila na kratko predstavljena še bralna značka za odrasle. Ta se je začela marca, traja pa do 19. novembra. Poudarek je letos na humornih knjigah, na voljo pa je 14 avtorjev.
Dženana Bečirovič
Lenart • Avla Jožeta Hudalesa
Razstava velikonočnih razglednic
V Avli Jožeta Hudalesa v občinski stavbi občine Lenart je na ogled razstava velikonočnih razglednic iz vsega sveta, ki jih v Lenartu razstavlja Franz Salzmann iz Amstettna v Avstriji.
Na razstavi si je možno ogledati razglednice vse od leta 1898 do današnjih dni. Razstava je sestavljena iz naslednjih vsebinskih sklopov: razglednice -starejše od 100 let, razglednice z religioznimi motivi, dragocene razglednice, razglednice z neobičajnimi, nenavadnimi motivi, razglednice z velikonočnimi pirhi, razglednice s cvetličnimi motivi, razglednice s pokrajin-
skimi motivi in razglednice z narodnimi motivi.
Že od leta 1985 Franz Salzmann, vodja doma za starejše občane v Amstettnu v Spodnji Avstriji, prireja z varovanci pogovore na temo Kako je bilo nekoč. Pri pogovoru o velikonočnih običajih se mu je porodila ideja, da bi zbiral velikonočne razglednice. Na začetku je zbral 20 razglednic
iz obdobja 1910-1925, ki jih je hranila njegova babica. Zbirka se je razširila, saj so nove razglednice prinesli stanovalci doma, sorodniki in prijatelji. Projekt je predstavil Radio Niederoster-reich, ki je bil pobudnik akcije zbiranja razglednic. Leta 1998 je njegova zbirka obsegala 300 velikonočnih razglednic. Najstarejše so bile stare okoli 100 let. Skupina njegovih sodelavcev je
Razstavljene so velikonočne razglednice od leta 1898 do danes.
razglednice razvrstila po starosti. Varovancem doma je to delo pomenilo veliko veselje. Prvo razstavo razglednic leta 1998 je odprl avstrijski vicekancler dr. Alois Mock. Od takrat razstava vsako leto gostuje v drugi državi v času velikonočnih praznikov. Leta 1999 je bila prikazana v Ca-pelse Verpleegehuizen v Rotter-damu. Za veliko noč, leta 2000, so bile razglednice razstavljene v Stuttgartu. Leto kasneje je razstava sledila v Helsingborgu na Švedskem. Leta 2002 je razstava gostovala v Trientu v severni Italiji, leta 2004 na pravoslavnem velikonočnem prazniku v Grčiji, na Kreti. Na Mallorci so bile razglednice na ogled leta 2004, leta 2005 pa v Luksemburgu. V času velike noči 2006, ki jo praznuje grška pravoslavna cerkev, so bile razglednice na razstavi na Cipru. Na Finsko je razstava »potovala« leta 2007, leta 2008 pa je bila v Avstriji in Estoniji.
Skozi leta se je iz terapije za starejše občane razvila mednarodna razstava razglednic, ki je v Avstriji zelo dobro medijsko predstavljena. Vse podatke o razstavi najdete na spletni strani www.osterkartenausstellung.at.
Otvoritev razstave v Lenartu-je popestrila Vanja Fekonja za klavirjem.
Zmago Šalamun
Tednikova knjigarnica
Dve v eni in še več za najmlajše bralce
Med mnogimi slikanicami, ki jih lahko izbirajo malčki in njihovi spremljevalci v mladinskem oddelku ptujske knjižnice, tokrat opozarjam na trojico novosti, ki so si po vsebinski in ilustratorki plati povsem različne, a skupna jim je primernost za prvobralce.
Knjiga, Piskrc in Marela je izvirna slovenska slikanica mladega uspešnega avtorja Saše Pergarja. Slikanica z ilustracijami Antona Buzetija (Uredil Jože Gomboc, Murska Sobota, 2008) vsebuje dve pripovedi: na levi strani slikanice prečnega formata teče Primo-ževa knjiga s črno-belimi ilustracijami. To je pravzaprav življenjepisna zgodba za najmlajše bralce o očetu slovenske knjige - Primožu Trubarju. Na desni strani so ilustracije barvne, čeprav so delo istega ilustratorja, delujejo povsem samostojno in ob prebiranju gre zares za dve, povsem neodvisni, samostojni slikanici. A v eno knjižno enoto ju druži bistvo pripovedi, zgodovinska zgodba o nastanku slovenske knjige. »Barvna«, sodobna pripoved na simbolni ravni opominja na pomen in ljubezen do knjige. V Pravljici o knjigi deklič namreč pozabi slikanico na plaži in osamljena, zapuščena slikanica v družbi prijateljev - zelenega lončka in pisanega dežnika - dočaka lastništvo novega knji-goljuba. Kaj vse se je dogajalo knjigi, ki je bila vajena, da jo vsak večer vzamejo s knjižne police in z njenih strani berejo pravljice, si lahko samo predstavljate. Veter je obračal in mršil njene liste, ležanja med kamni in v pesku pa sploh ni bila vajena. Ni poznala naravnih zvokov, na primer petja čričkov. In kako jo je požgečka-la vojska mravelj, ki je zjutraj lezla čez njene platnice! Nova prijatelja, ki sta bila precej radovedne sorte, sta z veseljem prisluhnila pravljicam, ki jih je pripovedovala knjiga. A tik preden se je nebo pooblačilo in bi lahko naliv uničil občutljive knjižne liste, je slikanico opazil deček. In ...
Ob večerih je branje pravljic zakon. Toda, kje vse so prostorčki za spanje? O tem govori ljubka prevedena slikanica založbe Kres avtorjev Judy Hindley in Tora Freemana (prevedla Jana Osojnik). Prostorčki za spanje so enostavno branje z zares velikimi, tiskanimi črkami, s kratkim, enostavnim besedilo, ki se bere kot pesmica. Ilustracije so nežne, nevsiljive, blago hu-morne in puščajo otrokom odprta vrata domišljijskega sveta. Besedilo je razporejeno tako, da tudi tisti, ki še niso vešči branja, zmorejo razbirati besede, ki so nanizane okoli podob: npr. zajčje luknje, ki je spalni prostor dolgouhca, pod drevesno vejo, kjer se naslanja ptiček iz gnezda na deblo, ali ob mlaki, kjer smrči žaba. In kje spijo otroci? Bi lahko spali v cvetu vrtnice, kot čebelica? Hm, kaj če bi spali obrnjeni na glavo, kot to počnejo netopirji?
Leti, ptiček! je avtorska slikanica, ki se skriva za umetniškim imenom Altan (prevod Amanda Mlakar za založbo Lepa beseda). Tudi te slikanice bodo veseli pr-vobralci, besedilo, kratko in jedrnato, kot mora biti za prve korake med črkami, teče na levi strani, na desni so stilizirane ilustracije po meri najmanjših knjigoljubov. Barve so izrazito živahne, črke pa so male tiskane.
Vse tri slikanice so po vsebini, ilustraciji in obliki zelo različne, prav zato so izvrstne za bralsko zadovoljstvo v skupini otrok z različnimi okusi, potrebami in bralnimi zmožnostmi. Vse tri spodbujajo bralne spretnosti in dajejo iztočnice za igro in pogovarjanje. Prva, torej izvirna slovenska, bo v veselje tudi večjim bralcem, ki jim je lahko branje te slikanice izziv pri likovni vzgoji ali pri spoznavanju osnov bibliologije.
Liljana Klemenčič
DB
Foto: ZS
Mali nogomet
Nasvidenje druga, pozdravljena prva liga Stran 12
Rokomet
»V zadnjih dveh krogih nimamo kaj izgubiti«
Stran 12
Nogomet
Odpor Gerečje vasi zlomili tik pred koncem Stran 13
Kasaštvo
Otvoritev kasaške sezone v Ljutomeru
Stran 13
Nogomet
Ekipa NŠ Poli Drava četrta v Franciji
Stran 14 Športni napovednik
Seznam športnih dogodkov ob koncu tedna Stran 14
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga
V Celje oslabljeni, a opogumljeni
Tekme Laboda Drave in Mik CM Celja v tej sezoni:
2. krog: Labod Drava - MIK CM Celje 0:2 (0:1); Urbanč (17, 86) 11. krog: MIK CM Celje - Labod Drava 1:0 (0:0); Blščan (61) 20. krog: Labod Drava - MIK CM Celje 0:2 (0:1); Biščan (56), Korun (58, iz 11-m)
V	soboto so nogometaši Laboda Drave vendarle končali (pre)dolg niz 18 tekem brez zmage. Daleč je že 24. september 2008, ko je Borut Semler v 10. krogu na Ptuju zadel za zmago 1:0, tudi takrat proti Nafti. Tudi s takšnim neslavnim rekordom pa se Ptujčani še vedno lahko enakopravno vključijo v boj za obstanek, saj je osem krogov pred koncem prvenstva njihov zaostanek za najbližjima tekmecema Pri-morje (4 točke) in Koper (6 točk).
V	taboru ptujskega prvoliga-ša pa je bilo burno že pred sobotno tekmo z Nafto, saj so prekinili pogodbo z Miljenkom Bošnjakom, Senad Tiganj pa se je znašel v suspenzu. »Pri
Prvaliga Telekom
v Slovenije
1. SNL
Pari 29. kroga - sobota, 18. 4., ob 16.00: Nafta - Domžale; sobota ob 17.00: Interblock - Prlmorje; sobota ob 18.00: MIK CM Celje - Labod Drava; sobota ob 20.00: Maribor - Rudar Velenje.
1.	MARIBOR 28 14 11	3	54:34	53
2.	MIK CM CELJE 28 13 8	7	40:27	47
3.	RUDAR VELENJE 28 13 4	11	37:30	43
4.	DOMŽALE 28 10 11	7	36:29	41
5.	HIT GORICA 28 12 5	11	46:45	41
6.	NAFTA LENDAVA 28 10 8	10	31:40	38
7.	INTERBLOCK 28 10 7	11	42:39	37
8.	LUKA KOPER 28 6 11	11	29:42	29
9.	PRIMORJE 28 5 12	11	27:41	27
10.	LABOD DRAVA 28 6 5 17 29:43 23
Najboljši strelci: 14 zadetkov:
Etlen Vellkonja (HIT Gorica); 13 zadetkov: Edin Junuzovič (Rudar Velenje), Darlo Zahora (Interblock); 12 zadetkov: Marcos Tavares (Maribor); 10 zadetkov: Jože Benko (Domžale); 9 zadetkov: Nedzbedin Selimi (Pri-morje); 8 zadetkov: Darijo Biščan (MIK CM Celje); 7 zadetkov: Robert Berič (Interblock), Milan Osterc (HIT Gorica), Ozren Peric (Rudar Velenje), Lisandro Oscar Sacripanti (MIK CM Celje), Dalibor Volaš (Maribor); 6 zadetkov: Aleš Čeh (Labod Drava Ptuj), Elvedin Džinic, Dragan Jelič (oba Maribor); 5 zadetkov: Borut Semler (Labod Drava Ptuj), Fabijan Cipot (Rudar Velenje), Josip Iličic (Interblock), Patrik Ipavec (Luka Koper), Uroš Korun (MIK CM Celje), Mladen Kovačevic, Nebojša Kovačevic (oba HIT Gorica), Konstantin Vassiljev (Nafta Lendava) ...
Bošnjaku je razlog prekinitve pogodbe ponavljanje disciplinskih prekrškov in njegovo nezadovoljstvo s položajem v ekipi. Ne moremo si privoščiti v ekipi nezadovoljnega igralca, ki vnaša razdor še med druge, zato je bilo najbolje, da se razi-demo. O Senadu Tignju pa bo odločala disciplinska komisija v klubu, zato zaenkrat še ne želimo komentirati njegovih dejanj,« je povedal Robert Furjan, športni direktor Laboda Drave. Po sobotni tekmi pa so imeli v klubu le malo časa za slavje, saj so se hitro zavedali, da je zmaga terjala visok davek. Zaradi prejetih kartonov bosta namreč na naslednji tekmi v Celju manjkala kapetan Aleš Čeh in Borut Semler.
Že brez tega bi bilo jasno, da nogometaše Drave čaka na Areni Petrol v soboto izredno težka naloga. To trditev močno podkrepi statistika medsebojnih tekem v letošnji sezoni: v vseh treh tekmah so slavili Celjani, ki ob tem niso prejeli še nobenega zadetka! »Na statistiko se ne smemo preveč ozirati, ampak samo na svojo igro. Čuti se, da je forma v vzponu, obenem pa smo lahko po sobotni zmagi vsaj malo bolj samozavestni. Čeprav smo precej oslabljeni, pa se tudi v Celju nadejamo dobre igre, ki nam lahko prinese nove točke,« je povedal Doris Kelenc, ki je bil na tekmi proti Nafti med najaktivnejšimi igralci svojega moštva, tudi na treningih med tednom pa je bil odlično razpoložen. Trener Adnan Zildžovič ima za oba kaznovana igralca dobre alternative, saj sta v soboto na klopi sedela npr. Da Silva in Zilič. Ptujskemu strategu se je v soboto obilno obrestovala menjava, ki jo je opravil na najbolj občutljivem mestu v ekipi: na mestu vratarja. Nemanja Jozič je namreč odločilno prispeval k ohranitvi neodločenega izida v začetku drugega polčasa, ko je zaustavil poskus Lo Duce iz bližine. Po tem dogodku se je tekma zasukala v smer popolne prevlade Drave.
Gledalci na Mestnem stadionu so v soboto izredno toplo sprejeli Ogu Johna, ki je v spomladanskem delu prvič začel v udarni enajsterici (pavzi-
Pokal Hervis, polfinale (prvi tekmi):
HIT Gorica - Luka Koper 2:4 (1:3); strelci: Kršič 14., Vellkonja 55.; Handanaglč 2., Viler 21., Brulc 44., Božičič 62.
Interblock - Maribor 2:2 (0:1); strelci: Rakovič 67., 76./11-m; Tavares 14., Pavlovič 71. Povratni tekmi bosta na sporedu 29. aprila.
Foto: Črtomir Goznik
Vrnitev Ogu Johna (levo) v ekipo je pozitivno vplivala na igro Laboda Drave. V sredini kapetan Aleš Čeh, ki bo moral tekmo v Celju izpustiti zaradi rumenih kartonov.
ral je zaradi rdečega kartona, ki ga je prejel v 19. krogu v Lendavi). Mladi Nigerijec, ki bo v ponedeljek praznoval 21. rojstni dan, je pravi ljubljenec ptujskih navijačev, ta status pa si je prislužil s prisrčnim afriškim nasmehom in dobrimi igrami na igrišču - tudi v soboto je bilo tako. Morda si lahko najlepše darilo za rojstni dan s kakšnim zadetkom podari kar
sam . .. To pa bo vse prej kot lahko, saj bo zadnja ovira pred domačimi vrati reprezentančni vratar Aleksander Šeliga, ob njem pa v ekipi, ki jo vodi Slaviša Stojanovič, izstopajo Pečnik, Gobec, Štraus in Sacripanti. »Profesor« tokrat ne bo mogel računati na pomoč izkušenega branilca Martina Šariča, ki je bil prestrogo izključen na tekmi prejšnjega
kroga v Velenju. Za nameček je disciplinski sodnik Šariču pri-
sodil šest tekem prepovedi igranja, Celjanom pa še denarne kazni. Prav zaradi denarja so Celjani še poseben fenomen letošnjega spomladanskega dela: igralci namreč letos sploh še niso prejeli plač, na igrišču pa tega zaenkrat ni bilo opaziti (v devetih krogih so osvojili 11 točk). V primerjavi z njimi so igralci Drave torej še na boljšem (4 osvojene točke), čeprav plačila tudi zaostajajo.
Prav lahko se zgodi, da bo Labod Drava v naslednjih dveh krogih močno posegla v boj za naslov državnega prvaka, saj zaporedoma igra z drugo-uvrščenim Celjem in nato še vodilnim Mariborom. Ta trditev pa seveda »drži vodo« le v primeru, če Ptujčani katero od teh dveh moštev premagajo ali igrajo z njim neodločeno, z drugim pa izgubijo. Če z obema izgubijo, igrajo neodločeno ali celo oba premagajo, potem seveda ne bodo vplivali na razliko med njima. Je pa za drava-še precejšnja razlika med temi tremi tipi .
Jože Mohorič
Travnata površina - tokrat pozitivno
»Ker smo letos velikokrat grajali delo Zavoda za šport Ptuj, ki skrbi za pripravo travnate površine na ptujskem Mestnem stadionu, potem lahko tokrat povemo tudi nekaj pozitivnega. V zadnjem času so opazne spremembe na bolje, njihov trud se je obrestoval, zato je igrišče v bistveno boljšem položaju kot na začetku sezone,« je povedal športni direktor Laboda Drave Robert Furjan.
Rokomet • 1. A SRL (ž)
V soboto na Ptuju Krim Mercator
Slovensko žensko prvoliga-ško rokometno prvenstvo se je prevesilo v zadnjo fazo, saj se bodo dekleta osmih najboljših slovenskih ekip merila v končnici. Favorita za končno zmagoslavje in naslov državnih prvakinj sta po dolgem času dva, in sicer obe ljubljanski ekipi: večkratne državne, pokalne prvakinje in zmagovalke evropske lige prvakinj Krim Mercator ter Olimpija. V njihovem prvem letošnjem obračunu so slavile krimovke, ki so bile v finalu pokala boljše od zmajčic.
Nas seveda najbolj zanima ptujska ekipa Mercatorja Ten-zorja, ki je v ligaškem delu tekmovanja osvojila sedmo mesto ter tako dosegla začrtani cilj - uvrstitev v končnico. Njihove nasprotnice bodo rokometaši-ce Krima Mercatorja iz Ljublja-
ne, ki so realno gledano v tem dvoboju (igrajo se dve tekmi) izrazite favoritinje. »Mi smo svoj cilj dosegli, ko smo po vseh pripetljajih s poškodbami in odhodi osvojili sedmo mesto,
kar nam je prineslo končnico tekmovanja ter tudi pravega nasprotnika - Krim Mercator. Vsekakor bodo ljubitelji rokometa na Ptuju in v okolici v soboto, v športni dvorani Center
Foto: Črtomir Goznik
Stela Mateša (rdeči dres, ŽRK Mercator tenzor Ptuj) v akciji
na Ptuju, prišli na svoj račun, saj tukaj ne igra ravno vsak dan najboljša slovenska ženska rokometna ekipa v zadnjih letih. Pred svojimi navijači se še posebej želimo predstaviti v najboljši luči. Gostje so papirnati in tudi realni favorit za zmago, naša dekleta pa bodo dala vse od sebe, da se v določenih rokometnih prvinah enakovredno kosajo z njimi, predvsem v hitrosti igre,« je dejal trener ptujskih rokometašic Nikola Bistrovič.
S tema dvobojema pa za igralke Mercatorja Tenzorja iz Ptuja še ne bo konec tekmovanja, saj bi se v primeru skupnega poraza borile za uvrstitev od petega do osmega mesta. Najmanj, kar Ptujčanke lahko dosežejo, je torej osmo mesto. Proti Krimu Mercatorju zaradi poškodb ne bodo nastopile Tjaša Bru-men, Patricija Korotaj in Urška Levstik, vse druge pa bodo na razpolago trenerju.
Danilo Klajnšek
Mali nogomet • 2. SFL - finale končnice
Nasvidenje druga, pozdravljena prva liga
FC PTUJ ABA roletar-stvo SAŠ bar - KMN IZOLA 6:1 (3:0)
STRELCI: 1:0 B. Kupčič (11), 2:0 Emeršič (12), 3:0 B. Kupčič (18), 4:0 B. Kupčič (24), 5:0 Emeršič (32), 5:1 Janjič (34), 6:1 Lovrenčič (39).
PTUJ ABA ROLETARSTVO SAŠ BAR: Trop (V), B. Kupčič, Miklašič, Lovrenčič, Gajser (K), Emeršič, Bel-šak, Cebek, S. Kupčič, Hebar. Trener: Boštja Kupčič.
Zmagoslavje Modrih kurentov in njihovih ljubljencev ob uvrstitvi v 1. SFL je bilo temu dosežku primerno, saj so gledalci in navijači ostali v dvorani tudi po koncu srečanja. Samo srečanje je minilo v športnem duhu; čeprav ni manjkalo trdih dvobojev, je vse ostalo v mejah dovoljenega. Na koncu smo se vsi prisotni strinjali, da je Ptuj trenutno boljša ekipa od Izole in se upravičeno seli v višji rang tekmovanja.
Prvi so resneje zapretili gosti iz Izole v 3. minuti, ko je strel Novaka končal v zunanjem delu mreže. Emeršič je kasneje s strani prodrl v kazenski prostor gostov, Hrvatin ga je zrušil, toda sodniška piščalka je ostala nema. Domači Legionarji so po-vedli v 11. minuti, ko je B. Kupčič preigral Jačimoviča in z natančnim strelom po tleh zadel spodnji desni kot nemočnega Rupnika, ki je bil nekoliko pokrit. Minuto za tem je bil v protinapadu Belšak, vratar Rupnik je stekel iz vrat in ga na 11 m od svojih vrat nepravilno zaustavil ter prejel rumeni karton. Nekaj sekund za tem so Ptujča-ni povedli 2:0, saj je S. Kupčič lepo asistiral do Emeršiča, ki je na enak način kot pred tem B. Kupčič matiral gostujočega vratarja. V 14. minuti je Hebar prišel sam pred nasprotnega vratarja, ga preigral v kazenskem prostoru, toda Rupnik mu je s skrajnimi močmi žogo vendarle izbil, nekaj sekund za tem pa je Hebar poizkušal s strelom z druge strani, vendar se je ponovno izkazal vratar
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa FC Ptuj roletarstvo Aba Saš bar se je zasluženo veselila uvrstitve v 1. slovensko futsal ligo.
zamenjal Stampfer. Vse dvome o zmagovalcu je v 24. minuti razrešil B. Kupčič, ki je v protinapadu rutinirano zadel za 4:0. Do konca tekme smo v razburljivi igri videli še tri zadetke; dva v mreži gostov, častni zadetek za goste pa je v 34. minuti dosegel Janjič.
Zmaga in napredovanje Ptuj-čanov je več kot zaslužena, saj so bili boljši v obeh srečanjih, tako v Izoli (5:8) kot pred svojim občinstvom. Severovzhodni del Slovenije se upravičeno veseli tega uspeha Ptujčanov, saj se bo v tem koncu Slovenije, tudi v primeru izpada Benedikta iz 1. SFL, še naprej odvijal prvoligaški ples in Ptujčani si vsekakor zaslužijo vse čestitke. Samo upamo lahko, da bo status prvoligaša zadržal tudi Benedikt, katerega nasprotnik v boju za obstanek bo prav Izola, ki še ni rekla zadnje besede.
Peter Golob
Foto: Črtomir Goznik
Vsi igralci ekipe FC Ptuj roletarstvo Aba Saš bar (na sliki Ian Emeršič) so zaslužni za uvrstitev v 1. SFL.
Izole, ki je bil najboljši posameznik svoje ekipe. Na drugi strani se je z nekaterimi odličnimi obrambami izkazal tudi domači vratar Trop. Domačini so prvi polčas zaključili na najlepši možni način: z asistenco Emeršiča in golom B. Kupčiča v 18. minuti.
V drugem polčasu smo lahko spremljali nekoliko bolj
agresivno igro gostov, ki so poskusili preobrniti rezultat v svojo korist. V vratih Izole je prišlo do menjave, saj je nekoliko poškodovanega Rupnika
Foto: Črtomir Goznik
Za odlično vzdušje v dvorani Center so poskrbeli Modri kurenti, ki so celotno tekmo z glasnim navijanjem podpirali domačine.
Marko Perger, športni direktor ekipe FC Ptuj ABA Saš: »Veseli smo, to je velik dosežek za Ptuj. Ta konec Slovenije si zasluži prvoligaša. Celo sezono smo igrali na visokem nivoju, suvereni pa smo bili tudi v kvalifikacijah. V prihodnje želimo ekipo še okrepiti z domačimi fanti, v 1. SFL pa ciljamo na zlato sredino.«
Boštjan Kupčič, trener in igralec ekipe FC Ptuj ABA Saš: »Pokazali smo, da so se nam še kako obrestovali dobri trening skozi vso sezono, bili smo najboljše pripravljena ekipa. Imamo pa tudi najboljši igralski kader v ligi. Zahvaljujem se vsem mojim soigralcem, hvala pa tudi naši upravi in našim zvestim navijačem, bili so naš sedmi igralec!«
Ian Emeršič, igralec ekipe FC Ptuj ABA Saš: »Igrali smo tako, kot smo se dogovorili: brez kalkulacij. Hoteli smo zmago, četudi so morali tekmeci loviti rezultat in ne mi. Dosegli smo svoj cilj, zmaga je še višja, kot smo pričakovali, da bo. Pokazali smo, da smo prava ekipa, ki je sestavljena iz domačih fantov, zaradi česar sem še toliko bolj vesel.«
Kristina Miličič, predstavnica Izole: »Že prvo srečanje se je začelo tako, da je odločilo potek celotnega dvoboja. Malce smo bili razočarani nad delegiranjem sodnikov, saj sodniki iz mariborskega konca niso primerni za takšno tekmo. Drugače pa smo tekmo odigrali korektno, a smo žal ostali brez naših najboljših soigralcev, zato tudi nismo prišli na Ptuj s prevelikimi pričakovanji. Upamo, da v ligi za obstanek ne bomo zadnji in se nam bo uspelo uvrstiti v 1. ligo.«
Foto: Črtomir Goznik
V polčasu so se pomerili mladi igralci NŠ Poli Drave in Zlatoličja.
Rokomet • Prijateljski tekmi
Cakovec - Jeruzalem 26:35 (13:19)
Jeruzalem: G. Čudič, Belec 1; Klemenčič 2 (1), Korpar 4, Krabonja 6, Melnjak, Rajšp 1, Kovačič, Bezjak 3, B. Čudič 6 (1), Ivanuša 2, Šavora, Žuran 8, Jovanovič 2. Trener: Saša Prapotnik
Ormožani so proti hrvaškemu 1. A-ligašu igrali brez mladinskega repre-zentanta Tadeja Soka in kljub temu odigrali odlično tekmo in visoko porazili Čakovec. Že do polčasa so si jeruzalemčki priigrali šest zadetkov prednosti, 19:13. Najvišja prednost je znašala deset zadetkov, 28:18.
Gorišnica - Jeruzalem 22:30 (11:21)
Jeruzalem: B. Čudič, Belec; Klemenčič 3, Korpar 3, Krabonja 8, Melnjak 2, Kovačič, Bezjak 1, B. Čudič 1, Ivanuša, Šavora, Jovanovič 5, Žuran 6, Rajšp 1. Trener: Saša Prapotnik
Vinarji so proti sosedom iz Goriš-nice zabeležili zmago z osmimi goli, 30:22. Najvišja prednost je v več primerih že znašala deset zadetkov. Pri Ormožanih so dobili priložnost tudi mlajši igralci s klopi.
UK
Rokomet • MRK Drava
»V zadnjih dveh krogih nimamo kaj izgubiti«
Pred rokometaši v drugi moški SRL sta še samo dva kroga, tako v skupini za prvaka kakor v skupini za ekipe, ki se borijo od sedmega do dvanajstega mesta. S porazom na domačem parketu proti Sevnici, sicer direktnemu konkurentu za direktno uvrstitev v 1. B slovensko moško rokometno ligo, so si ptujski rokometaši priprli vrata za svoje cilje. Sedaj so tretji, Sevnica na drugem mestu pa ima od njih točko več.
V petek ob 20. uri bodo ptujski rokometaši gostili ekipo Kranja, proti kateri pričakujejo zmago. V zadnjem krogu bodo gostovali v Celju pri prvouvr-ščeni ekipi Zlatoroga. »Mi smo odmor v prvenstvu izkoristili za dobro pripravo na zadnji dve tekmi, ki nas čakata. Najprej moramo premagati Kranj, nato pa v zadnjem krogu gostujemo pri liderju - Zlatorogu Celju. Potrudili se bomo, da bi dosegli dve zmagi, obenem pa
bomo čakali na sobotni izid srečanja med Sevnico in Zlato-rogom Celjem. Z dvema zmagama bi bili zanesljivo drugi, v najslabšem primeru pa tretji, kar nam prinaša dodatne kvalifikacije, in sicer eno tekmo na nevtralnem igrišču proti predzadnji ekipi v 1. B slovenski moški rokometni ligi. To bosta po vsej verjetnosti Moškanjci-Gorišnica ali Mitol iz Sežane. Toda najprej lepo po vrsti: če premagamo oba nasprotnika, Sevnica pa izgubi s Celjani, potem bi se direktno uvrstili v 1. B SRL,« je pred srečanjem s Kranjem dejal trener Drave Ivan Hrupič.
Zaenkrat poškodb ni, tako da bodo Ptujčani krenili v zadnja, za njih odločilna kroga maksimalno pripravljeni in motivirani. Pomoč s tribun pa je seveda v petek ob 20. uri več kot dobrodošla.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Drave imajo še možnosti za napredovanje v 1. B SRL, vendar niso več odvisni samo od svojih iger.
Bowling • Podjetniška liga
DaMoSS in Tames pokazala zobe
V	2. krogu lige za uvrstitev od 1. do 8. mesta je DaMoSS z najboljšim rezultatom kroga (2840) uspel precej »zamajati« prvega favorita lige, ekipo Avto prevozništva Novak (ti so za svojim dosežkom iz prejšnjega kroga zaostali 170 podrtih kegljev!), in jim odvzeti 4 točke. Najboljši posameznik kroga prav tako prihaja iz ekipe DaMoSS, s 789 podrtimi keglji je to postal Silvester Strauss. Precejšnja izboljšava v rezultatu je uspela tudi ekipi Tamesa, ki je s tem visoko porazila Talum.
V	ligi za razvrstitev od 9. do 16. mesta trenutno vrh presenetljivo drži ekipa MP Ptuj, prvi favoriti pa so še naprej igralci db Transporta.
Skupina 1-8
Rezultati 2. kroga: Avtoprevozni-štvo Novak - DaMoSS 4:4, Projektis
-	Bowling center Ptuj 5:3, Tames
-	Talum 6:2, VGP Drava - Radio-Ted-nik Ptuj 6:2.
1.	AVTOPREVOZNIŠTVO NOVAK
2.	VGP DRAVA
3.	DAMOSS
4.	TALUM
5.	TAMES
6.	PROJEKTIS
7.	BOWLING CENTER PTUJ
8.	RADIO-TEDNIK PTUJ
Najboljši posamezniki 2. kroga: 1. Silvester Strauss (DaMoSS) 789, 2. Črtomir Goznik (Radio-Tednik) 776, 3. Robert Šegula (Tames) 756, 4. Franc Malek (VGP Drava) 750, 5. Robert Merlak (Talum) 748, 6. Marjan Varvoda (MO Ptuj) 740,
7.	Jani Kramar (DaMoSS) 722,
8.	Danica Šegula (Tames) 719,
9.	Bojan Klarič (Avto. Novak) 718, 10. Sebastijan Kotnik (Projektis) 716.
varovanje 5.3, Mestna občina Ptuj - Ilkos 5:3, MP Ptuj - Projekta ing.
8:0 (b. b.).		
9. MP PTUJ	14	149,G
10. DB TRANSPORT	11	161,S
11. PSS	M	145,4
12.ILKOS	9	146,3
13. BOXMARK	S	147,4
14. MESTNA OBČINA PTUJ	7	151,9
15. GARANT ZAVAROVANJE	5	131,2
12	179,G
12	16S,5
M	177,3
9	165,6
S	17G,9
7	17G,S
4	162,G
2	153,3
Skupina 9-16
Rezultati 2. kroga: PSS - db
Transport 5:3, Boxmark - Garant za-
16. PROJEKTA ING.
Najboljših 10 posameznikov v skupnem seštevku: 1. Sebastijan Kotnik (Projektis) povprečje 191,1, 2. Dušan Kostanjevec (Avto. Novak) 189, 3. Bojan Klarič (Avto. Novak) 187,1, 4. Črtomir Goznik (Radio-Ted-nik) 183,3, 5. Marko Drobnič (Talum) 182,4, 6. Branko Kelenc (VGP Drava) 178,6, 7. Romana Čuček (Avto. Novak) 175,1, 8. Silvester Strauss (DaMoSS) 173,8, 9. Jani Kramar (DaMoSS) 171,6, 10. Tomi Držaj (db Transport) 169,4.
JM
Konjeniški šport
Otvoritev kasaške sezone v Ljutomeru
Z otvoritveno dirko na velikonočni ponedeljek se je v Ljutomeru pričela letošnja kasaška sezona. Šest točk sporeda je spremljalo okoli 1300 gledalcev, ki so videli zanimive obračune in kar štiri osvojena prva mesta gostiteljev. Tudi kilometrski dosežki so bili na uvodni
prireditvi zelo dobri, najhitrejši čas pa je v mednarodni dirki dosegel 9-letni švedski kasač Tubbe Be - 1:14,9. Vse dirke so bile za 3- do 14-letne kasače, na 1600 metrov dolgi stezi z avo-startom.
Niko Šoštarič
REZULTATI - 1. dirka, zaslužek do 500 evrov: 1. Digedo (Ja.Sagaj, Ljutomer (1:20,7, 2.Lucca (Dolinšek, Ljubljana) 1:21,6, 3.Filly (Slana, Ljutomer) 1:21,9. 2. dirka, zaslužek do 2.500 evrov: 1. Arisa (Šona-ja, Ljutomer) 1:17,6, 2. Enej C (Krhač, Komenda) 1:18,3, 3. Lady Luna (Hanžekovič, Ljutomer) 1:18,6. 3. dirka, zaslužek do 4.500 evrov: 1. Prince November (Osterc, Ljutomer) 1:18,3, 2. Ardonion (Košak) 1:19,1, 3. Piton I (Franko, oba Šentjernej) 1:19,1. 4. dirka, zaslužek do 8.000 evrov: 1. Profit (T. Slavič, KD Slov. gorice, Lenart) 1:17,8, 2. Lucky Fonz ((Kosec, Komenda) 1:17,9, 3. Maxi Gerd (Babič, Ljutomer) 1:18,1. 5. dirka, zaslužek do 15.000 evrov: 1. Saxon MS (M.Slavič, Ljutomer) 1:16,0, 2. Jo HV (Gregorc, Domžale) 1:16,2, 3. Alain Delon (Zorko, Ljutomer) 1:16,3. 6. dirka, z mednarodno udeležbo: 1. Tubbe Be (Katanič) 1:14,9, 2. Topmaker Limburgia (M. Žan, oba Komenda) 1:15,8, 3. La Luna (Hažekovič, Ljutomer) 1:15,9).
Utrinek z uvoda letošnje kasaške sezone v Ljutomeru, ki si ga je ogledalo približno 1300 gledalcev.
Kasaštvo
Dve tretji mesti naših kasačev v tujini
Na kasaških dirkah v italijanskem Trstu je kobila Gazza d'Asolo, ki je v lasti Zvonka Osterca (KD Slovenske gorice Lenart), vozil jo je Italian Augusto Borghetti, osvojila tretje mesto (1609 metrov dolga steza, kilometrski čas 1:17,6). V tekmi na avstrijskem hipodro-
mu Krieau je konj Lester, (last Jožeta Sagaja ml., KK Ljutomer, in Zvonka Osterca, KD Slovenske gorice Lenart) zasedel tretje mesto. Na vajetih Sagaja (1740 metrov) je zabeležil kilometrski čas 1:15,2.
NŠ
Šahovski kotiček
Šahovski dogodki v aprilu 2009
V	začetku meseca se je nadaljeval ciklus tekmovanj za društveno prvenstvo v hitropoteznem in pospešenem šahu. Na tekmovanju v hitropoteznem šahu je sodelovalo 14 igralcev, ki so odigrali turnir po krožnem sistemu. Zasluženo je ponovno zmagal Zlatko Žerak, ki se razvija v vedno boljšega igralca tovrstnega šaha. Rezultati: Zlatko Žerak 12 točk, Viktor Napast 11 točk, Miroslav Mihalič 10,5 točke, Anton Butolen in Ivan Krajnc po 7,5 točke, Branko Orešek 6,5 točke, Martin Majcenovič in Igor Iljaž po 6 točk, Darko Dominko in Ciril Kužner po 5,5 točke itd.
V	skupnem seštevku je po štirih turnirjih v vodstvu Zlatko Žerak s 53 točkami pred Viktorjem Napastom s 36 točkami ter Brankom Oreškom in Jožefom Kopšetom s po 30 točkami.
Na turnirju v pospešenem šahu je nastopilo 14 igralcev, ki so odigrali sedem krogov po švicarskem sistemu. Z dobro igro v finišu turnirja je zmagal Viktor Napast. Tokrat sta odlično igrala najstarejši in najmlajši udeleženec Martin Majcenovič in Klemen Janžekovič, ki sta s porazom v zadnjem kolu zapravila še boljšo uvrstitev.
Končni vrstni red: Viktor Napast 5,5 točke, Darko Do-minko 5 točk, Klemen Janžekovič, Martin Majcenovič in Branko Orešek po 4,5 točke, Miloš Ličina in Janko Bohak po 4 točke, Aleksander Podkrižnik 3,5 točke, Ivan Krajnc, Martin Skledar in Anton Butolen po 3 točke itd.
Janko Bohak
Nogomet m Štajerska liga, ligi MNZ Ptuj
Odpor Gerecje vasi zlomili tik pred koncem
Štajerska liga
Holermuos - Gerečja vas 2:1 (0:1)
STRELCI: 0:1 D. Hertiš (11), 1:1 D. Goričan (68), 2:1 B. Zidarič (88).
HOLERMUOS ORMOŽ: Šnajder, Kolarič, Štiberc, Novak, Goričan, Piberčnik (od 31. Zorman), Zidarič, Prapotnik, Druzovič, L. Mlinarič, Jere-bič. Trener: Aleš Jurčec.
Po uvodnem porazu v drugem delu prvenstva proti Pesnici so Ormožani nanizali niz treh tekem brez poraza. Po Pohorju (2:0) in Šoštanju (1:1) so tokrat z 2:1 premagali ekipo Gerečje vasi, ki je pred tem krogom zasedala visoko 3. mesto. Okrog 200 gledalcev je v derbiju ekip s področja MNZ Ptuj videlo lepo predstavo s številnimi priložnostmi na eni in drugi strani. Gostje so povedli v 11. minuti, ko je Damjan Hertiš izkoristil slab skok domačega branilca Kolariča. V 68. minuti je s pravim evrogolom na 1:1 izenačil Goričan, ki je sprožil z levico iz razdalje 25 metrov. Ko so gledalci počasi že zapuščali prizorišče, pa je zmagoviti gol za Holermuos dosegel Zidarič. Njegov predložek iz prostega strela je na veliko veselje domačih navijačev preletel igralce obeh ekip in končal v mreži Gerečje vasi.
Ormožani so se po zmagi povzpeli na 7. mesto, za 3. mestom pa zaostajajo le za štiri točke.
UK
1. LIGA MNZ Ptuj: Zmagi Boča in Apač v gosteh
V obeh ligah MNZ Ptuj so bila srečanja odigrana od sobote do ponedeljka. Večjih presenečenj ni bilo,
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Holermuosa Ormoža (modri dresi) so na velikonočni ponedeljek ugnali Gerečjo vas.
saj je prva četverica slavila zmage. Vodeči Boč iz Poljčan je prišel do pričakovane zmage v Gorišnici, vendar veliko težje, kot se je pričakovalo. Minimalno zmago v gosteh sta prav tako dosegla drugouvrščeni Videm, ki je bil uspešen v Pragerskem, in Apače, ki so slavile v Dornavi. Vodeči Boč ima štiri točke prednosti pred Vidmom in sedem pred Apačami in Oplotnico, tako da se bo do konca odvijala velika borba za naslov prvaka.
V drugi ligi je glede prvaka vse odločeno, saj ni ekipe, ki bi lahko resneje parirala močnemu Zavrču, ki je tokrat slavil 10:1 proti Zgornji Polska-vi in ne 5:1, kot smo zapisali v torek. Za napako se opravičujemo.
REZULTATI 14. KROGA: Oplotnica - Hajdina 3:1, Središče - Rogoznica
1:0, Pauman Pragersko - Videm 0:1, Clrkulane - Skorba 0:0, Gorišnica - Boč 1:2, Dornava - Apače 1:2.
1.	BOČ 14 12 2 0 49:11	37
2.	VIDEM 14 10 3 1 48:11	33
3.	APAČE 14 10 0 4 30:16	30
4.	OPLOTNICA 14 9 3 2 28:15	30
5.	PRAGERSKO 14 7 1 6 26:25	22
6.	SKORBA 14 5 1 8 21:36	16
7.	GORIŠNICA 14 5 1 8 22:38	16
8.	HAJDINA 14 4 2 8 20:33	14
9.	ROGOZNICA 14 4 1 9 24:27	13
10.	SREDIŠČE 14 4 0 10 19:30	12
11.	DORNAVA 14 4 0 10 15:36	12
12.	CIRKULANE 14 2 2 10 18:48	8
2. liga MNZ Ptuj: desetica Zavrča
Nogomet m 1. SŽNL, 1. SML, 1. SKL, U-14
1. ženska liga
REZULTATI 15. KROGA: Maribor
-	Dornava 10:0 (5:0), Rudar Škale
-	Ptuj 3:0 (1:0), Krka - Senožeti 7:0 (4:0).
1.	KRKA 15 14 1 0 117:8 43
2.	SLOV. GRADEC 14 10 1 3 69:21 31
3.	POMURJE 14 9 0 5 94:28 27
4.	SENOŽETI 15 8 1 6 40:27 25
5.	MARIBOR 15 7 2 6 60:45 23
6.	RUDAR ŠKALE 15 5 3 7 17:43 18
7.	PTUJ	15 2 0 13 9:95 6
8.	DORNAVA 15 0 0 15 6:145 0 MARIBOR - DORNAVA 10:0 (5:0) DORNAVA: Alenka Murko (Sanja
Tušak), Saša Fras, Laura Maksimo-vič, Laura Krajnc, Nuša Kukovec (Amalija Šegula), Romana Behrami, Urška Čuš, Nuša Ploj, Mateja Hojnik, Mateja Mihelač, Patricija Golob. Trener: Mitja Sardinšek RUDAR ŠKALE - PTUJ 3:0 (1:0) PTUJ: Urška Arnuš, Teja Šmintič, Daša Grdina, Karin Matjašič, Maja Koren, Andreja Najvirt, Alenka Tra-fela, Maja Skaza, Nina Podhostnik, Barbara Petek, Majda Mesarec. Trener: Matej Hvalec.
11.	BILJE-PRIM. 24 7 5 12 46:56 26
12.	DRAVOGRAD 22 6 5 11 30:46 23
13.	POLI DRAVA 22 5 3 14 29:48 18
14.	SLOVAN 23 4 3 16 15:49 15
15.	KRKA 24 4 3 17 25:77 15
16.	RUDAR (V) 23 0 6 17 14:71 6 BILJE PRIMORJE - ALUMINIJ 4:2
(2:1)
STRELCI: 0:1 Lončarič (3), 1:1 Živec (26), 2:1 Jogan (28), 2:2 Ga-šperšič (53), 3:2 Živec (73), 4:2 Marc (85)
ALUMINIJ: Zajc, Petek, Medved, Lončarič, Pislak, Mlakar, Tominc, Štrukelj, Rešek, Krajnc, Gašperšič. Trener: Bojan Flis
5. SIMER ŠAMP.	23	12	4	7	43:26	4G
6. INTERBLOCK	23	11	7	5	41:30	4G
7. HIT GORICA	23	11	4	8	30:25	37
8. RUDAR VELENJE 23		1G	5	8	38:36	35
9. MIK CM CELJE	23	1G	4	9	39:31	34
10. MURA 05	23	1G	4	9	29:29	34
11. POLI DRAVA	22	8	5	9	29:25	29
12. SLOVAN	23	7	6	1G	24:32	27
13.TRIGLAV	24	5	5	14	26:51	2G
14. KRKA	24	5	5	14	19:53	2G
15. BILJE-PRIMOR	. 24	2	4	18	18:68	1G
16. DRAVOGRAD	22	1	6 15		16:47	9
i. SKL
REZULTATI 23. KROGA: Bilje Pri-morje - Aluminij 1:1, Domžale - MIK CM Celje 5:3, Slovan- Krka 2:0, HIT Gorica - Luka Koper 1:2, Rudar Velenje - Mura 05 3:1, Maribor - Triglav 0:0.
1.	MARIBOR 23 17 5 1 57:10 56
2.	DOMŽALE 23 14 2 7 42:28 44
3.	LUKA KOPER 24 13 4 7 42:25 43
4.	ALUMINIJ 23 12 4 7 42:19 40
i. SML
REZULTATI 23. KROGA: Bilje Pri-morje - Aluminij 4:2, Domžale - MIK CM Celje 5:0, Slovan - Krka 0:2, HIT Gorica - Luka Koper 2:1, Rudar Velenje - Mura 05 0:1, Maribor - Triglav 2:4.
1. INTERBLOCK	23 17	6	G	55:14	57
2. DOMŽALE	23 15	4	4	67:28	49
3. ALUMINIJ	23 16	1	6	59:36	49
4. HIT GORICA	23 12	6	5	41:23	42
5. LUKA KOPER	24 11	8	5	49:29	41
6. MARIBOR	23 12	5	6	47:31	41
7. TRIGLAV	24 12	3	9	54:35	39
8. MURA 05	23 11	4	8	38:41	37
9. MIK CM CELJE	23 9	5	9	56:43	32
1G. SIMER ŠAMP. 23 8		5	1G	41:39	29
REZULTATI 14. KROGA: Spodnja Polskava - Markovci 1:2, Zavrč
-	Zgornja Polskava 10:1, Leskovec
-	Tržec 0:2, Makole - Podlehnik 2:1, Hajdoše - Lovrenc 1:1, Grajena
-	Slovenja vas 3:0.
1.	ZAVRČ	14	14	0 0	85:11	42
2.	MARKOVCI	14	9	1 4	38:33	28
3.	SLOVENJA VAS 14	8	1 5	26:18	25
4.	PODLEHNIK	14	7	3	4	25:17	24
5.	TRŽEC	14	6	1 7	36:29	19
6.	ZG. POLSKAVA	14	5	4	5	33:26	19
7.	GRAJENA	14	5	3	6	25:27	18
8.	MAKOLE	14	5	2	7	18:30	17
9.	SP. POLSKAVA	14	4	3	7	28:41	15
10.	HAJDOŠE 14 3 5 6 15:25 14
11.	LOVRENC 14 3 4 7 14:28 12
12.	LESKOVEC 14 1 1 12 11:68 4
Danilo Klajnšek
bor - Radgona 12:0, Rudar Velenje - Nissan Ferk Jarenina 6:0.
G
3 2
3
4
5 5 8 8
G 12
2
BILJE PRIMORJE - ALUMINIJ 1:1
(1:0)
STRELCA: 1:0 Miklavec (7), 1:1 Rumež (67)
ALUMINIJ: Peršuh, Čeh, Ostroško, Greifoner, Sitar (Cesar), Žurej, Perger (Horvat), Vindiš, Rumež, Jevšovar, Babšek (Holcman). Trener: Simon Vidovič.
Liga U-14 vzhod
REZULTATI 22. KROGA: NŠ Poli Drava - Ljutomer 3:0, Dravograd - Aluminij 4:0, Simer šampion - MIK CM Celje 1:1, Mura 05 - Tehnostroj 4:1, Brežice - AHA EMMI Bistrica 3:0, Železničar - Nafta 4:3, Mari-
5 9 2 12 G 16 2
1.	DRAVOGRAD	22 19
2.	MARIBOR	22 18
3.	MURA 05	22 16 3
4.	RUDAR VELENJE 22 14 4
5.	MIK CM CELJE	22 14 3
6.	ŽELEZNIČAR	22 13 4
7.	TEHNO. VERŽEJ	22 12 2
8.	SIMER ŠAMP.	22 11 3
9.	NŠ POLI DRAVA	22 10
10.	ALUMINIJ	22 8
11.	NAFTA	22 8
12.	BREŽICE	22 6
13.	F. JARENINA	22 5
14.	A. E. BISTRICA	22 4
15.	LJUTOMER	22 2
16.	RADGONA	22 0
DRAVOGRAD -
(3:0)
ALUMINIJ: Frlež, Leskovar, Kelc, Zajc, Dvoršak-Špehar, Cafuta, Goljat (Koren), Sagadin, Planinšek (Simo-nič), Špehonja, Gerečnik. Trener: Vlado Ripak.
NŠ POLI DRAVA - LJUTOMER 3:0 (0:0)
STRELCI: 1:0 Kajzer (41), 2:0 Krajnc (58), 3:0 Hameršak (68)
NŠ POLI DRAVA: Megla (Oroz), Hliš (Veličkovič), Zupanič, Leskovar, Trep, Kajzer, Kirič, Pivko, Golob, Krajnc, Rogina (Hameršak). Trener: Miran Ljubec.
Danilo Klajnšek
62:18 96:12 82:17 64:25 56:15 84:24 46:24 66:28 50:48 25:26 44:52 26:87 15 35:56 G 18 23:100 1 19 9:79 1 21 2:160 ALUMINIJ
57 56 51 46 45 43 38 36 3G 29 26 18 17 12 7 1
4:0
Foto: Črtomir Goznik
Kadeti Aluminija so že na visokem 4. mestu 1. SKL
Opravičilo - popravek
V torkovi številki Štajerskega tednika je bilo pri sestavku Uspešno gostovanje v Splitu na strani 14 zapisano, da sta bila Jaka Vajda in Jure Perger proglašena za najboljša strelca turnirja v Splitu. Pravilno bi bilo zapisano, da sta bila najboljša strelca svoje ekipe. Za napako se opravičujemo!
Foto: NŠ
Nogomet • NŠ Poli Drava
V Franciji osvojili 4. mesto
Mladi nogometaši Nogometne šole Poli Drava so med velikonočnimi prazniki gostovali na velikem mednarodnem turnirju v Franciji. Selekcija U-12B (letniki 97) se je, tako kot že nekaj zadnjih let, udeležila znamenitega Europousse turnirja v Franciji.
Ta poteka v mestu Saint Syr sur Loire, ki je oddaljen od Ptuja dobrih 1000 km. Mesti sta pobrateni, zato je tudi letos stroške gostovanja, prevoza in organizacije prevzela MO Ptuj
ob soorganizaciji Nogometne šole Poli Drava. Mladi Ptujča-ni so nastopili pod taktirko trenerja Boštjana Zemljariča, spremljala pa sta jih tudi klubski fizioterapevt Matjaž Korpar ter vodja šole Boris Emeršič. Turnirja se vsako leto udeležujejo številne evropske ekipe (letos 32), tudi iz nekaterih renomiranih prvoligaških klubov, največje število ekip pa je seveda iz velike francoske nogometne lige. Mladi nade-budneži iz NŠ Poli Drava so šli
Športni napovednik
Ekipa NŠ Poli Drava (l. '97) s trenerjem Boštjanom Zemljičem
Turnir je bil idealna priložnost za navezovanje stikov ...
na pot v četrtek, 9. 4., in so že naslednji dan prispeli v mesto ob reki Loari. Med potjo so si ogledali glavno mesto Pariz, za ogled znamenitega Eifflovega stolpa pa jim je žal zmanjkalo časa. Prvi dan turnirja so nogometaši tradicionalno izvolili »župana turnirja Europousse«, ki je letos postal eden od udeležencev iz Cipra.
Skupno so nogometaši Poli Drave odigrali 8 tekem na lepo pripravljenih igriščih. V prvem delu tekmovanja so zabeležili dve zmagi ter se prebili v nadaljevanje. V drugem delu so se pomerili z naslednjimi ekipami: z AC Chateaudun (0:1), z ASC Valizy (1:0) in s Tours F.C. (1:0).
Sledil je težko pričakovan polfinalni dvoboj, ki so ga po izenačeni igri dobili igralci ekipe Blois Foot 41 z rezultatom 1:0. V tekmi za 3. mesto na turnirju so se dravaši merili z ekipo U.S. Orleans. Po rednem delu je bil rezultat 1:1, po kazenskih strelih pa so bili ptujski tekmeci uspešnejši - bilo je 6:7.
Domov so se Ptujčani sicer vrnili z grenkim priokusom zaradi nehvaležnega 4. mesta, hkrati pa polni lepih vtisov, spominov in bogatejši za nove prijateljske vezi, ki so se sklenile med gostitelji in dravaši. Ti so v času gostovanja namreč bivali pri vrstnikih iz Francije.
UR
ste se poškodovali? želite odškodnino?	por^	/nava ■O.___.—^^^
		
Oškodovancem na razpolago 24 ur na brezplačni številki 080 13 14 in v 18-ih pravnih pisarnah po Sloveniji.
Učinkovito in hitro zastopanje pri izplačilu zavarovalnih odškodnin v primeru prometne nezgode ali nezgode na delovnem mestu je glavna dejavnost podjetja Poravnava d.o.o. Ustanovitelja blagovne znamke mag. Rok Snežič, univ. dipl. prav. in mag. Nenad Bukič, MBA sta idejna snovalca odškodninskih družb v Sloveniji. S to idejo sta se vrnila domov po krajšem bivanju v ZDA. Tam obstajajo tovrstne pisarne že vrsto let in odškodninsko pravo je na zavidljivi ravni. Tudi vlogo tistega, ki se trudi ozaveščati širšo javnost o njihovih pravicah v primeru škodnega dogodka, skuša podjetje Poravnava d.o.o. odigrati v našem prostoru.
PREVIDNOST NI ODVEČ
Oškodovance je tukaj treba opozoriti, da nekatera "kvazi" odškodninska podjetja, ki se v zadnjem letu pojavljajo kot gobe po dežju, zaračunava-
jo tudi smešno nizke provizije (2-5%), vendar sta pri njih višina in sama odškodnina zelo negotovi. Podjetje Poravnava d.o.o. ne prevzema odgovornosti za preostala "kvazi" odškodninska podjetja. Preden se odločite, komu boste zaupali vaš odškodninski primer, se je priporočljivo pozanimati o številu zaposlenih in njihovi izobrazbi ter o tradiciji in uspešnosti podjetja. Lahko se zgodi, da zaradi neprofesionalnega dela nekaterih "kva-zi" odškodninskih družb ostanete brez odškodnine oziroma dobite znatno nižjo odškodnino, kot je tista, do katere ste upravičeni. Zato pozornost in informiranost nista odveč.
STROKOVNOST JE NAJPOMEMBNEJŠA
Vsi zaposleni so dobri poznavalci odškodninskega prava, saj so po večini diplomirani pravniki in magistri znanosti. Zaposleni se stranki posvetijo od nezgode pa vse do izplačila zavarovalne odškodnine. Do iz-
plačila odškodnine stranka nima nikakršnih stroškov.
Podjetje Poravnava d.o.o. letno zastopa in uspešno izpelje postopek izplačila odškodnine za okrog 4000 oškodovancev po vsej državi. Ob neuspehu (neizterja-nje odškodnine) stroške postopka krije podjetje Poravnava d.o.o., v nobenem primeru pa ne oškodovanec.
V najkrajšem času do najvišje denarne odškodnine je naš slogan, od katerega ne odstopamo. Dokaz za to so številne zadovoljne stranke, kajti uspešnost poslovanja je 95-odstotna.
Če oškodovanci pred leti niso vedeli, na koga se obrniti po pomoč, da bi jim od zavarovalnice uspelo iztržiti primerno odškodnino, so danes v neprimerno boljšem položaju. Podjetje Poravnava d.o.o. vam ponuja celotno storitev zastopanja brezplačno, vse do izplačila odškodnine. Za svoje storitve zaračunava dogovorjeno provizijo, vendar šele ob izplačilu odškodnine.
DO IZPLAČILA ODŠKODNINE STRANKA NIMA NIKAKRŠNIH STROŠKOV
Kadar je za odškodninski zahtevek treba narediti izvedeniško mnenje, ki ga lahko poda le zapriseženi izvedenec medicinske stroke, založi denar za izdelavo mnenja podjetja Poravnava d.o.o. in stranka poplača to storitev šele ob izplačilu odškodnine. Naša stranka je lahko vsak pomoči potreben državljan.
•	Zastopanje in posredovanje pri izplačilu odškodnin
•	Učinkovito in hitro pogajanje z zavarovalnico glede višine odškodnin
•	Izplačilo odškodnin že od treh tednov naprej
•	Pravno svetovanje od trenutka nezgode do izplačila odškodnine
•	Že s samo enim poškodbenim listom do primerne denarne odškodnine
NAVA
www.poravnava.si
S TEM KUPONOM 20% POPUST NA NAŠE STORITVE
Pokličite brezplačno:
P.E. LJUBLJANA: Zaloška 69 (Dvorec Sela v Mostah) P.E. MARIBOR: Sokolska 46 (pri Merkurju Kranj na Studencih) P.E. PTUJ: Vodnikova 2 (nad novo pošto oz. nad Okrajnim sodiščem) P.E. SLOVENSKA BISTRICA Trg Alfonza Šarha I, (ob glavni cesti, nasproti okrep. Pri Lafu)
P.E. CELJE: Ljubljanska 20 (nad garažno hišo Glazija - Spar)
P.E. KRANJ: Maistrov trg II (Adamičeva hiša)
P.E. KOPER: Vojkovo nabrežje 32 (stavba Intereurope)
P.E. NOVA GORICA: Gradnikove brigade 6 (v Obrtnem domu|
P.E. VELENJE: Elenkova 6I (Dom učencev - PC Efaikova)
P.E. NOVO MESTO: Kandijska 9 (malo naprej od bolnice)
P.E. MURSKA SOBOTA: Staneta Rozmana I6 (nad Probanko)
P.E. JESENICE: Titova cesta 65 (pri piramidi nasproti Integrala)
P.E. SLOVENJ GRADEC: Meškova9
P.E. TRBOVLJE: Trg revolucije 29 a
P.E. KOČEVJE: TZO 64
P.E. POSTOJNA: Nbvi trg 6 (PTC Primorka)
P.E. KAMNIK: Maistrova ulica I6 (nasproti avtobusne postaje)
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 29. KROGA - SOBOTA OB 16.00: Nafta - Domžale; SOBOTA OB 18.00: MIK CM Celje - Labod Drava, HIT Gorica - Luka Koper; SOBOTA OB 20.00: Maribor - Rudar Velenje; PONEDELJEK OB 17.00: Interblock
-	Primorje.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 21. KROGA -NEDELJA OB 17.00: MU Šentjur - Livar, Olimpija
-	Bela Krajina, Triglav Gorenjska - Zagorje, Mura 05 - Krško.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 20. KROGA - SOBOTA OB 10.30: Mons Claudius - Odranci; SOBOTA OB 16.30: Kovinar Štore - Trgovine Jager, Koroška Dravograd
-	Paloma, Črenšovci - Dravinja Kostroj; NEDELJA OB 16.30: Šmartno
-	Malečnik, Čarda - Tehnostroj Veržej, Simer šampion - Stojnci.
ŠTAJERSKA LIGA
PARI 19. KROGA - SOBOTA OB 16.30: Šoštanj - Brežice, Tehno-tim Pesnica - Jarenina Šentilj, Zreče - AHA EMMI Bistrica, Podvinci
-	Pohorje, GIC Gradnje Rogaška - LKW Jack Gerečja vas; NEDELJA OB 16.30: Bukovci - Peca. Partizan Fram - Holermuos Ormož.
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 15. KROGA - SOBOTA OB 17.00: Apače - Cirkulane, Rogoznica
-	Oplotnica, Hajdina - Boč; NEDELJA OB 10.30: Skorba - Pauman Pra-gersko, Videm - Središče; NEDELJA OB 17.00: Dornava - Gorišnica.
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 15. KROGA - SOBOTA OB 17.00: Podlehnik - Leskovec, Tržec
-	Grajena, Zgornja Polskava - Spodnja Polskava, Markovci - Lovrenc; NEDELJA OB 10.30: Makole - Hajdoše; NEDELJA OB 17.00: Slovenja vas - Zavrč.
VETERANSKA LIGA - VZHODNA SKUPINA
PARI 16. KROGA - PETEK OB 17.30: Grajena - Gorišnica, Videm
-	Bukovci, Markovci - Tržec, Stojnci Korant - Leskovec.
ZAHODNA SKUPINA
PARI 12. KROGA - PETEK OB 17.30: Prepolje - Skorba, Lovrenc
-	Podlehnik, Zgornja Polskava - Boč, Polskava - Pragersko.
1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 16. KROGA: Dornava - Ptuj (sobota ob 16.30 v Dornavi), Seno-žeti - Pomurje, Maribor - Rudar Škale, Krka - Slovenj Gradec.
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
24. KROG: Aluminij - Slovan (sobota ob 16.00), MIK CM Celje - NŠ Poli Drava (sobota ob 16.00)
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
24. KROG: Aluminij - Slovan (sobota ob 14.00), MIK CM Celje - NŠ Poli Drava (sobota ob 14.00)
LIGA U 14
23. KROG: Aluminij - NŠ Poli Drava (sobota ob 10.00)
Rokomet
1. SLOVENSKA ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
SKUPINA ZA PRVAKA
PARI SKUPINE A: Mercator Tenzor Ptuj - Krim Mercator (sobota ob 19.00), Celjske mesnine - Zagorje Istrabenz Gorenje, Kočevje Evro Casino - Celeia Žalec, Krka - Olimpija.
2. SRL (m), od 1. do 6. mesta
PARI 9. KROGA: Drava - Kranj (petek ob 20.00), Sevnica - Zlatorog, Cerklje - Dol TKI Hrastnik.
2. SRL (m), od 7. do 12. mesta
PARI 9. KROGA: Radovljica - Velika Nedelja, Arcont Radgona - Do-bova, Brežice - Mokerc Ig.
Danilo Klajnšek
Strelstvo
18. DP ZA VSE MLAJŠE KATEGORIJE
V	soboto in nedeljo se bo na centralnem strelišču v Ljubljani odvijalo 18. državno prvenstvo za vse mlajše kategorije strelcev, in sicer za kadete in kadetinje v streljanju s standardno zračno puško in pištolo, za pionirje in pionirke v streljanju s serijsko zračno puško ter za mlajše pionirje in cicibane v streljanju s serijsko zračno puško z naslonom. Na prvenstvu bo nastopalo rekordnih 353 strelcev iz 59 strelskih klubov, med njimi tudi 26 strelcev iz 5 klubov (Ptuj, Juršinci, Kidričevo, Kovinar Ormož, Jože Kerenčič) Spodnjega Podravja.
MK LIGA S PIŠTOLO PROSTE IZBIRE - INTERLIGA
V	soboto se s prvim turnirjem v Radovljici začenja poletna sezona streljanja v MK ligi s pištolo proste izbire na razdalji 50 metrov. Od začetne poskusne izvedbe MK lige v lanskem letu so organizatorji za letošnjo sezono pripravili nekaj novosti. Liga se je zaradi svoje mednarodne odmevnosti preimenovala v INTERLIGO, v kateri bo sodelovalo okoli 50 strelcev iz 10 slovenskih klubov in 3 klubov iz sosednjih držav Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Interliga bo potekala od 18. aprila do 21. junija, ko bo z zadnjim, 6. turnirjem v Mariboru tudi zaključni podelitveni ceremonial. Naslov posamičnega prvaka lige brani Boštjan Simonič iz ekipe SD Kidričevo, ekipni naslov pa branijo državni prvaki iz Juršincev.
Simeon Gonc
petek • 17. aprila 2009
Zanimivosti, od tod in tam
Štajerski	[ 15
Leskovec • S petjem in pisanicami
Zapojmo v veliko noč
Letošnje velikonočne praznike so v Leskovcu obeležili nekoliko drugače kot prejšnja leta; ob pisani razstavi pirhov in domačih dobrot, ki je bila na ogled od velikonočnega petka naprej, so k praznovanju dodali še koncert ljudskih pevcev in pevk, s katerim so v ponedeljek pozno popoldne zaključili letošnje praznične dni.
Dvorana gasilskega doma je bila veliko premajhna za vse nastopajoče in goste, ki so prišli poslušat ljudsko petje; tega pa je bilo veliko. Na odru se je namreč zvrstilo kar dvanajst skupin, ki so se poslušalcem predstavile s po dvema ljudskima vižama. Prve so bile seveda na vrsti gostiteljice, domače ljudske pevke TDK Leskovec, ki so v svojih 15 letih trdoživega vztrajanja pri ljudski pesmi izdale že tudi štiri kasete, sicer pa so
znane še po tem, da znajo veliko besedil iz vsakdanjega življenja in dogodkov upe-sniti in odpeti kar same. Med gosti so bili tudi pevci KUD Cvetlin Zvon iz sosednje Hrvaške, ki so povedali, da se takšnih prireditev z veseljem udeležujejo in da ni malo priložnosti, ko se hrvaški in slovenski pevci s tega okolja srečujejo bodisi na eni bodisi na drugi strani meje. Na odru so se zvrstili še: ljudske pevke FD Pobrežje, pa ljudski
V Leskovcu je bila tudi letos zelo dobro obiskana tradicionalna razstava pisanic in domačih dobrot.
Letošnje velikonočne praznike so zaključili s koncertom ljudskih pesmi, na katerem je zapelo 12 različnih skupin, tudi iz sosednje Hrvaške (na fotografiji domače ljudske pevke iz Leskovca).
pevci in godci Stari prijatelji iz Kicarja, ljudski pevci Trta iz Zavrča, pa še Prešmentani faloti, ljudski pevci DV Tur-nišče, Jurovski fantje, ljudski pevci iz Cirkulan, Trstenke iz Podlehnika, pevci Mejaši iz Repišč in Veseli Jožeki.
Z ljudskim petjem se je zvečer zaprla tudi že tradicionalna razstava pisanic in domačih dobrot, za katero so letos poskrbele pridne ženske roke
več društev iz videmske občine, in sicer iz Društva žensk Pobrežje, Društva podeželskih deklet in žena Lancova vas, Aktiv žena iz FD Dolena, TD Klopotec Leskovec, svoje male velikonočne umetnine pa so razstavili tudi učenci OŠ Leskovec in malčki iz tamkajšnjega oddelka predšolske vzgoje.
SM
Ptuj • Spomladansko čiščenje okolja še poteka
Ogorek onesnaži do 40 litrov vode
Osrednja akcija čiščenja okolja v MO Ptuj je potekala 4. aprila, ko se je z odpadki v okolju spopadlo čez 400 ljudi. Spomladansko čiščenje okolja pa bo v MO Ptuj trajalo še do 22. aprila.
Ob občanih se v akcijo vključujejo tudi številna društva, razne organizacije, institucije. Komunalno podjetje Ptuj in Čisto mesto Ptuj pa sta očistila tudi nekatera divja odlagališča. Skupaj je bilo doslej zbranih več kot 17 ton najrazličnejših odpadkov. Kot je povedala komunalna inšpektorica Majda Murko, bodo v MO Ptuj akcije čiščenja okolja v okviru tradicionalnega projekta spomladanskega čiščenja okolja potekale do 22. aprila, dneva Zemlje. V tem času bodo svoje okolje očistili tudi v šolah in vrtcih. Kljub številnim pozivom pa je še vedno najbolj onesnažena okolica Šolskega centra Ptuj,
Gimnazije Ptuj in tudi Učnega centra Vičava. Čeprav je bilo v teh dneh opazno, da so pobirali papirčke in druge večje odpadke, pa je še vedno zelo močno nastlano s cigaretnimi ogorki. Svoje je sicer naredil zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, ki je mlade pregnal z območja šol, s tem pa še ti niso dobili dovoljenja, da s cigaretnimi ogorki onesnažujejo bližnjo okolico. Ne glede na to je tej vrsti onesnaževanja potrebno narediti konec. V nekaterih drugih šolah so ne glede na opredeljene šolske površine kadilce vrnili v ta območja, ker se zavedajo, da je tovrstno onesnaževa-
nje potrebno preprečiti. Na manjšem območju pa je tudi te odpadke možno nadzorovati. Samo en napačno odložen cigaretni ogorek onesnaži do 40 litrov pitne vode. Z vso etiko in moralo pa je skregano
početje mladcev na starem mestnem pokopališču, ki so si ga mnogi izbrali tudi za kraj, kjer dnevno použijejo svojo malico, odpadke pa odložijo na grobove.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Cvetlična korita niso posoda za cigaretne ogorke.
O treh zakladih Salomonovih otokov
Viktorinov večer v petek, 17. aprila 2009, ob 19.30 v mi-noritski cerkvi sv. Petra in Pavla na Ptuju bo posvečen Salomonovim otokom.
V organizaciji Društva izobražencev Viktorina Ptujskega bo predavatelj prof. dr. Drago K. Ocvirk, slovenski teolog, lazarist in pedagog, v okviru Viktorinovega večera predstavil zaklade Salomonovih otokov. Dvojno vzporedno verigo otokov v južnem Pacifiku tik pod ekvatorjem je Alvaro de Mendana de Neira, vodja odprave iz Peruja, leta 1568 poimenoval Salomonovo otočje. Španci so namreč iskali Salomonove zlatokope in bili prepričani, da so jih odkrili, ko so v reki Mataniko našli zlato. Vendar so otočje morali zapustiti; tja pa so v 19.stoletju prišli Angleži ostali do neodvisnosti. SZ del Salomonovega otočja je danes v državi Papua Nova Gvineja, večji del pa v državi Salomonovi otoki (1978). Poleg zlata in zanimive zgodovine so danes v tej otočni deželi še številni drugi zakladi, o katerih bo govoril prof. Ocvirk, predavatelj na Teološki fakultet in urednik revije Misijonska obzorja, predstavil jih bo tudi s slikovnim gradivom. Deželo namreč dobro pozna, letos se odpravlja tja že tretjič, ker poučuje v bogoslovju Seminary of the Holy Name of Mary v Tenaru, ki ga vodijo misijonarji lazaristi.
Glasbeni utrinek bodo pripravili Žan Munda, rog, in Rok Be-guš Mihelič, rog, učenca ZGŠ v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju pod mentorstvom prof. Bojana Bezjaka. Prisrčno vabljeni na Viktorinov večer ta petek.
Ur
Od tod in tam
Slovenija • Svetovni dan zdravja
Foto: Črtomir Goznik
Letošnji svetovni dan zdravja je bil posvečen pripravam na izredne dogodke. Ob izrednih dogodkih lahko pride tudi do ohromitve zdravstvenega sistema, predvsem zaradi večjih zahtev po hitri in ustrezni zdravstveni izbiri. Slovenija se v tem okviru pripravlja za primer izbruha nalezljive bolezni na primeru pandemije gripe. O tem so razpravljali tudi na priložnostnem strokovnem srečanju, ki so ga pripravili ob letošnjem svetovnem dnevu zdravja, ker je večino izrednih dogodkov in posledic mogoče predvideti in načrtovati. Tudi nova zdravstvena zakonodajo je prednostno usmerjena v osnovno zdravstveno službo. Uredili bodo več urgentnih centrov, najbližji Ptuju naj bi bil v Mariboru, čeprav je se za časa prejšnjih zdravstvenih ministrov občasno govorilo tudi o ptujskem, na novo pa naj bi organizirali tudi klicno številko 112. Razmišljanja gredo v smeri, da bi za območje cele Slovenije delovala le dva tovrstna centra, ker zdajšnji naj ne bi dovolj dobro delovali.
MG
Dornava • Praznovali dan šole
Minuli četrtek popoldne so učenci in delavci OŠ dr. Franja Žgeča Dornava praznovali dan šole. Osrednjo slovesnost so začeli s poslušanjem šolske radijske oddaje o pedagogu dr. Franju Žgeču, nato pa so prisluhnili koncertu skupine Glissando. Mladi glasbeniki so predstavili zanimiv splet domačih in tujih melodij, ki so jim učenci in delavci šole z velikim veseljem prisluhnili. Dan šole je minil v prijetnem, prazničnem vzdušju, so povedali učenci, ki so pomenu praznika namenili tudi razredno uro. Sicer pa na dornavski šoli že skozi vse leto poteka prav poseben projekt, o katerem je v. d ravnatelja Danilo Muršec povedal: "Gre pravzaprav za dva projekta, s katerima želimo zmanjšati prisotnost verbalnega in drugega nasilja. Takšna skupna praznovanja učencev in vseh zaposlenih na šoli zagotovo prispevajo k ustvarjanju dobrih medsebojnih odnosov. V naslednjih dneh bomo predstavili tudi šolski plakat in znak Tudi besede bolijo! Z opozarjanjem učencev na izpostavljenost vsem oblikam nasilja želimo ustvariti dobro in prije-tnošolo vsem učencem."
SM
Podlehnik • Ob velikonočnih praznikih
Postni čas v župniji se je pričel z vso resnobo in zavzetostjo. Člani Karitas pod vodstvom duhovnega voditelja p. Janka Gašpariča in predsednika Stanka Vaupotiča so obiskali vse župljane, ki jesen življenja preživljajo v domovih za ostarele, jih pogostili z domačimi dobrotami in obdarili s pozornostnimi darilci. Delovati je pričela dramska skupina Davidov stolp, k sodelovanju so pritegnili petintrideset igralcev, predvsem mladih, saj je letos leto mladih. Pripravili so doživetpasijon z odlično izdelano kostumografijo.Vsoboto so člani ŽPS izdelali nekaj metrov visok presmec, ki so ga postavili v cerkev. Na cvetno nedeljo pri pozni maši je p. Damjan Tikvič opravil blagoslov vsega zelenja, nato pa je bil v cerkvi odigran pasijon, sledila je maša. Na veliko soboto so po haloških hribih zagoreli velikonočni kresovi. V teh prazničnih dneh je sledil tudi obisk sorodnikov in prijateljev, saj je potrebno poskusiti od sedem do devet žegnov, da si potem celo leto zdrav in močan. Jajčni olupki pa so se raztresli okrog hiše, da bomo varni pred kačami.
Zdenka Golub
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Foto: ZG
Kuharski nasveti
Belušii
Beluši so zelenjava, ki spada v rod asparagus in je ena izmed najbolj cenjenih vrst zelenjave, ki so jo poznali že pred več kot 2000 leti. Včasih draga zelenjava je danes dostopna skoraj vsem, saj beluši uspevajo tudi pri nas. Če to trajnico posadimo na naš vrt, lahko v dobro pripravljeni zemlji raste tudi do dvajset let. Izvrsten okus, sočnost in oblika poganjkov ponujajo prvovrstno kulinarično izkušnjo. Posebej okusni so mladi poganjki, ki so glede na sorto in način pridelovanja različnih barv, od bele prek zelene do vijoličaste barve.
Vsaj deset let nazaj smo raje posegali po debelih bledo rumenih beluših, ki jih režejo iz kupov zemlje na gredah, preden pokukajo iz zemlje glavice. Francozi in Italijani pa že od nekdaj raje posegajo po zelenih in vijoličastih beluših, kot tudi pri nas v zadnjih letih. Glede na okus ima večina sladokuscev najraje tanke zelene beluše zaradi njihovega izrazitega okusa. Na okus belušev vpliva tudi njihova svežost. Tako naj bodo poganjki belušev čim bolj sveži, od takrat, ko so odrezani, in od takrat, ko jih pripravimo, pa naj mine največ ura. Le pri tako svežih lahko zaznamo najfinejši okus te zelenjave.
Sveže beluše pa lahko hranimo tudi v hladilniku. Sveži ostanejo tri dni. Če jih želimo zamrzniti, jih najprej povežemo v šope, blanširamo v slani vodi 2 do 4 minute, jih nato ohladimo, primerno embalira-
mo in zamrznemo. Od toplotnih postopkov, ki jih poznamo, beluše skoraj vedno kuhamo, v redkih izjemah dušimo in cvremo. Kuhamo jih v vodi ali vodni sopari. Bele beluše moramo vedno najprej temeljito olupiti, ker imajo debelo ole-senelo lupino. Pri zelenih beluših olupimo le spodnjo tretjino belušev. Lupimo jih vedno tik pred kuhanjem, da se ne izsušijo, od zgoraj navzdol. Pri dolgih poganjkih belušev je lahko spodnji del že olesenel, ta del pred kuhanjem odrežemo.
Če beluše ponudimo kot predjed ali kot samostojno zelenjavno jed, jih je priporočljivo pred kuhanjem povezati v šope, tako se nežni poganjki med kuhanjem ne poškodujejo. V posodo jih postavimo tako, da stojijo pokonci. Najoriginal-nejši okus belušev okusimo, če jih kuhane rahlo prelijemo s stopljenim surovim maslom ali pokapljamo z nekaj kapljicami olivnega olja. Če jih ponudimo kot hladno uvodno jed, jih prelijemo z mešanico olivnega olja in limoninega soka ali z omako vinegrete.
Tudi v Franciji beluše najpogosteje ponudijo kot hladno jed, prelite z olivnim oljem, v Italiji jih pripravijo s parmezanom in gnajtjo, pri nas jih pogosto prelijemo s prepreženi-mi drobtinami, jih pripravimo
Foto: Martin Ozmec
Tačke in repki
Posvojene muce
Prispevek o posvojenih mucah sem napisal kot odgovor na mnogotera vprašanja, kako ravnati, če posvojimo najdeno muco in na kaj moramo biti pri tem pozorni.
Mlade in odrasle muce, brez-domke in sirote, ki se potikajo v okolici, kjer živimo, imajo eno samo veliko željo, in to je, da jih nekdo vzame k sebi, posvoji, nahrani in takrat so verjetno najsrečnejša bitja na Zemlji. Svojo hvaležnost, da smo jim ponudili topel dom, nam vračajo celo življenje, z izkazovanjem ljubezni, razveseljevanjem in preganjanjem slabe volje in ostalimi mačjimi vragolijami. Muce, ki jim to ne uspe, čaka ponavadi grozljiv konec zaradi izčrpanosti, podhranjenosti in obolelosti s kožnimi in kužnimi boleznimi.
V svojem mačjem brezdo-
v solati skupaj s kuhanimi jajci, pogosto pripravljamo tudi pre-tlačeno in kremno beluševo juho, okusen je tudi belušev narastek, po okusu se ujemajo tudi s perutnino in drugimi pečenimi vrstami mesa.
Preden damo beluše kuhat, jih operemo, sortiramo po dolžini, jih povežemo v snope, in sicer na spodnjem delu be-lušev in tik pod vršički. Snope kuhamo v slani vodi pokonci, tako da vršički gledajo iz vode. Kuhamo jih 4 do 5 minut, da ostanejo še čvrsti. Ne smejo se razkuhati, vršički morajo ostati čvrsti, stebla pa ne smejo upasti, če jih primemo na spodnjem delu. Vodo v kateri kuhamo beluše, lahko uporabimo za zalivanje zelenjavnih in mesnih jedi.
Zraven juh in že omenjeni jedi pa si iz belušev lahko pripravimo tudi kuhani narastek. Pripravimo ga tako, da beluše olupimo, povežemo v snope in jih v slani vodi skuhamo do polovice. Kuhane odcedimo in ohladimo. Posebej si pripravimo mešanico jajc, kisle ali sladke smetane v razmerju ena proti ena in začinimo s soljo, sesekljanim peteršiljem, muškatnim oreškom in po želji rahlo popramo. Visok, ozek model obložimo s tankim folijo
ali razrežemo vrečko za zamrzovalno skrinjo, vanjo naložimo kuhane beluše in zalijemo s pripravljeno mešanico tako, da so beluši pokriti. Model napolnimo do 3/4 visoko. Po vrhu prav tako prekrijemo s folijo. Model postavimo v vodno kopel, tako da voda ne prihaja do jedi, in kuhamo v pečici 20 do 30 minut. Narastek lahko ponudimo kot toplo ali hladno predjed, skupaj z omako ali kot prilogo h glavnim jedem.
Pripravimo pa lahko tudi zapečene beluše. Zelene beluše najprej do polovice skuhamo v slani vodi. Kuhane odcedimo in ohladimo. Posebej si pripravimo bešamel omako, tako da stopimo maslo, dodamo moko in jo pražimo le toliko, da ne spremni barve, in jo zalijemo z mlekom ter kuhamo da se zgosti. Ohlajenemu bešamelu dodamo sol, peteršilj, rumenjake, trdi sneg beljakov, malo parmezana in na male kocke narezano šunko. Beluše damo v pomaščen pekač in jih prelijemo s pripravljenim bešame-lom. Nato jih v pečici pri 220 oC pečemo toliko časa, da jed dobi zlato rjavo barvo. Tako pripravljeno ponudimo kot samostojno jed skupaj z zeleno solato.
Vlado Pignar
mnem življenju so muce zaradi slabe prehrambne kondicije izpostavljene najrazličnejšim okužbam in boleznim, boleznim kože in zajedavskim boleznim.
Nekatere od teh bolezni so lahko potencialno nevarne tudi ljudem. Omenil bi predvsem mikrosporijazo, imenovano tudi kožna plesen. Obolevajo kužki in muce. Povzroča jo glivica Mikrosporum canis. S to boleznijo se lahko okuži tudi človek. Na koži predvsem glave in rok se pojavijo rdeča ostro omejena mesta, z rahlim lušče-njem po robovih. Bolezen je povsem ozdravljiva pri živalih in pri ljudeh. Diagnostika bolezni je enostavna, z Woodovo UV-svetilko ali gojiščno preiskavo v laboratoriju. Če obolelo področje v temnem prostoru osvetlimo z Woodovo svetilko,
Foto: Emil Senear
opazimo značilno fluoresci-ranje na koži, kar je dovolj za postavitev suma na mikrospo-riazo. Naslednja težava so lahko paraziti, predvsem toxoplazma, trakuljavost in glistavost. S toxo-plazmo in trakuljo se lahko okuži tudi človek.
Bolhe predstavljajo pomemben člen v razvojni verigi trakulj in jih je treba odpraviti. Večina brezdomnih muc je okuženih s kožnimi garjami, ki povzročajo srbež po glavi, vratu in luskajo-čo kožo. V nekaterih primerih lahko določen odstotek ljudi v stiku z garjavo živaljo razvije srbeče spremembe po koži v obliki papul, predvsem po rokah in telesu. Parazit se na človeku ne razmnožuje. Povzročitelj je Notoedres cati. Prav tako so pogoste tudi ušesne garje, povzročitelj je Otodectes cyno-tis, vendar se človek z njimi ne more okužiti.
Navedel sem nekaj najpogostejših bolezni, ki se pojavljajo predvsem pri brezdomnih, zanemarjenih mucah.
Vse zgoraj omenjene bolezni ne predstavljajo v današnjem času prav nobenega problema in nevarnosti za človeka. Veterinarska medicina in farmacija sta tako napredovali, da lahko danes že z enim samim nanosom kožnih kapljic preprečimo in ozdravimo zgoraj omenjene bolezni. Najnovejši preparat
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
imenovan Advocate, firme Bayer, deluje proti vsem zgoraj omenjenim težavam, razen mi-krosporije.
Bralki Petri iz Maribora in tudi ostalim dobrim ljudem, ki so pripravljeni posvojiti brezdomne muce, svetujem, da jih odpeljejo na pregled k veterinarju. Pri kliničnem pregledu take muce bo veterinar, ki se ukvarja z malimi živalmi, uvedel preventivne ukrepe proti zgoraj omenjenim težavam. Muca bo dobila zdravila proti zaje-davcem, lastnik dobi, v primeru suma na kožno plesen, antigli-vično tekočino, v kateri muco nekajkrat okoplje in tako zatre morebitno bolezen.
Cepljenje proti kužnim boleznim je vsekakor potrebno in ga bo izvedel veterinar ob pregledu in glede na stanje živali. Z njim se boste tudi posvetovali glede najprimernejše prehrane za svojo muco. Glede izpuščajev, ki so pojavili pri družinskih članih, pa svetujem, da če niso že izginili, obiščejo svojega zdravnika.
Vredno se je potruditi in posvojiti muco, ki morda prvi trenutek ni videti najlepše. Verjemite mi, da se bo ob upoštevanju zgoraj navedenega z vašo pomočjo prelevila v pravo mačjo krasotico.
Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
S cvetjem odeta vrtna narava
S prijetnim, toplim in sončnim vremenom je v prvi polovici meseca aprila pomlad vstopila tudi v vrtove in bivalno zeleno okolje ter mu spremenila podobo. Muhasto aprilsko vreme, poznano po hladnem in deževnem vremenu, je obšla, minule praznične dneve pa ozaljšala s spomladanskim cvetjem med katerim so se češnje odele kot s čipkastim pajčolanom.
Pri vrtnih opravilih nadaljujemo s posaditvami, obdelavo, nego in varstvom vrtnega rastja, katerega rast in razvoj sta v pomladanskem obdobju še najbolj odvisna od vremena. Vreme je v pomladanskem času nepredvidljivo, po ljudskem pregovoru pa ga ne kaže zanemariti: »Če sončen je april in suh, bo maj za lepo vreme gluh.«
V SADNEM VRTU spremlja cvetenje sadnega drevja že od prvih dni v aprilu, ko so zacvetele marelice, velikonočni teden so pobelile cvetoče češnje in že jim slede slive, češplje, breskve, proti kraju meseca aprila pa še hruške, jablane in kutine. Cvetenje sadnega drevja ob mirnem toplem sončnem suhem vremenu, ob živahnem opraševanju in pesmi čebel je najboljša napoved k dobri sadni letini. Deževno, hladno in vetrovno vreme povzroča pogoje za okužbe in razvoj cvetne monilije, sadnega škrlupa ter drugih bolezni sadnega drevja, čebelam pa ovira in onemogoča uspešno opraševanje cvetja ter čebeljo pašo. V času cvetenja v odprti cvet ne škropimo z nobenimi kemičnimi pripravki. Škropljenje sadnega drevja opravimo pred cvetenjem in po njem v zgodnjem jutranjem ter poznem popoldanskem času, ko čebele ne izletavajo na pašo.
Sadnim sadikam, posajenim v predpomladanskem času, po potrebi zalivamo zaskorjeno zemljo, v kolobarjih pa jo po dežju ali zalivanju zrahljamo, da se bolje ohranja talna vlaga in uničimo vznikle plevele. Prvo dognojevanje v letošnji sadilni sezoni posajenim sadnim drevescem ter grmovnicam opravimo v mesecu maju, ko opazimo, da so se dobro ukoreninila in olistala ter se je pričel razvoj mladik. Kolobarje lahko po rahljanju s pokošeno travo ali drugo zastirko zastremo, pri čemer pa smo pozorni na pojav voluharja, ki si pod zastirko naredi gnezdišče in objeda sadne korenine. Sadike jablan, hrušk in nekaterih drugih sadnih vrst najvarneje obranimo pred voluharjem, če smo jih ob sajenju posadili v zaščitno košaro iz žičnega pletiva, sicer pa ga lovimo in uničujemo na druge načine.
V	sredi meseca aprila, ko so vzbrstele in vzcvetele breskve ter nektarine, cvetne brste pa je najlažje ločiti od listnih, jih obrežemo. Za nadaljnjo rast in rodnost pustimo v drevesni krošnji le nekaj najbolje raščenih enoletnih šib, ki imajo cvetne brste s strani obraščene z listnimi. Stare, izrojene veje, šibe, obraščene le s cvetnimi brsti, ter navznoter v rasti usmerjene nerodne šibe odrežemo pri osnovi, kjer pa se ogrodne veje že golij, pa jih odrežemo na čep z enim lesnim brstom za obnovo.
V	OKRASNEM VRTU po prvi košnji vrtne trate manjše jamice, polegla tla ter poškodovane lege travne ruše posipamo in poravnamo s presejano kompostovko ter dosejemo s travnimi semeni. Tako popravljeno travno rušo povaljamo ter navlaži-mo.
Za sajenje in presajanje raznovrstnih cvetlic enoletnic in trajnic, vzgojenih v setvenikih, je še do odhoda ledenih mož sredi maja mesec dni časa, ko ne bo več nevarnosti pozebe po poznih spomladanskih slanah. Lahko pa že posadimo gomolje gladiol ter korenike dalij, kan, ki jim je potrebno precej časa za vznik, če niso bile predhodno nakaljene v rastlinjaku. Vznikle korenike v primeru nenadne ohladitve zavarujemo pred po-zebo tako, da jih osipljemo s šoto ali prekrijemo s pokrivali.
Na ZELENJAVNEM VRTU so zgodaj posejani posevki zele-njadnic, prekriti z vlaknasto folijo, že vznikli. Ozelenele gredice odkrijemo, da posevkov ne bo prekrita folija v rasti ovirala. Posevke po potrebi oplevemo, zrahljamo med vrstami, da zdrobimo zaskorjenost zemlje, preko gredice pa 10 cm nad tlemi vpnemo loke in gredice ponovno prekrijemo s folijo, da mladim rastlinam za rast in razvoj še dalje vzdržujemo enakomernejšo toploto, vlago, svetlobo ter varstvo pred zunanjimi neugodnimi vplivi.
Miran Glušič, ing. agr.
Biokoledar: 17. aprila - 23, aprila
17-petek y	18-sobota	19-nedelja	20-ponedeljek 0
21-torek	22-sreda	23-četrtek	
Kitajci na pohodu
Kitajska beseda za krizo je sestavljenka iz wei kot nevarnost ter ji kot priložnost. Verjetno omenjeni besedi najbolje opisujeta vsako investicijsko odločitev. Prav tako pa dobro opisujeta ravnanje Kitajske ob zadnji finančni in gospodarski krizi, ki jo še vedno prebole-vamo. Medtem ko so Kitajci pred krizo izvedli strateške investicije (predvsem naložbe v finančne institucije), so današnje investicije usmerjene v surovine.
Sedanja kriza je znižala cene surovin za več kot polovico. In to je za Kitajske državne institucije novo odkrita priložnost, saj Kitajska kljub sedanji upočasnitvi še vedno potrebuje močne surovinske vire. Sploh če pomislimo, da tako nizke cene surovin ne bodo trajale večno. Zato so Kitajci močneje razprli svojo denarnico. Chinalco namerava z dvajset milijard dolarjev vrednim nakupom postati najmočnejši lastnik enega največjih surovinskih podjetij, Rio Tinta. Tudi želeni prevzem Oz Minerals spada v omenjeno skupino milijardnih transakcij.
Poleg tega nameravajo kitajske banke posoditi več kot trideset milijard dolarjev trojčku Petrobras, Transneft in Ro-sneft in si tako zagotoviti dolgoročne pogodbe za dobavo nafte. Kitajska bi se lahko tudi odločila, da del svojih denarnih rezerv vloži v poseben naftni sklad, prav tako s povsem strateškimi nameni. Ne nujno le v podjetja, ampak neposredno v nafto. Očitno je, da namerava Kitajska letos investirati v surovine več sto milijard ameriških dolarjev. Poteza je logična, saj so potrebe Kitajske znane. Ne le letošnje, ampak potrebe prihodnjih deset let in več. Prepričan sem, da v prihodnjih letih takšnih priložnosti za kitajske strateške investicije ne bo več veliko. Prav tako se Kitajci zavedajo, da premik v surovinskih cenah lani in leto prej ni vzdržen. Zato so današnje depresivne cenovne ravni za Kitajsko idealne in omogočajo, da prvič po dolgem času pridobi večji nadzor nad surovinskimi viri.
Edino vprašanje, ki ostaja odprto, je, ali bodo oblasti dovolile strateške prevzeme, ki jih nameravajo uresničiti kitajska podjetja.
Za delniške vlagatelje so omenjene spremembe privlačna zgodba, kajti rezerve surovin so surovinskim podjetjem omogočile oblikovanje delniškega dna na današnjih ravneh. Mislim, da večjega negativnega cenovnega tveganja ni več. Z drugimi besedami, raje imam dolge pozicije na surovinskih podjetjih kot kratke.
Mitja Petek, univ. dipl. ekon.
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Prihodnost
Vprašanje: Zanima me, kakšna bo moja prihodnost, ker preteklost ni bila rožnata, niti s sedanjostjo nisem zadovoljna.
Odgovor: Živimo v težkem času, ko se borimo za službo, za preživetje in za vse, kar je materialno. Seveda se človek čez čas vpraša, kje je smisel. Če začnemo pri samem bistvu in se spomnimo otroštva, lahko imate nanj lepe spomine. Med vsem, kar se je zgodilo, je tudi kaj harmoničnega in prijetnega. Mati in oče sta živela v harmoniji, morda si nista znala priznati vsega. Toda prejšnje stoletje je bilo pod vladavino Rib, kjer je prevladal nauk cerkve. Danes smo bogatejši za marsikatero spoznanje. Tako tudi vemo, da je vera eno in cerkev kot institucija drugo. Tisti, ki jo povezujejo, imajo pri tem svobodno odločitev. Vsa moč prihodnosti se namreč skriva v mislih, in če boste razmišljali pozitivno, se bodo dogajale lepe in prijetne stvari. Torej prvo in temeljno pravilo je, da sprejmete svojo preteklost. Omenjeno vam ne sme biti več breme, ampak
učiteljica za prihodnost. Prav gotovo si v mislih naštevate številčne dogodke, na katere niste morali vplivati in so se zgodili. Vsak človek se mora iz slabih dejanj nekaj naučiti, da postane boljši. Tedaj so mu izkušnje iz preteklosti lahko v ponos in dobra popotnica za prihodnost. Nič manj ni pomemben sedanji trenutek, in če že danes gledate na vse okoli vas črnogledo, du-šite možnost napredka, tako na duhovni kot osebni ravni. Problemi vam ne smejo biti niti beg in ne izgovor, da česa ne morete. Iz dneva v dan se je potrebno potruditi in narediti vse, kar je v vaši moči za lastno srečo. Dokler trdite, da s sedanjo niste zadovoljni, je to znak, da pometate določene stvari pod preprogo in se še niste soočili s tistim, kar je bistvo. Ko ustvarjate trenutke sreče, uvidite popolnost.
Svetovanje za vas, za vse nas
Slovo
Stari smo toliko, kot se počutimo. Če se počutimo dobro, fantastično, se nam zdi, da so se naša leta kar odpisala. Pomladimo se, ko smo v družbi mladih ljudi, če znamo uživati življenje takšno, kot je, kar nam je dano v tem trenutku. Počutje nam izboljšujejo dobra volja in veder pogled na svet in na vse, kar se dogaja.
Pomlad je in zunaj sije sonce
-	pa je sonce tudi v naši notranjosti, v naši duši?
Vsi smo ranljivi in včasih pozabimo, kako močno je sonce
-	predvsem tedaj, ko ga zakrijejo oblaki. V mojem življenju sije sonce, vendar ga je prejšnji teden zakril oblak in tedaj sonca nisem videla, pozabila sem, kako toplo je - tukaj, za vse nas.
Ko doživimo izgubo najdražjih, je tudi v naši duši tema ...Slovo je težje, kot smo si predstavljali. Čeprav vemo, da je bolje tako, da mora vse potekati po naravnih zakonih in da je vse v življenju tako, kot mora biti, to tedaj, ko smo sami čustveno udeleženi, težko razumemo.
Naša čustva so še vedno prisotna in to nas ločuje od živali, rastlin. Ljudje čutimo, zaznavamo in zato tudi trpimo ob izgubah.
Zavedam se, da je vse v življenju urejeno tako, kot mora biti. Vsako bitje na tem planetu ima svoj namen, svoje poslanstvo in ko ga konča, preide v drugo sfero, v druge dimenzije. Nam se to zdi morda tuje, vendar življenje se ne konča, naša energija je tako močna, da se ne izniči, naša duša je vseprisotna tudi tedaj, ko je morda ne zaznamo z našimi zunanjimi očmi. Lahko pa čutimo prisotnost energij in duše.
Vera v tisto, kar nas vsak dan oživlja, zaradi česar imamo vo-
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
ljo do vsega, kar je - to je energija - naša življenjska energija (nekateri govorijo bioenergija), ki se s fizično smrtjo ne konča. Kje se začne naše fizično življenje in kje konča? Kdo ga določa? Je to usoda ali pa sami pripomoremo k temu, kako se bo odvijalo?
Celoten splet naših življenjskih situacij je šola, v kateri se učimo, kako živeti, kako se izboljšati in kaj dati sebi in drugim, da nam bo vsem skupaj bolje .
Vsak dogodek nas lahko mnogo nauči, če si le vzamemo čas in prisluhnemo svojemu notranjemu glasu. Kaj nam pove ob različnih prilikah in kako se ravnati? Je to naša vest - kako ravnati najbolje, da bomo imeli čisto vest in bomo lahko pogledali v oči vsem?
To, kar danes počnemo in razmišljamo, nam bo dalo trden temelj za dogajanje v prihodnosti.
Vsak večer se poslavljamo od dneva, poslavljamo se od ljudi, ki jih imamo radi in nikoli ne vemo, kaj nam bo prinesel jutrišnji dan. Se bomo še srečali z vsemi, ki jih pričakujemo, ali nam bodo prišli naproti, ali so namenjeni kam drugam?
Kam pa smo namenjeni mi? Ali to vemo? Bomo šli po takšni poti, kot so šli naši predniki, ali pa bomo zase poiskali novo, drugačno smer? In nova spoznanja, nove spremembe?
Lahko se vdamo usodi in hodimo po nam dobro znanih poteh, podobno, kot so jih prehodili tudi drugi. Lahko pa se odločimo za drugačno življenje in si utremo svojstveno, novo pot - takšno, ki ni nikomur znana, ki je samo naša in na njej vztrajamo, dokler ne dosežemo cilja. Cilja, ki smo si ga zadali
Iz dneva v dan morate biti hvaležni za to, kar imate in ne smete pričakovati nekaj nemogočega. Pridejo tudi obdobja odrekanje, vendarle na tem svetu niste sami (tudi če živite sami), ampak imate v okolici ljudi, ki vam lahko pomagajo in dajo neko notranjo moč in pogum. Tako se vrata sreče ne bodo nikoli zaprla. Ustvarjajte in našli boste svoj navdih in posledično svojo srečo. Če vam bo kdaj hudo in ne boste vedeli, kako naprej, poiščite pomoč prijatelja. Včasih so ljudje za svojo srečo morali daleč, danes je tako, da jo imate na dosegu roke. In če boste vse to naredili mi verjemite, da vas čaka svetla prihodnost. Imejte se radi in ljubite iz globine svojega srca!
pred leti, ko smo se odločali, da bomo nekaj spremenili, ko smo se določali, da drugi ne bodo krojili našega življenja. Tedaj smo stopili na svojo pot, ki je morda bila včasih težka, kruta, posejana z ovirami in prepre-kami. Ampak - kdor vztraja, je zmagovalec. Vztrajnost je bogato poplačana. Pomislite na mnoge ovire, ki smo jih v svojem življenju prehodili, pomislite na boje, ki smo jih izbojevali, pomislite na vse dobre stvari, ki so se nam zgodile, pomislite na zmage, ki smo jih dobili. Zmagovalec na začetku svoje poti ne ve, ali bo zmagal, ali ne. Zmagovalec ne odneha, vedno gre naprej, po tej poti, ki si jo je začrtal. Dobro je, da na začetku poti ne vemo, koliko ovir nas čaka, da ne vemo, kako dolgo pot bomo morali prehoditi, da bomo dosegli svoj cilj. Morda bi odnehali še prej, kot smo začeli. Tedaj ne bi vedeli, kaj vse se da na tej poti doživeti, koga vse spoznati in srečati. Vsak dogodek je življenjska izkušnja, ki nas uči - če mu le prisluhnemo. Vsako srečanje je za nas učenje
-	zato bodimo hvaležni ljudem, ki jih srečujemo, ki jih poznamo, ki se z nami pogovarjajo. Vsak od ljudi nam nekaj pove
-	če mu znamo prisluhniti, če mu želimo prisluhniti in to, kar slišimo, upoštevati. Vsako srečanje se zgodi z namenom in vsak odhod je tudi namen. Ko odra-stemo, ko smo dovolj zreli, da se določimo za svojo pot - nas zapustijo starši. Tedaj smo dovolj zreli in moramo prevzeti odgovornost zase, za svoje življenje. Nekateri prej, drugi kasneje. Ko izgubiš starše, nisi več otrok. Slovo od vsega, kar te je vezalo na dom, je slovo od svoje mladosti - od tega brezskrbnega časa, ki smo ga preživeli vsak po svoje. Bilo je lepo, posejano z rožicami, vmes pa je tudi bil kakšen trn. Starši so nas vodili za roko in nam nakazovali pot, da se ne bi ranili - pa kaj, ko smo bili radovedni in smo želeli poskusiti tudi tisto, kar nam je bilo pre-
Šifra: Sreča v dvoje
Vprašanje: Nisem še srečala moškega mojega življenja. Ker si izredno želim osrečujočega partnerstva, me zanima, če me v življenju čaka kaka dobra zveza. Kdaj in kje bom spoznala svojega moškega?
Odgovor: Eden od pregovor pravi, da je vsak sam svoje sreče kovač, če je res tako, boste morali presoditi sami. Delček resnice se skriva v tem, da morate razčistiti, kaj vas veseli.
V primeru notranjega bega in neodločnosti si stvari prej kot ne poslabšate. Odgovor je preprost, ker si ne zaupate. Ni res, da boste vedno samski, prišel bo tudi izvoljenec vašega srca. Problem se skriva v tem, da ste zaklenili svoje srce in mnogo stvari po-
metate pod preprogo, tako se lahko le navidezno zaščitite. Dejstvo je, da se morate imeti radi in da se ljubite, kajti ko se sprostite, uvidite lepote ljubezni. Globoko v sebi se skrivajo odgovori na vaša vprašanja in na mnoge stvari ste lahko ponosni in vam nekaj pomenijo. Pomembno je, da verjamete tudi vase. Dandanes je čas, da se zavedate, da ni idealnega partnerja. Ampak da se morate v ljubezni tudi veliko naučiti, kaj več kot boste sprejemali, več boste lahko dajali. Splošno znano je dejstvo, da iz majhnega raste veliko. Prišel bo tudi dan ljubezni in hrepenenja in z njim nove možnosti in priložnosti za delo in trud. Srečno!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Ce tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda pa se zmeraj odločate sami. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika; kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Duševno zdravje
Obveščena in osveščena javnost
Ko smo vas ob odkritju slovenskega Fritzla spraševali o incestu, ste dejali, da ima javnost pravico vedeti. Glede na to, kako poteka stvar v sosednji Avstriji, kjer je bolj ali manj celotna zadeva na očeh javnosti, je v Sloveniji drugače. Tistim, ki bi želeli kaj napisati, se grozi s tožbami, nič pa se ne govori o tem, kako bomo te zadeve preprečevali. Zdaj je vse bolj ali manj tiho, ker naj bi se s tem ščitilo žrtev, kje pa so bili vsi ti dušebrižniki prej, ko se je vse skupaj dogajalo, kar se ne bi smelo, vprašuje Ivana.
Jasno je, da v deželah z demokratično tradicijo spoštujejo vrednoto javnosti, ker vedo, da imajo državljani vedno pravico vedeti, kaj se dogaja tako pri kriminalnih dejanjih in seveda tudi pri tako imenovanem gospodarskem kriminalu, ki bi ga bilo bistveno manj, če bi se javnost sproti obveščala, kaj se dogaja s tako imenovano družbeno lastnino, ki so se je polastili nekateri, pa ne le to, sedaj se bo celo uporabil denar nas davkoplačevalcev, da to lastnino ohranijo.
V primeru slovenskega Fritzla gre za enake elemente zločinstva kot pri avstrijskem (suženjstvo, incest, trpinčenje, zlorabe itd.), vsaj tako je razumeti izjave predstavnikov slovenskih oblasti v tem primeru. Razlika je seveda v ravnanju avstrijskih in naših oblastnih organov. Tam niso ščitili storilca, temveč so dejansko zaščitili konkretno vse žrtve tega dolga leta trajajočega zločina, pri nas pa enakovredno ščitijo oba, z rahlim občutkom, da bolj storilca.
Morda je nepomembno vedeti, kako poteka dolgotrajna preiskava in verjetno še daljša sodna pot, če bo dovolj dokazov, da se sploh začne. Pomembno pa se mi zdi predvsem to, da je javnost obveščena in osveščena tako s podatki kot anonimnimi primeri o incestih pri nas in v svetu, spolnih in drugih zlorabah otrok, zasužnjevanju otrok in odraslih pri nas in seveda ravnanju vseh državnih inštitucij v takih primerih, o sprenevedanju nekaterih itd. Tisto pa, kar je najpomembneje, je to, da se javnosti predstavijo preprečevalni programi takih dejanj tako CSD, policije, sodstva, šolstva, zdravstva itd., da se ti programi dejansko izvajajo in da se nadzoruje njihovo izvajanje. Ljudje morajo biti o vsem tem dobro informirani in s tem osveščeni, da lahko tudi samovarovalno kaj storijo v smislu preprečevanja. Menim, da je že skrajni čas, da se določene teme ne tabuizirajo več, da se določeni dogodki več ne pometajo pod predpražnik, saj je obveščena in osveščena javnost najboljše varovalo pred vsemi zlorabami, ki se dogajajo na vseh področjih.
_mag. Bojan Šinko
povedano. Vendar je bila takšna naša volja, in ker smo svobodni, smo ravnali tako, kot smo tedaj mislil, da je prav. Morda pa smo ravno želeli narediti drugače, kot so nam svetovali. Želeli smo biti uporniki in preizkušati lastno voljo, lastna doživetja in občutja.
Dragi naši predniki - hvala vam za vse, kar ste nam poda-
rili, kar ste nas naučili. Za vse tople besede, ki smo jih prejeli, za vsak lep pogled in nasmeh, ki nas bo vedno spremljal na naših poteh. Ni dovolj besed, ki bi lahko povedale to, kar čuti naše srce in duša. Naj bo naš spomin na vas vedno svetal in veder.
Milena De Viktory, društvo Feniks 051413 354
Slo POP novice
:k-k-k
Chateau - legendarna rock skupina iz Velenja, ki je že pred desetletji orala ledino slovenske popularne glasbe, nas bo pred toplimi pomladnimi večeri presenetila z novim singlom Zaradi tebe. Gre za neposredno rock pesem, v kateri izvemo, da stari mački, kot so Chateau, še vedno radi pomislijo na lep ženski de-kolte in vse, kar se skriva za njim ... Pesem je nastala izpod peresa 'hitmakerja' Zvoneta Hranjeca, kitarista skupine. Skupina se je lansko leto združila v postavi, s katero so nekoč želi največje uspehe in letos bodo gostje mnogih slovenskih odrov. Pesem Zaradi tebe te dni začenja svoje potovanje po radijskih postajah in nedvomno bo delala družbo tudi vam!
■k-k-k
Po odlično sprejetih singlih Radio, Ljubezen v avtu in Sonce po dežju lahko na radijskih postajah po Slo-venijiprisluhnemo četrtemu singlu skupine Electrix z naslovom Dolce vita. Legenda bo čez nekaj let spoštljivo govorila, kako so Electrix v iskanju tistega nekaj za Dolce Vita razmišljali, da bi najeli producentske veščine Timbalanda, pa se jim je zdel preveč omleden. Namesto navzdol so tempo povečali navzgor in Dolce Vita preoblikovali v pomladni »ruker«, ki v ušesa prikliče željo po celonočnem potovanju po plesišču, vse dokler vas sladka bolečina v udih ne pošlje naravnost v sončno jutro.
MZ
& E Ti r DJ" 1 O -A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. ANJA RUPEL: NISI MOJ 9. ADI SMOLAR: ZGUBU, ZGUBU 8. BB TEATER: OD TRNJA DO ZVEZD 7. STEREOTIPI: ELEKTRIKA 6. VLADO KRESLIN, NEISHA: KAKOR ZVEZDI NA NEDU 5. MAGNIFICO: TI SI MOJA LJUBEZEN 4. GAL: ČAS BO NA MOJI STRANI 3. TABU: NAMESTO SRCA 2. MARKO VOZELJ: MOJE SRCE JE TVOJE 1. JAN PLESTENJAK: SI OK?
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Skupina avtomobili na sceni 25 let
Skupina Avtomobili je nastala leta 1982 v Novi Gorici. V tem času so izdali 10 plošč, koncertirali po Sloveniji in državah bivše Jugoslavije, vse izkušnje pa se danes kažejo v čarobnih melodijah, ki delajo njihovo glasbo edinstveno.
Novogoriška skupina Avtomobili tako letos praznuje 25 let aktivnega delovanja. Enega prvih nastopov je skupina imela leta 1983 na Novem rocku v Ljubljani. Leto kasneje so zmagali na mladinskem festivalu v Subotici, kar je bila tudi izvrstna izhodiščnica za vrsto koncertov po Jugoslaviji, ki so jim omogočili nekajletno uspešno prisotnost na takratnem glasbenem prizorišču. Istega leta je izšla tudi njihova prva plošča Mjesec je opet pun. Že naslednje leto je izšla plošča Dugo toplo ljeto, ki je še dodatno utrdila sloves skupine kot ene najbolj izvirnih in svežih v tistem času. Zadnja plošča, posneta tudi v srbohrvaškem jeziku in na vinilu, je izšla leta 1987
pod naslovom Krenimo. Po nekajletnem diskografskem premoru je izšla plošča Mraz (1992), ki ji sledijo Skozi leta (1994), Drugi svet (1995 -kompilacija), Navaden dan
(1997), Največji zadetki (1998 - kompilacija), Enako-nočje (2000) ter Mesta železniških postaj (2006).
Skupina je v letih 1994 in 1996 prejela tudi nagradi
Avtomobili
zlati petelin kot najboljša slovenska rock skupina.
V vseh teh letih je skupina Avtomobili doživela tudi veliko kadrovskih sprememb in sedaj nastopa v zasedbi: Boštjan Andreje - Bushy -kitare, vokal; Marko Lasič -tolkala; David Šuligoj - bas; Mirko Vuksanovič - klaviature, vokal; Marko Vuksanovič - vokal.
Zadnji CD Klub klubov, ki je izšel v sodelovanju z Valom 202, je posnetek javne radijske oddaje in predstavlja nekakšen kronološki sprehod skozi celotno diskogra-fijo skupine, obenem pa tudi kaže, kakšen je današnji zvok in glasbeni potencial Avtomobilov.
MZ
Filmski kotiček
»
Hitri in drzni 4
Vsebina: Dom po razpa-ljotki iz prvega filma živi mirno življenje v Dominikanski republiki, kjer za vsakdanji kruh in kaviar mirno ropa cisterne bencina. Družinski posel cveti, toda zadnji rop se sfiži, saj so eksplozije in dim tako veliki, da jim na sled pride celo pregovorno slepa policijska kura. Ker hoče Dom zaščititi svojo samičko, ji pusti njen delež in izgine neznano kam. Letty, kot je dečvi ime, kljub temu stori bridki konec - v avtomobilu, seveda. S ceste jo namreč zrine neznani zločinec iz (vsaj sprva) neznanih razlogov. Dom ob tej novici takoj preide v tisto čustveno stanje, ki v filmih nadvse hvaležno povzroča ogromno dirkanja, streljanja, eksplozij in podobnega kulturnega udejstvova-nja. Ali bo na koncu zmagal?
Fast & Furious
Igrajo: Vin Diesel, Paul Walker, Michelle Rodriguez Režija: Justin Lin Scenarij: Chris Morgan Žanr: akcijski film Dolžina: 107 minut Leto: 2009 Država: ZDA
Odgovor ve le Einstein.
Četrti del franšize, ki je po enem izmed umrlih likov sodeč časovno postavljen pred tretji del, je točno to, kar franšiza obljublja od svojega prvega dela naprej: hrupen nič. Kaskaderski prizori so dih jemajoči, akcija je tehnično izpiljena in nedvomno so filmarji v ta film vložili ogromno truda. Ob tem nihče ne pričakuje, da bo zgodba kakorkoli zanimiva, zato gre filmu malce zameriti, ker se kljub takšnemu stališču z njo ukvarja preveč in predolgo, zato zna ob ogledu prevečkrat priti do zdolgočasenega zehanja, tavanja misli in zamegljenih pogledov. Nenavadna odločitev, kajti zgodba je - kot vedno - le okostje, na katerega film obesi jeklene lepotce, strašansko lesene in predvidljive dialoge in akcijske prizore, ki jemljejo dih. Avtorji so verjetno hoteli počasi vzburjati občinstvo do zadnje, na filmu res še ne-videne dirke, a v krhki nara-tivni strukturi niso pritiskali na prave gumbe, zato se film mestoma precej vleče.
Zanimivo, da kljub osmim letom tehničnega napredka film kljub vsemu ne uspe
podžgati hitrostnih strasti tako močno kot prvi del. Ob ogledu prvega dela le mrtveci niso hoteli sesti v prvi avto in pritisniti na plin skozi dno avtomobila do asfalta, vsak naslednji film pa je z režiserskega stališča korak nazaj. Resda je takratni režiser Rob Cohen izdatno uporabljal posebne učinke, ki pa so bili dovolj neopazni, da so delovali resnično. Potreba po hitrosti se je zato s platna kar cedila. V vseh naslednjih delih, vključno s četrtim, so produ-centi z menjavami režiserjev prisegli na realizem, kar je po eni strani sicer hvalevredno, a vsi filmi zato glede hitrosti in divjanja le capljajo za prvim delom.
Vin Diesel lepo pripomore filmu in po dolgem času ga je spet lepo videti v akcijskem filmu, četudi gre za četrti del serije, ki bi se morala že z drugim filmom preseliti zgolj na DVD-format. S svojo počasno govorico, ki spominja na maloumno mišico, kakršne so cvetele v akcijadah osemdesetih, je kot nalašč za tovrstne filme. Edini drugi karizmatični lik, Michelle Rodriguez, žal umre kmalu na začetku, vsi ostali liki pa so pričakovano prozorni in skrajno nezanimivi, vključno z zlikovcem. Glede na velik finančni uspeh filma v ZDA nas v zelo bližnji prihodnosti nedvomno čaka že peti del.
Matej Frece
laZBPflAl
i leve
Z Tale
O J
ftîgcjn^Ofltç Bstor^ûpor^fcprn^toTwiÈtefcr^
pifos patato« ñ7íisr¿ÍH$ jei»afcjft3(i po «raku opener}* ¡KjbtttSmoW, DctUii), ceiafwsmegs ww^je L883JR.Î upttbc «xkvt SC flfnülc í Spteirtíi na www tmîiOjnîî.'ttAjn{p iili.irçj (Ç rljrQÍfiiikj Í?trfí*< ifl l(Ür3fcn«0íti pttntid fSjfí S ÎÇfW W JTtfSfí kjwesl^	Ceraspcttiiüaj! 1,68 Elfi, V va «reji víw QCV CW pogodbe,V
f Stonjn» ?u sedstu »tfjeipL p rwîno odrcpii fcyhriJi Odjwa. M «Of U 3030 tekljrn»j£ QM6-14-S95, ríWamapjeSsrnsCtfyiiet,
¡l-fWV'i •jaan&Co ¡trm, Ig. Fsirta ??,73JDSix feara Mtolrj isrgenp »fcwj mrtev ti ne cfchit ws pmiiNtgp"
Milijonar se vrača! Sedaj ima la najbolj popularna igra na svetu tudi novo grafično podobo in revolucionarno novost, da so vprašanja lematsko prilagojena slovenskemu okolju in občinstvu. Igrajte Hitre prste, uporabite zasilne izhode in osvojite svoj navidezni milijon! y
Foto: arhiv
SESTAVIL
EDI KLASINC
KRAJ PRI POLENŠAKU
Štajerski TEDNIK
NAŠ SLIKAR (RAJKO)
INSEKTICID V PRAHU
NAŠ PRAVNIK (LOJZE)
PROGRAMSKI JEZIK
MESTO V NIGERIJI
JANKO RAKUŠA
SKLADNOST LEPEGA Z DOBRIM
I DEL ČREVESA, ZADNJIK
DEL VRAT
KUHINJSKA ZAČIMBA
IZRASTEK NA GLAVI
ŠILASTI JELEN
KOČEVSKI NEMEC
PRODAJALNA UR
MILU PODOBNA ORGANSKA SNOV
NOG. TRTE-NER (MATJAŽ)
VIN. KRALJICA (SELMA)
GRŠKA ERINIJA
NATANČNA NAPRAVA
JAP. BORILNA VEŠČINA
TANEK TRAK LESA
ČLENASTA ŽIVAL
BORZNI POSREDNIK
MANJŠI CEKAR
MADŽARSKO MESTO
BREZPRAVNO LJUDSTVO
KANADSKI HOKEJIST (BOBBY)
ZASELEK
(REDKO)
POLITIK EL SADAT
LISTNJAK (NARODNO, KOROŠKO)
AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC (WARREN)
NAMAZ ZA
NOHTE
IRSKI TOPLOKRVNI
DRAŽILNO NASLADILO
SREDINA RIM. MESECA
GRŠKA ČRKA
KOROŠKI DUET
AMERIŠKI SLPI PEVEC CHARLES
Rešitev te križanke: vodoravno: Savci, alien, petka, okra, kantaros, Apollonio, črv, Alvar, pantakan, merilna ura, Ude, sol, Kek, naselek, logo, šilar, Ajka, ksi, Ibadan, urarna, kat, JR, kljuka, avkclonar, kalokagatija, odrlna, anus, hočevar, Beatty.
■xuir 9U|dn>js 9>jseAJi| peujo>| = NVHSOOVd '(ew|ss) ¿661 sojlje.^ e^sujA e>jsu9A0|s = QV>ini :lisulA3 lA0N ¡nded qo epi = 3V1 :eposod e>|SA!d e>jsjg = S0HV1NV>I :wuqop z egsdsi }soupe|>js = vri!V3V>l01V>l :fuo>| |UAj>j0|d0i |>jSJ! = goo :(-ge6T 'ISSaz) >l!iejg u| je>i!|s |>jsu9A0|s = oiNOHOdV ^eusojio |9pow = NI31V :>ia?JBAO|s ^sje^ueSn
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04I3mhz
SOBOTA, 18. april:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.00 Za male in velike (Mojca Zele-nik). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 12.00 Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole Jukič). 13.10 Šport (Danilo Klajšek). 13.45 Po študentsko (Damjan Zagoršek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio
Triglav Jesenice). NEDELJA, 19. april:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem in novinarjem Martinom Ozmecem -v živo. 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00 do 24.00 GLAS-
BENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice). PONEDELJEK, 20. april:
5.00 UVOD 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba (Rajko Žula), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Goldi).
TOREK, 21. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30,
15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogo-revc Tarkuš). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Po-dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje . 17.30 POROČILA. 18.00 Oddaja v živo. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (Mojca Zemljarič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program. (Radio Goldi). SREDA, 22.april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
(še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00. Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kum Trbovlje). ČETRTEK, 23. april: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (Mateja Tomažič). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kum Trbovlje).
PETEK, 24. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.40 Astročvek. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napo-vednik prireditev (Majda Fridl z dopisniki). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžajmo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Murski val).
Horoskop
OVEN
Učili se boste umetnost odnosa.
V	ljubezni boste morali narediti neko analizo In kmalu boste
ugotovili, da boste postavili stvari na svoje mesto. Harmonija časa vam bo korak za korakom podarila moč in tako bo nadvse aktivno v pogledu službe in delavnih obveznosti.
Sn BIK
Vtem času boste blesteli pri Intelektualnih delih in komunikaciji. Harmonično se boste odpravili naprej po svoji poti in tako boste našli izzive. S težavo boste pri miru, ampak boste aktivno ustvarjali tisto, kar je novo in drugačno. Na delovnem mestu bo zapihal svež vetrič.
DVOJČKA
Pomembne iztočnice vas bodo čakale na delovnem mestu. Naredili boste zaključke in s tem priklicali tisto, kar je novo in drugačno. Ambiciozno boste stopali po svoji poti. Finančno boste morali biti bolj previdni. Toda kljub temu vas toliko večja sreča čaka v ljubezni.
RAK
Odločili se boste in raziskovali svojo preteklost. Globoko v sebi boste občutili ljubljenost In povezanost z naravo. Svojo družino boste razvajali. Podpora vas bo spremljala v ljubezni. Odzvati se bo potrebno klicu narave. Počasi se daleč pride. Marljivi boste v službi.
LEV
ij V roke boste vzeli škarje In platno. Aktivni boste v poslovnosti In čas bo namenjen temu, da stvari postavite na svoje mesto. Vendarle vam pri tem lahko pomagajo ljudje. Zaupali se boste prijatelju in z njegovo pomočjo našli smernice za naprej. Samota bo oblika meditacije.
DEVICA
Prijeten teden je pred vami. Pridih ustvarjalnosti bo v vas pre-budll umetniški talent. Pridno se boste lotili tistega, s čimer ste odlašali. V vaše življenje bodo prihajali ljudje, ki vam bodo učitelji in učenci. Prosti čas preživite v naravi. Septembrske device čaka sreča v ljubezni.
TEHTNICA
Pred vami je čas, ko boste morali narediti zaključke in stvari postaviti na svoje mesto. NI dobro, da probleme, ki jih piše življenje, pometate pod preprogo. Aktivno jih rešujte. Pri tem vam bo pomagal srčni izvoljenec. Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč pri financah.
ŠKORPIJON
V	tišini se boste odločili, kaj je najboljše za vas. Samski bodo srečo In izpolnjenost našli v Iskanju sorodne duše. Na delovnem mestu se vam bo odprla paleta znanj in priložnosti za uspeh. Znašli se boste v zelo aktivni skupini ljudi, korak za korakom boste šli po svoji poti.
STRELEC
Ustvarjali boste in pri tem uživali. Toplo sonce vam bo dalo navdiha In odzvali se boste klicu narave. Če bo le priložnost, se boste šli pustolovca. Branje in učenje boste zamenjali za zabave. Ne boste se smeli pritoževati v primeru graje. Služba: svobodno razmišljanje.
KOZOROG
Kocka odločitve bo padla. Resno in zelo zavzeto boste raziskali svoje možnosti In ugotovili, da ste že dolgo na pravi poti. Teden, ki je pred vami, bo idealen za nove spremembe in novosti. Blesteli boste v pogledu denarja. Ne pozabite na izkazovanje ljubezni.
VODNAR
Po reki življenja se boste šli smučanje na vodi. Toda konec dober, vse dobro. Zopet se ne boste ujeli v duh časa in boste izstopali. Pomembno bo, da uvidite pozitivnosti in da s svojim znanjem, ki ga premorete v sebi, pomagate ljudem. Srečen dan: sobota.
RIBI
Aktivirali boste svoje zdraviteljske sposobnosti. V globini svoje duše boste našli Izzive napredovanja. Počasi boste znali stvari urediti tako, da najdete izzive in priložnosti. V ljubezni bo zelo intenzivno in privlačile vas bodo novosti. V službi bo čas finančnih naložb.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
NOVO - Pomagajmo si, vsako sredo med 9. in 10. uro
PESNIK BETTI
LOVRO UMEK
Nagradno turistično vprašanje .
Več dogajanja na ptujska dvorišča
Kljub recesiji so bile slovenske turistične zmogljivosti čez velikonočne praznike dobro zasedene. Tudi ptujski turistični nastanitveni in drugi objekti so te dni imeli dober obisk. Ptuj je 14. aprila gostil tudi udeležence enega od področnih tekmovanj v okviru 23. vseslovenskega festivala mladih Turizmu pomaga lastna glava, ki letos poteka na temo Voda - zdravje - izziv za prihodnost.
Za naziv Evropska destinacija odličnosti 2009 se bodo letos potegovale destinacije Tolmin, Kobarid (Dežela žive vode); Kozje, Bistrica ob Sotli in Krško (Kozjanski park) in Solčava (Solčavsko). Do 3. marca letos je Slovenska
turistična organizacija prejela devet prijav, v okviru katerih sodeluje skupaj 25 občin. Strokovna komisija je izbor opravila 20. marca, v kratkem jih bo obiskala na terenu in nato na podlagi dodatnih kriterijev izbrala zmagovalno
destinacijo v Sloveniji, ki ji bo podelila naziv Evropska destinacija odličnosti v Sloveniji. Lani je bila za destinacijo odličnosti izbrana destinacija Dolina Soče. Projekt Evropske destinacije odličnosti delno financira Evropska unija. Letošnja tema projektov je bil Turizem in varovana območja, v letu 2010 pa bo nosilna tema Turizem in voda.
Danes bo v Kopru potekala turistična tržnica 6. festivala Turistične zveze Slovenije Več znanja za več turizma. Turistična zveza Slovenije je skupaj z Zavodom RS za šolstvo in Centrom RS za poklicno izobraževanje že šesto leto zapored objavila mednarodni razpis za srednje šole z naslovom Več znanja za več turizma na temo Ustvarjamo doživeto in gostoljubno deželo s poudarkom na turističnih poklicih. Pri razvoju turizma so najpomembnejši ljudje. Srednješolci so pripravili 37 raziskovalnih nalog, ki jih bodo s turističnimi proizvodi predstavili na stojnicah turistične tržnice. Njihovo delo bo ocenila strokovna komisija, najboljši bodo prejeli zlata, srebrna in bronasta prizna-
nja. S spoznavanjem startih navad, običajev, kulturnih in naravnih znamenitosti, kulinarike, srednješolci bogatijo svoje znanje, spodbujajo ustvarjalnost, imajo možnost uresničevanja zamisli s področja turizma in se vključujejo v lokalno okolje. Ob tem pa lahko tudi spoznajo, ali je turizem zanje pravi izziv, da bi v njem lahko uresničili tudi svoje poklicne ambicije.
Ptujski upokojenci so vabilo ptujskega župana dr. Štefana Čelana, da se tudi sami aktivno vključijo v projekt Evropske prestolnice kulture 2012, vzeli zelo resno. Pripravili so projekt pod naslovom Dvorišča z namenom spreminjanja kulturnih navad in poživitve starega mestnega jedra, ki pomeni uvod v dogajanje v letu Evropske prestolnice kulture. Na dvorišča hotela Mitra, Stare steklarske, Prešernove 18, Park hotela, dvorišča muzeja in penziona Šilak so umestili bogat program dogajanja, glasbenih, pevskih in drugih nastopov, ki bodo bogatili tudi ptujsko poletno
dogajanje. Kot pravi predsednik DU Vojo Veličkovič, bodo skozi to dogajanje zagotovo spodbudili tudi druge aktivnosti, tudi tiste, ki vodijo v urejanje dvorišč v starem mestnem jedru. Dogajanje na dvoriščih bi spremljala tudi razstava fotografij Stojana Kerblerja Ptujska dvorišča. Za koordinacijo pri izvajanju projekta naj bi skrbela MO Ptuj. Sicer pa se na ptujskih dvoriščih občasno nekaj dogaja že vrsto let, žal pa še mesto skupaj z organizatorji ni našlo prave vsebine in koncepta.
Turistična sezona na Ptujskem jezeru se začne vsako leto prvega maja. Nagrado bo prejel Franc Pernek, Slomškova 20. Danes vprašujemo, pod katerim naslovom poteka letošnji Festival turizmu pomaga lastna glava. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje in obisk savn grand Hotela Primus. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Rai-čeva ulica 6, do 24. aprila.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Pod katerim naslovom poteka letošnji festival Turizmu pomaga lastna glava?___________________
Ime in priimek:_________________
Naslov:_____________________
Davčna številka:
Piše: Uroš Žajdela • V Senegalu (3.)
Afrika, prihajava!
Zaradi relativno majhne oddaljenosti do mesta Dourbell, le ta znaša dobrih 150 kilometrov, sva se v popolni zmoti in nevednosti šele v popoldanskem času odpravil v lov za javnim prevoznim sredstvom. Kasneje sva namreč bila poučena, da je potrebno Dakar zapustiti v zelo zgodnjih jutranjih urah, sicer te čaka pekel betonskega pragozda. Že res, da je avtobus, imenovan „Ndiage Ndiaye", odpeljal le nekaj minut po najinem prihodu, pa smo, zahvaljujoč cestnemu kaosu in brezbrižnosti voznikov, potrebovali dobrih pet ur preden smo končno zapustili širše mestno področje. Pred nami pa se je še nahajalo vsaj sto kilometrov tvegane in dotrajane „asfaltirane ceste", na kateri so zdrsi avtomobilov pogostejši od drogov javne razsvetljave.
Le nekaj minut po šesti uri popoldan pokrajino zaobjame črnina rural-ne ekvatorialne noči, v kateri je moč opaziti le posamezne, h kristalno jasnemu nebu uprete luči nesrečnih avtomobilov ter vaške »krese«, s pomočjo katerih si vaške skupnosti pripravljajo obilno večerno pojedino. Številne, predhodno nadobudne koze in ovce, so ponovno na udaru praznih
želodcev. V poznih večernih urah smo vendarle prisopihali do mesta Diourbell, dobrih 30 kilometrov pred Toubo, kjer sva se izkrcala iz avtobusa. Precej časa sva v polni popotniški opremi prebrodila na peščenih in neosvetljenih ulicah, ko sva naposled le uzrla „campament". Zaslužen počitek je bil na dosegu rok.
Diourbell
Mesto Diourbell živi v precejšnji senci sosednje Toube, pa vendar ima to majhno, izredno suho in polno sahelskega peska mestece posebno, skorajda neopisljivo „dušo", kar je zasluga predvsem izredno prijaznih domačinov. Ob sprehajanju po širokih uličicah pritličnih hiš, skorajda brez večjega arhitekturnega in krajinskega vpliva kolonializma, se kar ne moreš otresti občutka fantastične afriške pristnosti. Pa vendar te obuvala, prežeta z vročim in bombažno nežnim peskom, postopoma pripeljejo do mogočne mošeje, kjer je religijski veljak Cheikh Bamba preživel zadnja leta asketskega življenja. Ljudje v mestu živijo lagodno življenje. Ni opaziti lakote ali pomanjkanja, ob zelo dovzetnem opazovanje
lahko celo zaslediš otroški smeh. Le nekaj korakov od mošeje se nahaja tradicionalna živalska tržnica, kjer moška populacija preživlja številne popoldneve ob kramljanju. Po besedah enega izmed lastnikov ducata koz, je trgovanje le postranskega pomena, saj je vendarle najpomembnejše prebiti čas s svojimi prijatelji ob kapljici „rujnega" čaja.
Čeprav sva sprva nameravala pot nadaljevati v začrtani smeri Toube, pa naju je naključje poslalo v povsem drug predel Senegala. Namreč, ko sva prispela v garažno hiši, od koder se lahko odpraviš v domala vse kraje Senegala, sva za tisti dan zamudila vse možnosti potovanja v Toubo, hkrati pa je avtomobil v smeri Kaolacka potreboval dva potnika. Vozni redi seveda ne obstajajo, saj vozniki počakajo na zasedbo vseh sedežev in nato odpeljejo. Najverjetneje so naju malo pretentali, saj v garažnem „direndaju" prodajalci z ustvarjanjem izjemne umetne napetosti pripomorejo k nerazumnemu hitenju in nepremišljenim dejanjem, pa vendar je bila odločitev več kot na mestu. Tako sva se odpravila v smeri mesta Kaolack.
Mesto Kaolack
Mesto Kaolack je pravzaprav ogromna in agresivna odprta tržnica, kjer domujejo izredno nesramni in neprijetni posamezniki, nad regijo pa ždi religijsko bratstvo Tijaan. Čeprav sva obiskala že precej nasmetenih mest v Zahodni Afriki, pa si Kaolack brez dvoma zasluži najvišje kritike. Ljudje v absolutni brezbrižnosti in v hlapenju za denarjem živijo v človeškem „svinjaku", k čemur v veliki meri prispevajo izredno neprijetne vonjave iztrebkov, naj si bo živalskih ali drugih primitivnih živih bitij. Tudi sicer se ta prestolnica osrednjega savanskega dela ne more pohvaliti z zgodovinskimi ali drugimi znamenitostmi, saj razen osrednje mo-šeje v starem delu mesta in urnega stolpa v središču tržnice, ne ponuja vzroka za daljši obisk. Ker so se najine pre-tenzije spremenile in sva bila sedaj v lovu za odkrivanjem skrivnosti religij-skih bratskih organizacij, sva se, kljub pozivom o nevarnostih „romanja" v stari del mesta brez lokalnega spremstva, odpravila k mogočni mošeji. Že ob vstopu v „medino" te na slavoloku pozdravijo slike Ndiayye Basse, najpomembnejšega voditelja bratstva Tijaan, od koder se sprehodiš po dolgi in nič
kaj prijetni ulici. Pri tem te potuhnjeno spremljajo precej nezaupljivi in ogorčeni pogledi domačinov, ki v brezdelju posedajo pred hišo. Pročelja vsake hiše krasi podoba religijskih voditeljev. Opazim električno napeljavo. Nekoliko me zbega fant dvajsetih let, ki v vsem svojem sovraštvu zelo sumljivo opazu-
je najin sprehod do mošeje. Na cesti so prisotni ostanki pokončanih ovac in koz, prašiči pa se veselo sprehajajo v svobodi. Precej čisti. Pomislim, kako bi bili veseli slovenski prašiči, v kolikor bi prevladovala islamska religija.
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: UZ
Javni transport v Dakarju temelji na teh živobarvnih kombijih, kamor se lahko strpa nepredstavljivo velika količina ljudi. Vsak izmed njih ima na sprednjem steklu simbol religijske pripadnosti.
Življenje v starem delu Dakarja je vse prej kot lahkotno, vendarle pa so se ljudje prepustili toku družbenega razvoja in ne kažejo pretirane zaskrbljenosti.
Foto: UZ
Mali oglasi
STORITVE
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-servis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
37 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskar-stvo-bezjak.si.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
IZPOSOJA IN PRODAJA poročnih, birmanskih, obhajilnih in svečanih oblek. HARMONIJA, Ivica Jauk, s. p., Minoritski trg 4, Ptuj, od 9. do 18. ure. Tel. 041 317 361.
POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM 041 612 929.
GRADBENIŠTVO in zaključna gradbena dela - Sekol, polaganje robnikov in tlakovcev, zidanje škarp, splošna gradbena dela. Miran Sekol, s. p., Straže 30, De-strnik, GSM 031 666 751.
PO ZELO UGODNIH CENAH odkupujemo vse vrste hlodovine. Možnost odkupa na panjih. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na tel. 041 326 006.
STROJNI ESTRIHI in ometi. Nudi Slavko Plošinjak, s. p., Gajevci 7 a, tel. 041 378 464 ali 041 378 475.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF (stene in stropi), PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 74 5 01 43 www.milumed.si
IZPOSOJA OBLEK: krst, obhajilo, birma, poroka, valeta ... Šiviljstvo Neja, 031 258 704. Šešerko Silvester, s. p., Senešci 2 a, Velika Nedelja.
UGODNA IZPOSOJA IN PRODAJA ženskih oblek za poroko, birmo, obhajilo, svečane priložnosti in krst. Modni dodatki zastonj. SALON BARBI, Mala vas 1 b, Gorišnica. Tel. 031 887 281 in 031 812 580.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
-Íast^
Izvajamo krovsko, kleparska in tesarska dela. Montiramo vse vrste opečnih, betonskih, bitumenskih in pločevinastih kritin, razen v enem kosu od kapi do slemena. Akcija opečnih kritin Jungmeier Universo, Tondach, Bramac ter Gerard kritine. Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava, tel. 041 375 838.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
VARČNA - okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744.
NOVO! Spoštovani kmetje in pridelovalci vrtnin. Podjetje CALA, Branko Cajnko, s. p., PE-HD vrečke in folije, vam nudi in pripelje na dom črne PE-folije širine 1,20 m, 1,40 m ali dimenzije po vaših potrebah, in folijo za baliranje. Tel. 02 775 47 21 ali 041 676 634.
ODDAM stanovanje, primerno za delavce. Telefon 031 219 184.
V NAJEM ODDAM 1,5-sobno, delno opremljeno stanovanje z uporabo garaže. V stanovanju so priključki za internet in kabelsko. Telefon 041 478 476, 041 428 673.
TAKOJ vseljivo mansardno garsonjero oddam, delno opremljeno. Telefon 041 855 01 43.
PRODAM ali dam v najem trosobno stanovanje v Trnovski vasi. Telefon 031 591 029, 031 596 932.
KUPIM enoinpol- ali dvosobno stanovanje do prvega nadstropja v Ptuju ali okolici. Telefon 031 81 26 74.
NEPREMIČNINE
ODDAM v najem opremljen vikend v Halozah. Telefon 031 498 367.
PRODAM zazidljivo parcelo, 7 a, v okolici Ptuja. Tel. 051 241 563 ali 051 382 595.
ODSTOPIM poslovni prostor v centru Ptuja preko sodišča. Primerno za odvetniško pisarno, trgovino ali manjšo delavnico. Telefon 041 764 432.
PRODAM zazidljivo parcelo, 12 a, Vrhe-Majšperk, skupna dovozna cesta, mirna lokacija, na parceli je 200 trsov in nekaj sadnih dreves. Telefon 041 764 426.
flIIKiliMXJiMiWIIF
C 02/22 80110
Razlagova 24, Maribor

M mujfô
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/25246-45, GSM:040f187-777 ODSTOP d.0.0. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh
vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.
UGODNO NUDIMO MIZARSKE USLUGE: izdelava vhodnih vrat, oken, vrtnih garnitur, letev, balkonske ograje, stopnišč, notranje opreme iz masive ... Franc Kukovec, s. p., Lasigovci 17 b, Polenšak, tel. 02 761 01 74, 041 403 713.
KMETIJSTVO
PRODAM bukova ter brezova drva z dostavo. Tel. 041 723 957.
KUPIM traktor in kmetijske priključke, tel. 041 358 960.
PRODAMO bukova drva, metrska, razkalana, z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAM suha bukova drva, metrska, razkalana z dostavo. Telefon 051 667 170.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaut, Babinci 48, Ljutomer, tel. 02 582 14 01.
PRODAM dve telici, ena breja 5 mesecev, ena pripust. Telefon 070 826 220.
MENJAM kalana drva za koruzo, lahko v storžih, ali za ječmen. Telefon 03 582 75 74.
PRODAM brejo kravo, simentalko, staro šest let, dobro mlekarico. Telefon 751 53 91.
PRODAM osem mesecev brejo telico simentalko. Franc Pernat, Pleterje 12, Lovrenc na Dravskem polju.
PRODAM krompir za sajenje in krožne brane 24 diskov. Telefon 041 522 165.
PRODAM strešno opeko, cca. 3000 kosov ter okna termopan lesena, cena minimalna. Telefon 031 254 243.
PRODAM trda mešana drva, cena 35 evrov. Telefon 031 848 466.
NESNICE, rjave, v 19. tednu, tik pred nesnostjo, prodajamo. Rešek, Starše 23. Tel. 688 13 81 ali 040 531 246.
PIŠČANCE, stare 1 mesec, težke od 1 do 1,2 kilograma. Naročila sprejemamo na tel. 688 13 81 ali 040 531 246. Rešek, Starše 23.
DOM-STANOVANJE
VIR PRI ZADRU - ODDAM, dvosobni apartma za štiri osebe, prosto do 25. julija in od 18. avgusta. Oddaljenost od morja 150 m. Ostalo po dogovoru. Telefon 031 742 714.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
PRODAM nerjaveče globoko pomivalno korito, gostinsko, hladilno komoro, 650-litrsko, plinski gostinski nerjaveči štedilnik, servirni voziček, nerjaveče sode ter hrastove fosne vseh dimenzij. Telefon 041 245 054.

ASFALTIRANJE
WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711
E - mail: asfalti@williams.si www.williams.si
SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajanova 1, Pluj {ob Maribordd cesti], tel.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
_možnost obročnega odplaalo_
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Željka Bartolič Martinez, dr.dent. med. v Cirkulanah
in
., d.o.o.,
PE PTUJ, Zabovci 85, 2281 Markovci, tel.: 02/788 88 12
OGREVANJE, VODOVOD, PLIN
OŠ Ljudski vrt
Športni dan
Na Osnovni šoli Ljudski vrt smo si že v lanskem šolskem letu zadali nalogo, da bodo naši učenci ob koncu šolanja prehodili Haloško planinsko pot.
Lepo počasi, vsako leto del le-te. Tako smo se prejšnji teden, v torek in sredo, zopet podali po različnih poteh od Borla do Donačke gore. Topla, sončna dneva sta nas naravnost vabila med haloške gorice in gozdove. Uživali smo v lepo-
tah kar prevečkrat pozabljene in premalo obiskane domače planinske poti.
Pri pripravi poti in izvedbi so nam pomagali člani Planinskega društva Ptuj, za kar se jim še posebej zahvaljujemo.
Simona Lozinšek, prof. šp. vzg.
Prireditvenik
Petek, 17. april
17.00 19.00
19.00
19.30
19.30
19.30
19.30
Ptuj, CID, Večmedijski dogodek: Ženske brez naslova
Ptuj, v Gimnaziji, 35. območna revija pevskih zborov, Večerna
pesem 2009, 1. del
Ptuj, refektorij minoritskega samostana, zaključna prireditev
»Vino Ptuj 2009« in s tem 19. ocenjevanje vina
Ptuj, Minoritska cerkev sv. Petra in Pavla, Viktorinovi večeri,
Zakladi Salomonov, prof. dr. Drago K. Ocvirk
Ptuj, Mestno gledališče, predstava Mama ni ena sama, za
izven
Velika Nedelja, kulturni dom, koncert Adija Smolarja in Tadeja Vesenjaka, denar od koncerta bo namenjen za potrebščine otrok
Maribor, SNG, balet, Turandot, VelDvo, za abonma opera in
balet premiera in izven
Ptuj, CID, na ogled je razstava Evropa v šoli
Sobota, 1S. april
19.00 Ptuj, v Gimnaziji, 35. območna revija pevskih zborov, Večerna
pesem 2009, 2. del 19.00 Slovenska Bistrica, Slomškov dom, premiera komedije Učna ura za starše
19.30 Maribor, SNG, balet, Turandot, VelDvo, za abonma Opera in
balet sobota in izven 20.00 Ptuj, CID, koncert Tribute to metallica, program so pripravili
mladi ptujski glasbeniki 20.00 Maribor, SNG, drama, Hiša Bernarde Alba, StaDvo, za izven
Nedelja, 19. april
9.00 Ptuj, Park hotel, start vozil Porsche izpred Park hotela, Tradicija - Tehnologija - Humanost, udeležilo se bo 120 udeležencev vozil iz Slovenije, Avstrije, Madžarske ...
10.00 do 16.00 Ptuj, na gradu, Muzejske ustvarjalne urice, izdelovali boste popotniške malhe za pomladna potepanja po mestu in okolici, organizira Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož
17.00 Gorišnica, občinska dvorana, tretji koncert Spomnimo se prijatelji, koncert Tamburaškega orkestra Ruda Severja Gorišnica z gosti
17.00 Maribor, SNG, balet, Turandot, VelDvo, za abonma opera in balet popoldanski in izven
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Skupščina in razvitje prapora Društva general Maistra Ptuj. 40 let oddelka za intenzivno nego in anestezijo v Bolnišnici Ptuj. Razstava Staro mesto, skrbi in priložnosti v Galeriji Magistrat. Prinčevska lipa pred turni-škim gradom. Zreli vedež posadil drevo prijateljstva. Slikanica Benke Pulko Dve ciklami. Zaključek sezone Primusovih vinskih zgodb. Uspelo spomladansko čiščenje okolja. Območna revija plesnih skupin Pozdrav pomladi.
Kino Ptuj
17., 18. in 19. april ob 17.20 Gola resnica - komični dokumentarec. Ob 19.00 Mu pač ni do tebe - romantična komedija. Ob 21.15 Art program: Shine a light - glasbeni dokumentarec.

ARHITEKTONSKI ATELJE
FRANC CIZEK, prof. univ. dipl. ing. arh. MARIBOR, Pod gradiščem 26 / C 051 602 086
Projektiranje stanovanjskih hiš in vikendov, gospodarskih in poslovnih objektov, delavnic, lokalov in vseh vrst drugih stavb za gradbeno dovoljenje - legalizacije vseh vrst objektov
Pokličite nas In poslali vam bomo ponudbo! Ugodne cene s posebnimi popusti!
Ponudba rabljenih vozil
www.avto-prstec.si
KLEPARSKA POPRAVILA TAKOJ
Servisne storitve le 24 EUR z DDV
Cena vella za vse tipe vozil stareišth od 3. leti
Znamka
Barva
Letnik Cena (€)
AUDI A4 AVANT 1.9 IDI BMW320D
FIAT CROMA 1.9 MULTIJET.5V FIAT PANDA 4X41.2 8V CLIMBING, 5V FIAT PUNT01.216V.3V FIAT PUNTO 1.2,3V FIAT PUNT01.4 8V ACTIVE, 3V FIAT SCUDO 2.0 JTÜ.5V LANCIA THESIS 2.0 TURBO EXEC., 5V OPEL CORSA 1.3 DTI.3V RENAULT CLIO 1.5DCI.5V RENAULT ESPACE 1.9 DCI.5V ŠKODA FABIA COMBI 1.4TDI5V VW PASSAT VARIANT 1.9 TDI, 5V VW POL01.0,3V
ČRNA
ČRNA
SREBRNA
SREBRNA
SREBRNA
RDEČA
BELA
ZLATA
SIVA
BELA
SREBRNA
T. SIVA
SREBRNA
SREBRNA
RDEČA
2004 (T) 2001 2006 2008 (T) 2003
2003 2008
2008 (T) 2003 (T) 2006 2001
2004 2007 (T)
2005
10.190, 7.790, 10.990,
4.190, 3.390, 8.500, 22.500, 7.990, 6.490, 4.990, 9.590, 9.490, 10.990, 1.890,
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Foto: SZ
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 17. aprila 2009
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@email.s
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA«	OPR.	BARVA
AUDI A6 2,5 TDIUMUZINA	2003	11.880,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
BMW 520 i UMUZINA PUN	2000	6.580,00	AVT.KUMA	SREBRN
FIAT CROMA 1,9 JTD MULTIWAGON	2006	10.550,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
FIAT PANDA 1,2	2007	6.850,00	KUMA	SREBRN
FIAT ST1L01,9 JTD MW DYNAMIC	2005	7.200,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
FORD FOCUS 1,8 TDCI	2006	8.390,00	KUMA	BELA
FORD FOCUS C-MAX 1,8 TDCI	2006	8.960,00	KUMA	SREBRN
KIA CARNIVAL 2,9 CRDIZX	2002	6.980,00	KUMA	KOV. B. RDEČA
OPEL COMB01,6	2003	5.490,00	KUMA	SREBRN
OPEL ZAFIRA 2,0 DTI	2003	7.700,00	KUMA	KOV. ČRNA
PEUGEOT 2061,41	2001	3.660,00	KUMA	KOV. B. RDEČA
PEUGEOT 3071,6 HDI EXECUTIVE	2006	9.250,00	AVT.KUMA	SIVA
TOYOTA COROLLA 1,4 D	2005	8.980,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
VW POL01,9 SDIKARAVAN	2001	3.980,00	KUMA	SREBRN
VWSHARAN 1,9 TDI	2002	9.100,00	AVT.KUMA	KOV. M. ZELEN.
Na zalogi preko 40 vozil.
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik		Cena	Oprema	Barva
CITROEN C31,4 i SX	2004	5.950,00	PRVI UST.	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN GOLF 1,4 BASIS	1999	3.890,00	SERVO VOLAN	KOV SREBRNA
PEUGEOT 406 ST	1996	1.980,00	KUMA	ZELENA
RENAULT MEGANE BREAK 1,616V	1999	2.900,00	PRVI UST.	KOV. SIVA
BMW3181 LIMUZINA	2001	8.450,00	AVL. KLIMA	KOV SV. MODRA
CHEVROLET AVE01,416V	2006	6.890,00	PRVI UST.	KOV. SV. MODRA
HYUNDAI GEIZ 1,3	2005	5.900,00	PRVI UST.	KOV. SREBRNA
AUDI TT 1,8 T ROADSTER	2002	14.690,00	AVL. KLIMA	KOV ČRNA
RENAULT GRAND ESPACE 1,9 DCI	2004	9.490,00	AVT.DEÜ. KLIMA	KOV SREBRNA
CITROEN XSARA PICASSO 2,0 HDI	2003	6.890,00	SERV. KNJIGA	KOV SREBRNA
OPEL ASTRAI ,6 KARAV.	1998	3.350,00	SERV. KNJIGA	K0V.BEU
OEPL VECTRA 1,616V IGL PLUS LIMUZ.	1997	2.850,00	PRVI UST.	KOV B. RDEČA
FIAT PUNT01,2	2004	4.900,00	SERVO VOUN	RDEČA
ŠKODA FABIA 1,4 MPI CLASSIC	2001	3.990,00	PRVI UST.	KOV SREBRNA
CITROEN XSARA PICASSO 2,0 HDI	2001	5.590,00	KUMA	KOV RDEČA
CITROEN XSARA 2,0 HDI LIMUZ.	2001	4.790,00	SERV. KNJIGA	KOV SREBRNA
AUDI LIMUZ. A41,9 TDI	2001	8.900,00	AVT. KLIMA	ČRNA
BMW 530DAVT. KARAV.	2000	7.850,00	AVT. D. KLIMA	KOV M. SIVA
RENAULT MEGANE 1,9 DCI	2002	6.250,00	SENZOR ZA DEŽ	MODRA
OPAL ZAFIRA 2,0 DTI SELECTION	2002	6.490,00	KUMA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061,II	1999	3.500,00	SERVO VOUN	KOV SV. MODRA
RENAULT KAR. LAGUNA 1,9 DCI PRIVILEGE	2001	5.980,00	AVT. D. KLIMA	KOV SREBRNA
PEUGEOT 2061,4i	2001	3.490,00	PRVA REG. 2002	KOV. M. SIVA
NISSAN PRIMERA 2,0 AVT. LIMUZ.	2002	7.500,00	SERV. KNJIGA	KOV M. SIVA
PONUDBA RABLJENIH VOZIL				
ZNAMKA	LETNIK	CENA.»	OPREMA	BARVA
AUDI ALLROAD 3,0 TDI Q	2007	55.900,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
AUDI Q7 QUATTRO 3,0 V6 TDI DPFTIP	FR.200E	52.990,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
BMW SERIJA 3:320 D TOURING AVT.	2006	15.900,00	KLIMA	ČRNA
CHRSLEH VOYAGER 2,5 CRD	2003	8.990,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
FIAT STIL01,9 JTD DYNAMIC	2006	7.990,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
FORD FOCUS I.GTDCi FUTURA	2005	7.890,00	KLIMA	KOV. MODRA
MITSUBISHI PAJERO 3.2 DID	2003	14.990,00	AVT. KLIMA	KOV.SRERRNA
OPEL ASTRA 2,0	2001	5.290,00	STR. SANI	BELA
RENAULT SCENIC 1,9 DCI	2000	4.490,00	AVT. KLIMA	KOV.SRERRNA
RENAULTTWINGO DYNAMIQUE 1.2	2003	4.490,00	PLAT. STREHA	KOV.SREBBNA
VW PASSATI, OTDI HIGHLINE SLOV.	2005	18.490,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
VW POLO 1,41	200G	9.190,00	AVT. KLIMA	ČRNA
MERCEDES CL-RAZ. 500	2000	18.590,00	AVT. KLIMA	KOV. B. ROECA
CITROEN XSANTIA 2.D 1BVISX	1998	2.490,00	2 X AIRBAG	KOV. T. ZELENA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ZAVAROVANJE 50% POPUSTI
ABA
IPTU J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SiP
v
SPORED ODDAJ
PETEK 17.4.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja ŠKL 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 5 noč - zabavnoglasbena oddaja 22.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja
SOBOTA 18.4.
8.00 Revija folklornih skupin 1. del 9.30 Mini zvezda - otroška oddaja 11.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 12.00 SUPER HITI odd. 13.00 SIP lestvica-odd. 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Oddaja Občine Markovci 21.00 5 noč - zabavnoglasbena oddaja
NEDELJA 19.4.
8.00 Imamo se fajn - otroška oddaja
9.00 Mesečna kronika občine Hajdina 11.00 Oddaja Občine Videm 12.00 Oddaja ŠKL 13.00 Materinski dan v OŠ Dornava 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja Občine Destrnik 18.00 5 noč -
PONEDELJEK 20.4.
8.00 Oddaja Občine Videm - ponovitev 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 18.00 Oddaja Občine Videm 19.00 Oddaja ŠKL 20.00 Oddaja Občine Markovci
PRODAJA IN SERVIS KOLES
Vinarski trg 6, 2250 Ptuj, tel.: 02/749 37 39, e-mail: velo.volan@velo.si
BM-MOBIL
Sakelšek Bernarda s.p.
Rajšpova ulica 14 Ptuj Tel.: 02/ 620 88 67, 051/ 654 925
Ugodno financiranje do 7.let, možnost kredita ali leasinga na položnice, prepisi.
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
ZNAMKA	LETNIK	BARVA	OPREMA	CENA
MEGANE 1,5 DCI GRANDTOUR	2006	SREBRNA	DIGITALNA KLIMA	7.690,00
C MAX 1,6 TDCI	2004/05	SREBRNA	GHIA	8.690,00
GOLF 1,9 TDI	2002	ČRNA	KLIMA	6.500,00
GOLF 1,416V	2000	MODRA	KLIMA	4.390,00
FOCUS 1,6 TDCI	2005	SREBRNA	KLIMA	8.500,00
MEGANE 1,416V	1999	BELA	KLIMA	2.990,00
HONDA CR-V 2.0	2003	MODRA	KLIMA	11.350.00
				
POLO 60	1997	ZELENA	SERVO VOLAN	1.600,00
CLIO 1,5 DCI	2004	MODRA	KLIMA	4.950,00
TWING0	2002	BORDO RDEČA	KLIMA	3.500,00
A31,8	1998	ZELENA	SERVO VOLAN	2.990,00
CLIO 1,2	2004	SREBRNA	KLIMA	4.740,00
SCENIC 1,5 DCI	2006	MODRA	DIG. KLIMA	7.800,00
TWING0	2002	RDEČA	PLATNENA STREHA	2.900,00
ASTRA 2,0 D	2002	ČRNA	DIG. KLIMA	4.750,00
www.radio-tednik.si
Mama, moja mama,
prva in najlepša beseda otroka.
Pove jo z veseljem, ponosom, srečo,
ki traja, saj imam mamo. Svojo mamo.
Pride dan, ko zadnjič rečeš mama, moja mama.
Ni več veselja in sreče,
je bolečina in misel, ki ne umre.
Mama, mi smo del tebe - tvoji otroci.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice, prababice in sestre
Jožefe Hercog
IZ SLATINE 45
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa ustno in pisno izrekli sožalje.
Zahvala g. dekanu Emilu Dreuu za opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku g. Miru Lesjaku za poslovilne besede, godbeniku za odigrano Tišino, zastavonoši, ge. Anici Drevenšek za opravljeno molitev na pokojničinem domu, obema nositeljema križev, pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči sinovi z družinami
Hiša prazna, pusta je ostala, naša mama za vedno je zaspala, ni več trpljenja - ne bolečine, nanjo ostal je le lep spomin.
ZAHVALA
Pepci-Josipini Podhostnik
IZ JURŠINCEV 26
(13. 12. 1921 - 4. 4. 2009)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala Gospodu župniku za opravljen obred, govornici Veri in pevcem za odpete pesmi. Vsem in vsakemu še enkrat hvala.
Tvoji najdražji
Zdaj bivaš vrh višave, kjer ni mraka, kjer ni noči, tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni.
V SPOMIN
16. aprila mineva leto dni, odkar nas je zapustil
Viktor Cvetko
Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in prinašate cvetje.
Vsi njegovi
Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine.
(Dante)
V 75. letu nas je po težki in dolgotrajni bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in tast
Stanislav Špešič
IZ OBREŽA 97
Od našega dedka se bomo poslovili v nedeljo, 19. aprila 2009. Sveta maša bo ob 14. uri v cerkvi na Grabah, pogreb bo ob 15. uri na pokopališču v Središču ob Dravi.
Žalujoči: domači
gfOVINSKI IN HIPOTEKARNI |
m
POPLAČAMO BLOKADE, IZVRŠBE, DRAŽBE, RUBEŽE, BANČNE, ZAVAROVALNIŠKE, DAVČNE IN DRUGE OBVEZNOSTI.
GSM: 031 774 330 Telefon: 02 461 24 58 OSTROV d.o.o, Zagrebška 20,2000 Maribor
GOTOVINSKI KREDITI D010 LET
ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TtR UPOKOJENCE, do 50 % obremenitve, obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, s. p., Mlinska 22,2000 Maribor. 02 / 252 48 26, 041 750 560.
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o„ Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
Življenje celo si garal, vse za delo, dom, družino dal, ostale so sledi povsod od dela tvojih pridnih rok. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo večno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka
Konrada Bezjaka
IZ MARKOVCEV 61 11. 3. 1933 t 8. 4. 2009
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga imeli radi in so nam v teh žalostnih trenutkih stali ob strani.
Hvala za izrečena sožalja, stisk rok, besede tolažbe, molitve, darovane sveče, cvetje, darove cerkvi in svete maše ter spremstvo našega dragega ata na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se ge. Danici Tement, ge. Mariji Prelog in g. Dejanu Horvatu za besede slovesa. Hvala gasilskim društvom, še posebej PGD Markovci. Hvala tudi vsem praporščakom gasilskih društev, praporščaku Slovenske kmečke zveze pri SLS, zastavonošema, Kmetijski zadrugi Ptuj, DU Markovci, Športnemu društvu Markovci ter AMD Markovci.
Hvala dr. Baklan in ge. Tilčki Petrovič za vso skrb, nego in pomoč.
Hvala cerkvenemu pevskemu zboru Markovci, g. župniku Janezu Mavčcu za opravljen obred in sveto mašo ter pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči: žena Neža, hčerka Irena, hčerka Majda z možem Ivanom,
vnuki Nataša, Dejan, Rado
SPOMIN
18. aprila je minilo leto dni, odkar nas je zapustil dragi sin, brat, stric in boter
Zvonko Mohorko
IZ KUNGOTE 20
Hvala vsem, ki mu prižgete svečo in prinašate cvetje.
Njegovi najdražji
Tebe ni, srce boli,
biserna solza po licu polzi.
Ostaja samo prelep spomin na tiste dni,
ko bila si med nami ti,
ko bilo nam je tako lepo,
kot nam brez tebe nikoli več ne bo.
SPOMIN Melita Brmež
GABRNIK 4 A, JURŠINCI
Družina Horvat iz Dragoviča
Dolgi so dnevi, še daljše noči, odkar odšel si ti. Solze grob pojijo, tvojega srca več ne zbudijo.
V SPOMIN
Danes mineva leto žalosti, ko si nas zapustil, dragi
Janez Krajnc
ROGOZNIŠKA CESTA 18
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečko in se z lepo mislijo spominjate nanj.
I
«.J
Tvoji najdražji
Je čas, ki da in vzame. Je čas, ki celi rane, blaži bolečine. Je tudi čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
SPOMIN
Danes mineva žalostno deveto leto, ko je nehalo utripati tvoje plemenito srce, dragi mož, stric, svak, boter in prijatelj
Franc Sauer
1940 - 2000
Težko je pozabiti nekoga, ki ga imaš rad, še težje ga je izgubiti, a najtežje se je naučiti brez njega živeti.
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu poklonite lepo misel, svečko ali cvet ter ga ohranjate v lepem spominu.
Z ljubeznijo in praznino v srcu: žena Anica in vsi tvoji,
ki smo te imeli radi
Hvala ti, mama, za rojstvo, življenje. Hvala za čast, za ljubezen, skrbi. Hvala za bisere stkane v trpljenje. Mama, naj večno ti lučka gori!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mamice, baje, prababice in tašče
Angele Slodnjak, roj. Brumen
GOSPODINJE IZ BODKOVCEV 47, JURŠINCI
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od nje, nam ustno ali pisno izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče.
Hvala govornicama ge. Veri Kokol in ge. Mariji Filipič za sočutne besede, pevcem vokalnega kvinteta Zarja za čutno odpete pesmi in sodelovanje pri sveti maši, farnemu župniku g. Frasu za opravljen obred in sveto mašo ter zastavonošema. Vsem in vsakomur posebej hvala. Ohranili jo bomo v mislih in v naših srcih.
Njeni najdražji otroci: Tinček, Slavica, Micika, Frančika
in Petra z družinami
Ko tvoje zaželimo si bližine,
gremo tja, v mirni kraj tišine.
Tam srce se mirno zjoče, saj verjeti noče,
da te več med nami ni.
Čeprav tvoj glas se več ne sliši,
beseda tvoja v nas živi,
povsod te čutimo mi vsi, Melita, med
nami si.
SPOMIN
Boleč je spomin na 11. april, ko nas je za vedno zapustila draga hčerka, sestra, svakinja, botrica in življenjska sopotnica
Melita Brmež
IZ GABRNIKA 4 A, JURŠINCI
Hvala vsem, ki postojite ob njenem mnogo preranem grobu, ji prinašate cvetje in sveče ter jo ohranjate v lepem spominu.
Žalujoči: mama, brat Boštjan z družino in tvoj Dušan
G
Ne, niste za vedno zaspali, vedno boste z nami ostali.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, prababice in tete
Jožefe Sitar
IZ ZG. PRISTAVE 49
se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Hvala patroma g. Stermšku in Kristjanu za opravljen pogrebni obred, sv. mašo in molitev v vežici, g. Šeguli za poslovilne besede, pevcem za odpete žalo-stinke, godbeniku za odigrano Tišino in podjetju Mir.
Žalujoči: vsi njeni

Na grob pa križ lesen mi zasadite, naj vere, upanja znamenje bo in le pogostokrat se vanj ozrite, naj kaže pot domov vam gor v nebo. (Fr. Ks. Meško)
Rešen trpljenja se je v 86. letu starosti poslovil dragi mož, bratranec, stric boter in svak
Stanko Terbuc
VKV trgovec
Slovo od nepozabnega pokojnika bo dne 17. aprila 2009 ob 14. uri na ptujskem pokopališču. Žara bo v mrliški vežici ob 11.30. Po pogrebu bo darovana sv. maša zadušnica ob 15.30 v župnijski cerkvi sv. Jurija.
Žalostna žena Manca s sorodniki
Kako je hiša strašno prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj otožna se mi zdi. Ni več tvojega smehljaja in ne stiska zlatih rok, ostali lepi so spomini in sledovi tvojih pridnih rok. Čeprav v grobu spiš, v naših srcih še živiš in spremljaš nas povsod, kod vodi nas življenjska pot.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljubljene žene, naše skrbne mame, tašče, babice, sestre, svakinje in tete
Dragice Pučko
IZ NOVINCEV 29. 10. 1936 t 10. 4. 2009
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, številnim prijateljem, dobrim sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, z nami sočustvovali in nam izrekali sožalja, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni prerani zadnji poti. Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem cerkvenega pevskega zbora, govornicama ge. Frančiški Danko in ge. Julijani Černezel za ganljive besede slovesa, g. Francu Hergu za opravljene molitve, zastavonošema ter pogrebnemu podjetju Jančič. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči: mož Franc, sin Danilo z družino, hčerka Vida z družino, sin Franci
z družino in brat Srečko z družino
Ljubljana • Ugodnosti pri dobavi električne energije
Za podjetnike in obrtnike elektrika
do 30 odstotkov cenejša
Družba Gen-I, ki je s svojo ugodno ponudbo pri dobavi električne energije pošteno pretresla slovenski elektro-energetski trg, je to sredo predstavila nadaljevanje projekta Poceni elektrika, ki bo odslej namenjen tudi manjšim poslovnim odjemalcem, elektriko pa ponujajo tudi do 30 odstotkov ceneje kot sicer.
Manjših poslovnih odjemalcev je v Sloveniji okoli 90 tisoč in porabijo nekaj manj kot 2,5 TWh električne energije, predstavili pa so tudi ozadje poslovnega modela, s katerim GEN-I že nekaj let vzdržuje primat najugodnejšega dobavitelja električne energije v Sloveniji in na tujih trgih. Kot je povedal dr. Robert Golob, predsednik uprave podjetja GEN-I, v tej družbi aktivno nastopajo na trgu, in ko so cene primerne, se hitro odzovejo s ponudbo. Tako uspejo tržne priložnosti prenašati neposredno v slovenska gospodinjstva, podjetja, med obrtnike in samostojne podjetnike. Večina letos prodane električne energije obrtnikom in samostojnim podjetnikom bo sicer dobavljena v letu 2010 in še kasneje, vendar je pravi trenutek, da se zaklene cena tukaj in zdaj.
»Doslej je bila praksa distributerjev, da se na nek datum proti koncu leta, določen neodvisno od dogajanja na trgu, spremenijo cene. Ta praksa ne omogoča izkoriščanje tržnih priložnosti, z našo ponudbo pa obrtnikom in samostojnim podjetnikom omogočimo, da že danes sklenejo pogodbo, ki
bo začela veljati v začetku leta 2010. S tem jim damo priložnost kupiti, ko so cene nizke. Dajemo jim možnost, da izkoristijo priložnosti na trgu električne energije,« je uvodoma poudaril predsednik uprave GEN-I dr. Robert Golob.
Zajamčena nespremenjena cena do konca leta 2010
Podjetje GEN-I manjše poslovne odjemalce sicer deli na tiste z merjenjem moči in brez njega, da bi se še bolj prilagodili njihovim potrebam. »Prednosti ponudbe GEN-I za manjše poslovne odjemalce so v ceni, ki je do 30 odstotkov nižja, in preglednosti, saj je na spletni strani GEN-I www.poceniele-ktrika.si že objavljen cenik, s katerim lahko podjetniki oziroma obrtniki, ki so priključeni na nizkonapetostno omrežje in brez merjenja moči, primerjajo svoje sedanje cene in preverijo, koliko bodo prihranili. Malim poslovnim odjemalcem ponujamo tudi možnost zajamčeno nespremenjene cene do konca leta 2010,« je dodal dr. Robert
Foto: M. Ozmec
Električne energije je v Sloveniji za sedaj dovolj, a je po mnenju strokovnjakov še vedno predraga.
Skupina GEN-I lani s 371 milijoni evrov prihodkov
Podjetje GEN-I zaposluje 53 vrhunskih strokovnjakov za področje trgovanja in prodaje električne energije in ima najbolje razvito infrastrukturo in oddelek za mednarodno trgovanje v Sloveniji, iz njega pa upravlja aktivnosti na petnajstih tujih trgih; od Nemčije, Italije, Madžarske in držav jugovzhodne Evrope do Grčije in Albanije na jugu.
V preteklem letu je podjetje GEN-I ustvarilo 320 mio evrov prihodkov iz poslovanja, skupina GEN-I pa skupno 371 mio evrov. Prihodki iz poslovanja so za dobrih 140 odstotkov večji, kot so bili leta 2007. Prodajo električne energije skupaj s finančnimi instrumenti je skupina GEN-I od leta 2007 do leta 2008 podvojila, od leta 2006 do leta 2008 pa celo potrojila.
Podjetje GEN-I ni bilo nikoli niti blizu vlogi klasičnega posrednika pri prodaji. S poslovanjem uspešno in sočasno dosega dva diametralno nasprotna cilja: po čim višji ceni odkupiti električno energijo od proizvajalcev in hkrati čim bolj konkurenčnih cenah vstopati na trg in po čim nižjih cenah prodati električno energijo končnim porabnikom. Oba na videz nezdružljiva cilja GEN-I uspešno dosega. »Podjetje GEN-I lahko s časovnimi zamiki nakupov in prodaj energije ter prenosnih zmogljivosti na eni strani in finančnih inštrumentov na drugi izkorišča poslovne priložnosti, ki nastajajo zaradi medregionalnih nihanj v cenah električne energije,« je poudaril predsednik uprave GEN-I dr. Robert Golob.
Golob.
Za tiste poslovne odjemalce, ki so priključeni na nizkonapetostno omrežje in nimajo merjenja moči, zagotavlja podjetje gEN-I cene po javno objavljenem ceniku in možnost, da kadarkoli brez odškodnine odstopijo od pogodbe, pri čemer jih zavezuje le 30-dnevni odpovedni rok; slednje pa ne velja za tiste, ki se bodo odločili za zajamčeno nespremenjeno ceno do 31. decembra 2010. Takšnih odjemalcev je v Sloveniji skoraj 81.000 in imajo povprečni letni odjem električne energije 11 MWh, v skupnem slovenskem odjemu na distribucijskem omrežju pa zavzemajo 8,8 odstotka.
»Pri poslovnih odjemalcih, ki porabijo med 11 in 165 MWh na leto, vidimo poslovno priložnost za GEN-I, ki lahko danes zagotovi do 30 % nižje cene. To pomeni na primer za frizerski salon, ki porabi na leto 6.500 kWh električne energije in plača vsak mesec okoli 70 evrov za energijo, okoli 230 evrov prihranka na leto,« je pojasnil ponudbo dr. Robert Golob in poudaril, da »obrtnike in samostojne podjetnike« z merjenjem moči GEN-I obravnava vsakega posebej in jim lahko ponudi celo več kot 30 odstotkov nižje cene. Do ponudbe in pogodbe pa imajo tudi oni dostop preko
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo v severovzhodni Sloveniji zmerno oblačno in povečini suho, pihal bo okrepljen jugozahodni veter. Drugod bo pretežno oblačno z občasnimi padavinami, ki jih bo več in bodo bolj pogoste v zahodni in južni Sloveniji. Vmes bodo tudi nevihte. Popoldne se bo ponekod delno zjasnilo. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 9, v severovzhodni Sloveniji in na Primorskem do 13, najvišje dnevne od 12 do 17, na vzhodu in ob morju okoli 20 stopinj C.
že omenjene spletne strani in brezplačne telefonske številke 080 15 58. Poslovnih odjemalcev, priključenih na nizkonapetostno omrežje z merjenjem moči, je v Sloveniji nekaj več kot 8.900, in v portfelju slovenskih porabnikov električne energije zavzemajo skoraj 14 odstotkov.
Previdno s pogodbami
»Pri ponudbi GEN-I ne gre za nič drugega kot to, da so cene električne energije padle in ustvarila se je tržna priložnost. Mi smo dovolj opremljeni in odzivni, da lahko to priložnost pripeljemo do vrat manjših poslovnih odjemalcev. Na njih pa je, da razmislijo o nakupu za prihodnja leta,« je dodal dr. Golob. »Cena nižja do 30 odstotkov« potrebuje podrobnejšo razlago, saj imajo poslovni odjemalci podpisane najrazličnejše pogodbe z dobavitelji. V podjetju GEN-I sicer večino določil, ki se uporabljajo v teh pogodbah, poznajo, vendar se ne da poznati vsake konkretne pogodbe, zato GEN-I namerava skrbno opozarjali male poslovne odjemalce, naj preberejo pogodbe in se potem odločijo za zamenjavo, ko jim bo jasno, kakšne pogodbe so podpisali. »Ni pa situacije, ki se je ne bi dalo »podjetno« rešiti in tako prihraniti pri stroških za električno energijo v prihodnosti. Za pravno osebo, ki ima npr. zdaj podpisano pogodbo za nedoločen čas, ki se lahko prekine le v primeru sprememb pogojev, ni ovire za podpis pogodbe z GEN-I za obdobje po preteku te sedanje pogodbe.
Danes so cene na trgu električne energije takšne, da se splača skleniti pogodbe, četudi bo stopila v veljavo po 1. 1. 2010 ali še kasneje,« je poudaril dr. Golob.
»Poceni
elektrika« tudi za gospodinjstva
Podjetje GEN-I, ki si je zastavilo cilj, da v naslednjih treh letih osvoji 10 odstotkov trga gospodinjskih odjemalcev, je samo v prvih treh tednih sprejelo več kot 4.200 vlog gospodinjstev za zamenjavo dobavitelja, od teh več kot 1.600 s področja Elektro Ljubljana. Prek 860 gospodinjstev je že sklenilo pogodbe o zamenjavi, tako da »pričakujemo, da bomo s 1. majem začeli dobavljati električno energijo več kot tisoč gospodinjstvom. To so tisti, ki so do danes, 8. aprila, vrnili podpisano pogodbo na GEN-I. Ti za mesec maj ne bodo plačali računa niti za električno energijo niti za ostale stroške,« je razložil dr. Golob in še povedal, da elektrodistributerji še ne poznajo odgovora na vprašanje, koliko gospodinjstev so 'izgubili', ampak poznajo ta odgovor doslej samo v GEN-I.
OM
| garažna in dvoriščna vrata
pogoni za vrata 3	zapornice
^ ključavničarska dela P manjša gradbena dela
O Dupleška cesta 10 2000 Maribor
3 02 48 OO 141
SELITVE OD A DO Z
demontaža • prevoz • montaža
041 748 832 M
ste bili POŠKODOVANI
—V-vA VPROMETN,
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PTUJ, Vodnikova 2
tebLr1zTpÄ 080 13 14
Črna kronika
Po popivanju še hud pretep
Na velikonočni četrtek so 44-letni državljan Češke, začasno prebivajoč v Mariboru, 25 in 36 letna Mariborčana, v družbi še dveh oseb preko dneva popivali na parkirišču Europarka v Mariboru. Okoli 18. ure so se sprli, 36-letnik pa je napadel češkega državljana. Kasneje so se pomirili in skupaj odšli po Meljski cesti. Okoli 23. ure je 36-letnik ponovno napadel Čeha, ki je padel, na tleh ležečega pa ga je v trebuh in glavo močno obrcal 25-letni Mariborčan, dokler ni nezavesten obležal. Poškodovani je bil z reševalnim vozilom odpeljan v UKC Maribor. Policisti so čez nekaj ur vzeli prostost obema osumljencema in ju zaradi suma storitve kaznivega dejanja hude telesne poškodbe čez dva dni privedli k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Mariboru, ki je za mlajšega moškega odredil pripor.
Ob trčenju izgubil čelado
Velikonočni četrtek je bil črn dan tudi za 43 letno voznico iz okolice Ptuja in motorista, ki sta se »srečala« na križišču v bližini Cirkovcev. Ko je voznica avtomobila pripeljala do križišča s prednostno glavno cesto, se pred križiščem ni zaustavila in upoštevala prometni znak »ustavi«, temveč je brez zaustavljanja zapeljala v križišče. V tistem trenutku je z njene leve strani pripeljal l8-le-tni voznik motornega kolesa Har-ley Davidson iz Maribora, ki je s prednjim kolesom motornega kolesa trčil v levi bok osebnega avtomobila. Po trčenju je osebni avtomobil odbilo v desno preko križišča na zelenico, kjer je ob vozišču lokalne ceste z levim bokom trčil v drog prometnega znaka in se nato preko levega boka prevrnil na streho in naprej na kolesa ter obstal na njivi. Motorno kolo je po trčenju odbilo v levo izven križišča, kjer je obstalo na desnem boku na zelenici ob vozišču glavne ceste, voznik pa je obležal telesno poškodovan ob motornem kolesu. Ker med vožnjo na glavi ni imel pripete predpisane zaščitne čelade, se mu je pri trčenju snela z glave.
Brez čelade v več avtomobilov
Četrtek pa je bil nesrečen dan še za enega motorista. Na Voja-šniški ulici v Mariboru se je namreč zgodila prometna nesreča, ko je 27-letna ženska iz Maribora z osebnim avtomobilom iz označenega parkirnega prostora na Vojašniško ulico zavijala v levo, v smeri Usnjarske ulice. V tem trenutku je iz smeri Usnjarske proti Strmi ulici pripeljal 19-letni voznik motornega kolesa Kawasaki ZR 750 iz okolice Pesnice. Voznik je močno zavrl, pri tem pa izgubil ravnotežje in z motornim kolesom padel na levi bočni del vozila, nakar je z njim drsel po vozišču, kjer je s sredino podvozja trčil v prednji desni del osebnega avtomobila. Od tam pa ga odbilo v levo, kjer je s zadnjim kolesom trčil v osebni avtomobil, ki je bil parkiran na drugi strani vozišča. Pri tem je motorno kolo in voznika obrnilo za 360 stopinj, nato pa je trčil še v drug parkiran osebni avtomobil. Voznik motornega kolesa med vožnjo ni uporabljal varnostne čelade. V nesreči je bil hudo telesno poškodovan in je bil z reševalnim vozilom odpeljan v UKC Maribor, kjer je ostal na zdravljenju.