Posamezna Številka 1 K. M 159. Poštnin!) v gotovini. V LMM v petek, dne №. wife 1920. Leto XLYDL • SLOVENEC« velja m polti m rt» atranl Jnge-, slavila U t LJubljani: ш ««le telo naprej. K 180*— m m! let» „ .. „ bo*— sa ootrt l«ta ,i • • n ■a «t аим „ ■. „ 13'— Sa!ao«*nstvo oelotetne K 240-- BS Sobotna Izdaja: ae Za oalo leto.....K 30-- n taonnitfo. . . . „ 35 — WW Uredništvo |« т Kopitarjevi altol Rekoptal b» vrafa.U); nelrunklrana ptsra aprejemajo. Čred«. telet. Stv. 50, uprava ■ . ■■ i InseraU: mu Caoalolpne petttvrst* (U mm «Iroka ta 3 шв vUota r" qf« nrOflOr) n enkrat ... и K t-N ■radnl rtzrlasl, potiaaa itd.....po K K-* rrl ve4|ea naročil« роршА Na{mn)'il oglaa 59/9 :»ha|a Teat; dan IrnaeSl p* •leieljek In dan po pruntUrr •b 5. nri ijatra). Polltlćfl H — I T I Uprava (e v Roiiltarjavl al. 8. — Radon poStae hran. ljubljanske it. SSO ia «aroÖafni» In St 349 ia oglaa«, avitr. ta ćoeke 24.797, оцг. 24.311, bow.»!: aro, 7363, IfaHüsm! izzfuafp - ohranimo m\ kri! LaSkf diufakf paž^aSi Harofi^s dtome pss Istrl. LDU Trst. 15. julija. Iz Istre prihajajo poročila o grozodejstvih, ki jih Italijani uprizarjajo na naftem prebivalstvu. Kakor v Trstu so zažgali Narodni dom tudi v Puli, Pazinu. Buzctu in v drugih krajih Istre. Jugoslovennko prcb'vahtvo ni več varno svojega življenja. МаИЈаваз&з d&jsSfcNi u Trs*« slrbno ^Tžprai^ Ifens. LDU Tr;t, 15- julija. Po najnovejših poročilih j« bil napad na Narodni dom skrbno pripravljen in naročen. Demonstranti so bili preskrbljeni s potrebnim orodjem in z .veliko množino goriva. Sestavljen je bil natančen seznam jugoslovenskih odvetnikov in tvrdk- Bencin so prinesli iz bližnje vojašnice. Narodni dom je gorel od pol 7. zvečer do opoldne drugega dne. Ognjegasci so se omejili le na to. da so ščitili sosedna poslopja. Niti najmanjšega poizkusa niso naredili, da udušijo ogenj v Narodnem domu. Jugofloveni so zelo vznemirjeni in preplašeni. Povsod zapuščajo svoja domovja ter prihajajo v Jugoslavijo. V Trstu so se ropanja po zasebnih stanovanjih udeležili tudi vojaki — Italijani grozijo, da bodo evoje uničujoče delo razširili tudi na tržaško okolico. r? t, v fl Рдазг^е Hališsm®*! Reki. LDU Bakar. 15. julija. Kakor v Splitu in v Trstu so Italijani zdivjali tudi nu Rek:. Njihovo divjanje ni bilo nič manjše, kakor ono v drugih zasedenih krajih naše domovine- Vsled tega postaja položaj našega naroda vsak dan bolj kritičen. Zjutraj sc ne ve, kaj se bo zgodilo popoldne. Italijani na Reki so začeli pogrome v torek popoldne. Prijeli so 3 naše ljudi, in sicer samo radi tega, ker so ti na ulici med seboj govorili hrvatski. Na kvesturi, kamor so jih odpeljali, so jih bičali, klofutah in jim rekli, da je to nagrada za Split. Eden izmed ardilov B enega od naših ljudi napadel z bodalom, a se napadeni v zadnjem trenotku ni obranil z roko- bi ga bil ardit zabodel. D' Annunzieva vojna drhal se je ves dan pripravljala, da napade Sušak- V zadnjem trenotku je na povelje D' Aor.unzia samega opustila to namero. Mediiem so redne italijanske čele na Sušaku zabarikadirale most in izdale povelje, da ne sme nihče po dvajsetih biti na Sušaku na ulici. Vsa italijanska vojska je bila ves den alarmirana. Imeli so strojne puške in zasedli obal vzdolž Rječinc do kopališču- Čeprav je izgledalo, da so vse to narccfili, da ščitijo su-saško prebivalstvo, so poi ulicah v večjih gručah demonstrirali proti domačemu prebivalstvu. Upili so, da so sc pripravljali. Ja se zedinijo z D' Annunzievimi arditi z Reke in da odidejo skupno z njimi zasesti Bakar. Kakor se je naknadno doznalo, se je vse to pripravljalo po ntlogu z najvišjega mesta v Rimu. — Včeraj je prišlo na Reki do nečuvenih italijanskih demonstracij in razbojstev. Italijani, podpirani po arditih, so napadli in plenili vse naše trgovine- Prizanesli niso niti našim denarnim zavodom- Tako ? o najprej napadli trgovino čevljev Blažit, ki so jo popolnoma opuslošili in blago do zadnjega kosa odnesli. Popolnoma uničena in izropana. jc tudi trgovina Komljenac i drug Posebcno barbarski sta uničeni knjigarni Sikič ia Trbojcvič, kjer so demonstranti razbili i? zažgali vse police, knjige in ostalo pohfötvo pa pometali v morje. Medlem jn skupina ardilov, med katerimi je bilo tudi mnqßo reških Italija-našev, navalila na prostom podružnice Prve hrvatske štcdionice in Zadružne banke, kjer so lazoiii izložbena okna in jih oropali- Zelo je trpela Poljedcflska banka. Opü-stošeni so tudi uradni prostori paroplovnc družbe »1'ngato Croala«. Tolpe so popolnoma podivjale; prizanesle niso niti lekarnam, katerih lastniki so Jugoslovani. Zelo jc trpela lekarna Babič. Btuaakova lekarna pa je tako opustošena. da jc ni več spoznati. — Demonstranti so irtčcli preganjali naše ljudi- V zadnjih dveh dneh jc blo aretiranih zelo mnogo Jugosflovanov. med njimi župnik dr. Rački, in si:rr ^a'o. ker jc ra Petrov dan v molitvi za kralja Petra rekel: Čuvaj ga Bog pred sovražniki. Karab-r. * jerji jo te besede razlaga.K tako, da je dr-hovnik pri tem mislil na Italijane- Včeraj se je govorilo po mestu, da so te žrtve od* škodnina za Split. Med Jugosloveni na Peki vlada velika razburjenost. Nihče ce ne upa več na ulico- Doslej pa še nihče ni iz-kušal preprečiti vandalsko divjanje D' An-nunzicvih arditov- Itelffansfjc hnistürile. LDU Trst. 14. julija. Dan pred barbarskimi grozodejstvi proti tukajšnjim Jugo-slovenom jc Faacio Triestino di Combat-'.imen'.o (Tržaška zveza bojevnikov) objavil na meščanstvo hujskajoč manifest, v katerem trdi najprej, da so Italijani, navdahnjeni od plemenitega čustva humanitete pustili po vojni narodom, s katerimi so bili prej v sporu najširšo svobodo misli, vere, jezika, kulture, združevanja in tiska. Dogodki v Trstu, Valoni, Bariju, Ankoni in v Prvačini, nadaljuje manifest, pa so dokazali, da sovražniki Italijanov razvijajo oslro propagando, ki naj bi ovirala, da začnejo Italijani z marljivim delom obnove- Nekaj dni sem, trdi manifest, je postal Trst ognjišče najsrboritejše razkrojevalne propagande: po ulicah, po trgih, v uradih, po hišah, v javnih lokalih, se zaničujejo Italijani in se snujejo zarote proti Italiji. V Trst prihajajo sumljive skupine propegandistov, dobro opremljenih z denarjem in tiskovinami in založenih z zlatom iz velikih centrov Belgrada, Ljubljane in Zagreba. Manifest zaključuje: Proti temu nevarnemu početju nastopamo mi kot inicijatorji velike kampanje čiščenja (epuracije) in nevtraliza-cije. Zakladniki svetega idealizma naših mučcnlkov in junakov se ne bomo ustraši!' nikake ovire, ne oseb, ne stvari in smo odločeni porabiti vsakršnje sredstvo, tudi najbolj nasilno, da bo le domovina rešena. Meščani! Odprite oči. nastavite ušesa in clcnuncirajte brez obzira. Prijavite na.m vse one, ki žalijo ime Italije in vst one. ki kujejo zarote proli Italiji! Mi jih bomo žigosali. kakor zaslužijo. ШшШх ш "mate u Trsta. Maribor, !5. ji'lija. Danes ob 8. zvečer sc jc zbralo na Clavncm trgu v Mariboru na poziv Jugoslovanske Matice okoli 10 da 12 tiseč Slovencev iz Maribora in okolice, da protestirajo proti neeuvenim na-f litvom Italijanov napram Slovencem v Tntu in Primorju. Pred magistratom so r.a cdru pred Marijinim kipom zapeli pevci Glasbene Matice< pesem Budi, buči inorje adrijansko«, nakar je dr. Rorina govoril v imenu mariborskih Slovencev ter zaklical ra koncu svojega govora: Slava našim mučenikom v Trstu!« Nato je govoril dr. Medved v imenu obmejnih Slovencev za naše trpine v Primorju, v imenu Jugoslovanskih železničarjev Skerjanc, v imeni' uradništva pa državni pravduik Sor-zini. Zatem jc z balkona mestne hiše po- zdravil navzočo množico mestni vladni komisar dr. Leskovar, kt jc izjavil, da bc sporočil osrednji vladi želje in zahteve mariborskih in obmejnih Slovencev ter je za-klical ob koncu, da Slovenci raje umremo, kakor da bi živeli brez časti. Po viharnem odobravanju je pevski zbor zapel »Lepo našo domovino«. Koroški Slovenec dr. Müller je za tem prečital nastopno resolucijo: »Prebivalstvo Maribora, zbrano na protestnem zborovanju dne 15. julija, se zgraža nad prelitjem krvi svojih bratov ob Adriji, nad barbarskim uničevanjem njihovega imetja, nad bestialnim nastopom italijanske soldateske in nahujskane drhali v Trstu in Primorju. Izražamo svoje ogorčenje nad tem, da oficijelni italijanski krogi niso pravočasno preprečili divjanje proti ilomorodnemu jugoslovanskemu življu v Trstu in Primorju, temveč privolili v to, da so mogli celo vojaki in častniki nemoteno požigati, pleniti in pobijati. Najodloč-nejše protestira proti temu, da so ententne velesile dovolile Italiji zasesti jugoslovanske dežele, oni Italiji, ki pri vsem svojem nastopu kaže nebrzdano sovraštvo proti jugoslovanskemu prebivalstvu teh pokrajin. Zahtevamo, da se Italiji vzame mandat okupacije in da druge ententne čete zasedejo Primorje, končno, da se da narodu pravica, naj s plebiscitom izrazi voljo o državni pripadnosti. Vla.da naj bo prepričana, da vsi kakor en mož stojimo na tem, da dosežemo zaščito našega naroda v zasedenem ozemlju, in da smo pripravljeni na vse žrtve, ki jih bo država zahtevala od nas.« Resolucija je bila sprejeta med viharnih do'gotrajnim odobravanjem. Nat« je v imenu narodnega ženstva govorila ga. Švarc in je pevski zbor zapel himno - Bože pravde«. Zborovalci so se zatem razvili v sprevod, ki se ga je udeležilo nad 10.000 ljudi, in ki je korakal z Glavnega trga po Gosposki ulici, Slovenski, Aleksandrovi, Maistrovi ulici pred mestno poveljstvo, kjer je polkovnik Bogičevič, poveljnik podčastniške šole imel navdušen govor na navzočo ljudsko množico. Po njegovem govoru je imel še sklepno besedo g. Novak, nakar se je sprevod razvrstil zopet po Aleksandrovi, Gosposki ulici na Glavni trg. V sprevodu so neprestano peli narodne pesmi, orlovsko in sokolsko koračnico. Manifestanti so se na Glavnem trgu razšli. Vsa prireditev se je vršila slrogo v redu. Prišlo ni do nobene;; incidenta. Tudi mariborski zmerni Nemci se zgražajo nad italijanskim barbarstvom. Maribor, skrajno severno mesto naže države, je z današnjo manifestacijo dokazal, da ima za naše še neodrcšer.c brale ista čutila kakor vsa ostala Slovenija in cela Jugoslavija. LISTEK, Jezersko. Tise dr. Rudolf pl- Andrejka-(Dalje.) Dolgo časa so bili drvarji' pastirji in lovci edini obiskovalci gora. Ti so hodili v gore in na gore vsak po svojih opravkih-Zlasti visoke gore so imele mir. nemoteno so se pasle po njih črede divjih koz. edi-nole drzni lovci so pohajali po nevarnih lovskih stezah v puste skalnate puščave na lov. Vsi drugi pa, ki niso ničesar imeli opraviti v gorah, so ostali raje doma držeč se starega izreka: Gora ni nora. tist' je nor. kter' gre gor- Prvi je začel lazili iz nelovskih namenov po visokih jezerskih gorah graški vse-učiliSčni profesor dr. Johannis F r i s c h-auf. Spoznal je lepoto gora in tudi užitek, ki ga ima človek, če se je povzpel na visoko goro- Na njegovih turah na Grintovec ga je spremljal lovec in pas'ir domačin Jer-nik. Tudi jezerski župnik Urankar se je v tistih časih zanimal za visoke gore in je splezal na Grintovec- O Jerniku se še zdaj pripovedujejo zanimive historije. Znal jc »coprati«. Nekoč gre na lov, »zacopra« in hudič mu prižene lepega gamsa. Jernik gamsa vslreli in ga nese V oastirsko kočo v Povšnarjcvi Pla- nini. Kar pride hudič, ohlceen kot lovec, s kratkimi hlačami in zelenimi nogavicami, pogleda gamsa, pogleda Jcrnika in zopet izgine. Jcrnika obide groza, zadene gamsa na hrbet in jo urnih krač pobriše v dolino. Drugič gre neki lovec na lov na petelina- Vstreli, petelin pade z drevesa- lovec išče in išče, a petelina ni nikjer. Pa kmalu jo »pogrunta«: Jernik mi je -zacopral«! Čez nekaj dni najde ostanka petelina pod drevesom- Mi pa si «o »coprnijo« lahko razlagamo tudi tako, da jc bil petelin zastreljen. in se je po padcu z drevesa skril v goščavi, kjer je poginil. Toda nekoč je temu prvemu jezerskemu gorskemu vodniku trda predla. Hudič svojemu varovancu ni bil vedno tako uslužen in milostljiv, kakor tedaj, ko mu je prignal gamsa. Gre nekoč Jernik — menda s Spodnjim Vernikom — po cesti. Kar se ga loti hudič in ga začne metali ob kupe kamenja poleg ceste. V vsak kup ga vrže. Jernik se komaj sproti pobira, prosi hudiča, naj ga vendar žc pusti pri miru. pa peklenski duh danes ne pozna usmiljenja. Jetnikov spremljevalec vidi čudni prizor, hudiča pa ne vidi- Sclc ko pridela v bližino hiš. peklenšček izgine- — Tega moža si je izbral Frischauf za svojega vodnika. Sčasoma je začelo prihajati vedno več le'ovišćarjev na Jezersko, večinoma Nemcev. Začeli so delati gorske steze, povsod so nabili kažioote г nemškimi narisi. Tudi ] so sc žc pripravljali ,da bi postavili pod Grintovccm planinsko kočo. Začeli pa so prihajali na Jezersko tudi Čehi, prva med njimi dr- Chodounsky in dr-Prahensky. In tudi Čehi so heteli postaviti pod Grintovcem kočo. Občina jim jc prodala nekaj sveta na Spod. Ravneh, Čehi so postavili v višini 1600 in 2 uri na Jezerskim lep planinski dom in Nemci so se začeli umikati z Jezerskega- Po vseh gorah so jeli Čehi gradili gorska pola in čim več je prihajalo Čehov in čim bolj so se le-ti us