n:«,** . solovlal. y ^ LfitO F3C-5 St. “fiH. V US. ETSš3|a 'OfSSs. kolikor me« — toliko pravica! DELAVEC Glasilo Strokovne komisije za Slovenijo. (Pokraj. odbor GDSJ.) Izhaja vsako drugo soboto. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 6/IL Stane posamezna št. 50 p, mesečno 1 Din, celoletno 12 Din. — Za člane izvod po 40. p. Oglasi: prostor 1X55 mm 1 Din. Dopisi morajo biti frankirani in podpisani, ter opremljeni s štamp. dotične organizacije. Rokopisi se ne vračajo. — Reklamacije so poštnine proste. K kongresu amsterdamske internacionale. Svetovna vojna je s svojo brutalno silo vrgla svet iz svojih starih tečajev. iVse dobrine, ki si jih je človeštvo v mirni dobi s pridnim delom ustvarilo so bile v štiriletnem klanju porušene. Človeštvo stoji praznih rok nad ruševinami in išče novih potov za ponovno uposta-vitev ljudskega blagostanja. Zgodovina ne pomni tako silne katastrofe. kakršno svet ravnokar preživlja. Uničeno gospodarstvo, sovraštvo med narodi in porušena morala, groze uničiti še kar je preostalo. Kapitalizem, ki je glavni krivec te zmešnjave išče sredstev s katerimi bi napravil zopet red in mir, a vse njegovo prizadevanje povzroča še večjo zmešnjavo, grozi zapaliti še eno svetovno vojno katere posledice bo, uničenje vse civilizacije in ki bo svet porinila nazaj v srednjeveške razmere. Kapitalizem se poslužuje starih sredstev, da utrdi svojo oblast. S kruto militaristično silo hoče vzdrževati obubožane narode v svojih pesteh. Po osemletnemu brezprimernemu trpljenju morajo uničeni evropski narodi vzdrževati za t milijon več vojaštva kot ga je bilo 1. 1914. To dejstvo je jasen dokaz, da kapitalizem ni več v stanu zalečiti rane, ki jih je sam prizadejal. Delavno ljudstvo zmagovitih in premaganih držav je bilo v vojni krvava žrtev. dočim so kapitalisti v zmagovitih kakor premaganih državah le profitirali. Preko 10 milijonov je samo v Evropi delavcev, ki so brezposelni, ki ne vedo od česa bodo jutri živeli. Tudi to dejstvo je jasen dokaz, da tako ne more iti več dolgo naprej, da bo treba novih sredstev, .novih topov in novih ljudi, ki bodo obnovili svet in zacelili krvaveče rane človeštva. Kapitalisti vsega sveta prav dobro čutijo, da se jim majejo tla pod nogami. Tudi oni iščejo izhoda iz zagate. Sklicali so v Genovo (Italia) konferenco kjer so zastopane vse važnejše kapitalistične države. Nemčija. Rusija in druge premagane države tvorijo na ti konferenci blok, ki se zaveda, da bo treba radikalnih sprememb na svetu če hočemo da pride zopet do miru in blagostanja. Vendar imajo izrazito kapitalistične države na konferenci premoč, katere se tudi z vso vehemenco poslužujejo. Konferenca v Genovi ne bo prinesla ljudstvu nobenih olajšav, povzročila bo kvečjemu nove zmešnjave, ki bodo povzročile nove rane in nova gorja. V takih razmerah so se v Rimu se-šli zastopniki mednarodnega proletar-stva, ki bodo morali najti zdravil s katerimi naj se človeštvo ozdravi. Težka je ta naloga, ki jo je proletariat sprejel na svoje rame ali je pa tudi edina rešitev iz anarhije v kateri živimo. Poročila, ki smo jih iz Rima dosedaj sprejeli nam dokazujejo, da se naši zastopniki zavedajo teh težkoč, vendar iz vseh poročil posnemamo, da se kongres ni obatavljal. temveč je krepko na delu, ki bo prineslo prerojenje sveta. Slovenski proletarci porabljamo to svečano priliko, da ponovno zagotovimo, da hočemo ostati zvesti vojaki, te največje armade na svetu. Naj živi 24 milijonska armada naše strokovne internacijonale! Ponosni smo, da bomo smeli kot enakopraven del te armade, bojevati se za bolji, večji in pravičnejši svet! Socialno-politična zakonodaja. (Nadaljevanje.) Nova. za naše prilike popolnoma nova določila pa vsebuje zakon o varstvu .delavcev glede delavskih zaupnikov. — ■Ne smemo pozabiti na eno: Narodna vlada zn Slovenijo v Ljubljani je Izdala svoj čas naredbo o delavskih zaupnikih. Na-'redba na ni štela niti 10 vrstfic in še v teh vrsticah sta vsebovali dve obljubo, da bo ^podrobnejše« š.e uredila izvršilna nared-ba. — Te izvršilne naredbe ni bilo. narodna vlada pač — mi držala svoje obvezne obliube. Zato ni dosegala inštitucija delavskih 'Zaupnikov tistih uspehov, ki bi jih morala. Inštitucijo delavskih zaupnikov so zamorili velikokrat tudi_ malenkostni, iz nerazumevanja izvirajoči in nastajajoči lokalni spori. Kdor ie zasledoval delavsko gibanje, kdor je globlje razmišljal o vzrokih teh sporov_in o vzrokih nerazumevanja delavskega zaupniškega sistema, je moral priti do zaključka: uspehov ni bilo, ker se delavci v obratu niso zavedali, da so i oni sami odgovorni, vsaj pa soodgovorni za delo. ki ga vrše delavski zaupniki v obratu. Nad delom zaupnikov so vrši N dostikrat neupravičeno kritiko in nagli so bili v obsojanju in klevetanju. Direktiv, smernic pa so si morali iskati delavski zaupniki sami. in, neredko se ic označil zaupuik za izobčenca, češ. vsak me na- pada. nihče mi ne svetuje in nihče ne sodeluje. Zagrešeni koraki delavskih zaupnikov pa so šli na rovaš nezanimanja ostalega delavstva in na rovaš tega, da so ostali delavski zaupniki mnogokrat osamljeni, brez pomoči in svetovalcev. Ce si pa vprašal, kdo je zaupnik, si često dobil odgovor: ne vem. Razumljivi so ti pojavi. Razumljivi predvsem, ker ni nihče mogel utemeljiti in opredeliti delokroga delavskih zaupnikov, uvedenih na podlagi naredbe narodne vlade za Slovenijo. — Podjetniki so inštitucijo delavskih zaupnikov zavestno in sistematično sabotirali. Delavske zaupnike so degradirali na nekake strelovode podjetnikove nevolje in na priče raznih mezdnih gibanj. Kjer pa naj bi gradili delavski zaupniki pot do socialističnega družabnega reda. tam so podjetniki zaprli pot in za napis postavili lakonično naredbo' o delavskih zaupnikih. Pomanjkljivosti naredbe o delavskih zaupnikih ie občutilo torej delavstvo v dveh ozirih: 1. Ker ni bil organičen niti določen njihov delokrog, zato n*i prinašal zaupnik delavstvu pričakovanih, uprav.-čeno zahtevanih sadov in uspehov in 2. ker ni bilo dano jamstvo, da reprezenti-rajo zaupniki v resnici voljo zaposlenega delavstva, niso imeli v ostalem delavstva nujno potrebne zaslombe in opore. Zakon o varstvu delaycev zadošča vsaj prilično obema gornjima kardinalnima zahtevama. Predvsem fiksira zakon o varstvu delavcev podietja, v katerih sunejo delavci voliti svoie zaupnike. Zakon pravi: V vseh obrtnih, industrijskih, trgovskih, prometnih, rudarskih »in njim sorodnih podjetjih, ki zaposlujejo pomožno osobje, brez ozira na to, kdo ie lastnik teh podjetij (privatne osebe, javne korporacije) ima delavstvo pravico, de izvoli svoie zaupnike. Gori smo že omenili, da se jc podjetnikom mnogokrat posrečilo, sabotirati, onemogočiti uspešno delovanje delavskih zaupnikov. Ker zakon sedaj točno in jasno našteje vse naloge, pravice, ki jih ima delavski zaupnik, ne bo mogel podjetnik nič več vztrajati na svojem kaj običajnem stališču: to delavskih zaupnikov aič ne briga. Nasprotno: odslej bodo delavski zaupniki smeli iti morali imeti skrb za kulturne, gospodarske in socialne interese delavstva, zaposlenega v obratu. Delavski zaupniki bodo morali sodelovati pri sklepanju kolektivnih pogodb, oni bodo morali paziti na obojestransko točno izpolnjevanje kolektivnih in individualnih dogovorov. Prav tako bodo morali sodelovati pri določevanju akordnih' posfevk. nc«re3ovall v sporih' in pravico imajo, zahtevati vsak čas posredovanje državnih oblastev v nastalih sporih. V prvem članku je bilo govora’ o higienskih pogojih dela v obratu. Kaj li more obrtni nadzornik. k*i preide v pol ure ves obrat, ugotoviti, so li izvedene v obratu vse zaščitne mere. in se izpolnjujejo vsi odnosni zakoniti predpisi. Delavski zaupniki, ki žive leta in leta v isti tovarni, ki vedo, koliko veljajo varnostne mere, kako upošteva podjetnik zakonite predpise in zakonita določila. Na vse to mora paziti delavski zaupnik. Prt tem delu ga podjetnik ne sme ovirati, ker mu to brani zakon o varstvu delavcev. Dasi z gorniim še niso ‘izčrpane vse naloge in ne še izčrpan delokrog delavskih zaupnikov, je vendar eno gotovo: z izvedenim zaupniškim sistemom jc upo-stavljena enotna fronta delavstva v posamezni tovarni. Delavski zaupniki bodo zastopali celokupno ostalo delavstvo v tovarni napram podjetju. Vse delavstvo, na najsi pripada vsak svoji stranki, vsak svoji internacionali. V delavskih zaupnikih se dokumentira vsaj gospodarska delavska enotnost v posameznem obratu. (Dalje prih.) »Glavni delavski savez Jugoslavi-je« (G. D. S J.) zastopa 'sodrug Vilim Bukšek iz Zagreba. Poleg navedenih delegatov prisostvujejo kongresu zastopniki 25 tajništev posameznih mednarodnih profesionalnih zvez. (Zveza kovinarjev, rudarjev, železničarjev, lesnih delavcev itd.). Mednarodno zvezo ženskih delavk zastopa Sodražica Dr. Marija Phillips. Mednarodni delavski btro v Genfu le na kongresu; is.totako zastopan. Glavne točke katere ima kongres rešiti so: Borba proti mednarodni reakciji kapitalizma, boj proti militarizmu in novim vojnam, odpravo brezposelnosti in socializacija industrije Kongres je no številu zastopanih članov največia prireditev, ki se je kdaj na svetu vršila. Za sabo bo zapustil sledove, ki bodo zelo boglobili mednarodno zavest strokovno organiziranega delavstva. S tem se bo strokovna internacionala, ki predstavlja že danes velesilo na svetu, tako utrdila, da ii ne bo primanjkovalo moči za ztfiago nad.mednarodnim kapitalizmom. * Genovska konferenca še zboruje, vendar čim dalje zboruje tem večja je zmešnjava. Sklicana ie bila z namenom urediti medsebojno gospodarstvo držav, To je pa za kapitalistične države vprašanje. ki je podobno problemu — sit volk j n koza cela. Glavna nasprotnika na konferenci sta si Nemčija in Francija. Francija bi rada iztisnila iz Nemčije čim večjo vojno odškodnino, dočim se Nemčija tel z vsemi silami upira. Ker jc pa Nemčija gospodarsko zelo oslabljena, poziva v ospredje Rusijo, s katero je sklenila gospodarsko pogodbo Francija čuti ost to pogodbe, zato je mobilizirala vso svoio okolico, osobito zastopnike Male antante, v kateri ie tudi Jugoslavija, da v zboru kažejo svoje nezadovoljstvo. Anglija je prevzela svojo staro vlo-1 go ter pridno posreduje. To posredovanje ie na las podobno pregovoru: »Kjer se prepirata dva,, tretji dobiček ima.« O razoroževanju na konferenci m govora. Ko je zastopnik Rusije to vprašanje sprožil, je bila takoj vsa konferenca v nevarnosti, da se razide. Pa vendar brez razoroženja gospodarstvo ne bo ozdravilo, ker le ravno militarizem glavni vzrok gospodarske propasti. Zlasti Francija se razoroženju silno upira, to pa zato. ker se boji, da ii potem ne bo mogoče izsiliti vojne odškodnine iz »premagane« Nemčije. Anglija gleda na vojno odškodnino t drugačnimi očmi, Zaveda se, da Nemčija v zlatu ne more plačati, ker ?a nima. zato bo morala pospešiti izdelavo svojih industrijskih izdelkov. Tega se pa Anglija boii. ker če ii Nemčija vzame trg, zginejo njeni profiti in naraščala bo brezposelnost, ki že itak grozi temeljem te največ-ie države na svetu. Tl razni naizori položaj vedno po-ostraiejo in dokazujejo, da kapitalistični red razpada. Letošnji prvi maj je praznoval sve< tovni proletariat čim najslovesneje. V Berlinu je prisostvovalo proslavi ofeah 200 tisoč proletarcev vseh treh socialističnih strank. Ogromni množici je pojasnilo pomen praznovanja 24 govornikov, ki so govorili na raznih mestih zbirališča. Vsi so se v svojih govorih zavzemali za enotno fronto proletariata. Stavka v Celju. Stavka v Celju je prešla v odločilni Stadij. Stavkujoči se zavedajo kake silne važnosti ie stavka, zato so razvili med stavkokazi snlno agitacijo. Po naročilu strokovnega odbora je izdal sodrug Fr. Svetek letak na stavkokaze, ki ie imel tak »oliv. da so v ponedeljek, 8. t. m. vsi stavkokazi zapustili delo ter se pridružili stavkujočim. Radi zanimivosti priobčujemo letak v celoti. Glasi se: Vam. k! se bojujete proti sebi! Vaši tovariši in tovarišice se nahajajo v težkem boju. Kal zahtevate In za koga se bojujete? Znano vam je, da je bila večina delavstva v tovarni s plačami nezadovoljna. Draginja je vedno naraščala, tako. da je od zadnjega poviška plač, pa do meseca marca dosegla 43 odstotkov.. Ono blago, ki te je stalo prej 100 kron, velja sedaj 143 kron. Toraj za 43 kron več kot Dre:i- . , . ■, Seveda, če se je življenje podražilo, mora delavec tudi gledati na to. da dobi več dohodkov, ker se sicer ne more preživljati. .To ie bil glavni vzrok, zakaj so postali tvoji tovariši nezadovoljni s plačo, ter zahtevali od svojega društva, da v njihovem imenu predloži g. Westen-u zahtevo po povišanju plač, in sicer za 50 odstotkov. Tudi gosp. Westen je priznal, da so plače mnogo prenizke, ali udal se je pritisku svoje organizacije, ki se ‘imeneuje »Zveza industrljcev«, katera namerava razbiti delavske organizacije za to. da bo moral vsak delavec, če bo hotel povišanje plače, posamezno hoditi k svojemu gospodarju prositi za zvišanje. Njegov uspeh bi bil malenkosten, kajti tudi če bi mu zagrozil, da si poišče druge službe, se on tega ne bo ustrašil, kajti za enega človeka dobi kmalu nadomestilo. Vidiš to hoče »Zveza Industrljcev«! Zato ie naročila vsem svojim člancun-podietnikam, da naj se z zaupniki, ki prihajajo v imenu vsega delavstva, ne pogajajo. temveč naj gledajo, da se jih znebijo — da jih vržejo iz službe. Priznavamo radi, da gospod Westen pri stavki mi toliko zakrivil, ali storil je pa tud' on napako, ker je boli poslušal Pregled. V Ljubljani. 11. maja 1922. V prostorih rimskega gledališča »Argentina« ie bil 20. aprila t. L otvorjen kongres naše strokovne internacionale. Kongres ie posetilo 94 delegatov iz sledečih držav: Nemčije. Angleške. Fran- Zvezo industrijcev kakor pa svoje pridne delavce, katerim se ima zahvaliti za vse svoje bogastvo. Vprašanje je. kaj boš odgovoril sedaj ti, na vprašanje?; Ali so krivi tvoji tovariši ali ie kriva »Zveza industrijcev«. Ali misliš, da imajo tvoji tovariši, ki stavkajo — prav ali ne? Ce misliš, da imajo delavci prav, potem prijatelj ie zadnji čas. da Hm pomagaš.. Pravica mora zmagati — če zmaga krivica. bo tudi za tebe slabo. Pomisliti moraš, da s tem. da ti delaš. med tem ko tovariši stavkajo, da ti to stavko zavlačuješ in povzročaš nepotrebne žrtve svojim tovarišem, ki se ne bojujejo le zase, temveč tudi za tebe. Še ie čas. da se tega velikega greha rešiš. Pridi v petek, dne 5. maia ob 4. uri popoldne v prostore gostilne pri »Divjem možu« (Spodnja Hudinja), kjer se bomo pogovorili o stvari. Bati se.ti ni treba ničesar, kajti na ta sestanek stavkujoči tovariši nc bodo prišli. Ce prideš na sestanek, kjer se bomo posvetovali kako nai to stavko čimpreje končamo, boš storil nrav. Pozabljen bo tvoj greh. kajti delavci bodo videli, da s! bil le zapeljan. Če te na ne bo. bodo vedeli, da si izdajalec njihovih in svojih koristi. Premisli kaj storiš, kajti izdajalcem pljujejo vsi pošteni ljudje v obraz. Pridi, še ie čas!! V nedeljo bo že prepozno, kajti ta dan se bo vršil velik, shod, kjer bodo delavci zvedeli kdo je tisti, ki pije njihovo kri. Imena vseh stavkokazov bomo priobčili v vsem časopisju tako, da jih bo cel svet spoznal in obračunal z njimi. — Premisli si dobro, predno se odločiš! (Sledi podpis). S tem, da so se pridružili še stavkokazi, bo treba te tudi podpirati. Kovinarska organizacija bo imela še večje izdatke kod do sedaj. Opominjamo vse sodruge, da pridno zbirajo stavkino podporo, da bo zmaga čim popolnejša. Sodrugi in sodružice, storite svojo dolžnost! ciic. Italije. Belgije. Nemške Avstrije, Danske. Španije, Ogrske. Čchoslovaške, Letske, Luksemburške. Holandske, Poljske. Švedske, Norveške. Švice. Bolgarije in Jugoslavije. Omenjeni delegati zastopajo preko 22 milijonov strokovno organiziranih delavcev. V Rusiji se Je udeležilo praznovanja tudi vojaštvo, ki je difiliralo svojemu glavnemu komandantu Trockemu. V svojem govoru je Trocky ©ovdarjal, da je svetovni položaj tak, ki sili svetovno delav-f stvo k združitvi v enotno fronto. Cim naj-slovesnejse so praznovali praznik tudi v £eho§lpvaški, Nem. Avstriji, Italiji itd. V Franciji in Bolgariji je prt proslavi prišlo do velikih bojev med delavci in policijo. * Stavka kovinarjev v Celju traja da' Jie. Policija postaja zadnje čase orecel nestrpna. Aretirala ie dva reditelja, ker sta vprašala nekega stavkokaza zakaj vre delati. Ker jim je ta odgovoril nekatere surovosti so se med seboj stepli. Policija je hitro posegla vmes., ter .aretirala oba stavkarja radi kršitve zakona o »varstvu države«. Stavkujoči so zadnje čase razširjali med stavkokaze veliko propagando za stavko. Izdali so nanje letak v katerem so jim podrobno razložili kako kvarno je njihovo postopanje tudi zanje. Letak je. imel tak vpliv, da so v pon-delek 8. t. m. vsi stavkokazi zapustili delo, ter se Pridružili stavkuiočim. Sprejeti •so bjli z velikanskim navdušenjem — njihov greh jim ie odpuščen. Jugoslovansko delavstvo je praznovalo svoj praznik Dela pod najtežjimi razmerami a čim slovesnejše. Dočim so bile v južnih pokrajinah prepovedane vse manifestacije so se v Sloveniji z naivečjo svečanostjo vršile. Letošnji 1. maj ni bil nič slabše .praznovati kakor oni 1. 1919. Odlikoval se je zlasti s svojo treznostjo in disciplino* Izjemoje tvorila le Ljubljana, kjer so nekateri elementi tudi ta dan 'izrabili za to, da še boli poostrilo bratomorni boj. Hicer se je pa vršilo praznovanje v znamenju enotne fronte proletariata. V Strokovni komisiji združene strokovne organizacije so ta dan pokazale, da je disciplina in red temelj organizatorič-nega dela. Vsa poročila pravijo, da so naši zaupniki prav povsod nastopili po navodilih Strokovne komisije in da niso niti v enem kraju bdi vzrok kakega nespo-razumljenja. Delalo se ni skoro v nobenem podjetju. kjer imajo naše. organizacije svoje člane. Konferenca jugoslovanskih katoliških škofov, kt se je vršila pretekli teden v Zagrebu je izdelala spomenico, katero so izročili kralju, ministrskemu predsedniku in ministrstvu za vere. V spomenici protestiralo proti temu da morajo duhovniki v službo k vojakom, ■ne glede na to. da služijo v armadi duhovniki vseh drugih ver. O boju proti militarizmu seveda ni govora. Gospoda se strinja s tem, da morajo vsi drugi državljani k vojakom le oni bi hoteli izjemo. Hotelii bi le blagoslavljati orožje s katerim bi si proletariat med seboi rezal vratove. Naša želja bi bila obratno. K vojakom naj bi šli v prvi vrsti kapitalisti m njihovi hlapci, mi jih bomo radi blagoslavljali kadar bodo odkorakali v boj: »za vero, dom, cesarja,« Škofje protestirajo proti temu, da bi krščanski nauk ne podučevali več kateheti temveč učitelji. Duhovniki so spremenili •^ero v politiko, za to je popolnoma oralno. da se politika ne vlači v šole. Mi se z šolsko reformo ne strinjamo. ,ljcr ni modema, ker ne odgovarja duhu novega casa, glede verouka pa mislimo, da spada v cerkev, ne v šole, ki so poklicane učiti naukov, ki jih potrebujemo za ta svet Glede agrarne reforme Pa mislijo škofje, da se na cerkvenih posestvih ne sme izvesti. Po prevratu so naši katoličani oblekli obleko socialne pravičnosti, ter povedali, da bodo razdelili vsa cerkvena posestva med revne kmete. Sedaj pa mislijo, da je že prišel čas, da povedo, da je bil to le pesek v oči. Če primerjamo z njimi Kristusa, Id ni imel kam položiti svoje glave, še le vidimo kako lepo trgovino z njegovimi nauki ta gospoda dela. Vlada naše »srečne« Jugoslavije je na najboljšem oohi da odpravi ministrstvo za soc. politiko. Ta institucija bi imela nalogo uradno dognati kako delavstvo živi itd. Kapitalisti pa nočejo niti tega, zato delajo s polno paro. da io odpravijo. Delavstvo bo moralo o tem vprašanju razmišljati. -ter spregovoriti odločno besedo. Socialna politika. Po petih mesecih je treba šele — Interpelacije! Naša vlada prav prav rada povdar-ja, da je demokratična. Kadar ji delavski zastopniki očitajo, da dela proti koristim delavnega ljudstva takrat ima vedno pripravljen od« govor, da ic izvoljena od večine naroda. Demokracija je lepa stvar vendar v postopanju naše vlade ne najdemo niti pičice demokratizma. Gospodje so šli v volitve z polnimi ustmi obljub. Dobili so v resnici večino, ali to na lepe obljube, ki so jih dajali. Poslanci, ki se sedaj boje zgubiti to večino morajo sem in tja glasovati tudi za kale zakon, ki ni izključno buržuaziji v prid. Vlada pa, ki je tem poslanca odgovorna pa zna preprečiti, da tudi te malenkosti ne pridejo v življenje. Zgodilo se je, da sta zakona o zaščiti delavstva in zavarovanju delavstva že davno odglasovana, vlada pa mesto da iih razglasi jih pa skriva po svojih omarah. Socialistični klub je vsled tega zavlačevanja stavil na ministra za socialno politiko sledečo interpelacijo: Gospod minister! Po členu 130 ustave je zakonodajni odbor še meseca novembra lanskega leta pregledal in z nekaterimi izpremembami in dopolnitvami razglasil za zakona: 1. Naredbo o zaščiti detavcev; 2. naredbo o zavarovanju 'delavcev. Po izjavi gospoda predsednika narodne skupščine, ki jo je podal dne 6. aprila t. I. na plenarni skupščinski seji kot odgovor na vprašanje poslanca Nedeljka Divca, sta bila oba predmeta vladi pravočasno izročena. Kot resortni minister ste imeli dolžnost poskrbeti, da dobita omenjena zakona tudi zadnjo sankcijo, ki jo predvideva ustava, to je kraljev podpis. Toda, kakor smo mogli izvedeti, ni-« ste do danes tega storili, dasi je minilo že polnih pet mesecev, odkar so ti zakoni izšli iz zakonodajnega odbora. Zato nam je čast, predložiti Vam, gospod minister, sledečo interpelacijo: 1. Ali Vam je predsedništvo narodne skupščine pravočasno podalo omenjena zakona? 2. Ali ste doslej kaj storili, da dobita ta zakona še zadnjo, z ustavo predvideno sankcijo, to je kraljev podpis, in če niste, zakaj ne? Interpelacija je nujna. Beograd, 22. aprila 1922. (Slede podpisi). Iz organizacij. IZ STROKOVNE KOMISIJE. Vse podružnice osrednjih društev prosimo, da nam takoj pošljejo nabiralne pole za stavkujoče kovinarje v Celju, v kojikor tega še niso storile. * Strokovna komisija ima v zalogi razglednice socialističnega boritelja Avgust Bebla. Komad stane 25 para. Naročajte iih! LESNA STROKA. IL redna skupščina lesnih delavčev in sorodnih strok za Slovenijo. (Dalje.) ' K Šesti točki: UjedSnjenje, ie referi-ral sodr. Zore. O. tej zadevi so razpravljali skoro vsi deiegatje Po dolgi debati je bila sprejeta sledeča resolucija: L. Uvažuie se resolucijo, ki je Mia sprejeta na kongTesu ujedinjenja v Zagrebu 1. XI. 1920. O izvedbi popolnega in konečnega ujedinjenja vseh organizacij lesnih delavcev v Jugoslaviji v enotno strokovno organizacijo za celo državo s centralo v Zagrebu. 2. Stoječ na tem stališču nalaga skupščina centralnemu odboru lesnih delavcev v Ljubljani, da ukrene vse, da se uje-dinjenje z vsemi lesnimi delavci Jugosia-« vije čim hitreje ižvede. 3. Zaradi tega misli skupščina, da rti potrebno samo ujediniti že obstoječe organizacije, arnnak da se mora gibanje kar, najbolj razširiti, da bi tako moglo čim uspešneje uplivati na poklicane faktorje, da bodo ti spoštovali delavske pravice, kakor., osemurni delavnik, pravo združevanje in dogovorov ter spoštovanje državljanske svoboščine. 4. Glavna skupščina stoji na stališču enotnosti strokovnega pokreta, kateri ima zbirati strokovno organizirano delavstvo v eno celino, ki ie poosebljena v splošni strokovni 'internacionali. 5. Skupščina je prepričana, da ni po-< treba le čuvati enotnosti strokovnega do-kreta, ampak da se mora ta enotnost še poglobiti, če se hočejo strokovne organizacije Posvetiti svoji ekonomski nalogi, gospodarskemu dviganju in kooečno osvobojen iu delavskega razreda. 6. Ce se. na tej poti s svojimi zahtevami ne strinjajo z zahtevami političnih strank, to ne more biti zapreka za enotnost strokovnega pokreta. Politična razdvojenost strank ne sme biti vzrok za neenotnost strokovnega pokreta, ker bi se s tern slabila odporna sila delavskega razreda, ki se kaže v enotnih strokovnih’ organizacijah. 7. Razvoj strokovnih organizacij je že prehodil pot, ki ga je vezala na naiožjo zvezo s socialistično stranko. Ta zveza pa ni pomenila niti poprej odvisnosti strokovne organizacije od politične stranke In .ie bila popolnoma naravna, dokler je obstojala samo ena taka stranka. (Konec prih.) KEMIČNA STROKA. Slibd papirniškega delavstva Med-vode-G.oričane se bo vršil v nedeljo, dne [14. maja v gostilni Kolenc. Goričane, ob % \ 3. popoldne. Ker le shod velike važnosti, vabimo vse delavstvo obeh tovarn. — Predsednik. KOVINARSKA STROKA. SODRUGI V LJUBLJANI IN OKOLICI POZOR! Podružnica kovinarjev v Ljubljani je sklenila, da napravi v binkoštnih praznikih (4. in 5. junija) dvadnevni izlet na Jesenice, Bled in okolico, nakar opozarjamo vse sodruge v Ljubljani in okolici. Naprosili smo ravnateljstvo državne železnice za polovično vožnjo. Vse informacije daje sodrusr Jankovič v tajništvu kovinarjev. Šelenburgova ulica (i II. nadstropje, ki obenem sprejema prijave- KOVINARJI POZOR! Opozarjamo člane kovinarjev, da je stopil s 1. majem, to je z 18 tednom v veljavo novi, na zadnjem kongresu kovinarjev sprejeti pravilnik, po katerem ima nrispevati vsak član tedensko zaslužek one ure. Na primer: kdor zasluži 6 Din na uro plača I. razred 6 Din tedensko, kdor zasluži 5 Din na uro plača II. razred 5 Din tedensko, kdor zasluži 4 Din na uro plača III razred 4 Din tedensko itd. Vsak pa lahko plača v višji razred, nikakor pa v rfžjega. ZAUPNIKOM LJUBLJANSKIH KOVINARJEV! Ker ni mala dvorana »Mestnega doma« več na razpolago, se vrše zaupniški sestanki redno vsako nedeljo dopoldne v organizacijskih prostorih Šelenburgova ulica 6, II. nadstropje^ Člane organizacije kovinarjev obveščamo. da bivši sodrug Pibrovec ni več tipravičen kot zaupnik pobirati članarino za »Osrednje društvo kovinarjev«^ Naj mu torej noben sodrug ne izroča ilikakib prispevkov! Tajništvo OI)K. Kovinarji naj ne iščejo dela v Ljub-liani. ker se nahajajo kovinarji vseh večjih ljubljanskih obratov v mezdnem gibanju. Strokovno gibanje. Stavka krojaških pomočnikov v Celin ic dne 7. maja s 45% poviška končala. Edino demokratski eksponent, vsegatno-gočnež g. Bizjak, ni podpisal pogodbe. Opozarjamo sodruge krojače, da ne sprejemajo dela pri tvrdki Bizjak. — Odbor. Mezdno cibanje čevljarskih pomočnikov v Uubliani je končano. Dosegli so 30% zvišanja plače. Dopisi. Proslava Prvega maja v rdeči Mežici. Prvi maj je potekel pri nad nadvse dobro. Delavstvo, stari in mladi sodrugi, so pokazali to oot. da je nas velika masa, da tvoti ravno delavstvo narod, katero ime in naziv lizrabljajo nasprotniki delavstva v nam sovražne namene, in da smo mi ta — narod — disciplinirana armada, ki ve. za kai sc bori 'in kaj da hoče — Mežica ie bila v rdečih zastavah, v 'njenem centrumu ie bilo vse okinčano. Razvcn žandarmerije in župnišča so bila vsa Dj^slopia v rdečem cvetju, na treh poslopjih so olanolale tudi rdeče zastave. Kar je pa najbolj razveseljivo, proslava ie potekla brez vsakega incidenta, in disciplina naših ljudi je pustila gotovo našim tiranom srpe hitreje utripati od zavesti strahu naše moči. Sodružice in požrtvovalni sodrugi, prisrčna hvala za po- žrtvovalnost! Letos smo korakali, prihodnje leto bomo pa na podlagi naše moči in organizacijske zavednosti, prodirali. Onim zaspanim sodrugom pa naj bo v premišljevanje, da bodo prvi deležni naše pomoči tisti, ki korakaio z nami in ne oni, ki hočeio uživati »Auszug« (prevžit-karijo) in samo lenuharijo in zabavljajo. Gospodarstvo. Mesečni pregled. Gospodarstvo, urejeno po novih načelih, zahteva, da se sproti zapisujejo vsi dogodki, ki imajo na gospodarstvo vpliv. Dogodkom se navadno pripisujejo tudi vzroki. Najvažnejši gospodarski dogodki so izdatki in prejemki v gotovini ali kaki drugi vredno-* sti. Te mora. kdor hoče veljati za gospodarja. redno vsak dan sproti zapisovati, da vidi, jeli več prejel, ali več izdal. V prvem slučaju bo njegovo srce veselo, v drugem žalostno. Misli njegove pa začno obenem gruntati, kje je vzrok, da so izdatki večji. Če je pri izdatkih zapisan še vzrok, p,otem bo iskanje čisto lahko, slika bo takoj jasna. Zato ker sem preveč izdal za gostilno, ali cigarete, ali to ali ono, zato so izdatki večji kot dohodki. Treba se bo omejiti. Spoznanje pa je prvi korak k poboljšanju in izdatke boš kmalu spravil v sklad z dohodki. Mesečni pregled, ali trgovsko povedano, bilanca pokaže jasno sliko tvojega gospodarstva. Hranilno gospodarstvo članov Kon-sumnega društva za Slovenijo izkazuje za mesec april K 186.269.73 vlog, K 71.349.19 dvigov, torej poviška na vlogah 114.919.94 K ali malo več kot MO milijona kron. Cc bodo nasledujoči meseci tako dobri, potem bo koncem icta za en milijon kron več vloženega kot I.M. 1922. Stanje vseh hranilnih vlog danes pa je K 4,115.553. — Delavec povej, ali nisi ponosen na to številko? Klobuk doli: Zbiraj, vlagaj, množi svo.io gospodarsko moč! Objave in zahvale. IZJAVA. Ker čutim, da se skuša nahujskati mojo ženo proti meni, zaradi mojega političnega prepričanja in zaradi mojih funkcij v strokovni organizaciji in v občinskem odboru izjavljam, da bom vse hujskače strogo zasledoval in kogar pri tem izsledim tudi proti njemu najstrožje nastopil. Sp. Senica, dne 7. maja 1922. Janko Cvajnar. delavec v papirnici v Medvode. Podpisani se zahvaljujem delavcem tobačne tovarne v Ljubljani, za nabrano mi podporo v znesku 562 K, katero sem prejel tekom moje dolgotrajne bolezni. Ferdinand Šturm. Podpisana se najtopleje zahvaljujem vsem sodrugom, za vsoto K 647, katero so mi darovali v času moje dolgotrajne bolezni. Barbara Kokalj. Podpisani Jurij Kopač se zahvaljujem vsem sodrugom v tovarni v Medvodah za izdatno podporo K 142 in K 363, katero so mi darovali v času moje dolgotrajne bolezni. ____________Jurij JKopač. ^ V imenu Strok, komisije (P. odb. GDSJ.). Izdajatelj: France Svetek. Odgovorni urednik: Ivo Meznarič. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. ;ioi!fii!il!!ysl registroma zadruga z omejeno zaveze sprejema hranilne vlo^e vaak delavnik od 8. do 18. **r(> in jih obrestuje po distih msr- 4% Rentni davnk plača društvo iz svojega. Obresti se kapltalizirajo polletno. Voeje in stalne vloge se obrestujejo j>o dogovoru. daje svojim zadružnikom proti vknjiznl, na oaebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice ae oslromptujejo po bančni obrestni men. n, m LEPOTA Fali or