SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 32. KNJIGA 1981 LJUBLJANA 1982 LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 32/1981 THE YEARBOOK OF THE SLOVENE ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 32/1981 SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 32. KNJIGA 1981 LJUBLJANA 1982 SPREJETO NA SEJI PREDSEDSTVA SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 22. APRILA 19S2 I organizacija SKUPŠČINA S AZU Predsednik Janez Milčinski, redni član Podpredsednik Robert Blinc, redni član Podpredsednik Bratko Kreft, redni član Glavni tajnik Jože Goričar, redni član ČASTNI CLAN Josip Vidmar REDNI ČLANI (49)^ __ AntojS Bajec, Oton Berkopcc, France Bczlaj, Robert BUnc, Bogdan Bre-cel j, Srečku Brodar. Miroslav Brzin, Dragotin Cvetko, Bojan Cop, Davorin Dolar, Janez Fe t lieh, Alojzij Finžgar, Jože Gori čar, Peter Gosar, Bogo Grafenauer j Stanko Grafenaucr, Dušan Hadži, Svetozar ilešič, Anton Ingolič, Božidar Jakae, Janko Jurančič, Zdenko Kalin, Viktor Korošec, Miško Kranjec, Stane Krašovee, Brat ko Kreft, Go raid Kušej, Rudi Kyovsky, Valentin Logar, Boris Maj er, France Mihe 1 tč, Janez Milčinski, Dušan Moravec, Marjan Mušič, Franc Novak, Vladimir Pavšič, Janez Peklenik, Anton Peterim, Stoj an Pretnar, Ivan Rakovec, Edvard Ravnikar, Anton Slodnjak, L njo šnklje, Miha Tišlcr, Lado Vavpetič, Ivan V id a v, Josip Vidmar, Fran Zwitter, Andrej O. Zupančič, DOPISNI ČLANI (32)_ Aleksander Bajt, Janez Bati s, Jože Bole, Mar ja Borsnik, Emili jan Cevc, Matija Drovenik, Ivan Gams, Anton Grad, Ludvik Gyergvek, Mile Klop-čič, Janko Kos, Uroš Krek, Filip Kumbatovič. Janez Logar. Janez Matja-£ic, Ernest Mayer, Boris Mcrliar, Milan Mihelič, Lev Milčinski, Zdravko Mlinar, Boris Paternu, Mario Pleničar, Ivan Potrč. Primož Ramuvš, Janez Stanonik, Gabriel S t upi ca, Anion Trstenjak, Jože Udovič, Sergij Vilfan, Lojze Vodovnik, Anton Vratuša, Frane Zadravec, Pri delu skupščine S AZU lahko sodelujejo tudi zunanji dopisni člani (49): Mihailo Apostolski, Krešimir Balenovič, Alojz Benac, Nikola j A. Bori-sevič, Vladimir Brajkovič, Johann C i len Sek, Edlicm Čamo, Avgust černigoj, Vaso čubrilovič, Mirko Deanovic, Aleksandar Despic, Milan Dimitrijevic, Jovan Djordjevič, Branislav Djurdjev, Boris Drujan, Kurt von Fischer, A i do Franchin i, Milovan Ciavazzi, Leon Gerškovič, Drago G rde nie, Erwin L. Hahn, Pavle Ivič, Vari da Kochansky-Devidc, Fran jo Kogoj, Blaže Koneski, Josef Kratochvil, Emmanuel Laroche, Janka Lavrin, Desanka Maksimovic, Esad Mekuli, Mihailo Mihailovic, Zoran Mušič, Dimitr Panteleev, Branko Pavičevič, Bogdan Povh, Vladimir Prelog, Stanojlo Rajičic, Alfred Rammelmeyer, Chintamani M. R. Rao, Harald Saeverud. Pavle Savič, Jakov Si rot kovic, Petar S te va novic, IvoSupičic, Janos Szentagothai, J a ros lav Sidak, Mstislav Volkov, Dimitrij Vučenov, Vilem Zavada. Pri delu skupščine S AZU sodelujejo še delegati delovne skupnosti S AZU (Ladislav Ciglcncčki), OO ZK {Zvonka Leder-Majlcini) in JO OOS (Vojislav Likar). Delovna skupnost S AZU je 31. decembra 1981 štela 192 delavcev. Svef delovne skupnosti S AZU v letu 198 J Tatjana Breje, Ladislav Ciglcncčki, Nada Gspan-Praäelj, Marjeta Hegler, Marjeta Humar, Alenka Kranjc, Magdalena Kregar, Alojz Marincek, Darja Mihclič, Andrej Mihevc, Karel Nntek, Julijan Straj-nar, Cvelana Tavzes, Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata S AZU v letu 1981 Mari ja Brezigar-Kovič, Frančiška Buttolo, Olga Dežman-Jokič, Alenka Gložančev, Marija Gorenšek, Boi.ena KafoL Vojislav Likar, Meta Novak, Damjan Prclovšek, Marija Stanonik, Marina Šinigoj, Ivan Türk. člani nadzornega odbora Rad o s lav Gospodaric, Alenka Lužar-Podlogar, Anamarija Valantič. PREDSEDSTVO SAZU Predsednik Janez Milčinski Po dpredsedn ika Robert BJinc Bratko Kreft Glavni tajnik Jože Goričar Tajnik 1. razreda in načelnik oddelka za zgodovinske vede (zgodovinske in družbene vede) Fran Zwitter Načelnik oddelka za družbene vede Alojzij Finžgar Tajnik 2. razreda (filološke in literarne vede) Janko Jurančič Tajnik 3. razreda (matematične, fizikalne in tehnične vede) Dušan Hadži Tajnik 4, razreda Ivan Rakovec (naravoslovne vede) od 6, maja dalje Stanko Grafenauer Tajnik 5. razreda Anton Ingolič (umetnosti) od 19. maja dalje Zdenko Kalin Tajnik 6. razreda (medicinske vede) Franc Novak Člani plenarna Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ Janez Milčinski, Jože Goričar, Anton Ingolič Sedež Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ v letu 198J je bil da 30. junija v Skopju, predsedovat mu je Mihailo Apostolski od I. julija v Ti t o gradu, predsedoval mu je od J. julija do 23. oktobra Branko Pavičevic, od 24. oktobra pa Branislav Šoskic. ORGANIZACIJA AKADEMIJE (po stanju 31. decembra 1981) I. UPRAVNA PISARNA _ Upravni direktor: Bojan Piavc. Pomočnik upravnega direktorja: Marjetka Pogačnik-Nova1.:. Tajnica uprave: Magdalena Kregar Tajnica predsedstva: Darja Serbelj. Sef odseka za finančno in materialno poslovanje: Milena Moraus. Analitik: Jože Pa ki ž. II. ODDELEK ZA NAČRTOVANJE IN USKLAJEVANJE RAZISKOVALNEGA DELA Upravnik: akademik dr. Miroslav Brzin. Samostojni referent: J o lan ta Groo-Koza k. Samostojni referent za tisk publikacij: Cveta Stepančič. Tajnica razredov: Marija Brezigar-KoviŽ. III. BIBLIOTEKA Upravnik: dopisni član Primož Ramovš: Višji bibliatekar-specialis t: Ana Koblar-Horetzky. Bibliotekar specialist: Marija Fabjančič. Bibliotekar: Majda Capuder. Bibliotekar {za določen čas): Mojca Puntar-Brzin. Višji knjižničarski referenti: Marina Šinigoj, Stana Tomšič in Ana- marija Val ar t ičj Višja knjižničarja: Tatjana Brejc in Majda Fister. Knjižničarji: Irena Janežič, Milan Osrajnik in Drago Samec. V iS ji knjižničarski maniptdant: Marija Kozlevčar. Knjižničarski maniptilant: Anton Mušil. Tajnica: Pavla Plavc. Oskrbnik knjižnega fonda: Alenka LavraČ. Knjigovez: Janez Skerl. Knjigoveški mojster (s skrajšanim delovnim časom): Gabrijel Skerl. IV. SVET ZA PROUČEVANJE IN VARSTVO OKOLJA Predsednik: znanstveni svetnik dr. Avguštin Lah. V. INSTITUT ZA MARKSISTIČNE ŠTUDIJE Upravnik: akad. prof, dr. Boris Majer. Znanstveni svet: akademiki: dr. Robert Blinc, proi. SLant,- Krašovec, tir. Boris Majer, dr. Janez Milanski; dopisna člana Ivan Potrč in dr, Fraric Zadravec; prof. dr. Adoll Bibič, prof. dir, Mar jan Britovše.k. Asistenti: mag. Aleš Erjavec, Vojislnv Likar in Rado Rilia. Strokovni svetnik: Ne da Brgle?.. Administrativna tajnica: Zvezdana Bizjak-Pitamic. UPRAVA INSTITUTOV. KOMISIJ IN STUDIJSKIH CENTROV 1. ZGODOVINSKI INŠTITUT MILKA KOSA Upravnik: akademik dr. Fran Zwitler. Znanstveni svet: akademika dr. Fran Zwiuer in dr. Bogo Grafenauer, dopisni član prof. dr. Sergij Vilfan, znanstveni svetnik dr. Pavle Blaz-nik, Strokovni svetnik: Božo Otorepec. Asistenti: Darja Mihelič, mag. Stane Granda — tajnik inštituta, Eva Holz in Janez šumrada. Strokovria delavka: Dragica Bradeško. 2. U MET NOSTNOZGODO VINSKI INSTITUT FRANCETA STELETA Upravnik: dopisni član znanstveni svetnik dr. Emilijan Cevc, Znanstveni svet: dopisni član znanstveni svetnik dr. Emilij a n Cevc, prof. dr. Stare Mikuž, akademik Marjan Mušič, dr. Sergej Vrišer. Znanstveni sodelavec: dr, Damjan Prelovšek. Asistent: Alej Roječ, Višja strokovna sodelavka: Vera Balob, Bibliotekarka-specialistka: Vida Urck. 3. INSTITUT ZA ARHEOLOGIJO Upravnik: znanstveni svetnik dr, ing. Demetrij Brodar. Znanstveni svet: akad, dr, Srečko Brodar, prof. dr, Jože Kastelic (predstojnik PZE za arheologijo FF), dr. Peter Petru {Narodni muzej) in delavci inštituta dr. ing, Demetrij Brodar, dr, J aro slav Sašel. dr. France Leben. Znanstvena svetnika: dr. ing, Demetrij Brodar in dr, Ja ros lav Sašel. Višji znanstveni sodelavec: dr, France Leben. Strokovni svetnik: Ana Sašel (do 30. junija 1981), Asistenti: mag. Slavko Ciglenečki, mag. Andrej PJeterski in Janez Dular. Strokovni sodelavec: Ivan Turk, Strokovni sodelavec-knjižničar: Dragan Bočič (od 1. julija 1981 dalje). Strokovna sodelavka: Dragica Knific-Lunder, Administrativna tajnica: Breda Justin, 4. INSTITUT ZA PRAVA STAREGA ORIENTA Upravnik: akademik dr. Viktor Korošec. Znanstveni svet: akademik dr. Viktor Korošec in dr. Gorazd Kušej, prof. dr. Jože Kastelic. Višja knjižničar ka-referentka: Julij a na šuštaršič. 5. MUZIKOLOŠKI INSTITUT Upravnik: akad. dr, Dragotin Cvetko. Znanstveni svet: akademik dr. Dragotin Cvetko, prof, dr. Jože Sivec, prof. dr. Andrej Rijavec, višji znanstveni sodelavec dr. Danilo Pokorn. ViSji znanstveni sodelavec: dr. Danilo Pokorn, tajnik inštituta, As is i en i: Jurij Snoj. Zunanji znanstveni sodelavec: prof. dr. Jože Sivec. 6. STUDIJSKI CENTER ZA ZGODOVINO SLOVENSKEGA IZSEUENSTVA Predsednik: akademik dr. Fran Zwitter. 7. STUDIJSKI CENTER ZA DRUŽBENE VEDE Predsednik: akademik dr. Lado Vavpctic. 8. INSTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK__ Upravnik: akademik dr. Brat ko Kreft, Namestnik upravnika: akademik dr. Janko Jurančič. Znanstveni svet: akademik dr. Anton Bajec, akademik redni prof, dr. France BezJaj, akademik dr. Bojan Čop, akademik dr. Janko Jurančič, akademik dr. Brat ko Kreft, akademik dr. Valentin Logar, izred. prof. dr. Martina Orožen. Administrativna tajnica: Ivana Hafner, a) Leksikološka sekcija Načelnik: akademik dr. Janko Jurančič. Strokovni svetniki: Ivana Černelič, Milena Hajnšek-Holz, Marija Ja-nežič, Zvonka Leder-Mancini, Marta Silvester, S lan i slav Sühadolnik, tajnik inštituta. Višji strokovni sodelavci: Marjeta Humar, Jakob Müller, Ivanka Sircelj, Cveta na Tavzes. Asistenti: Martin Ahlin, Ljudmila Bokal, Alenka Gložančev, Janez Keber, Branka Lazar, Polona Kostanjevec, Borislava Košmrlj-Lcva-čič, Terezija Leben-Pivk, Zvonka Praznik, Jerica Snoj, Nas t ja Vojno viČ. Strokovni delavec: Marija Dolenc. Višji tehnični sodelavec: Ana Anžel. b) Dialektološka sekcija Načelnik: izred. prof-dr. Martina Orožen. Znanstveni svetnik: dr, Jakob Rigler, Zunanji znanstveni sodelavec: akademik dr, Valentin Logar. Asistentki: mag, Frančiška Benedik, Sonja Horvat. c) Elimološko-onomastlčna sekcija Načelnik: akademik dr. Franc ti Brala j. Asistent: mag, Darja Žorga-Globcvnik. Strokovni sodelavec: Drago Mertelj. d) Komisija za pravopis, pravorečje in gramatiko Razrešeno predsedstvo zastopa akademik dr. Bralko Kreft. e) Komisija za historične slovarje slovenskega jezika Predsednik: akademik dr, France Bezlaj. Člani komisije: i z red. pruf. dr, Jože Koruza, redni prof. dr. Vilko Novak, izred. prof. dr. Martina Orožen, izred. prof. dr, Breda Pogoreiec, Stanislav Suhadolnik, strokovni svetnik SAZU. Višji strokovni sodelavec: France Novak. Asistentki: Majda MerSe, Francka Prem k. 9. INSTITUT ZA SLOVENSKO LITERATURO IN LITERARNE VEDE Upravnik: dopisni član prof. dr. Janko Kos. Znanstveni svet: akademik dr. France Bezlaj, akademik Josip Vidmar, dopisni član dr, Janko Kos. a) Sekcija za slovensko literarno zgodovino Znanstveni svetnik: prof. dr. France Bcrnik. Asistent: mag. Marjan Dolgan. b) Sekcija za literarno teorijo Raziskovalni sodelavec: mag. Darko Dolinar, Strokovna svetnica: Majda Stanovnik-Blinc. Višja strokovna sodelavka: Vlasta Pacheiner-Klander. Stažistka asistentka: Jola Skulj. c) Sekcija za biografiko, bibliografijo in dokumentacijo Strokovna svetnika: Jože Munda, Nada Gspan-Praselj. Asistentki: Frančiška Buttolo, mag. Metka Pavčič. č) Skupne službe Inštituta ViŠja knjiiničarka-referentka: Angela Tu m še k. Administrativna tajnica: Alenka Maček. 10. KABINET AKADEMIKA JOSIPA VIDMARJA Vodi ga akademik Jo&ip Vidmar. Višji strokovni sodelavec v pokoju: Jože Javor še k. Sfrofcovna sodelavka: Darja Kulcnovič. ti. INSTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE Upravnik: znanstveni svetnik dr. Milko M al ¡četo v. Znanstveni svet: akademik dr. Bratko Kreft, dopisni član prof. VPS dr. Boris Merhar, dop. član dr. Sergij Vilfan, znanstvena svetnika dr. Zmaga Kumer in dr. Milko Matičetov, a) Sekcija za ljudsko slovstvo Znanstveni svetnik: dr. Milko Matičetov. Asistentka: Marija Stanonik, b) Sekcija za ljudske šege in igre Raziskovalna sodelavka: mag. Helena Ložar-Pod logar. c) Sekcija za materialno kulturo Znanstveni svetnik: dr. Angelos Bas. Višji znanstveni sodelavec: dr. Tone Cevc. Strokovna sodelavka: Sinja Zemijič Golob. Administrativna tajnica inštituta: Marta Koren. c) Sekcija za glasbeno in plesno narodopisje Znanstvena svetnika: dr. Zmaga Kumer in dr. Valens Vodušek. Asistent: mag. Marko Ter.segla v. Višji strokovni sodelavec: Bogomir Ramovš. Višji strokovni sodelavec: Julijan SLrajnar. Administrativna tajnica sekcije: Tatjana Marini k. 12. INSTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA Upravnik: znanstveni svetnik dr. Peter Habič. Znanstveni svet: akademiki dr, Srečko Brodar, dr. Svetozar Ilešič, dr, Ivan Rakovec, znanstvena svetnika dop, član dr, Jože Bole in dr, Peter Habič, višji znanstveni sodelavec dr. Rado Gospodaric. Upravnik: znanstveni svetnik dr. Peter Habič. Višji znanstveni sodelavec: dr. Rado Guspodarič. Strokovni svetnik: Mehtilda Urieb. Raziskovalna sodelavca: mag. Andrej Kranjc in mag. Janja KogovŠek. Asistenta: France Sušteršič m Andrej Mihevc. Višji strokovni delavec: Ivan Kcnda. Strokovna delavca: Jurij Hajna in Franc Malečkar. Višja tehnična sodelavka: Vladoša Elesini (do SO. 11. 1961). Tehnični sodelavec: Marjan Luzar. Višja knjižničar ka-referentka: Marija Alenka Kranjc. Administrativna tajnica: Božena Kafol. Jamski vodnik: Alojz Vadnjal. 13. GEOGRAFSKI INSTITUT ANTONA MELIKA Upravnik: dop, član dr. Ivan Gams. Znanstveni svet: akademiki dr, Srečko Brodar, dr. Svetozar Iležič, dr, Ivan Rakovec, dr. Stanko Gratenaucr, dop. član dr. Ivan Gams, znanstveni svetniki dr. Peter Habič, dr. Avguštin Lah, dr. Drago Meze, dr. Darko Radinja in dr. Milan šifrer. Znanstvena svetnika: dr. Drago Meze in dr. Milan Sitrer, Strokovni svetnik: Milan Natek, tajnik inštituta. Raziskovalni sodelavec: mag. Milan Orožen Adamič, tehnični vodja kartografskega oddelka. Asistent: Karel Na tek. Višja knjižničarka-referentka: Marija Gorcnšek. Strokovna delavca: Ma3~uša Rupcrt in Vlado Vi vod. Višja tehnična sodelavka: Meta Ferjan. 14. INŠTITUT ZA PALEONTOLOGIJO Upravnik: akademik prof. dr. Ivan Rakovec. Znanstveni svet: a kad. prof. dr. Ivan Rakovec, dopisni člani dr. Janez Matjašič, dr. Jože Bole in prof. dr. Mario Pleničar, dr. Dragica Turnšek, dr. Katica Drobne. Znanstvena svetnica: dr. Dragica Turnšek. Višja znanstvena sodelavka: dr. Katica Drobne. Strokovni svetnik; ing. Franc Cimerman. Višja tehnična sodelavka: Milojka Huzjan. Laborantka: Kata Cvetko. Prof. dr. Mario Pleničar je postal član znanstvenega sveta 12. novembra 1981. 15. BIOLOŠKI INSTITUT JOVANA HAPŽIJA__ Upravnik: dopisni član znanstveni svetnik dr. Jože Bole. Znanstveni svet: dopisni člani prof. dr. Ernest Mayer, prof. dr. Janez Matjašič in dr. Jože Bole, prof. dr. Kazimir Ta rman, višji znanstveni sodelavec dr. Mitja Zupančič. Znanstveni svetniki: dopisna člana prof. dr. Janez Matjašič in prof, dr. Ernest Mayer, dr. Jan Carnelutti, dr. Alojz Se reel j. Višji znanstveni sodelavci: dr. Lojze Marin ček, dr. Ivka Munda, dr. Ivo Puncer, dr. Mitja Zupančič. Znanstveni sodelavec: dr. Božo Drovenik. Asistenti: Metka Culiberg, Marij čuček, Narcis Mršič, mag. Andrej Seliš kar, Vinko Žagar. Višja strokovna sodelavca: Milan Prešeren in Jelka Suhač. Knjižničar ka-referentka: Inge Kalan. Strokovni delavec: Peter Tonkii, Višja tehnična sodelavka: Olga Dežni an-Jok ič. Zunanji znanstveni sodelavci: prof. dr. Viktor PetkovSek, prof. dr. Bogdan Vovk, prof. dr. Miroslav Zei. 16. INSTITUT ZA MEDICINSKE VEDE Upravnik: akademik dr. Bogdan Brecelj. Zunanji znanstveni sodelavci: prof. dr. Stanko Banič. primarij dr. Slavko Rakovec, prof. dr. Miroslav Kališnik. 17. TERMINOLOŠKA KOMISIJA SAZU Predsednik: zaslužni univ. prof. dr. h. c. ing. Albert Struna. Siroicovm" svet: akademik dr. Viktor Korošec, zaslužni univ. prof, dr. h. c, ing, Albert Struna, prim, dr, Fran j o Smerdu, dop. član dr. Janez Batis, prof. Ivan Kreeič, akademik dr. Dragotin Cvetko, a) Pravna sekcija Načelnik: akademik dr. Viktor Korošec. Člani sekcije: akademik dr. Alojzij Finžgar, univ. prof. dr. Peter Kobe, akademik dr. Gorazd Kušej, univ. prof. dr. Vladimir Murko, univ. prof. dr. Stanko Peteri in, akademik dr. Lado Vavpetič. Znansiveni svetnik: dr. Ciril Kržišnik, Zunanja sodelavca: strokovni svetnik Instituta za slovenski jezik SAZU prof, Zvonka Leder-Mancini, dop. član dr. Sergij Vilfan. b) Tehniška sekcija Načelnik: zaslužni univ. prof, dr, h.c. ing. Albert Struna. člani sekcije: univ. prof. dr. ing, France Adamič, ing. Stane Bonač, ing. Vcnčeslav Funtek, univ. prof. dr. ing. Janko Kavčič, višji razjsk, sode lavcc ing, Marko K med, zas luž vi i univ. prof. ing. Boj an K raut, univ. prof. ing. Franc Mlakar, ing. Franc Špiler, univ. prof. dr. ing, Srd j an Türk. Jezikovni svetovalec: strokovni svetnik S AZU v pokoju prof. Joža Meze. Strokovna delavka: Majda Jereb. c) Medicinska sekcija Načelnik: pri m. dr. Fran jo Smcrdu. Člani sekcije: univ. prof. dr. Stanko Banič, asist. Andrej Baraga, dop. član dr. Janez Batis, prim. dr. Janko Držcčnik, izred. univ. prof. dr. Slobodan Grobelnik, univ. prof. dr, Miroslav KaliŠnik, univ. prof. dr. Hubert Pehani, prim. dr. Etnan Pertl, univ. prof. dr. Danilo Tavčar, univ. prof, dr. Bogomir Vargazon, zdravnik David Vodušek. Jezikovni svetovalec: višja strokovna sodelavka prof. Ivanka Sircelj. č) Veterinarska sekcija Načelnik: dop. član dr. Janez Batis. člani sekcije: univ. prof. dr. Janez Banič, univ. prof. dr. Oskar Böhm, univ. prof. dr. Ivanka Brglez, univ. prof. dr. Vlado Gregorovie, dipl. vet. Marko Osrcdkar, univ. prof. dr. Leo Rigler in dokumentalistka Zdenka Karlin. d) Naravoslovna sekcija Načelnik: prof. Ivan K reči č. Člani sekcije: prof. Julije AnLič, prof, mag. Nina Dekleva, univ. prof. dr. Bugdan Kilar, znanstv, sod. prof. Pavla Razinger, prof. Gabrijel Simčič. e) Umetnostna sekcija Načelnik: akademik dr. Dragotin Cvetko. Člani sekcije: dop. član dr. Emilij an Cevc, znanstv. sod. dr. Tone Cevc, strok, sod. Vera Baloh, mag, Ivan Klcmenčič, znanstv. svetnik dr. Zmaga Kumer, strok. svet. prof, Zvonka Leder-Manoini, dr. Henrik Neubauer, a kad, Dušan Moravec, dokumentalistka Sonja Žitko-Bahovec. SKUPŠČINA PREDSEDSTVO TaJniStvo Upravna pisarna predsedstva p ] Računovodstvo Ekonoma! II Oddelek za načrtovanje in usklajevanje raziskovalnega dela z reFeratom razredov in referatom za tisk Biblioteka Studijski center Svet InStitut za za zgodovino za marksistične slovenskega proučevanje Študije izseljenstva in varstvo okolja [ I Ti Si |J Ut I» S-Dvcns kj i nI k RAZREDI »II . J______ IV VI r T iTijdmt za slmenskii ilLcrdlui1!) In literarne \crie K*b1nd akiitleinlkn Joslpil Vlilrniirja IniUlnl ia ilffverulco narod afiigjii toHllUt Ceoijrratskl 7» Ln >1 j tu c raziskovanje krasa Hiellka tn Karlnprafski «vod [nitltut 33i paleontologijo Terminološka komisij» sekcije: a) pravni. 1)1 lehnlike, cl medicinska, il veterinarska, d) nlruvoslo* na, C) iimcInnSirH (fililelek za. ipodovlnske vede Oddt-kk 7ji iruibmt leile --H Btuluškl lnililut Jnvan:i 11¡«1M In ln Fal|poln5k| ]EhcirdlL>rl| Instlnu ifl medicinske iT Ji' I I I i ] I Zgodovin*!! Umetnotlno- Initltui tniltltul MnzIJiotoJki fifuilljtkl Inililut igiidcivlnskl 7.3 13 prsia fndilut ccilicr Milka Inilltut arheologi jn starega a Kosa Fnnnll OrtflHi ilniibenc vede S [i Tel a Preglednica organizficije Slovenske akademije znanosti in umetnosti statut slovenske akademije znanosti in umetnosti Na podlagi 28. čletia Zakona o Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (Uradni list štev. 30/80} je skupščina SAZU dne 19. 11. 1981 sprejela STATUT Slovenske akademije znanosti in umetnosti I, TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Slovenska akademija znanosti in umetnosti (v nadaljnjem besedilu SAZU) je nacionalna znanstvena in umetnostna organizacija, ki združuje najpomembnejše znanstvenike in umetnike, razvija, spodbuja in pospešuje znanost ter organizira raziskovalno delop spodbuja in neguje umetnost in pospešuje umetnostno dejavnost, predvsem na tistih področjih, ki so pomembna za slovenski narod, njegovo zavest, kulturo in umetnost in s svojo dejavnostjo prispeva k razvoju samoupravne socialistične drui.be. 2. člen SAZU ima predvsem naslednje naloge: — obravnava temeljna vprašanja znanosti in umetnosti; — sodeluje pri oblikovanju politike raziskovalne dejavnosti in umetnostnega ustvarjanja ter skrbi, da dobe najpomembnejši znanstveni dosežki ustrezno družbeno priznanje in uveljavitev; — sodeluje pri obravnavi perečih družbenih vprašanj; — sodeluje pri oblikovanju programov raziskovalne in kulturne dejavnosti ter izobraževanja v SR Sloveniji; — sodeluje pri ocenjevanju rezultatov raziskovalnega dela in umetniškega ustvarjanja; — spodbuja znanstveno in umetniško dejavnost italijanske in madžarske narodnosti v SR Sloveniji; — podpira razvoj znanstvene in umetniške dejavnosti slovenske narodne skupnosti v zamejstvu in Slovcnccv v tujini; — daje predloge in mnenja o pospeševanju znanosti, organizaciji raziskovalnega dela in umetniškega ustvarjanja ter o uporabi sodobnih znanstven i li dosežkov; — skrbi zn naravno in kultu m t j dediščino slovenskega naroda; — skrbi za kulturo slovenskega jezika; — organizira sama ali v sodelovanju z visokošolskimi in raziskovalni mi organizacijami raziskovalno delo, zlasti na področjih, ki so pomembna za poznavanje naravne in kulturne dediščine slovenskega naroda in za razvoj njegovega jezika in kulture. 3. člen SAZU uresničuje svoje naloge tako. da: — organizira raziskovalno in umetniško delo svojih članov in izvajanje svojega programa prek razredov, prek raziskovalnih in drugih organizacij ali v sodelovanju z njimi; — organizira letna posvetovanja znanstvenikov in drugih zainteresiranih. zaradi obravnavanja temeljnih vprašanj s področja znanosti v SR Sloveniji; — organizira letna posvetovanja umetnikov in drugih zainteresiranih, zaradi obravnavanja temeljnih vprašanj s področja umetnosti v SR Sloveniji; — izdaja znanstvene in umetniške publikacije pomembne za znanost in kulturo slovenskega naroda, posebej še dela svojih članov; — sodeluje z raziskovalnimi, visokošolskimi in drugimi organizacijami; — sodeluje pri delu družbenih svetov; — organizira zbiranje, urejanje, opremljanje in proučevanje virov, dokumentacije in drugih gradiv s področja znanosti in umetnosti; -— pomaga pri ustanavljanju znanstvenih in umetniških društev, spremlja in vzpodbuja njihovo delo in sodeluje z njimi; — organizira znanstvena posvetovanja, predavanja, razpravljanja, znanstvene ekskurzije in umetniške razstave, 4. člen SAZU sodeluje pri idejni opredelitvi temeljnih vprašanj znanosti in umetnosti, razvija marksistično teorijo in metodologijo na različnih področjih znanosti in umetnosti in povezuje znanstvenike in umetnike, ki s svojim teoretičnim znanjem in praktičnimi izkušnjami lahko vplivajo na ustvarjalno uporabo marksističnih spoznanj na posameznih področjih znanosti in umetnosti. Pri tem sodeluje z marksističnimi centri, zlasti z marksističnimi centri univerz in Marksističnim centrom pri Centralnem komiteju zveze komunistov Slovenije. 5. člen SAZU sodeluje z akademijami znanosti in umetnosti v drugih socialističnih republikah in pokrajinah SFRJ, se dogovarja t njimi o skupnih nalogah in izvajanju teh nalog in v ta namen skupaj z njimi ustanavlja skupne organe. 6. člen SAZU sodeluje pri oblikovanju, organizaciji in izvajanju programov mednarodnega znanstvenega in kulturnega sodelovanja in sodeluje z akademijami znanosti in umetnosti ter drugimi znanstvenimi in umetnostnimi ustanovami v tujini. 7. člen SAZU sodeluje prek svojih delegatov s samoupravnimi interesnimi skupnostmi za kulturo in raziskovalno dejavnost pri obravnavi vprašanj s področja znanosti in umetnosti, pri oblikovanju politike in programov kulturnih in raziskovalnih dejavnosti ter pri ocenjevanju rezultatov raziskovalnega dela in umetniškega ustvarjanja. Člani SAZU se prek SAZU vključujejo kot izvajalci v samoupravne interesne skupnosti za raziskovalno dejavnost in kulturo. H.STATUSNE DOLOČBE ____ 8. člen SAZU je pravna oseba s pravicami in dolžnostmi, ki jih določajo ustava, zakon in ta statut. Sedež SAZU jc v Ljubljani, Novi trg 3, 9. člen SAZU predstavlja in zastopa predsednik SAZU, v njegovi odsotnosti pa eden izmed obeh podpredsednikov; določi ga predsednik. Predsednik SAZU je odredbodajalec za izvajanje finančnega načrta SAZU; lahko pa prenese pooblastila za njegovo izvajanje v celoti ali delno na oba podpredsednika in na glavnega tajnika, ID. člen SAZU je vpisana v sodni register. 11. člen SAZU ima svoj pečat. Pečat je okrogel in ima v sredini znak SAZU, okoli pa besedilo: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. 12. člen Delo SAZU je javno. V skrbi, da so dosežki znanstvenega in raziskovalnega dela ter umetniške dejavnosti njenih članov predstavljeni in dostopni javnosti, in da se širijo znanstvena spoznanja, SAZU razvi ja, pospešuje ter uresničuje sodelovanje z drugimi ustanovami in zagotavlja javnost svojega dela zlasti s tem, da objavlja program dela in letno poročilo o delu. SAZU zagotavlja javnost svojega dela tudi s tem, dat — izdaja znanstvena dela, zbornike del, poročila, Letopis in periodiko; — objavlja monografije svojih članov ali kako drugače posreduje njihovo delo; — zamenjuje svoje publikacije s podobnimi ustanovami doma in v tujini; — organizira znanstvena posvetovanja, predavanja, razpravljanja, znanstvene ekskurzi je in umetniške razstave. 13. člen Zakonitost dela SAZU nadzoruje republiški upravni organ, ki je pristojen za kulturo in znanost. TIL ČLANI SAZU 14. člen Člani SAZU so: redni člani — akademiki, dopisni člani, zunanji dopisni člani in častni člani. Za člana SAZU je lahko izvoljen ob izpolnjevanju posebnih pogojev iz tega statuta znanstvenik ali umetnik, ki ima pozitiven odnos do socialistične samoupravne ureditve naše družbe in do humanih medčloveških razmerij. Izvolitev za člana SAZU je nacionalno in družbeno priznanje za ustvarjalno delo in dosežke na področju znanosti in umetnosti. 15. člen Za rednega člana — akademika je lahko izvoljen znanstvenik ali umetnik, ki je ustvaril posebno pomembna znanstvena ali umetniška dela in ki živi in deluje v SR Sloveniji. Za rednega člana je lahko izvoljen tudi znanstvenik ali umetnik slovenskega rodu, ki ne živi v SR Sloveniji, je pa dejavno povezan z domovino in je ustvaril posebno pomembna znanstvena ali umetniška dela- 16. člen Za dopisnega člana SAZU je lahko izvoljen znanstvenik ali umetnik, ki živi in deluje v SR Sloveniji in ki je ustvaril pomembna znanstvena ali umetniška dela. Za dopisnega člana je lahko izvoljen tudi znanstvenik ali umetnik slovenskega rodu, ki ne živi v SR Sloveniji, je pa z njo dejavno povezan in je ustvaril pomembna znanstvena ali umetniška dela. 17. člen Za zunanjega dopisnega člana SAZU je lahko izvoljen znanstvenik ali umetnik, ki živi ali deluje zunaj SR Slovenije in je ustvaril pomembna znanstvena ali umetniška dela ali ima posebne zasluge za slovensko kulturo. 18. člen Za častnega člana je lahko izvoljen listi, ki ima posebne zasluge za slovensko kulturo, za obči razvoj znanosti ali umetnosti, za socialistični razvoj naše širše in ožje družbene skupnosti ali za krepitev mednarodnega sodelovanja in miru v svetu. 19. člen Redne, dopisne in zunanje dopisne člane SAZU voli skupščina SAZl vsako drugo leto. Pismeni predlog za izvolitev rednega, dopisnega ali zunanjega dopisnega člana SAZU lahko dajo: — najmanj trije člani SAZU s področja znanosti ali umetnosti ustreznega razreda. Za redne člane dajo predlog samo redni člani, za dopisne čianc in zunanje dopisne člane pa redni in dopisni člani; — razredi SAZU za kandidate s področja delovanja razredov: — predsedstvo SAZU s kateregakoli področja znanosti ali umetnosti; — univerzi, druge visokošolske organizacije, raziskovalne organizacije, kulturne organizacije, samoupravne interesne skupnosti, strokovna in umetniška društva. Pismene predloge za izvolitev rednih, dopisnih in zunanjih dopisnih članov naslovijo zunanji predlagatelji na predsedstvo SAZU, Predlogi morajo vsebovati ustrezne podatke o kandidatih z njihovimi biografskimi in bibliografskimi podatki, occno njihovega znanstvenega oziroma umetniškega in družbenega dela in odmevnost tega dela doma in v tujini ter utemeljitev predloga s presojo njihovega dela in njihovih zaslug. Takšne predloge odstopi predsedstvo v obravnavo pristojnemu razredu SAZU. Za predloge, ki jih pripravi predsedstvo SAZU, si le-to priskrbi mnenje ustreznega razreda, 20. člen Predsedstvo SAZU določi v letu pred volilno skupščino rok za vložitev predlogov za nove člane tako, da ostane od poteka tega roka do volilne skupščine najmanj šest mesecev. Predsedstvo SAZU zagotavlja vsem predlagateljem, kakor tudi pristojnim družbenopolitičnim organizacijam možnost, da se izrečejo o kandidatih za nove člane, V ta namen predloži po izteku roka za vložitev predlogov seznam kan d i da L t J v z navedbo predlagateljev predsedstvu Republiške konference SZDL in vsem predlagateljem. 21. člen Po sprejemu predlogov določi razred vsaj dva poročevalca s področja delovanja predlaganega kandidata, da predlog proučita in o njem izčrpno poročata. Poročevalci za izvolitev rednih članov morajo biti rediti člani, za dopisne pa redni ali dopisni člani SAZU ali katere druge akademije znanosti in umetnosti v Jugoslaviji, Kadar po tej poti ni mogoče določiti ustreznih poročevalcev, predsedstvo SAZU določi način ocenjevanja kandidatov, 22. člen Ko razred prejme poročilo o predlaganih kandidatih, razpravlja o ttjem na seji. in če predlog na seji sprejme, ga pošlje s podrobno obrazložitvijo drugim razredom SAZU v presojo. Obrazložitev predlogov mora vsebovati oceno kandidatovega znanstvenega in družbenega delovanja doma in v tujini ter odmevnost le-tega. Razredi obravnavajo predloge z obrazložitvami na seji in obvestijo o svojih stališčih razred, ki je poslal predlog. 23. člen Ko prejme razred, ki je predlog poslal, mnenje drugih razredov, poroča njegov tajnik na seji predsedstva SAZU o predlogu. Po tako opravljenem postopku vrne predsedstvo SAZU predlog ustreznemu razredu. 24. člen Skupščina SAZU voli nove čJane na podlagi predloga in poročila, ki ga poda tajnik ustreznega razreda ali njegov namestnik. Skupščina SAZU razpravlja o predlogih, voli pa s tajnim glasovanjem. 25. člen Ko predsedujoči ugotovi sklepčnost skupščine, izvoli skupščina SAZU iz svoje srede dva skrutinatorja, da izvedeta volitve. Vsem navzočim članom skupščine razdelita listke z imeni kandidatov, ki jih po glasovanju zbereta in ugotovita število glasov, ki so jih dobili posamezni kandidati. Po opravljenih volitvah objavi predsedujoči izid volitev. 26. člen Za člana je izvoljen kandidat, za katerega je glasovala najmanj polovica vseh rednih in dopisnih članov SAZU. 27. člen Častne člane voli skupščina SAZU na predlog predsedstva afi razredov, Predlog poda in utemelji predsednik SAZU. Za častnega člana je izvoljen kandidat, za katerega je glasovalo najmanj polovica vseh rednih in dopisnih članov. Častni člani praviloma niso uvrščeni v razrede. Na lastno željo pa je častni član lahko vključen v delo razreda. Častni člani, ki so vključeni v delo razreda, imajo vse pravice in dolžnusti rednih članov SAZU. častni člani pa, ki v delo razreda niso vključeni, lahko sodelujejo na skupščini SAZU, vendar brez pravice glasovanja. 28. člen Redni in dopisni člani SAZU so člani razredov, opravljajo znanstveno ali umetniško delo v skladu z delovnim programom SAZU, kakor tudi druge naloge, ki jim jih zaupa SAZU. Redni in dopisni člani SAZU so dolžni udeleževati se sej in sestankov SAZU, na katere so vabljeni. 29. člen Redni in dopisni člani SAZU prejemajo redno mesečno nagrado kot družbeno priznanje. Rednim članom pripada nagrada v višini sto odstotkov, dopisnim članom pa v višini šestdeset odstotkov poprečnega čistega mesečnega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v SR Sloveniji v preteklem letu. Funkcionarji SAZU prejemajo tudi redni mesečni dodatek kot povračilo z a opravljanje funkcije. Ta znaša: za predsednika sto odstotkov. za podpredsednika in glavnega tajnika osemdeset odstotkov, za tajnike razredov petdeset odstotkov in načelnike oddelkov štirideset odstotkov poprečnega čistega mesečnega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v SR Sloveniji v preteklem letu. Nagrade in Funkcijski dodatki se začno «plačevati s prvim dnem naslednjega meseca po dnevu izvolitve. 30. člen Redni in dopisni člani uresničujejo svoje članske pravice in dolžnosti s tem, da: — sodelujejo pri delu in uresničevanju programa SAZU; — uveljavljajo pravice člana SAZU in njenih razredov ter v zvezi z njimi volijo organe SAZU in njenih razredov; — predstavljajo SAZU, kadar jih za to pooblasti predsednik; — za svoje znanstvena ali umetniško delo lahko uporabljajo sredstva in naprave SAZU; — uživajo podporo SAZU pri znanstvenem raziskovanju ali umetniškem delovanju; — imajo zagotovljene možnosti in pravice /a nadaljnje ustvarjalno delovanje na SAZU. Za delovanje v delovnem okolju, iz katerega so izšli, pa jim zagotavlja SAZU podporo pri uresničevanju pravic iz 18. člena Zakona o Slovenski akademiji znanosti in umetnosti: — prenašajo izkušnje svojega znanstvenega ali umetniškega dela na mlajše raziskovalce ali umetnike; — uporabljajo izkušnje svojega znanstvenega ali umetniškega dela pri obravnavanju tekočih znanstvenih, umetniških in drugih družbenih problemov; - objavljajo oz. predstavljajo svoja dela v knjižnih izdajah SAZU, s predavanji in razstavami, ki jih omogoča SAZU, in na druge načine. 31. člen Zunanji dopisni člani so razvrščeni v ustrezni razred glede na svoje delovno področje. Lahko sodelujejo na sejah razreda in skupščine SA7.U, vendar brez pravice glasovanja. Redno prejemajo publikacije razreda. 32. člen Novoizvoljenim članom predsednik SAZU izroči na slovesen način diplomo o članstvu na sedežu SAZU. Zunanjim dopisnim članom se izroči diploma tudi na drug način. 33. člen Članstvo SAZU preneha s smrtjo člana, z njegovo odpovedjo članstvu in z odvzemom članstva. Član SAZU pismeno sporoči svojo odpoved članstva predsedniku SAZU, ki odpoved sprejme. Članu se odvzame članstvo, če se ugotovi, da je bil obsojen za kaznivo dejanje, ki je za člana SAZU nečastno ali naši družbi sovražno. V tem primeru poda predlog za prenehanje članstva pristojni razred, sklepa pa o tem skupščina SAZU na predlog predsedstva. 0 odvzemu članstva sklepa skupščina SAZU z večino vseh rednih in dopisnih članov, Glasovanje o odvzemu članstva je tajno. 34. člen O vsakem članu se vodi članski list, ki obsega pomembnejše podatke o življenju in znanstvenem ali umetniškem delu člana. Navodila za sestavo in dopolnjevanje članskega lista predpiše predsedstvo SAZU. IV, ORGANIZACIJA SAZU 35. člen Znanstveno in umetniško delo usmerjajo in nanj vplivajo: — skupščina SAZU z določanjem izhodišč in ciljev znanstvenega in umetniškega dela; — razredi in njihovi oddelki. a) Razredi SAZU 36. člen Razredi združujejo člane sorodnih znanstvenih oz. umetniških vej. SAZU ima tele razrede: 1, za zgodovinske in družbene vede; ta razred ima dva oddelka: za zgodovinske in za družbene vede, 2_ za lil otoške in literarne vede, 3, za matematične, fizikalne in tehniške vede, 4. za naravoslovne vede, 5. /a umetnosti, 6, za medicinske vede 37. člen Za uresničevanje strokovnih nalog z ožjih področij znanosti ali umetnosti se v okviru razredov lahko ustanovijo oddelki. Določbe za razrede se smiselno uporabljajo Eudi za oddelke, če ni določeno drugače. Oddelke ustanavlja in odpravlja skupščina SAZU na predlog ustreznega razreda. 38. člen Razred sestavljajo redni in dopisni člani. Član SAZU je praviloma član tistega razreda, v katerega področje spada njegova stroka. Član SAZU lahko sodeluje tudi pri delu drugih razredov, če to zahteva narava dela in se o tem razredi medsebojno sporazumejo. 39. člen Razredi opravljajo naloge SAZU s področja svojih strok in so samo-si o j ni pri reševanju znanstvenih in umetnostnih vprašanj in problemov. Razredi v mejah svojega delovnega področja uresničujejo naloge SAZU zlasti s tem, da: — uresničujejo politiko znanstvenega in umetniškega delovanja, ki ju določa skupščina SAZU; — spremljajo in obravnavajo znanstvene oz. umetnostne probleme ustreznih disciplin in njihovega razvoja in iščejo zanje ustrezne rešitve; — organizirajo sestanke znanstvenikov oz. umetnikov in drugih uglednih delavcev zaradi obravnavanja pomembnih vprašanj s področja znanosti ali umetnosti in uporabe znanstvenih dosežkov in spodbujanja javne razprave o njih; — ustanavljajo po potrebi posebna telesa za obravnavanje pomembnih vprašanj s p od račja znanstvene in umetniške dejavnosti; — spremljajo in ocenjujejo znanstveno in umetniško dejavnost na svojih področjih; — spremljajo in ocenjujejo ustreznost organiziranosti znanstvenega in umetniškega dela na svojih področjih; — spodbujajo in pospešujejo interdisciplinarno delo; —'' sodelujejo z znanstvenimi in umetniškimi ustanovami ali organizacijami doma in na tujem; — dajejo po potrebi predloge in mnenja zainteresiranim organizacijam in organom o znanstveno raziskovalnih in drugih delovnih programih znanstvenih in umetniških ustanov; — določajo svoje predstavnike in delegate za zborovanja in druge sestanke znanstvenikov in umetnikov, ki jih organizira SAZU ali na katere je SAZU vabljena; — obravnava jo predloge za volitve članov SAZU; — volijo razrednega tajnika in njegovega namestnika oz. načelnika oddelka; — volijo na predlog Sveta raziskovalne delovne organizacije znanstvene delavce v ustrezni naslov; — dajejo mnenja predsedstvu SAZU o letnem raziskovalnem programu in dosežkih raziskovalne delovne organizacije, ki jo je tis ti ino vila SAZU; — izdajajo stalne in občasne publikacije s svojih področij; — opravljajo druge naloge na podlagi tega staluta in sklepov skupščine SAZU in predsedstva SAZU. 40. Člen Razredi razvijajo znanost oz, pospešujejo umetnost s skupnim in individualnim delom svojih članov, s seznanjanjem in objavljanjem dosežkov znanstvenega in umetniškega dela svojih članov in drugih znanstvenikov in umetnikov in s sodelovanjem z drugimi akademijami znanosti in umetnosti, fakultetami, znanstvenimi in umetniškimi organizacijami, skupinami znanstvenikov in umetnikov ter s posameznimi znanstveniki in umetniki doma in na tujem. 41. člen Razred sklepa in odloča na sejah. Delo razreda vodi tajnik razreda. Tzvolijo ga redni in dopisni člani praviloma izmed rednih članov SAZU z večino glasov članov razreda. Tajnik ima lahko namestnika, ki ga izvoli na njegov predlog razred izmed svojih članov z večino glasov članov razreda. Delo oddelka vodi načelnik. Izvolijo ga redni in dopisni člani praviloma izmed rednih članov z večino glasov. Načelnik oddelka je lahko istočasno namestnik tajnika tistega razreda, v katerega oddelek spada. Tajnik, njegov namestnik in načelnik oddelka sc voli jo za dobo štirih let in so lahko ponovno izvoljeni. 42. člen Razredi imajo seje po potrebi. Sejo razreda skliče in vodi tajnik razreda. Na sejo vabi člane t navedbo dnevnega reda vsaj tri dni pred sejo. Seja je sklepčna, če je navzočih večina članov razreda. Na seji se odloča f večino glasov navzočih članov. Ob enakosti števila glasov za in proti odloča glas tajnika razreda. Na seji se piše zapisnik na način, kot ga določi razred. Tajnik razreda mora sklicati sejo razreda v osmih dneh, če to zahtevajo najmanj trije člani razreda z navedbo zadeve, o kateri naj se razpravlja na seji. Tajnik razreda skrbi za izvršitev sklepov razreda. 43. člen Zadeve, ki se tičejo dveh ali več razredov, se obravnavajo na skupnih sejah pristojnih razredov. Skupno sejo skliče in vodi po letih najstarejši izmed tajnikov teli razredov. Za pripravo ali raziskavo posameznega predmeta lahku izbere razred komisijo ali odbor izmed svojih članov in tudi drugih znanstvenih delavcev oz. umetnikov. bi Druge organizacijske oblike dela na SAZU 44. člen Enota za načrtovanje in usklajevanje znanstvenega dela: — Opravlja naloge v ¿vezi z načrtovanjem in usklajevanjem raziskovalnega dela, s čimer pomaga predsedstvu in razredom SAZU pri uresničevanju njihovega znanstveno raziskovalnega programa; — v zvezi s tem opravlja potrebna organizacijska dela; — sodeluje po navodilih predsedstva SAZU z Raziskovalno skupnostjo Slovenije in drugimi samoupravnimi inLere.snimi skupnostmi; — pomaga pri organiziranju posvetovanj, predavanj, razstav ipd., ki jih prireja SAZU; — skrbi za občasno obveščanje javnosli o delu SAZU; — pomaga pri organiziranju stikov in delovnih zvez SAZU z drugimi domačimi in tujimi akademijami ter opravlja vse naloge, ki so s tem v zvezi; — opravlja druge naloge, ki jih določi predsedstvo SAZU. 45. člen Biblioteka SAZU, ki jo sestavljajo centralna knjižnica in knjižnice inštitutov raziskovalne delovne organizacije, ima naslednje naloge: — zbira, ureja, hrani in rcstavrira knjižno gradivo; — vodi knjižno akcesijo, inventarizacijo in katalogizacijo; — obvešča člane SAZU in druge interesente o novih knjižnih pridobitvah; — izposoja strokovnim interesentom knjige in drugo gradivo, ki ga hrani; — ima javnu čitalnico; — zamenjuje publikacije SAZU % domačimi in tujimi akademijami in ustanovami; — opravlja vsa dokumentacijska opravila za SAZU, vključno tista, ki omogočajo avtomatsko obdelavo podatkov, Biblioteka je pod enotnim upravnim in strokovnim vodstvom. N jenega vodjo imenuje in razrešuje predsedstvo SAZU. Strokovna dela v biblioteki opravljajo strokovno usposobljeni delavci, ki so vključeni v delovno skupnost za opravljanje del skupnega pomena za SAZU. 46. člen Za uresničevanje posebnih nalog SAZU, ob katerih se združujejo interesi raznih disciplin ali institucij, lahko ustanavlja predsedstvo SAZU delovne ali koordinacijske odbore ali skupine, katerim določi naloge in organizacijo in jim zagotovi pogoje za delovanje. 47. člen Medakademijskim odborom — delovnim in koordinacijskim, — ki jih ustanovi Svet akademij znanosti in umetnosti SFRJ za posebne naloge in imajo svoj sedež pri SAZU, omogoči predsedstvo potrebne delovne pogoje. 48. člen SAZU ima lahko v svojem sestavu tudi arhive, galerije in podobno. 49. člen SAZU lahko ustanavlja za individualno, znanstveno ali umetniško delo posameznih svojih članov kabinete. Delovanje kabineta določi poseben poslovnik. 50. člen Za opravljanje administrativnih in drugih strokovno pomožnih opravil ima SAZU tajništvo kabineta predsednika SAZU, tajništvo predsedstva in tajništvo razredov, ki so del delovne skupnosti za opravljanje del skupnega pomena za SAZU. V. UPRAVLJANJE SAZU 51. člen Organi SAZU so: skupščina, predsedstvo in predsednik. 52. Člen a) Skupščin^ Skupščina jc organ upravljanja SAZU. Skupščino sestavl jajo s pravico odločanja vsi redni in dopisni člani ter tisti častni člani, ki so vključeni v delo razreda. Delo skupščine SAZU je javno, Skupščina pa z večino glasov izjemoma lahko sklene, da obravnava posamezne točke dnevnega reda na zaprti seji, 53. člen Skupščina SAZU opravlja naslednje naloge: — sprejema program dela SAZU; — sprejema statut SAZU, njegove spremembe in dopolnitve; — ustanavlja za uresničevanje nalog SAZU inštitute, raziskovalne in drage delovne organizaci je in delovne enote; — daje soglasje k statutom raziskovalnih organizacij, ki jih ustanovi SAZU; — sprejema finančni načrt in zaključni račun SAZU; — usmerja politiko znanstvenega delovanja SAZU; — odloča o organizacijskih vprašanjih SAZU; — voli redne, dopisne in zunanje dopisne člane vsako drugo leto, častne člane pa lahko tudi na dragih zasedanjih skupščine; — odloča o prenehanju članstva SAZU; — voli in razrešuje predsednika, oba podpredsednika in glavnega tajnika SAZU; — ustanavlja razrede in oddelke SAZU in določa njihove naloge; — ustanavlja kabinete svojih članov; — odloča o združitvi, delitvi ali prenehanju obstoječih razredov, oddelkov in kabinetov SAZU; — razpravlja o priporočilih razredov SAZU in njihovih oddelkov; — sprejema načela za sodelovanje s sorodnimi institucijami; — skrbi, da je delovanje SAZU dostopno javnosti; — soodloča o prenehanju delovanja delovnih organizacij, katerih soustanovitelj je SAZU; — opravlja druge naloge, ki jih določajo zakon, ta statut in drugi akti SAZU, 54. člen Skupščino skliče po sklepu predsedstva predsednik SAZU vsaj enkrat na leto. Predsednik SAZU je dolžan sklicati skupščino SAZU na pobudo predsedstva SAZU, na predlog najmanj dveh razredov SAZU ali na predlog najmanj desetih rednih oziroma dopisnih članov SAZU. Vabilo z dnevnim redom mora biti dostavljeno vsaj pet dni pred skupščino vsem rednim, dopisnim in častnim članom SAZU. 55. člen Skupščina SAZU sklepa veljavno, če ji prisostvuje večina rednih in dopisnih članov. Skupščina SAZU sklepa z večino glasov prisotnih rednih in dopisnih Članov, razen pri sprejemanju statuta, spremembah statuta, volitvah članov SAZU in volitvah predsednika, podpredsednikov in glavnega tajnika SAZU, ko sklepa s skupno večino vseh rednih in dopisnih članov. 56. člen b) Predsedstvo SAZU Predsedstvo SAZU je izvršilni organ skupščine SAZU in ji odgovarja za izvajanje njenih odločitev in smernic. Predsedstvo SAZlJ sestavljajo; predsednik, dva podpredsednika, glavni tajnik, tajniki razredov in načelniki oddelkov SAZU. 57. člen Predsedstvo SAZU zlasti: — sklepa o sklicu skupščine SAZU in predlaga dnevni red za njeno delo; — daje skupščini predloge za volitve članov; — daje skupščini v razpravo in odločitev načrt statuta, njegove dopolnitve ali spremembe in načrte splošnih aktov, za katere je pristoj na; — predlaga skupščini ustanovitev raziskovalne delovne organizacije in sprejem ustreznih samoupravnih aktov ali samoupravnih sporazumov, ki so v Zvezi z ustanovitvijo raziskovalne delovne organizacije; — sestavlja dolgoročne programe dela, ki jih predlaga v razpravo in odobritev skupščini SAZU; — predlaga skupščini v odločitev predloge finančnega načrta, zaključnega računa in investicijskega programa; — sprejema poslovnike in podobne akte SAZU v okviru svojih pristojnosti; — sprejema program publikacij, ki jih izdaja SAZU; — razpravlja o poročilih razredov in seznanja skupščino o njihovem delu in delovnih načrtih; — izvaja kadrovsko politiko SAZU; — daje soglasje k letnemu delovnemu načrtu raziskovalne in druge delovne organizacije, ki jo ustanovi SAZU, po predhodnem mnenju ustreznega razreda. 5S. člen Predsedstvo SAZU odloča o nagrajevanju članov in drugih strokovnjakov za posebno delo, ki jim ga je naročila SAZU, in o povračilu stroškov, ki so jih imeli pri opravljanju naročenega dela. 59, člen Predsedstvo odloča na sejah. Na sejo predsedstva morajo biti vabljeni vsi njegovi člani pismeno z navedbo dnevnega reda. Način sklicevanja in poteka sej predsedstva določi predsedstvo SAZU. Seja predsedstva je sklepčna, če je navzoča večina njegovih Članov, med njimi predsednik ali oba podpredsednika. Predsedstvo odloča z navadno večino glasov. Ob enakem številu glasov odloča glas predsedujočega. Na sejo predsedstva so lahko vabljeni tudi drugi člani SAZU, vodja raziskovalne delovne organizacije in vodja delovne skupnosti. O zadevi, ki se tiče samo določenega razreda, se ne sme sklepati, če ni navzoč tajnik tega razreda ali njegov namestnik. Na sejah predsedstva se piše zapisnik, 60. člen Predsedniku SAZU je v pomoč posvetovalno telo, ki ga sestavljajo oba predsednika, glavni ta jnik in vodja delovne skupnosti SAZU. 6L člen Posvetovalno telo predsednika se sestaja pravi loma vsak teden. Na sestanke posvetovalnega telesa so lahko povabljeni posamezni člani predsedstva in vodja raziskovalne delovne organizacije, ki jo je ustanovila SAZU, da dajo podatke in mnenja o vprašanjih, ki so na dnevnem redu. Na sestankih posvetovalnega telesa se piše zapisnik. 62. člen c) Predsednik SAZU Predsednik SAZU je za svoje delo odgovoren skupščini SAZU;" za naloge, ki jih opravlja predsedstvo SAZU, pa tudi predsedstvu. Predscdnik sklicuje in vodi skupščino in seje predsedstva SAZU ter sestanke posvetovalnega telesa. Skrbi za izvrševanje sklepov skupščine in predsedstva SAZU in opravlja zadeve, ki mu jih nalagajo ta statut, drugi akti SAZU in sklepi skupščine ter predsedstvo, 63. člen Če predsednik meni, da je akt, ki sta ga sprejela skupščina SAZU ali predsedstvo SAZU v nasprotju z zakonom, statutom ali drugimi akti SAZU, mora na to opozoriti organ, ki je sprejel takšen akt. če le-ta kljub opozorilu vztraja pri takšnem aktu, mora predsednik zadržati njegovo izvršitev in o tem v treh dneh obvestiti za nadzor zakonitosti dela SAZU pristojni republiški upravni organ. 64. člen Predsedniku pomagata pri njegovem delu oba podpredsednika, ki opravljata sporazumno z njim posamezna dela z njegovega področja. V primeru, da je zadržan, določi predsednik enega izmed obeh podpredsednikov, da ga nadomešča. Ce predsednik tega ne more storiti, določi njegovega namestnika predsedstvo SAZU na posebni seji, ki jo skliče glavni tajnik SAZU. 65. člen Glavni tajnik SAZU: — pomaga predsedniku pri opravljanju njegovih nalog; — organizira pripravo materiala za seje skupščine in predsedstva SAZU in zanje sporazumno s predsednikom SAZU sestavlja dnevni red, predloge in poročila; -— sodeluje z razrednimi tajniki, kadar je to potrebno za izvršitev nalog razredov in usklajevanje njihovega dela; — ureja Letopis SAZU in podobne publikacije S A Zli ter poroča predsedstvu SAZU o tiskovni dejavnosti SAZU; — v imenu predsedstva SAZU opravlja nadzorstvo nad delom njene delovne skupnosti; — vodi v imenu predsedstva SAZU vsa opravila, potrebna za opravljanje njegovih usklajevainih nalog in daje o tem potrebne pobude; — opravlja druge naloge na podlagi zakona, tega statuta in drugih aktov ter na podlagi sklepov skupščine in predsedstva SAZU. — če je glavni tajnik zadržan, ga nadomešča redni član, ki ga določi predsednik SAZU. 66. člen Predsednika, oba podpredsednika in glavnega tajnika voli skupščina SAZU izmed rednih članov SAZU po predhodnem mnenju Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, Predsednik, oba podpredsednika in glavni tajnik so voljeni 2a dobo štirih let in so lahko ponovno izvoljeni. Za predsednika, podpredsednika in glavnega tajnika so lahko izvoljeni redni člani SAZU, ki so aktivni in ustvarjalni pri razvijanju in uveljavljanju samoupravnih socialističnih odnosov in ki se pri svojem javnem delu zavzemajo za humane družbene odnose. 67. člen Ce predsedniku, podpredsedniku ali glavnemu tajniku preneha funkcija pred potekom dobe za katero je bil izvoljen, mora predsedstvo sklicali skupščino SAZU najpozneje v roku enega meseca zaradi izvolitve novega predsednika, podpredsednika ali glavnega tajnika SAZU. VI. SREDSTVA SAZU 68. člen Proračun SR Slovenije zagotavlja sredstva za delovanje in razvoj SAZU. Sredstva za znanstveno, raziskovalno in umetniško delo SAZU si zagotavlja SAZU tudi s svobodno menjavo dela v neposrednih odnosih ter v ustreznih samupravriih interesnih skupnostih. SAZU lahko pridobiva sredstva tudi s prodajo proizvodov in storitev, t dotacijami, volili in darili ah iz drugih virov, v skladu z zakonom in tem statutom. 69. člen SAZU sprejme vsako leto finančni načrt in zaključni račun. Finančni načrt in zaključni račun obravnava in sprejema skupščina SAZU na predlog predsedstva SAZU. VII. DELOVNA SKUPNOST ZA OPRAVLJANJE DEL SKUPNEGA POMENA ZA SAZU 70. člen Za upravljanje del in nalog skupnega pomena za SAZU se oblikuje delovna skupnost. 71. člen Naloge skupnega pomena so: — strokovna, — administrativna, — pomožna in tem podobna dela. 72. člen Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti med delavci delovne skupnosti SAZU in SAZU ureja samoupravni sporazum. S sporazumom se urejajo zlasti: — naloge in dela, ki jih bodo opravljale posamezne enote delovne skupnosti; ™ osnove in merila za pridobivanje dohodka delovne skupnosti; — pravice, ki jih ima delovna skupnost glede odločanja o zadevah in uporabi sredstev v zvezi z opravljanjem njenih dci; — temeljni pogoji glede strukture delovnih mest in kvalifikacijske strukture kadrov v delovni skupnosti; — odgovornost delovne skupnosti za opravljanje del in nalog; — način reševanja medsebojnih sporov; — način koordiniranja dela med SAZU in delovno skupnostjo — in druga vprašanja skupnega pomena, 73. člen Delo delovne skupnosti za opravljanje del skupnega pomena za SAZU vodi neposredno vodja delovne skupnosti. Za svoje delo odgovarja predsedstvu SAZU. Vodjo delovne skupnosti imenuje in razrešuje predsedstvo SAZU, ko dobi mnenje delavskega sveta delovne skupnosti. 74. člen Delovna skupnost je organizirana v službe glede na posamezna področja del in nalog, ki jih mora opravljali. Te službe so: — kadrovski oddelek; — Lajništvo SAZU, ki združuje; znanstveno koordinacijo, referat za tisk, tajništvo kabineta predsednika, tajništvo predsedstva, tajništvo razredov; —- odsek za finančno in materialno poslovanje; — plansko-analitični odsek; — ekonomat; — uprava zgradb; — tehnične službe — fotolaboratorij, kopirnica ipd. 75. člen Za akte in dejanja delovne skupnosti za opravljanje del skupnega pomena za SAZU, ki se ne nanašajo na uresničevanje samoupravnih pravic delavcev delovne skupnosti, temveč na uresničevanje nalog, zaradi katerih je le-ta oblikovana, je potrebno soglasje predsedstva SAZU. VIII. PUBLIKACIJE SAZU 76. člen Publikacije SAZU so splošne publikacije in publikacije razredov. Splošne publikacije so: Letopis, večja dela in skupne periodične publikacije. Publikacije razredov so: periodične publikacije, posamezna dela in razprave, monografije!, strokovna poročila in podobno. 77. člen V publikacijah razredov SAZU se objavljajo dela, ki jih sprejme pristojni razred in za katera da privolitev za tisk predsedstvo SAZU. O tem, ali se objavi v publikaciji razreda delo nečlana, odloča pristojni razred na podlagi pismene ocene vsaj enega strokovnjaka, ki ga določi razred po možnosti izmed svojih članov, Publikacije imajo urednika ali uredniški odbor, ki ga določi razred. 78. člen Publikacije SAZU se tiskajo praviloma v slovenskem jeziku. Na podlagi sklepa razreda, ki ga potrdi predsedstvo SAZU, se lahko tiska jo tudi v enem izmed drugih jezikov narodov Jugoslavije ali v enem izmed svetovnih jezikov. Povzetki razprav oz. publikacij in krajših strokovnih poročil se tiskajo najmanj v enem izmed svetovnih jezikov. Publikacije SAZU, natisnjene v slovenskem jeziku, imajo kratek izvleček v enem izmed svetovnih jezikov. Publikacije SAZU, ki niso natisnjene v slovenskem jeziku, morajo imeti kratek izvleček v slovenskem jeziku. 79. člen Podrobnejše določbe o publikacijski dejavnosti SAZU predpisuje poslovnik za izdajanje in razdeljevanje publikacij SAZU, sprejme ga predsedstvo SAZU, IX. USTANAVLJANJE RAZISKOVALNIH IN DRUGIH DELOVNIH ORGANIZACIJ 80. člen Za uresničevanje nalog in programov, ki jih ima SAZU po zakonu in po tem statutu, lahko ustanavlja SAZU raziskovalne in druge delovne organizacije. Za izvajanje programa SAZU »Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda«, ustanovi SAZU znanstveno raziskovalni center. 81. člen Medsebojne pravice in obveznosti urejala SAZU in raziskovalna aH druga delovna organizacija, ki jo je ustanovila SAZU, z aktom o ustanovitvi in s samoupravnim sporazumom. 82. člen Raziskovalno dejavnost v raziskovalnih organizacijah, ki jih ustanovi SAZU, opravljajo raziskovalci, ki so člani SAZU, znanstveni delavci SAZU in raziskovalci z drugimi naslovi. 83. člen Znanstveni delavci SAZU so: — znanstveni svetnik, — višji znanstveni sodelavec in — znanstveni sodelavec. Naslove raziskovalcev z drugimi naslovi ter pogoje, merila in pošto pek za njihovo izvolitev določa samoupravni splošni akt raziskovalne organizacije, ki jo ustanovi SAZU, 84. člen Poleg splošnih pogojev, ki jih morajo izpolnjevati kandidati po zakonu o SAZU in njihove moralno-političnc neoporečnosti se za izvolitev v znanstvene naslove zahteva: — za znanstvenega svetnika: doktorat znanosti in objavljena številna pomembna dela, s katerimi je kandidat prispeval k razvoju ali obogatitvi znanosti, k obogatitvi metod raziskovalnega dela in strokovne metodike za uporabo znanstvenih spoznanj v praksi; — za višjega znanstvenega sodelavca: doktorat znanosti in izkušnje v znanstveno raziskovalnem delu, objavljena pomembnejša znanstvena dela ali raziskovalne ekspertize, druga pomembna dela ali konstrukcije in praktične rešitve, ki dokazujejo izkušnje, inventivnost in samostojnost ter sposobnost za vodenje raziskovalne skupine; — za znanstvenega sodelavca: doktorat znanosti in objavljena dela, izpričana sposobnost za samostojno znanstveno delo, 85. Člen Znanstvene delavce volijo na predlog sveta raziskovalne organizacije redni in dopisni člani ustreznega razreda. 86. člen Razred voli znanstvene delavce na seji razreda. Volilni postopek V razredu je treba končati v roku štirih mesecev od prejema predloga za izvolitev. Izvoljen je tisti kandidat, ki je dobil večino glasov članov razreda. 87. člen Znanstveni dclavci SAZU se volijo za dobo petih let in se lahko ponovno volijo v isti ali višji naslov. 88. ¿len Izvolitev za znanstvenega delavca dobi javno veljavo, ko potrdi izvolitev predsedstvo SAZU. Znanstveni dclavec ima pravico obdržati in uporabljati pridobljeni naslov do preteka clekeijske dobe, četudi mu je prej prenehala delovno razmerje na SAZU, razen v primeru, ko mu je prenehalo delo po lastni krivdi. 89. člen Cc pristojni razred occni, da znanstveni dclavec SAZU ne izpolnjuje več vseh, za izvolitev v znanstveni naslov določenih pogojev, mu lahko odvzame naslov. Predlog za odvzem naslova lahko dasta predsedstvo SAZU ali svet raziskovalne organizacije. V postopku za odvzem naslova mora hiti znanstvenemu delavcu SAZU zagotovljena pravica, da pojasni svoje stališče. 90. Člen Znanstveni deiavci SAZU lahko s privolitvijo predsedstva SAZU in sveta raziskovalne organizacije opravljajo mentorsko delo za sodclavce drugih znanstveno raziskovalnih ali visokošolskih organizacij ali v raziskovalnem delu zuna j SAZU oz. raziskovalne organizacije. 9! .člen Za pridobljene naslove znanstvenih dclavccv SAZU in za ponovno izvolitev v znanstveni naslov veljajo določila 45. člena Zakona o Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, X. LJUDSKA OBRAMBA — DRUŽBENA SAMOZASCITA 92. člen Na podlagi S. poglavja Ustave SRS in Zakona o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti SRS je na SAZU organizirana splošna ljudska obramba in družbena samozaščita. 93. člen V obrambnem načrtu SAZU so določene naloge, ukrepi in postopki SAZU v času izvajanja ukrepov za pripravljenost, ob prehodu iz mirnodobnega v vojno stanje in v vojni ter razpored sil in sredstev in njihova smotrna uporaba v spi osnem ljudskem odpoiu, 94. člen Obrambni načrt SAZU mora biti usklajen z obrambnim načrtom SR Slovenije, programom civilne zaščite in narodne zaščite; pa tudi z občino in krajevno skupnostjo, v kateri je sedež SAZU. 95. člen V varnostnem načrtu SAZU so določeni položaj, naloge in vloga SAZU v izrednih razmerah, 96. člen Naloge s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite operativno politično usmerja Komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, konkretne naloge pa izvajajo organi SAZU in za to določene osebe, XI. KONČNE DOLOČBE 97. člen SAZU bo uskladila svojo organizacijo in svoje splošne akte z določbami tega statuta v šestih mesecih od njegove uveljavitve. 98. člen Statut SAZU sprejme skupščina SAZU, potrdi pa ga skupščina SR Slovenije. 99. člen Statut začne veljati osmi dan po objavi odloka skupščine SR Slovenije o njegovi potrditvi. Z dnem, ko začne veljati ta statut, preneha veljati dosedanji. 100. člen Spremembe in dopolnitve statuta sprejme SAZU na enak način in po enakem postopku, kakor je določen za sprejem statuta. Ta statut je skupščina SR Slovenije potrdila dne 24, februarja 1982. (Uradni list SRS it, S. S, marca 1982, str. 451.) n Člani ČASTNI CLAN Josip Vidmar Član Predsedstva SR Slovenije; za častnega člana izvoljen 25. marca 1976, hkraii redni član. Glej Letopis 3, 172—164; 31, 39—«). REDNI IN DOPISNI ČLANI I. RAZRED Za zgodovinske in družbene vede Redni čUni__ Dragotin Cvetko rojen 19. septembra 1911, dr. phil., redni profesor za zgodovino slovanske in nove j še svetovne glasbe in predstojnik Oddelka /& mtiziko-logijo na Filozofski fakulLeti Univerze E. Kardel ja v Ljubljani, Upok. i. septembra 1981. Dopisni član SAZU od 7. febr. 1967, redni od S. febr. 1970. Dopisni élan SANU od 1968 in JAZU od 1979. Upravnik Muzikološkega inštituta SAZU in načelnik umetnostne sekti je TK SAZU, Njegova raziskovalna dejavnost se je koncentrirala predvsem v pripravljanje orisa J. Gallusa za zbirko Znameniti Slovenci in v proučevanje gradiva za monografijo o A. Lajovicu. Ob tem jc veljata še vprašanju univerzalnosti glasbe v smislu projekta, ki si ga jc zastavil UNESCO. V letu 1981 je sodeloval na mednarodnem muziko-[oškem simpoziju maja v Pragi 7. referatom Bohuslav Martinu ve slovinském hudebnhn prost fedi, na muzikološkem simpoziju avgusta v Zadrn z referatom Vlogci glasbe iti glasbenikov r 2, pol. J6. in na začetku ¡7. stoletja v vojvodini Kranjski, na mednarodnem kongresu PEN septembra v Lyonu in Parizu, na znanstvenem srečanju Skupnosti jugoslovanskih akademij oktobra v Strugi (Ohrid) z referatom Glasba v NOB na Slovenskem in v istem mcsccu na simpoziju SANU v Beogradu z referatom Rad Kornelija Stankovica u svetit./ razvoja ptlizike u Srbiji i Evropi ter na znanstvenem zasedanju SANU in Madžarske akademi je znanosti novembra v Budimpešti z referatom Die romantische Oper bei den Südslawen itn d ihre Eingliederung in den europäischen Rahmen. Med äirsc družbene dejavnosti sodijo njegova prizadevanja pri redakcijah Enciklopedije Jugoslavije 11 (redakcija za SR Slovenijo), Enciklopedije Slovenije, Herderjevega leksikona glasbe (CZ) in International Review oî the Aesthetics and Sociology of Music ter članstvo v predsedstvu Slovenske maticc. V ta okvir sodi tudi vodstvo jugoslovanske sekcije za International Repertory of Music Literature, aktivno članstvo v tujih muzikolo- ških družbah (Internationa] MusicologLcal Society, American Musico-I apical Society, Gesellschaft für Musikforschung} in funkcija podpredsednika znanstvenega sveta International Institute for Comparative Music Studies and Documentation. V letu 1981 je bil izvoljen za podpredsednika slovenskega centra PEN. Glej Letopis IS, 31—33; 21, 35-33; 30, 23—24 ; 31, 31—32. Alojzij Finžgar rojen dne JO. decembra 1902, dr. j ur., redni profesor za civilno in rodbinsko pravo na Pravni fakulteti Univerze E. Kardelja v Ljubljani v pokoju. Dopisni član od 20, marca 1975, redni član od 22, marca 1978, V letu 1981 je izšla v Razpravah XII Razreda za zgodovinske in družbene vede S AZU študija Pravni sistem Socialistične federativne republike Jugoslavije. Organiziral je delo v zvezi s to študijo in napisa) skico pravnega sistema Socialistične federativne republike Jugoslavije. V okviru javnih predavanj, ki jih je v aprilu 1981 organiziral Marksistični center Univerze E. Kardelja v Ljubljani, je predaval o problemih pravnega sistema Jugoslavije, udeleiil se je tudi okrogle mize o različnih teoretičnih pogledih na družbeno lastnino. Ta razprava je objavljena v reviji Teorija in praksa 198!. št, 9, Udeležil se je strokovnega simpozija o Zakonu o združenem delu v teoriji in praksi dne 7. in 8. maja 198] v Portorožu z referatom Upravljanje družbenih sredstev kot temeljni institut pravnega režima družbenih sredstev in sodeloval v diskusiji, ki je objavljena v reviji Združeno delo 4/81. Za XI. mednarodni kongres primerjalnega prava v K ara ka su (Venezuela) jc napisal nacionalni referat o temi Intervencija države v kmetijstvu. V novembru 1981 je predaval na podiplomskem študiju v Prištini. Ob tej priložnosti je učiteljem Pravne fakultete v Prištini predaval o pravnem sistemu Socialistične federativne republike Jugoslavije. Za posvetovanje »Pravo na rad i njegovo ostvari vanje u samoupravnem društvu«, ki ga je organiziral Marksistični center konference SKH Zajcdnice opeina v Splitu dne 24. in 25. XL, je napisal referat Pravo na rad i društveno vlasniStvo. Glej Letopis 26, 47—53; 29, 53—55; 30, 3+ in 192. Jože Goričar rojen 20, januarja 1907, dr. juiupokojeni redni profesor za sociologijo na Pravni fakulteti Univerze E. Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 7. februarja 1969, redni od 25. marca 1976. Od L 7. 1980 glavni tajnik S AZU. V zvezi s sociološkimi aspekti samoupravnega prava, zlasti s sankcijskim sistemom tega prava, se jc ukvarjal s proučevanjem vprašanja odgovornosti v samoupravni družbi. Na posvetovanju Jugoslovanskega centra za teorijo in prakso samoupravljanja E. Kardelj v Ljubljani je sodeloval s prispevkom Mezdna miselnost, subjektivni izraz odtujitve delavca. Ziherlovih dni v dneh 22. in 23. 10. v Ljubljani sc je udeležil z referatom Odgovornost danes in tukaj. Znanstvenega posvetovanja Jugoslovanskega združenja za sociologijo v dneh 26. in 27. oktobra 1981 v Beogradu se je udeležil z referatom Odgovornost — neka teorijska zapaianjü. Na podiplomskem tečaju FSPN je 12. 6. 1981 predaval in vodil razgovor o temi Teorija Adama Schaf i a o odtujeni revoluciji. Med pomembnejšo družbeno dejavnost spada Članstvo v delegaciji S AZU na obisku pri Akademiji znanosti Beloruske SSR v dneh od 15. do 22. 6. 1981. V dneh od 3. do 6. 2. 1981 je sodeloval pri komisiji za personalna vprašanja Evropskega centra za koordinacijo raziskovanja in dokumentacijo v družbenih vedah na Dunaju. Leta 198 i je prejel listini o častnem član s t™ Sociološkega društva Slovenije in Sociološkega društva Srbije, Dne 22. 10. 1981 pa je prejel listino Fakultete za sociologijo, politične vede jn novinarstvo v Ljubljani kot priznanje za prispevek pri uresničevanju smotrov fakultete in njenega družbenega ugleda. Glej Letopis 20, 35—36; 27, 47—(9; 31, 32, 193. Bogo Grafenauer rojen lo, marca 1916, dr. phil,, redni profesor za zgodovino Slovencev na Filozofski fakulteti Univerze E. Kardelja v Ljubljani, dopisni član od 7. februarja 1968, redni član od 13. marca 1972. Glej Letopis 19, 33—34; 23, —44; 31, 32—34 in 193—194 Viktor Korošec rojen 7. decembra 1899 v Ljubljani, dr. j ur., redni član S AZU od 2. oktobra 1956, zaslužni profesor od 27, novembra 1980. V letu 1981 je nadaljeval s pripravo rokopisa o šuttaššurdvi vazalni pogodbi. Sproti je proučeval novo asiriološko, zlasti hetitsko literaturo. Udeležil se je 28. Rencontre assyriologique internationale (od 6. do 10. julija 1981) na Dunaju, kjer je imel 7. julija 1981 referat Uber den nicht paritätischen Charakter des sttnašiure-V er träges. Glej Letopis 8, 35—J6; 31, 34 in 195. Stane Krašovec rojen 14. julija 1905, dipl. ing. oec., redni profesor Ekonomske fakultete Univerze E. Kardelja v Ljubljani v pokoju. Dopisni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 198i. V letu 1981 je raziskoval vprašanja mešanih gospodinjstev s posebnim ozirom na mednarodni seminar v Ljubljani. Kot predsednik Medakademijskega odbora za proučevanje mešanih gospodinjstev je organiziral jugoslovanski posvet o mešanih gospodinjstvih dne 2. marca 1981 v Zagrebu in mednarodni seminar o isti tematiki od 21. do 24. junija 1981 v Ljubljani. Seminarja se je aktivno udeležilo 15 akademikov in strokovnjakov iz Jugoslavije ter 15 iz raznih evropskih dežel, Kanade in Japonske. Za ta seminar je izdelal vnaprejšnjo osnovo za diskusijo o obeh glavnih Ločkah dnevnega reda. Pripravlja podrobno publikacijo z diskusijo in temeljno dokumentacijo, Z referatom iz iste tematike se je udeležil HI. evropske konference agrarnih ekonomistov v Beogradu od 1. do 3. sept. 1981. XIV, letnega sestanka Zveze statističnih društev Jugoslavije v Novem Sadu od 30. sept. do 2. okt. 1981 se je udeležil z referatom Problemi potpu-nosti statistike mešovitih gazdinstava. V letu 1981 je bil odlikovan z redom republike t zlatim vencem. Glej Letopis 27, 50—51; 31, 35 itt 1% ter to knjigo Letopisa, str. 81—82. Gorazd Ktišcj rojen 17. decembra 1907, dr jur.( redni profesor za teorijo državne in prava ter primerjalno ustavno pravo na Pravni fakulteti Univerze C. Kardelja v Ljubljani v pokoju. Redni član od 17. oktobra 1958. Giej Letopis 9. 33—34; 31, 34 in 196. Rudi Kyovsky rojen 17. avgusta 1906, dr. jur., redni profesor na Pravni fakulteti Univerze E. Kardelja v Ljubljani v pokoju. Dopisni član od 25. 3. 1970, redni član od 24. 4 1981. Glej Letopis 27, 52—53; 31, 35 in 196 Idr to knjigo Letopisa, str» 83—84. Boris Majetra jen 15. februarja i919, dr. phiL honorarni redni profesor za filozofijo na Filozofski fakulteti Univerze E. Kardelja v Ljltbljani, upravnik Inštituta za marksistične študije SAZU, predstojnik podiplomskega študija Teorije marksizma in samoupravljanje pri MC CK ZKS. Dopisni član SAZU od 20. marca 1975, redni član od 24. aprila 1981. V letu 1981 je delal v okviru raziskovalne naloge s»Zgodovina in razvoj marksistične misli na Slovenskem« pri Inštitutu za marksistične študije SAZU, V okviru te raziskave je pripravil in objavil spremno besedo k L knjigi Zbranih del Borisa Zihcria. 13. marca je imel uvodno besedo na posvetu Vloga marksistične znanosti v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja — 5 posebnim ozirom na vlogo M C pri M K ZKS Ljubljana; 26. junija je sodeloval v diskusiji pri okrogli mizi M C C K ZKS Aktualnost nacionalnega vprašanja danes pri nas in v svetu, Z uvodnim referatom je sodeloval na IX, plenu mu kulturnih delavcev O F v Velikih Laščah 25, in 26. septembra. Sodeloval je na seminarjih za učitelje predmeta Samoupravljanje s temelji marksizma. Med najpomembnejše družbene dejavnosti v letu 1981 spada: članstvo v predsedstvu CK ZKS jn članstvo v CK ZKS; predsedovanje svetu MC CK ZKS; predsedovanje uredniškemu odboru Teorije in prakse; predsedovanje programskemu svetu za raziskave s področja teorije samoupravnega socializma v družbenih vedah skupnega programa RSS; Članstvo v Svetu za znanost pri P RK SZDL; funkcija delegata v skupini CK ZKS za sodelovanje pri delu koordinacijskega odbora republiškega družbenega sveta za vzgojo in izobraževanje pri P RK SZDL; članstvo v upravnem odboru sklada Borisa Kidriča; članstvo v uredniškem svetu Anthroposa; članstvo v glavnem uredniškem odboru Enciklopedije Slovenije; članstvo v delovni skupini Ka pripravo načrta programa dela politične šole ZLJ »Josip Broz Tjto« v Kumrovcu; članstvo v sosvetu »Književni listi« pri Delu; članstvo v komisiji P C K ZKS za idejno in teoretično delo v ZK; članstvo v komisiji za pripravo resolucije IX, kongresa ZKS. Glej Letopis 26, 54—59; 31, 35—36 ter 196—197 in t« Knjigo Letopisa, str. i!5—S6, Stojan Pretnar rojen 23. januarja 1909 v Bovcu, dr, jur„ redni profesor za gospodarsko pravo na Pravni Fakulteti Univerze E. Kardelja v Ljubljani v pokoju. Dopisni član od 25. marca 1975., redni član od 24. aprila 1981, Tudi v letu 1981 je posvečal svojo glavno pozornost intelektualnim kreacijam v njihovem družbenem in pravnem pomenu, o čemer priča tudi v t eni letopisu našteta bibliografija. Sicer pa je sodeloval pri posvetovanju, ki sta ga skupno organizirali S AZU in Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo in ki je bilo posvečeno vlogi znanosti pri oblikovanju strategije razvoja SR Slovenije (Ljubljana, 22. in 23. aprila 1981). Prispeval je referat o znanstvenih odkritjih in njihovem mestu v inovacijskem procesu. Udeležil se je strokovnega izobraževalnega seminarja društva ekonomistov Ljubljane na Bledu {6. in 7. nov. 1981) z referatom o ekonomskih vidikih industrijske lastnine s posebnim ozirom na novi zakon o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja. V maju je predaval na podiplomskem študiju Pravne fakultete v Sarajevu o teoriji prava zatiranja in preprečevanja nelojalne konkurence. Na Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani mu je bilo poverjeno predsedstvo posebne delovne skupine za problematiko intelektualnega ustvarjanja in inovacij v univerzitetnem študiju, Sodeluje tudi v komisiji za industrijsko lastnino in transfer tehnologije pri GZ Slovenije. V tujini jc sodeloval kot ekspert na drugem posvetovanju □ nacionalni in mednarodni pravni zaščiti folklore, ki sta ga skupno organizirala UNESCO in WIPO (Svetovna organizacija za intelektualno lastnino) v Parizu od 9. do 13. februarja 1981, Udeležil se je tudi posvetovanja ob okrogli mizi o tematiki študija in raziskav na področju intelektualne lastnine, ki ga jc organizirala sredi julija 1981 že omenjena Svetovna orgnizacija za intelektualno lastnino v Ženevi in nanj povabila profesorje in najvidnejše raziskovalce s tega področja z vsega sveta. Ob tej priložnosti jc bilo ustanovljeno novo mednarodno združenje (International Association for the Advancement of Teaching and Research in lntellectual Propcrty), katerega ustanovni član jc z drugimi udelcžcnci posvetovanja. Glej Letopis 26, 50—^0: 31, 36 in to knjigo Letopisa, str 57—38. Lado Vavpetič rojen 26. junija 1902. dr. j ur., redni profesor za javno upravo in upravni postopek na Pravni fakulteti Univerze E. Kardelja v Ljubljani v pokoju. Redni član od 17. oktobra 1958. Glej Utopiš 9, 35—37; 31, 34. Fran Zwitter rojen 24. oktobra 1905, dr. phil,, redni profesor za občo zgodovino novega veka na Filozofski fakulteti Univerze E. Kardelja v Ljubljani v pokoju. Dopisni član od 2. junija 1953, redni član od 17. oktobra 1958. Zunanji dopisni član JAZU (od 1961) in SANU (od 1970). Častni občan Novega mesta (od 1975), zaslužni profesor (od 1977), častni član Zgodovinskega društva za Slovenijo (od 1980). Upravnik Zgodovinskega inštituta Milka Kosa SAZU. Tajnik I. razreda SAZU. Kot zastopnik SAZU in Zgodovinskega inštituta Milka Kosa SAZU je Član Jugoslovanskega komiteja za historične vede in Jugoslovanskega komiteja za zgodovino II. svetovne vojne. Konzul ta nt mednarodne komisije za Zgodovino človeštva, ki dela v okviru organizacije UNESCO v Parizu in ima nalogo izvesti revizijo prve izdaje te Zgodovine. V letih 1980—Si član organizacijskega odbora za znanstveno zborovanje o temi Kultura in znanost v NOŠ in revoluciji, & katerim je sklenil Svet akademij znanosti in umetnosti SFRJ proslaviti 40-let-nico upora 1. 1941. Na tem zborovanju, ki je bilo od 7. do 9. oktobra 1981 v Strugi pri Ohridu, je imel referat Partizanski Znanstveni inštitut, ki je oddan v tisk. V dneh 19. in 20. novembra 1981 se jc v Ljubljani aktivno udeležil mednarodnega diskusij skega sestanka strokovnjakov o koroškem plebiscitu 1. 1920. Tudi v tem letu član jugoslovanske delcgacije za pogajanja z Avstrijo zaradi izvedbe arhivskega sporazuma iz 1. 1923 in rcstitucije kulturnih dobrin, odnesenih na avstrijsko ozemlje v času II, svetovne vojne, in predsednik 2. skupine jugoslovanskih ekspertov za vprašanje jugoslovanskih zahtev do Štajerskega deželnega arhiva v Gradcu, Glej Lo topiš 5, 76—S2; 9, 4J—42; 31, 34—35 in 201. Dopisni ¿lani Aleksander Bajt Glej to knjigo Letopisa, str, &9—90. Emilijan Ccvc — 51; 31, 40 in 190 in to knjigo Letopisa r fctr, 105—106. France Bezlaj rojen 19. septembra 1910, dr. se., redni profesor za primerjalno slovansko jezikoslovje na Filozofski fakulteti Univerze E. Kardelja v Ljubljani v pokoju, predsednik Komisije za historične slovarje slovenskega jezika SAZU in načelnik Etimološko-onomastičnc sekcije SAZU, Redni član SAZU od 3. junija 1964. V letu 1981 je bil odlikovan z Redom ropublikc s srebrnim vencem, V letu 1981 je pripravil za tisk 18 avtorskih pol druge knjige Etimološkega slovarja slovenskega jezika; dokončana so gesla K in L, ne pa še popolnoma tista z začetnim M. Udeležil se je IV, jugoslovanske on o mas ti ene konference v Portorožu od 14. do 17. oktobra 1981 z referatom Kočljivi onomastični problemi. Na 17. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture v Ljubljani od 6. do 18. julija je imel predavanje Slovenski delež v razvoju etimologije 19. s to tet j a. Gk} Letopis 15, 11—34; 31. 39 in 190. Bojan Čop rojen 23. maja 1923, dr, phil., redni profesor za primerjalno indo-evropsko jezikoslovje na Filozofski fakulteti Univerze E. Kardelja v Ljubljani, Dopisni član od 13. marca 1972; redni član od 25, marca 1976. Glej Letopis 23, 49—52; 27 , 54—57 ; 31, 39. Janko Jurančič rojen 18, decembra 1902, doktor filoloških znanosti, redni profesor za srbski ali hrvaški jezik ter za starejšo hrvaško in srbsko literaturo na Filozofski fakulteti Univerze E. Kardelja v Ljubljani v pokoju. Tajnik II. razreda SAZU, namestnik upravnika Inštituta za slovenski jezik SAZU, načelnik Leksikološke sekcije istega inštituta, predsednik glavnega uredniškega odbora za Slovar slovenskega knjižnega jezika. Dopisni član SAZU od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981. Častni član Slavističnega društva Slovenije in Častni član čebelarske družine »Ivan Jurančič« v Cerkvenjaku, Red zaslug za narod ilf, Red dela z zlatim vencem, Red Republike s srebrnim vencem, častno priznanje Skupščine mesta Ljubljane ob 30-letnici vstaje slovenskega naroda. Udeležil se je X. mednarodnega znanstvenega sestanka pri Slavističnem centru Srbije v Beogradu septembra 1981 s predavanjem J ar ni ko v slovenački prevod rusko-slovenskog teksta iz Cvetnika Jovana Rajiča. Glej Letopis 27, 58—63;'31, 40—in to knjigo Letopisa,- Str. 107—109. Valentin Logar rojen 11. februarja 1916, dr. phil., honorarni redni profesor za zgodovino in dialektologijo slovenskega jezika na Filozofski fakulteti Univerze E. Kardelja v Ljubljani v pokoju. Dopisni član SAZU od 13. marca 1972, redni od 24. aprila 1981. V letu. 1981 je raziskoval govor vasi Repnje na Gorenjskem in napisal o njem referat za XVII. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Napisal je tudi študijo o govoru kraja Podlešče na Banjščieah, ki se tiska v publikaciji goriškega muzeja. Opravil je dve korekturi 10 fonoloških opisov slovenskih govorov in splošnoslovenskega fonološkega opisa, ki se tiskajo med publikacijami ANU BiH. Vodil je delo za kakih 10 diplomskih nalog študentov s lav i stike na FF iz slovenske dialekto-logije in bil mentor pri enem magistrskem delu iz slovenske dialck-tologije. Udeležil se je štirinajstdnevnega delovnega zasedanja OLA v Moskvi (maj—junij 1981) in sodeloval pri pripravi slovenskega dialektičnega gradiva za to zasedanje (refleksi e, h, a). Na 17. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture je predaval O govoru Repe»j in imel kurz petih predavanj O zgodovini in dialekta-iogiji slovenskega jezika (julij 1981). Bil je delegat komisije za znanstvenoraziskovalno dejavnost v krajevni skupnosti Tabor in predsednik Programskega sveta za jezikoslovne raziskave pri RSS, Glej Letopis 23. 53—58; 31, 41—M i.n to knjigo Letopisa, sir. 110—111. Dušan Moravec rojen 4, oktobra 1920, ravnatelj Slovenskega gledališkega muzeja v pokoju. Dopisni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981. V letu 1981 je raziskoval predvsem Govekarjevo pisemsko zapuščino, oddal za tisk pripravljeno drugo knjigo, uredil tretjo knjigo in pripravljal komentar za Pisma Frana Govekarja, ki jih izdaja SAZU, Vzporedno je raziskoval tudi gledališko kritiko Antona Ocvirka in odmeve Brcchtove dramatike na Slovenskem, zlasti v času pisateljevega življenja. Opravljal je več funkcij v raznih komisijah, uredniških odborih in založniških svetih; med drugim je bil delegat SAZU v skupščini RTV, član uredniškega odbora Enciklopedije Slovenije, komisije pri Borštnikovem srečanju itd. Z referatom se je udeležil Brechtovega seminarja Univerze v Mariboru (oktobra 1981). Glej Letopis 27, 67—73; 31, *2 in 197 ter to knjigo Letopisa, str. 112—114. Anton Slodnjak rojen 13. junija 1899, dr, phil., redni profesor za slovensko književnost na Filozofski Fakulteti Univerze E, Kardelja v Ljubljani v pokoju. Redni član od 7. februarja 1967, Dopisni član Jugoslovenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu. Častni doktor vseučilišča v Zagrebu od 1970 itd. V letu 1981 je raziskoval Korespondenco Matije Čopa in jo pripravljal za objavo. Izbral, uredil in razložil je zbirku izbranih Pesmi Frana Levstika in izbrano mladinsko besedo istega avtorja, ki pa še ni izšla. Dne 7. in 8. maja je predaval na Muljavi o Josipu Jurčiču, dne 1. oktobra pa v Postojni o Franu Levstiku, Dne 15, oktobra je sodeloval s predavanjem o Levstikovem značaju in delu na si m poz i ju Slovenske matice in SAZU. Glej Letopis 18. 39—41; 31, 39 in 198. Josip Vidmar rojen 14» oktobra 1895, dr. h. e., redni član SAZU od 6. decembra 1949, predsednik SAZU od 27. oktobra 1952 do 25. marca 1976, častni član SAZU od 26, marca 1976, V letu 1981 se je ukvarjal z vsakodnevno kulturno politiko, z estetsko filozofskimi problemi, s pisanjem nove knjige meditacij in prevajanjem. Ob štiridesetletnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda je 26. aprila sodeloval v oddaji RTV Ljubljana. Na akademiji v Kulturnem domu Ivana Cankarja je imel 27. aprila slavnostni govor. RTV Zagreb je v oddaji Kultura srca dne 1. maja ponovila pogovor Sandija Colnika z Josipom Vidmarjem ob njegovi petinosem-deset letnic L Dne 3. junija je ob pel in dvajsetletnici Sterijinega pozor j a govoril na slavnostni seji Glavnega odbora, 13. junija pa podelil Sterijeve nagrade in imel ob sklenitvi iger zaključni govor. Na tiskovni konferenci ob izidu knjige Esej o lepoti pri Založništvu tržaškega tiska je govoril o njej dne 22. junija v Trstu. Na beograjski televiziji je imel razgovor s Petrom Savkovičem (11, septembra). Ob izidu knjige dr. Matjaža Kmccla o Franu Levstiku je kot urednik zbirke Znameniti Slovenci sodeloval dne 21. septembra na tiskovni konferenci v Velikih Laščah. V dneh 25. in 26. septembra je kot predsednik Plenu m a kulturnih delavcev Osvobodilne fronte sodeloval na simpoziju o kritiki, ki ga je odpri z uvodnim govorom. Dne 27. septembra je bil slavnostni govornik na Levstikovem taboru v Retjah. V oddaji RTV Ljubljana Kulturne diagonale je sodeloval 28, septembra in govoril o 9. sklicu Plenuma kulturnih delavcev OF, posvečenem kritiki. Dne 29. septembra je bil v oddaji o knjigi gost titograjske televizije. Na Cetinju je bila 16- oktobra podelitev Njegoševe nagrade, kjer je govoril na svečani akademiji, Kot član častnega odbora simpozija Dante in slovanski svet se je od 26. do 29. oktobra udeleževal tega simpozija v Dubrovniku. Dne 8, novembra je na Sorici odkril spomenik slikarja Ivana Groharja. Dne 16. novembra je v Celovcu sodeloval na tiskovni konferenci ob tretji izdaji knjige Florjana Lipuša Zmote dijaka Tjaša. Naslednjega dne je v Društvu slovenskih pisateljev govoril na žalni seji o pokojnem An to nu Podbevšku. Dne 27. novembra je govori! na otvoritvi Slovenskega kulturnega doma v Gorici. V Slovenskem centru PEN je imel 10. dc-cembra uvodno besedo k razpravi: Ali raven duhovne kulture raste skladno s civilizacijskim, materialnim in političnim napredkom. Dne 14. decembra je bi! imenovan v odbor za pogreb Toneta Fajfarja. V okviru oddaje Glasbeni Četrtek je imel dne 24. decembra na RTV Ljubljana razgovor o glasbi, ki ga je vodila Kaja Sivic. Dne 29. decembra je bil imenovan v odbor za pogreb Miroslava Krleže. Istega dne je govoril na radiu in televiziji ob smrti Miroslava Krleže. Dne 22. oktobra je bil na skupščini črnogorske akademije znanosti in umetnosti v Titogradu sprejet za dopisnega člana. Dne 24. novembra ga je Vojvodinska akademija znanosti in umetnosti v Novem Sadu izvolila za zunanjega Člana. Skupaj z uredniškim odborom knjižne zbirke Beseda sodobnih jugoslovanskih pisateljev, ki mu je predsedoval, je prejel Župančičevo nagrado (11. junija). Za knjigo Obrazi je dobil Njegoševo nagrado, ki so mu jo podelili na Cetinju (16, oktobra). Ob petindvajset le t niči Sterijinega pozorja je prejel priznanje, Sterijevo zlato kolajno in Sterijevo značko (3. junija), Glej Letopis 3, 172—184; 31, 39—40 in 199—200- Dopisnl člani M ar j a Boršnik rojena 24. januarja 1906, dr. phil., redna profesorica za zgodovino slovenske književnosti, dopisna članica od 10. marca 1.977, V letu 1981 je razrešila kamuflirano korespondenco Milice Mironovc in jo pripravlja za izdajo pri SAZU. — Kljub letošnjemu Aškerčevemu jubileju njena knjiga, zdaj že po drugi korekturi, Še zmeraj čaka na tisk. Takšne ovire ji onemogočajo drugo osredotočeno delo. (Glej Letopis 30. 31). Javna predavanja v letu 1981: Nekateri novi problemi o Aškerčevem Življenju in delti, 20. marca (Ob stopetindvajsetletniei Aškerčevega rojstva) v Klubu kulturnih delavcev v Celju; Ob stotridesetíetntói Tavčarjevega rojstva v Poljanah (ob odkritju spominske plošče na »Kosmovi« hiši in ob začetku Tavčarjevih svečanosti) 30. avgusta; Kulturne pridobitve v mojem rojstnem kraju (svečanost ob razširitvi šole v Borovnici), 15. oktobra, Glej Utopiš 28, 59—62; 31, 40 in 191. Anton Grad rojen 23. februarja 1907, dr. phil., redni profesor za romansko filo-iogijo na Filozofski fakulteti Univerze E. Kardelja v Ljubljani v pokoju. Dopisni član od 10. marca 1977. V letu 1981 je napisal naslednje jezikoslovne razprave s področja zgodovine slovenskega jezika: K etimologiji slovenskega t o po nima Opčine (nad Trstom), članek za Slavistično revijo; Toponomastični prispevki, razprava za Zbornik v čast P. Skoku, ki ga bo izdala JAZU ob 100-letniei njegovega rojstva; Starejši grecizmi v slovenščini (II), razprava za revijo Lingüistica. Dokončal je rokopis Velikega slov en-sko-angleškega slovarja, ki ga bo izdala DZS. Glej Letopis 28 „ 63—65; 33 , 40 in 193. Janko Kos rojen 9. marca 1931, doktor liierarnozgodovinskih ved, redni profesor za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze E, Kardelja v Ljubljani, upravnik Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede SAZU, Dopisni član od 10. marca 1977. Glej Letopis 28, 68—71; 31, 41 in 195—196. Filip K a lan Kumbatovič Gfcj tO knjigo Letopisa, str. 115—IIS. Janez Logar rojen februarja 1908, višji znanstveni sodelavec Narodne in univerzitetne kn jižnicc v Ljubljani v pokoju. Dopisni član od 23. marca 1978, V letu 1981 je nadaljeval j)red leti začeto raziskovanje časnikarskega dela Josipa Jurčiča in njegove korespondence. Oddal je v tisk 10-knjigo Jurčičevega Zbranega dela; rokopis obsega 1. del Jurčičevih člankov (leposlovne ¿Janke, podlistke, ocene, 1. del političnih člankov ter dodatek) z obširnimi opomb am i. Za Marksistični center v Ljubljani je napisal obsežnejšo učeno rokopisa Štefke Bulovec Bibliografija Edvarda Kardelja. Razen tega je imel v Slavističnem društvu dne 14. maja 1981 predavanje O Jurčičevi poli v časnikarstvo. Glej Letopis 29, 67^69; 31. 41 in 1%. Boris Mcrhar rojen 1, maja 1907, profesor za zgodovino slovenske književnosti na Pedagoški akademiji v Ljubljani v pokoju, višji predavatelj za zgu-dovino slovenskega slovstva do moderne na Filozofski fakulteti Univerze £. Kardelja v Ljubljani v pokoju. Dopisni član od 25, marca 1976, V letu 1981 je še nadalje snuval in dopolnjeval že pred leti zastavljeni prikaz in rajtbor Slovanskih verznih oblik v slovanski poeziji do konca moderne. Glej Letopis 27, 64—6^7 in 197—198. Anton Peterim rojen 25, septembra 1908, dr. sc. nat. (Berlin, Nemčija, 1939), dr. sc. nat, h, c, (Mainz, Nemčija 1979), pomočnik načelnika poiimernega oddelka v National Bureau of Standards, Washington, D. C., ZDA, gostujoči profesor na Case Western Reserve University, Cleveland, Ohio, ZDA, Dopisni član od 21. decembra 1946, redni od 6. decembra 1949. V letu 1981 se je udeležil naslednjih konferenc in kongresov: American Physical Soc. Meeting, Phoenix, Arizona, od 12. do 16. 3., s predavanji Accordion Type Laser-Raman Scattering of Polymers, Acoustic Emission of Glassy Polymers During Crazing, Acoustic Emission Signal Measurement by L AS ER Probe During Crazing of Polymers (skupaj z B. B. Djordjevičem, J, C. Murphyem in R. E. Greenom, Jr.), Diffusion of Ethyl Acctate in Strained Low Density Polyethylene (skupaj z J. C. Phillipsom); European Polymer Physics Group Meeting, Leeds, Anglija, od 7. do 11. 4,, z uvodnim predavanjem Structure and Properties of Oriented Polymers. Poleg tega je imel sledeča predavanja; 13, 4, v Bristolu. Anglija (Fizikalni oddelek univerze), Accordion Type LASER-Rtntmn Scattering of Crystalline Polymers; 16. 4, v Hamburgu, Nemčija (Oddelek za industrijsko kemijo na univerzi), Mechanical Properties of Drawn Polyetylene; 23.4. v Neaplju. Italija (Institut za tehnologijo polimerov in reologijo, CNR), Accordion Type LASER-Raman Scattering of Crystalline Polymers; 13.5. v Bologni, Italija (Instiut za kemijske vsadke, univerza), Transport Properties of Vapors in Polymers; 22. 5, v Ljubljani (Institut J, Stefan, univerza), Fizika trdnega sumja polimerov; 28. 9. Sheli Development Company, Houston, Texas, ZDA, Crystallization from Strained Melt and Solution. Glej Letopis 2, 45-A6; JI, 47—48 in 198. Lujo Su kije rojen 21. septembra 1910, doktor tehničnih ved, zaslužni profesor Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze E. Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 7. februarja 1969, redni član od 29. marca 1979. S sodelavci je v okviru laboratorija za mehaniko tal FAGG Univerze E. Kardelja v Ljubljani po dopolnilnem programu za četrto leto nadaljeval raziskave reoloških sov is nos t i za zemljinc; raziskave financirata Raziskovalna skupnost Slovenije in U. S. Department of Transportation. Na povabilo univerze v Kuwaitu je imel v času od 24. marca do 14. aprila kot gostujoči profesor niz predavanj in konzultacij na oddelku za gradbeništvo te univerze. Med 20. septembrom in 1. oktobrom je v okviru medakademijskih dogovorov obiskal institute Academiac Sinicae za geologijo in za mehaniko v Pekingu ter za mehaniko zemljin in skale v Wuhanu; predaval je o zemljinah kot nelinearnih Kelvin ovih telesih, o konsolidaciji nelinearnih viskoznih tal, o gradnji velike ceste na zelo mehkih tleh in o uporabi metode končnih elementov za napoved pogrezati j a tal zaradi podzemnega rudarjenja. Kot gost prirediteljev se je v maju udeležil simpozija o raziskavi in sanaciji plazov na Bledu, v oktobru pa 15. posvetovanja jugoslovanskega društva za mehaniko tal in temeljenje v Ohridu. V maju mu je bi! izročen red dela z rdečo zastavo (podeljen 26. 11. 1980). Glej Letopis 20, 47—48; 30r 36 Iti 81—83; 31, 48 in 198. Miha Tiller rojen 18. septembra 1926, dr. sc. kemijskih znanosti, redni profesor za organsko kemijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze E. Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 5. februarja 1970, redni član od ID. marca 1977. V letu 1981 je raziskoval heterocikliČne sisteme na bazi pirimidina, pirazina, predvsem analoge naravnih purinov in pteridinov, reaktivnost določenih organskih spojin s hi-droksilaminsko oziroma hidroksiiminsko skupino ter nekatere žveplo vsebujoče heterocikliČne sisteme. Udeležil se je naslednjih kongresov: II. Jugoslovenski simpozij o organsko j kemiji, Zagreb, februar 1981, sekcij s ko predavanje Novi aspekti sinteze bi- i tricikličkih sistema na bazi azina. naročita piri-midina; na istem smpoziju še 6 krajših referatov s sodelavci; 2nA European Symposium on Organic Chemistry, Stresa, Italija, junij 1981, predavanje Synthetic Studies on Heterocyclic Hydroxylamines and Hydroxy'tmino Compounds; na istem simpoziju še 3 krajši referati s sodelavci; 8lfl International Congress of Heterocyclic Chemistry, Gradec, Avstrija, avgust 1981, New Synthetic Approaches for Some Azotopyrazines; na istem kongresu še 5 krajših referatov s sodelavci; 6111 Symposium on Chemistry of Heterocyclic Compounds, Bratislava, CSSR, avgust 1981, Modified A midines as Syn-thons for Heterocycles; 10'11 International Conference on Photochemistry, Iraklion, Grčija, september 1981, Photochemically Induced Formation of Some Azahsterocycles. Poleg tega je imel naslednja posebna predavanja s področja kemije organskih spojin: Organi sche H yd roxylam moverbindu ngen al s Syn-t hone; Heterocyklische Diazo- und Azidoverbindungen; Einige Aspekter der Chemie bi- und tricyklischer Ptirin und Pteridin Analoga; na univerzah v Hcidelbcrgu, Saarbriickenu in Kaiserslauternu (junija 1981} ter na univerzi na Dunaju (decembra 1981), V letu 1981 je pre-jei listino in plaketo Slovaške tehniške visoke šole v Bratislavi in nagrado za izume in tehnične izboljšave Sklada Borisa Kidriča (skupaj s sodelavci). Glej Letopis 21, 50-59; 28, 78—80; 31, Ivan Vi dav rojen 17, januarja 1918, dr. phil., redni proFesor za matematiko na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze E. Kardelja v Ljubljani, Dopisni član od 17. oktobra 1958, redni član od 21, decembra 1960. V letu 1981 je delal na področju funkcionalne analize. Med drugim jc pripravil rokopis predavanj Linearni operatoriji na Ba-ruichovih prostorih, ki jih jc imel v šolskem letu 1979/80 za podiplomski Študij matematike, Gtfej Letopis 9. 55—56; 13, 32; 31, 49 in 199 Dopisni člani Ludvik Gyergyek Glej to knijigo letopisa, str. 127—129, Lojze Vodovnik rojen 6. septembra 1933, dr. sc., redni profesor za biokibernetiko in dinamiko sistemov na Fakulteti za elektrotehniko Univerze E. Kardelja v Ljubljani, Dopisni čian od 10. marca 1977. V letu 1981 je kot štipendist sklada World Rehabilitation Fund ter gostujoči profesor šest mesecev raziskoval vpliv električne stimulacije na spastičnost kolenskega sklepa pri hemiplegičnih in paraplegičnih bolnikih (Rancho Los Am i gos Hospital, University of Southern California, Los Angeles). Nadaljeval je raziskave terapevtskih učinkov električne stimulacije ter študij optimizacije stimulacijskih tokov za dener-virano mišico. Udeleži i se je naslednjih kongresov: Biomechanics and Neural Control of Movement, 7. julija, Henniker, New Hampshire, s predavanjem Approaches to Spinal Cord Rehabilitation; External Control of Human Extremities, od 7. do 51, septembra, Dubrovnik, s prispevki FES assisted manipulation in quadriplegic patients (skupaj z D. Rud lom, T. Bajdom in S. Reberškom), Functional electrical stimulation of denervated muscles (skupaj t. V. Valen-čičem, M. Stefančičem, T. Jelnikarjevo, F. Gračaninom, S- Reberškom), Electrotherapy of spastic muscles in hemiplegia (skupaj s S, Reberškom, N. Grosovo, A- Stefanovsko, R. Acimovičevo), Epidural cerebellar stimulation for the therapy of epilepsy (skupaj s P. Strojnikom, B. Kiunom, V. Stojanovičem). Bil je tudi soavtor referatov na naslednjih konferencah: Konferenca Jurema, Zagreb, 10. aprila, Biomehanski model gležnja (skupaj s S. Reberškom); konferenca ETAN, 10. junija, Mostar, Funkcionalna električna stimulacija derter-viranih mišic (skupaj z V. Valen čičem, T. Je 1 ni k ar jevo, M. Stefan-čičem, F. Gračaninom in S, Reberškom). Razen tega je imel naslednja posebna predavanja: Electrical stimulation of spastic extremitis, Case Western Reserve University, Cleveland, 2, julija; A New Clinical Method for Evaluation Spasticity and the Effects of Electrical Stimulation, 14. avgusta. Ranch y Los Am i gos Hospital, Downey, Los Angeles; Treatment of Spasticity by Electrical Stimulation, Texas Institute tor Rehabilitation Research, Houston, 15. avgusta. Med pomembnejše družbene dejavnosti v 1. 1981 spada vodenje Odbora za koordinacijo področij skupnega programa pri RSS, Glej Letopis 28, SI—82; 31, 49 in 201. Zunanji dopisni ¿lani K rešim ir Balcnovič rojen 1914, dr. se., redni profesor za organsko kemijo in biokemijo pri inštitutu za kemijo univerze v Zagrebu. Dopisni član od 25. marca 1976. Glej Letopis 27, 84—86; 30, 37. Nikolaj A. Borisevič Glej to knjigo Letopisa, -str. 130—131. Aleksander Despic rojen 1927. dr. fizikalne kemije, redni profesor fizikalne kemije na tehnološki fakulteti v Beogradu. Dopisni član od 25. marca 1976. Glej Letopis 21, 87—Sfi; 30, 37. Drago Grdenič rojen 1919, dr. organske kemije, redni profesor za anorgansko kemijo na univerzi v Zagrebu, predsednik Jugoslovanskega centra za krista-lografijo JAZU. Dopisni član od 25. marca 1976. Glej Letopis 27, 89—90; .10, 37. Emin L. Hahn Glej to knjigo Letopisa, str. 132—133. Mihajlo Lj. Mihajlovič rojen 22. januarja 1924, dr. kem., redni profesor organske kemije na p rirodoslovno-m ate matični fakulteti v Beogradu. Dopisni član od 25. marca 1976, Glej Letopis 27, 91—92; 30, 36. Bogdan Povh rojen 20. avgusta 1932, dr. fizike, redni profesor fizike na univerzi v Heidelbergu, redni član in direktor Max-Plane kov e ga inštituta za jedrsko fiziko. Dopisni član od 10. marca 1977. Glej Letopis 28, 75—77; 30, 3S. Vladimir Prelog rojen 23. julija 1906, dr. sc„ predstojnik laboratorija za organsko kemijo na ETH v Ziirichu v pokoju. Zunanji dopisni član od 29. marca 1979. Glej Letopis 30, 87—89. C. N.R.Rao Glej 10 knjigo Letopisa, str. 134—136. Pavle Savič rojen 10. januarja 1909, fizikalni kemik, redni profesor za fizikalno kemijo na naravoslovno-ma te matični fakulteti v Beogradu v pokoju. Zunanji dopisni član od 13. marca 1972. Glej Letopis 23, 59—61; 30. 38. IV. RAZRED Za naravoslovne vede Redni Člani Srečko Brodar rojen 6, maja 1893, dr. phil., redni profesor za kvartarologijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze E. Kardelja v Ljubljani v pokoju, Dopisni član od 6. decembra 1949, redni od 22. junija 1953. Glej Letopis 3, 205—206; 5, 98—100; 31, 50. Stanko Grafenauer rojen 13. maja 1922, dipl. ing. rudarstva, doktor geoloških znanosti, redni profesor za kristalografijo, mineralogijo in petroiogijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze E. Kardelja v Ljubljani ter predstojnik katedre za mineralogijo in petroiogijo na odseku za geologijo. Dopisni član od 17. aprila 1973, redni od 24. aprila 1981, tajnik IV. razreda za naravoslovne vede SAZU od 25. maja 198 L V letu 1981 je raziskoval triadne magmatske kamnine vzhodnih Karavank in preizkušal novo metodo radiografske preiskave kamnin in rud s poviatno sipanimi žarki beta. Pripravljal je 9. mednarodno razstavo mineralov in fosilov v Tržiču in razstavo, ki jo je priredil razred v čast 40-letnici oboroženega upora. Raziskoval je zbrane vzor- cc mineralov za izdajo prvega dela knjige Mineralni pojavi na Slovenskem. V leiu 1981 je imel 8, maja pozdravni nagovor na 9- mednarodni razstavi v Tržiču, 4. junija pa na TV polurno oddajo Po sledeh napredka (.raziskovanje magmatskih kamniti). Je član predsedstva enote za odkrivanje in raziskovanje surovin splošnega pomena pri Raziskovalni skupnosti Slovenije, član izvršnega odbora P IS za rudarstvo in geologijo SRS in predsednik odbora za kadrovska vprašanja VTOZD Montanistika na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. V letu 1981 je prejel Zoisovo plaketo kot priznanje Zveze rudarskih, geoloških in metalurških inženirjev in tehnikov SRS, Glej Letopis 24, 53—57; 31, 52 in 194 ter to knjigo Letopisa, sir. 137—138, Svetozar Ilešič rojen 8. junija 1907, dr. phil., redni profesor za geografijo na Filozofski fakulteti Univerze E. Kardelja v Ljubljani v pokoju s častnim naslovom zaslužnega profesorja. Dopisni član od 7. februarja 1967, redni od 5. februarja 1970. Kot upravnik Geografskega inštituta Antona Melika SAZU do junija 1981, ko je bil prisiljen zaradi zdravstvenega stanja odstopiti, je usmerjal raziskovalno delo v vseh raziskovalnih nalogah Inštituta, ki jih je obsegal RSS predloženi program za to leto. Po tem datumu je obdržal funkcijo predsednika Znanstvenega sveta inštituta, nadaljeval pa je tudi delo pri raziskovalni podnalogi Regionalizacija Slovenije, zlasti z oblikovanjem strukturne sheme za regionalno geografsko monografijo, ki jo ima Inštitut v svojem srednjeročnem programu. Udeležil se je XI, kongresa geografov Jugoslavije v Beeičih (Budva) v dneh od 28, sept. do 2. okt, 1981 z referatom Specializacija in reintegracija v sodobni greogra-j i ji in 12. zborovanja slovenskih geografov v Kranju in na Biedu od 15. do 17. okt. 1981 z referatom Gorenjska, njena regionalna opredelitev in notranja regionalna razčlenitev. Glej Lettfp« IS, 52—54; 21, 59—62; 31, 50 in 194 Ivan Rakovec rojen 18. septembra 1899, dr. phil., redni profesor za geologijo in paleontologijo na Falkuleti za naravoslovje in tehnologijo Univerze E. Kardelja v Ljubljani v pokoju. Dopisni član od 21, decembra 1946, redni od 6. decembra 1949. Med pomembnejše družbene dejavnosti v letu 1980 spada upravni š t vo Pa leon to loškega inštituta SAZU, uredništvo paleontološkega dela Razprav IV, razreda, članstvo v uredniškem odboru Slovenskega biografskega leksikona. Glej Letopis 2 , 47—53 ; 3, 66; 31, 51. Dopisni članj Jože Bole rojen 17, junija 1929, dr, bioloških znanosti, znanstveni svetnik Biološkega inštituta Jovana Hadžija pri SAZU in njegov predstojnik, Dopisni član od 10. marca 1977. V letu 1981 je dokončal raziskave zoogeografskih razmer kopenskih polžev dinarskega sveta Slovenije in revidiral rod Lithoglyphus. Nadaljeval je z malakološkimi raziskavami narodnega parka Durmi to r in okolice. Posebno pozornost je posvetil raziskavam visokogorskih vrst v Julijskih in Savinjskih Alpah. Zoocenotske raziskave jc usmeril na Komenski Kras, kjer je raziskoval na štirih, poskusnih ploskvah. Kabinetno tlelo je obsegalo predvsem obdelavo na terenu zbranega materiala in revizije nekaterih problematičnih rodov, kot so npr, Cochlostoma in Aegopis. Glej Letopis 28, 83—85; 31, 51 in 191. Matija Drovenik rojen 14. februarja 1927, dr. tehniških znanosti, redni profesor za nahajališča mineralnih surovin ter za mikroskopijo rud in premogov na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze E. Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 23. marca 197S. V letu 1981 je začel proučevati svinčevo-cinkovo rudiŠČe Ledino, ki leži v spodnjeskitskih plasteh vzhodnega dela posavskih gub. Dosedanje raziskave so pokazale, da dolomiti hidrotermalno sicer niso bili spremenjeni, toda v določenem horizontu so razpršeni drobci svežih plagioklazov, kar dokazuje spodnjeskitsko vulkansko aktivnost. Izotopska sestava žvepla galenita kaže na obogatitev s težkim izotopom ter se približuje sestavi sulfidnega žvepla v rudišču Puharje ter v rudišču Bohor, Udeležil se je naslednjih simpozijev: International symposium on the mineral deposits of the Alps, od 4. do 10. ok t., Berchtesgaden, z referatom Mineral deposits in the Permian and Triassic beds of Slovenia; Geo tectonic evolution and metal logeny in the eastern Mediterranean and western Asia, od 14. do 16. okt., Leoben, z referatom Mobilization of ore and ganguc minerals in some Slovenian mineral deposits. Razen tega je imel naslednja predavanja: Pridobivanje bakra v Borti na seminarju Sodobni vidiki geologije in mineralogije, Tržič; ciklus predavanj Uranitnn deposits na Interregional training Course on uranium ure processing, pod pokroviteljstvom IAEA, Ljubljana; z J. Duhovnikom in J. Pezdičem predavanje z naslovom Cinkovo-svinčevo rudiŠČe Zavrh, Geološko posvetovanje, Ljubi jana. V letu 1981 je bil med drugim član skupščine Jugoslovanskega komiteja za nahajališča mineralnih surovin, član jugoslovanskega komiteja UNESCO-IGCP ter do septembra predstojnik VTO Montani-stika. Prejel je tudi priznanje Tehniške fakultete v Boru, univerze v Beogradu kot znak posebnega priznanja za sodelovanje in prispevek k razvoju. Glej Letopis 29, 70—73; 31. SI. Ivan Gams rojen 5. julija 1923, dr. geografije, redni profesor za fizično geografijo na Filozofski fakulteti Univerze E. Kardelja v Ljubljani Dopisni član od 23. marca 1978. Od 1. junija 1981 upravnik Geografskega inštituta Antona Melika. Predsednik projektnega sveta RS S za geografsko okolje v Sloveniji. V okviru programa Geografskega inštituta SAZU je proučeval hribovske kmetije na Pohorju v okviru slovenjgraškc občine ter sodeloval pri meritvah na Triglavskem ledeniku. Ugotavljal jc pokrajinsko-ekološko sestavo Gorenjske, neo-tektonski relief v Sloveniji in Jugoslaviji ter nastajanje kraških ravnikov. 18. februarja je na geografskem inštitutu univerze v Re-gensburgu predaval o metodiki po k raj ins k a-e koloS k e členitve Slovenije. 28. septembra je na 11. kongresu jugoslovanskih geografov v Bečičih (Budvi) predaval o temi Geografija in proučevanje pri-rodnih nezgod. Na 12. zborovanju slovenskih geografov je 14. oktobra v Kranju predaval o pokrajinsko-ekotoški sestavi Gorenjske, Na S. mednarodnem spelcološkem kongresu v Bowling Greenu (ZDA), ki se ga je udeležil ob delni podpori predsedstva SAZU, je avgusta predaval o temi Prispevek k tnorfometriji stalagmitov. Kot koordinator mednarodnega raziskovanja in kot predsednik komisije za kraško denudaeijo je tam poročal o ugotavljanju korozi je s pomočjo stand aid nib apneniških tablet. Glej Letopis 29. 14—V; 31, 51—52 in 192—193. Janez Matjašič rojen 14, maja 1921, dr. prirodoslovnih ved, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija SAZU, Dopisni član od 21. marca 1974. V letu 1981 je raziskoval epizojične protozoje na morskih rakih, morfologijo in filogenijo temnocefalov (Turbellaria) ter problematiko pa razi t iz m a. Dalje jc proučeval taksonomijo in zoogeografijo hroščev iz skupine Lamellicornia. Udeležil se je srečan j entomologov na Dunaju in v Pragi. V oktobru 1981 je imel posebno predavanje na SAZU o vtisih s potovanja po Kitajski, Nepalu in Shri Lan ki v letu 1980. Na Univerzi Edvarda Kardelja je imel ciklus predavanj Ftlogenija Hvali za študente ob delu in ciklus predavanj iz splošne zoologije o razvoju Hvali za redne študente. Med pomembnejše družbene dejavnosti v letu 1981 spada opravljanje naslednjih funkcij: predsednik SIS za raziskovanje občine Kamnik, predsednik odhora za nagrade Toma Brejca, član več komisij OS Kamnik, glavni urednik Biološkega vestnika, urednik zoološkega dela Razprav IV. razreda SAZU. V letu 1981 je prejel srebrno priznanje Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Glej Letopis 25, 66—68; 31, 53. Ernest Mayer rojen 10. novembra 1920, dr. phiL, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija SAZU. Dopisni član od 21, marca 1974, V letu 1981 jc raziskoval polimorfizem in endemizetti v vaskularni flori Jugoslavije in osrednjega Balkanskega polotoka. Na dveh večjih in več manjših ekskurzijah po Sloveniji, Dalmaciji. Hercegovini, Cmi gori in zahodni Srbiji je nabiral obsežen rastlinski material za kasnejšo podrobnejšo morfološko-taksonomsko in borološko obdelavo, Pri tem je posvečal posebno pozornost pol i mor Fn i m kompleksom v okviru rodov Aquilegia, Dianthus, Moehringia, Minuartia, Euphrasia, Edraianthus, Centaurea, Serratulat Cre.pis i. d v. Udeležil se je simpozija Vzhodnoalpsko-dinarskega društva za proučevanje vegetacije v Trstu in Furlaniji od 7. do 10. 6, 19&I; na letni skupščini je bil izvoljen za predsednika tega društva, V letu 198) jc bil odlikovan z redom republike s srebrnim vencem, Glej Letopis 25, 69—73; 31, 52—SJ m 197. Mario Pleničar Glej to ikri ji go Letopisa, str. 139—140. Zunanji dopisni i lani Vanda Kochansky-Devid£ rojena 10. aprila 1915, dr. prirodoslovnih ved, redni prufesor na pri-rodoslovno-matematični fakulteti univerze v Zagrebu, Dopisni član od 20. marca 1975. Glej Letopis 26, 62—6S: 3(1. 42. Josef Kratochvil rojen 6, januarja 1909, doktor naravoslovja in doktor biologije, profesor zoologije, ravnatelj inštituta za raziskovanje vretenčarjev Češkoslovaške akademije znanosti. Dopisni član od 5. februarja 1970, Glej Letopis 21. 76—77; 30, 42. Pet ar Stcvanovič rojen 3. junija 1914, doktor geoloških in mineraloških znanosti, redni profesor na rudarsko-geološki fakulteti v Beogradu. Dopisni član od 20. marca 1975. Glej Letopis 2b, 66—69; 30, 42. V. RAZRED Za umetnosti Redni ¿lani Anton Ingolič rojen 5. januarja 1907, pisatelj, dopisni član SAZU od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981; tajnik V. razreda od 18, marca 1977 do 19. maja 1981; član Sveta Jugoslovanskih akademij od 17. decembra 1980; častni občan občine Slovenska Bistrica od 8. janu arja 1981; član Založniškega sveta Slovenske matice in član Glavnega odbora Prešernove družbe. Glej Letopis 21, 93—96; 31, 54—55 in 194—195 ter to knjigo Letopisa, str, 141—142 Božidar Jakac rojen 16. julija 1899, redni profesor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani v pokoju, Redni član od 6. decembra 1949. Samostojne razstave v letu 1981: Lendava, Kulturni delavci, Galeri ja Muzej (28. 5. do 15. 6.}; Banja Luka, Dom Kulture (IV. — V. ofenziva, 12. 5, do 30. 5.); Gornja Stubica, Muzej Scljačkih Buna (28. 4, do 15. 6.); Sombor, Likovni salon (maja); Apatin, Galerija Kultumog centra (maja); Ljubljana, Klinični centcr (Partizanske bolnice, maja); Subotica, Salon Likovnog susreta (4. 7. do 25. 8.); Sarajevo, umjet-nički paviljon Collegium Artisticum (23, 6. do 7, 7.1; Kragujevac, Mali likovni Salon (mapa, 7. 7. do 22. 7.); Jablanica (IV. — V. ofenziva, julija); Vuzenica, Koroški mladi grafiki (julija); Travnik, Izložbeni paviljon (9. 10. do 31. 10.); Vrbas, Dom kulture (IV. — V. ofenziva, oktobra); Trebnje; Trebnje, Ljudska šola (mapa), Novo mesto, Muzej NOB (Partizanske bolnice, 2. 10. do 31. 10.); Reka {Tito, 2 olji in mapa, oktobra); Ivangrad (mapa NOB, 30. II. do 5. 12.); Zaječar (grafike NOB); Zrenjanin (grafike NOB). Udeležba na skupnih razstavah: Beograd, Državni arhiv (Titova slika); Beograd, SANU (sedem živali, 27. 9.); Novi Sad, Galerija Matice Srpskc (Slovenska grafika, 23. 11. do 10, 12.); Kranj, Prešernova hiša (risbe, grafike 4. 2.) Ljubljana. Moderna galerija (Umetniki in spremljevalci, 22. 10.). Glej Letopis 3, 207—213; 31, 53 in 195. Zdenko Kalin rojen 11. aprila 1911, akademski kipar, redni profesor za kiparstvo na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani. Dopisni član od 25. marca 1976; redni član od 24, aprila 1981; tajnik V. razreda od 19. maja 1981. Glej Ltitopis 2?, 97—99; 31, 55 in ,to knjigo Letopisa, str. 143—144, Miško Kranjec rojen 15, septembra 1908, književnik. Redni član od 2, junija 1953. Glej Letopis 5. 125—132; 31, 53, Bratko Kreft rojen 11. februarja 1905, dr. phii., redni profesor za novejšo rusko književnost na Filozofski fakulteti Univerze E. Kardelja v Ljubljani v pokoju, teatralog, književnik, gledališki umetnik I, A. (od 1962) v pokoju. Redni član ud 22. decembra 1961, podpredsednik Akade mi je od 1976, upravnik Inštituta za slovenski jezik pri Akademiji. Glej Letopis 12, 63—63; 31, 53. France Mihelič rojen 27. aprila 1907, redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani v pokoju. Redni član od 6. februarja 1963. V letu 1981 je imel samostojno razstavo slik v Mali galeriji v Ljubljani. Sodeloval je na razstavi Slovenske grafike v Movem Sadu, na razstavi Likovna umetnost na temo NOB v Beogradu in na razstavi Zveze likovnih umetnikov Jugoslavije v Skopju, kjer je prejel nagrado za slikarstvo. Glej Letopis 16, 31—35; 31, 53. Marjan Mušič rojen 16. novembra 1904, arhitekt, redni profesor Univerze E. Kardelja v Ljubljani v pokoju. Dopisni član od 5. februarja 1970, redni član od 29. marca 1979. V letu 1981 se je poglobljeno ukvarjal z veliko monografijo o življenju, delu in pomenu arhitekta Jožeta Plečnika, ki bo izšla v založbi Partizanske knjige leta 1982. Nadaljeval je s preučevanjem historične kulturne pokrajine v Sloveniji in Istri z vso ustrezno grafično in fotodokumentacijo; prav tako je tudi nadaljeval s preučevanjem kozolcev na območju nekdanje Velike Karantani je. V tem obdobju je napravil številne risbe in popotne skice, pa tudi slike. V letu 1981 je prejel Plečnikovo nagrado. Glej Letopis 21, 31—86; 30, 90—91 in 46; 31, 54, Vladimir Pavšič-Matcj Bor rojen 14, aprila 1913, književnik. Redni član od 6. februarja 1965. V letu 1981 je izdal roman Odloženi in je za življenjsko delo prejel nagrado vstaje, Glej Letopis 16, 36—52; 31, 54, Edvard Ravnikar rojen 4. decembra 1907, ing. arh,, redni profesor za urbanizem in javne zgradbe na FAGG Univerze E. Kardelja v Ljubljani. Dopisni član SAZU od 1969, redni Član od 29. marca 1979. V ietu 1981 je nadaljeval s projekti in gradnjo Kulturnega doma I, Cankarja, državnega hotela v Bagdadu, dozidka k zgradbi Ljudske pravice v Ljubljani in Tehnološke fakultete v Prištini. Načrtoval je hotel Novi Miločer v Pržnu pri Budvi, V letu 1980/81 je bil gostujoči profesor na tehniški univerzi v Gradcu, javno je predaval v Miinchnu (Vpliv agrarne reforme na jugoslovanski urbanizem po letu 1945) in v Gradcu (Zgodnji Le Corbusier in Modem Mouvement). Glej Letopis 20, —63r 30, 4fi—47 .[ji 92—93; 31, 54. Dopisni člani Mile Klopčič rojen 16. novembra 1905, pesnik in prevajalec. Dopisni član od 23. marca 1978. Glej Letopis 29, 78-81; 31, 55 jn 195. Uroš Krek rojen 21. maja 1922, skladatelj, redni profesor za kompozicijo in teoretske predmete na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Dopisni član od 29. marca 1979. Pomembnejši izvedbi v letu 1981: Mouvements concertants, marca v Ljubljani, in scenska glasba k radijski drami Andreja Hienga Krvava ptica na Norddeutscher Rundfunk Hamburg, 14. maja. Glej Letopis 30. 94—96; 31, 55. Milan .Mihelič Glej to knjigo Letopisa, str. 145—147. Ivan Potrč rojen 1. januarja 1913, pisatelj. Dopisni član od 10. marca 1977. Glej Letopis 28, 86-88; 31, 55. Primož Ramovš rojen 20. marca 1921, skladatelj. Dopisni član od 10. marca 1977. Upravnik Biblioteke SAZU, V letu 1981 so doživele krstno izvedbo naslednje skladbe: Koncert za fagot in orkester (Ljubljana), Tripktm za pihala, trobila in tolkala (Opatija), A-CIs-fonia za klavir (Ljubljana), Diminuendo za klarinet in klavir (Maribor), Crescendo za klarinet in klavir (Maribor). Koncertno izvedbo so med drugim doživele skladbe: Trije nokturni {Mehika, ZDA, Kanada), Sarkazmi (Kitajska) in v SFRJ: Triplum, Koncert za fagot, Diminuendo, Crescendo, A quattro, Sarkazmi, Fanfara, Enneafonia, Atdofonia, Portret, Pianissimo, Violoncello solo, Apel, Pogled, Partitura, V letu 1981 je bil (idlikovan z redom dela z zlatim venccm. Festival komorne glasbe XX, stoletja v Radencih je priredil poseben koncert s komornimi deli za skladateljevo 60-letnico (4, ]0, 1981). Tribuna glasbene ustvarjalnosti Jugoslavije je v Opatiji priredila okrogla mizo 7. 11. 1981 za skladateljevo 60-letnico, Glej Letopis 89—9); 3) „ 55 in 19Š. Gabriel St Lipica rojen 21. marca 1913, akad. slikar, redni profesor Akademije za likovne umetnosti v pokoju. Dopisni član od 10. marca 1977. V letu 1981 se je ukvarjal s poklicnim delom in naslikal niz tihožitij in portretov. Razstavljal je v Celovcu (Aula slovenica) in v Ljubljani na razstavi Umetniki in spremljevalci (Moderna galerija). Prejel je Prešernovo nagrado 1981. Glej Letopis 28, 92—94; 31, 55—56- lože Udovič Glej to knjigo Letopisa, Str, HS—149, Zunanji dopisni ¿lani Johann Cilenšek rojen 4. decembra 1913, skladatelj, profesor Franz Li szt-i loch schule für Musik v Weimar ju. Dopisni član od 7, februarja 1967. Glej Letopis IS, 61—63; 30, 48. Avgust černigoj Glej to knjigo Letopisa, str. 150—152. Dcsanka MaksimoviO rojena 16. maja 1898, književnica. Dopisna članica od 7, februarja J 969. Glej Letopis 20, 57; 30, 48 Zoran Mušič Glej to fcnjigo Letopisa, str. 153—155, Dimilr PanLeleev Glej to knjigo Letopdsa, str. 156—157. Stanojlo Rajičič rojen 16. decembra 1910, skladatelj, redni profesor na Muzički akademiji v Beogradu. Dopisni član od 20. marca 1975. Glej Letopis 26 , 70—72; 30, 49. Harald Saeverud rojen 17. aprila 1897, komponist in dirigent. Dopisni član od 25- marca 1976. Glej Letopis 27, 103-106; 29, 45. Wilem Zävada rojen 22. maja 1905, pesnik, predsednik Češkega literarnega fonda v Pragi v pokoju. Zunanji dopisni član od 29. marca 1979. Glej Letopis 30r 97—98, VI, RAZRED Za medicinske vede Redni flan] Bogdan Breccl j rojen 6, maja 1906, dr, med., redni profesor za ortopedi jo na Medicinski fakulLeLi Univerze E. Kardelja v Ljubljani in predstojnik Ortopedske klinike v Ljubljani v pokoju. Redni član od 6. decembra 1949, V letu 1981 jc sodeloval pri nadaljevanju raziskav na temo: Mehanizmi nastajanja idiopatske skolioze, ki jo vodi Franc Bizjak, dr. med., vodja centra za skolioze v Valdoltri, ter v raziskavah o nevrofiziuloških pogojih asimetrične incrvacije mišic pri idiopatski skoliozi, Nosilec naloge je doc. dr. Fedor Pečak s sodelavci. Na znanstvenem sestanku akademij oktobra 1981 v Ohridu (Struga) na temo »Kultura in znanost v NOV in revoluciji« jc imel referat Medicinska doktrina v NOV v Sloveniji Maja 1981 je bil odlikovan z redom junaka socialističnega dela. Glej Letopis 3, 199-200; 3!, 56—57. Miroslav Brzin rojen 13. aprila 1923, dr. sc., redni profesor na Medicinski fakulteti Univerze E, Kardelja v Ljubljani in sodelavec Inštituta za patološko fiziologijo. Upravnik Oddelka za načrtovanje in usklajevanje raziskovalnega dela SAZU. Dopisni član od 2. marca 1974, redni od 29, marca 1979. V letu 1981 je vodil raziskovalno delo na Inštitutu za patološko fiziologijo po pogodbah z RSS in Saniteisko upravo ZSNO, Beograd (raziskave molekularnih mehanizmov holinergičnega prenosa). Udeležil se je kongresa mednarodnega društva za nevro-kemijo od 5. do 9. 9. 1981 v Nottingbamu s tremi referati. S sodelavci je objavil štiri članke. Oktobra in novembra je obiskal pet univerz in raziskovalnih organizacij v ZDA in je imel več seminarjev in predavanj o raziskovalnem delu raziskovalne skupine. Je predsednik programskega sveta usmerjenega raziskovalnega programa Nevrobiologija. Bil je imenovan za člana redakcije časopisa Neuro-chcmical Research in za člana programskega komiteja za kongres ISN, ki bo leta 1983. Glej Letopis 25, 54—59; 31, 57 in 191—192. Janez Fettich rojen 9. oktobra 1921, dr. sc., dr. med., redni profesor dermato-venerologije, predstojnik katedre za dermatovenerologijo na Medicinski fakulteti Univerze E. Kardelja v Ljubljani in predstojnik Dermatološkc klinike Kliničnega centra v Ljubljani. Dopisni član od 21. marca 1974, redni član od 29. marca 1979, V letu 1981 je redno opravljal pedagoško dejavnost s poukom dermatovenerologije na Medicinski fakulteti, v temeljnem in podiplomskem študiju, ter naloge predstojnika klinike. Poleg rednih obveznosti se je ukvarjal z epidemiologijo in socialno medicinskimi problemi spolnih bolezni v Sloveniji in napisal obširno poročilo v obliki ekspertize za Rcpub Iiški zavod za zdravstveno varstvo S RS. Nadaljeval je z raziskavami v okviru raziskovalnih načrtov matične ustanove, Dermatološke kli- nike. Največ se je ukvarjal s patogenezo ekcemske senzibilizacije in pogostnostjo alergijskega kontaktnega ekcema in alergijskih meti i kam en t oz ni h, posebej iatrogenih eksantemov. Proučeval je socialno medicinski pomen in pojavljanje profesionalnih dermatoz. Udeležil se je 29. medakademijskega in IV. znanstvenega sestanka medicinskih razredov In oddelkov jugoslovanskih akademij ud 24.—26. septembra 1981 na Brdu pri Kranju z referatom Socialno medicinski as pek ti spolnih bolesti. Udeležil se je simpozija »Dermatoterapeutski dani« od 24.—26. septembra 1981 na Bledu z referatom Dermato-terapija nekad i danas. Poleg tega se je udeležil kongresa švicarskega dermatoloŠkega društva v Baslu od 24.—26. oktobra 1981 z diskusijo. Med pomembnejše družbene dejavnosti v letu 1981 spada delo v Številnih komisijah v Kliničnem centru, na Medicinski fakulteti, na Univerzi in Raziskovalni skupnosti Slovenije, Bil je glavni in odgovorni urednik Acta dermatovenerologica Iugoslavica, organiziral je simpozij Dermatoterapeutski dani na Bledu in uredil knjižico Režime j i referata i saopštenja. Leta 1981 je kot priznanje prejel zlato plaketo S a ve za lekarskih društava Jugoslavije. Gte) Letopis 25, 60^65; 30, 102—104 ; 31, 57—5S in 192. Janez Miičinski rojen 3. maja 1913, dr. jur., dr. med., častni doktor Univerze E. Kardelja v Ljubljani, redni profesor, predstojnik Inštituta za sodno medicino na Medicinski lakulteti. Dopisni član od 22. deccmbrjt 1961. redni član od 5. februarja 1970. Od 25. marca 1976 predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ponovno izvoljen za 4 leta na skupščini SAZU dne 24. junija 1980. V letu 19S1 je opravljal redno pedagoško dejavnost s poukom sodne medicine in deontologije na Medicinski in Pravni fakulteti, v temeljnem in podiplomskem študiju na obeh fakultetah, Od študijskega leta 1979/80 vodi pouk sodne medicine na medicinski fakulteti v Tuzli. Razen tega sc je ukvarjal t, etično-deontološkimi vprašanji biomedicinskega raziskovanja in medicinskega izobraževanja. Predseduje strokovni komisiji za etična vprašanja, pristojni za oceno načrtov vseh medicinskih raziskav na ljudeh v Sloveniji. Udeležil se je teh kongresov in znanstvenih srečanj: 30. strokovni sestanek Združenja za sodno medicino SFRJ, dne 29. in 30. 5. 1981 v Kruševu, s prispevkoma o organizaciji ugotavljanja alkoholiziranosti in ocenjevanju telesnih poškodb: mednarodni simpozij o drogah in alkoholu, 12. do 18. 9. 1981 v Jeruzalemu, s poročilom o patogenih toksikomanijah; mednarodni simpozij o intenzivni negi otroka, 22. in 23, 9. 1981 v Ljubljani, kot modčrator v delovni skupini o etičnih problemih; simpozij «Sodna medicina« v dneh 28. do 30. 9. 1981 v Berlinu — NDR, s prispevkom o novem čudežnem zdravila zoper raka v sekciji »Paramedizin«; 30. sestanek Zveze znanstvenih društev za zgodovino medicinske kulture Jugoslavije, dne 2. 10. 1981 v Novem mestu, s prispevkom o vzgoji partizanskih zdravstvenih kadrov; interdisciplinarni simpozij »Otrok \ cestnem prometu«. Salzburg, 30. in 31, 10. 1981. Razen tega je imel posebna predavanja na seminarju za zdravnike splošne medicine v Mariboru 10, 1, 1981: Sodnomedicinski inštitut v Ljubljani ¡945 do 1980 in Naloge zdravnika splošne medicine v izrednih razmerah, dne 27. 3, 1981 pa Sodna medicina v izrednih razmerah v seminarju, SLO v Ljubljani, Na srečanju študentov med i čine medicinske fakultete v Zagrebu z nekdanjimi absolventi te fakultete dne 9. 10, 1981 na Petrovi gori je predaval o pouku etike na Medicinski fakulteti v Ljubljani, Tudi v letu 1981 je predsedoval republiški strokovni komisiji za etična vprašanja, v Svetu za preventivo in varnost v prometu v S RS, v odboru Mednarodnega združenja za medicinsko pravo. Sprejet je bil za člana A A AS (Ameriško združenje za napredek znanosti). Prejel je priznanje Franceta Hubarja, zvezno plaketo varnosti in zvezno plaketo civilne zaščite. C le j Letopis 12, 43—45; 21, 63-68 iti 45—46; 31, 58 in 197, Franc Novak rojen 2. junija 1908, dr. sc., dr. med., častni doktor univerze v Torinu, redni profesor za ginekologijo in porodništvo na Medicinski fakulteti Univene E. Kardelja v Ljubljani v pokoju, zaslužni profesor od leta 1978. Dupisni član od 22. decembra 1961, redni član od 5. februarja 1970. V letu 1981 je pripravil dopolnjen srbohrvaški prevod svoje knjige v italijanščini Techniche cfururgiche ginecologiche, ki je tiskana v prvi izdaji tudi v španščini, nemščini, francoščini, angleščini in se tiska v portugalščini* Knjigo je prevzela JUMENA, Zagreb, vendar je tiskanje v domačem jeziku zaradi majhne naklade vprašljivo. Udeležil se je »XXV, ginekološko-akušerske nedelje« v Beogradu v dneh od 27, do 29. maja 1981 z referatom Kratak istorijat vaginalne htsterektomije; 29. medakademijskega in IV. znanstvenega sestanka medicinskih razredov in oddelkov jugoslovanskih akademi j v dneh od 24. do 26, septembra 1981 na Brdu pri Kran ju z referatom Dopolnila k zgodovini radikalne vaginalne histerektomije. 26, junija 1981 je predaval v San Sepolcru v Itaiiji. Bil je slavnostni govornik na proslavi nove bolnišnice, ki so se je udeležili profesorji ginekologije bližnjih medicinskih fakultet. Predavanje je bilo na magistratu. Naslov predavanja: Operazione vaginale radicale d i Schauta ne I cancro della cervice delVutero (predvajal je film o obravnavani operaciji). Poleg tega je predaval: na teča ju o operativni ginekologi ji za italijanske ginekologe (na Ginekološki kliniki v Ljubljani), za zdravnike na specializaciji iz splošne medicine in na Zavodu S RS za zdravstveno varstvo za podiplomski študij socialne medicine. Med pomembnejše družbene dejavnosti spada obisk v San Sepolcru, kjer se je srečal s predstavniki italijanskih partizanov, župan pa mu je razkazal partizanski muzej in pokopališče, kjer je tudi grobnica 490 naših parLizanov. Glej Letopis 12, 46-^8; 21, 69—73; 31. 59 in 197, Andre j O. Župančič rojen 27. januarja 1916, dr. tned., redni profesor za patološko fiziologijo na Medicinski fakulteti Univerze E, Kardelja v Ljubljani v pokoju. Dopisni član od 3. julija 1964; redni član od 5. februarja 197C. GJej Letopis 15, 50-51; 21, 74—75; 31. 59. Dopisni člani Janez Bat is rojen 15- marca 1919, dr. se. vet. znanosti s področja mikrobiologije, imunologije in kužnih bolezni, redni profesor Biotehniške fakultete Univerze E. Kardelja v Ljubljani, predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in pa razi to logi jo YTOZD za veterinarstvo iste fakulLete. Dopisni član od 10. marca 1977. V letu 1981 se je ukvarjal z raziskovalnim in pedagoškim delom na področju mikrobiologije in epizootiologije. Raziskovalno delo je opravljal v laboratorijih inštituta, ki ga vodi. Pri usmerjenem raziskovalnem programu v Ep i zoo t io logi j a in veterinarska dejavnost v javnem zdravstvu in higieni živil« in pri medakademijskem projektu »Proučevanje infekcij s Str. agalaeLiae pri ljudeh in Živalih« je koordinator raziskovalnega dela. Sodeluje pri raziskovalni nalogi »Proučevanje okužb s Str. agalactiae pri živalih in ljudeh«, v programskem raziskovalnem sklopu S AZU pa je nosilec naloge »Veterinarski terminološki slovar«. Udeležil se je: VIII. mednarodnega simpozija, o strep t oko k ih in o streptokoknih boleznih v Lundu na Švedskem (23. do 26. junija) z referatom infections in human and cows due to Stf. agalactiae (soavtorici: Ivanka Brgle2 in Zlata Stropnik); sestanka Arbeitsgruppe der Alpenländer für Mastiiisbekämpfung v Bolzanu v Italiji (15. do 18. oktobra) z referatom Massnahmen für Mastitisbekämpfung hei Kühen in Slowenien; IV. znanstvenega sestanka medicinskih razredov in oddelkov jugoslovanskih akademij na Brdu pri Kranju (24. do 26. septembra) z referatom Kužna presušitev vimena krav v S i oveni ji; XXX. sestanka Zveze znanstvenih društev za zgodovino zdravstvene kulture Jugoslavije v Novem mestu (1, do 4. oktobra) in posvetovanja Sekcije za hi gi jenu i tehnologi ju namirnica animalnog porekla pri Zvezi društev veterinarjev in vet. tehnikov Jugoslavije v Arandjelovcu (12. do 14. novembra) z referatom Siizbijanje mastitisa h nas i u susjednim alpskim zemljama. Sodeloval je v Svetu za vzgojo in izobraževanje RK SZDL kot član sveta; v Posebni raziskovalni skupnosti za kmetijstvo, živilstvo in veterinarstvo kot član odbora za planiranje, pripravo raziskovalnih programov in svobodno menjavo dela; v odboru za vprašanja vzgoj-no-izobraževalnega in znanstveno-raziskovalnega dela na Univerzi E. Kardelja v Ljubljani, v upravnem odboru Slovenske matice in v izvršilnem odboru Znanstvenega društva za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije kot podpredsednik. V letu 1981 je bil izvoljen za člana newyorSke akademije znanosti (The New York Academy of Science), prejel je priznanje OF občinske konference SZDL Litija in priznanje ob 25. obletnici začetka delovanja VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete. Glej Letopis 28, 95—97; 31, 59-60. Lev MilČinski rojen 23. junija 1916, dr. med. dr. sc., redni profesor psihiatrije na Medicinski fakulteti Univerze E, Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 1979. leta. Pod okriljem Klinične bolnišnice za psihiatrijo in s sodelovanjem Skupnosti zdravstvenih ustanov SRS je v letu 1981 na- prej vodil raziskavo Psihodinamične in kulturne determinante samo-morllstva s posebnim ozirom na SR Slovenijo, Sedaj teče druga faza raziskave: Psihološke avtopsije 100 primerov samomora. Udeležil se je XI. mednarodnega kongresa za prevencijo samomora in intervencije v krizi, v Parizu, 6. do S. julija 1981, z referatom Some reflections on psychological background of suicide, in Yugoslavia. 7, referatom Dileme institucionalni' psihiatrije je sodeloval tudi na seminarju, ki ga je v času od 6. do 9. oktobra priredila Skola institucionalne psihiatrije. Naprej opravlja družbene funkcije, navedene v lanskem poročilu. V letu 1981 je prejel priznanje za dolgoletno delo v psihiatrični stroki iti bil odlikovan z redom republike s srebrnim vencem. Glej Letopis 29 , 82—84: 31, 60 in 197. /.u ii.i nji t! op i sni člani Edhem čamu rojen 30. decembra 1909, dr. vet,, redni profesor za zoohigieno na veterinarski fakulteti v Sarajevu. Dopisni član od 13, marca 1972. Glej Letopis 23, 62—64; 30, 53. Milan Dimitrijevič Glej to knjigo Letopisu, str. 158—159. Boris Drujan rojen 27. julija 1928, dr. organske kemije in larmakologije, predstojnik laboratorija za nevrokemijo IVIC v Venezueli, Caraeas. Dopisni član od 10. marca 1977. Glej Letopis 28 , 98—100; 30, 53. AI do Franchini rojen 1910, dr. medicinskih ved, predstojnik inštituta za sodno medicino v Genovi. Zunanji dopisni član od 29. marca 1979. Glej Letopis 30, 105—106. F tanj o Kogoj rojen 13. oktobra 1894, dr. med., redni profesor za dermatovenero-logijo vseučilišča v Zagrebu v pokoju. Dopisni član od 2. junija 1953. Glej Letopis 5, 101—102; 30, 53—54. Esad Mekuli rojen 17. decembra 1916, dr. veterine, pesnik in prevajalec. Bivši predsednik Akademije znanosti in umetnosti Kosova. Dopisni član od 29. marca 1979. Glej Letopis 30, 107—108. .lanos Szentagothai Gliij to knjigo Letopisa, str. 160—161. M st i s lav Vasiljevič Volkov rojen 1923, doktor ortopedi je in redni profesor, direktor Centralnega inštituta za travmatologijo in ortopedi jo N. N. Priorova v Moskvi; glavni travmatolog ZSSR, Dopisni član od 7. februarja 1968. Glej Letopis 19, 40; 30, 54. novi člani I. RAZRED Stane Krašovec je bil izvoljen za dopisnega člana dne 25. marca 1976. Med njegovimi novejšimi deli se omenja predvsem osnovni rele rat na temo Prehrana in prebivalstvo, ki ga je podal skupaj s Tarlakom Singhom na 16. mednarodni konferenci agrarnih ekonomistov v Nairobi ju leta 1976-V tem referatu govori o načinih reševanj a problema tike, nas tale zaradi neenakomerne rasti prebivalstva in dinamike poljedelske proizvodnje. Ugotavlja, da bo v gospodarsko nerazvitih deželah še vedno mali kmet osnova razvoja proizvodnje. Priporoča zadružništvo in druge ukrepe, s katerimi bi se lahko dvignila produktivnost velikega števila delavcev v gospodarstvu in povečali prihodki od zemljišč. Na seminarju, ki ga je julija 1977 organiziral Center za evropske poljedelske študije Wye College Ashford, Kent, Anglija, je imel uvodni referat o mestu in vlogi kmečko-delavskega gospodarstva v va-skem in regionalnem razvoju. V njem ugotavlja, da bi bilo ekonom- skemu razvoju in socialni enakosti v prid, če bi v gospodarsko nezadostno razvitih območjih zagotovili večstranske profile kmetov in nekmetov, omogočili kreditiranje novih dejavnosti na bivših kmečkih gospodarstvih in /.lasti z izgradnjo infrastrukturnih objektov omogočili, da bi se taka gospodarstva hitreje razvijala. Tudi v referatu na 17. mednarodni konferenci agrarnih ekonomistov v septembru 1979 v Banffu, Kanada, o vlogi kmečko-delavskih gospodarstev v gospodarskem razvoju ugotavlja, da bi bilo potrebno v korist mešanih gospodarstev sprejeti konkretne pozitivne ukrepe agrarne politike, s katerimi hi se potencirale obstoječe pozitivne tendence. Bil je zadolžen, da organizira poseben mednarodni seminar o tej tematiki. Priprave za ta seminar, ki bo v Ljubljani, že tečejo. Stane Krašovcc je doma sodeloval na raznih posvetovanjih in simpozijih tudi z referati o drugih ekonomskih temah. Na znanstvenem simpoziju Ekonomske fakultete v Beogradu »Dvesto godina ekonomske nauke« je imel referat z naslovom Stnithovo učenje o podeli rada u svet tu današnjice i budučnosti. V njem avtor analizira, v kakšnem obsegu je Smithov koncept »delo sploh v njegovi splošni družbeni obliki pri delitvi dela« postal temeljni kamen marksistične vede o vrednosti, o družbenem značaju dela in ciljih, ki jih more imeti komunistična družba, da bi »odpadla delitev deta v stari obliki« z odpravo nasprotij med mestom in vasjo, med umskim in fizičnim delom in druga. Avtor opaža, da danes prihaja do vse večje delitve dela, kar nas sili k temu, da bi zmanjšali razlike, nastale z družbeno delitvijo dela. Pomemben je referat Današnji problemi smanjivanja resursa i čo-vekova o kolina u svetlu klasične ekonomije i Marxaf ki ga je imel na simpoziju Črnogorske akademije znanosti in umetnosti v Herceg-novem oktobra 1977. Ugotavlja, da so pri kakršnemkoli ekonomskem sistemu možnosti avtomatičnega varovanja naravnih virov, varčevanja in omejitev razsipanja omejene in je pri tem potreben zunanji korektiv. Tak aktivni zunanji faktor bi bila u družben a zavest«. Pri tem bi morala mu ta tis mutandis veljati Mantova teza za zemljišča, po kateri niti družba niti narod niso lastniki, marveč le uživalci naravnih bogastev, kar edino lahko prepreči hipe rp rod akcijo in hiperkonsumacijo. Velik pomen za ekonomsko politiko ima razprava o gospodarskem razvoju Japonske, ki jo je Stane Krašovec objavljal v nadaljevanjih v *Delu<( leta 1978, pozneje pa izdal v knjigi Japonski prodor — pogoji in faktorji eksplozivne rasti, Ljubljana 1979. V njej kaže, kako je gospodarski razvoj Japonske temeljito omajal nekatere tradicionalne postavke klasične ekonomske vede o ekonomskih in družbenih zakonitostih razvoja. Stane Krašovec je po izvolitvi za dopisnega člana nadaljeval z aktivnim delom. Njegove bogate izkušnje analitika, pedagoga, teoretika politične ekonomije in analitika ekonomske politike so mu omogočile, da uspešno analizira teoretično in praktično stran ekonomike današnjega sveta. S svojim delom si je pridobil zlasti ugled največjega strokovnjaka za vprašanja kmečko-delavskega gospodarstva. Skupščina SAZU ga je dne 24. aprila 1981 izvolila za rednega člana. Rudi Kyovsky jc bil po izvolitvi za dopisnega člana dne 25. marca 1976 izredno aktiven. V letu 1978 je pripravil novoiizdajo 1961 izdanega dela Delovno pravo I, splošni del. Novo izdajo tega dela je narekovala nova ustava in zakon o združenem delu. V komentar ju zakona o združenem delu, II. del (CGP DELO — TOZD Gospodarski vestnik, Ljubljana 1978), je zlasti obdelal poglavje o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev v organizaciji združenega dela. V komentarju slovenskega zakona o delovnih razmerjih, ki je izšel pri isti založbi leta 1978, obravnava zlasti varstvo pravic delavcev. V knjigi Delovna razmerja v teoriji in praksi, Ljubljana 1980, je avtor prvega, drugega in tretjega poglavja, ki obravnavajo samoupravno delovno razmerje. V knjigi Inštituta za delo z naslovom »Urejanje delovnih razmerij v pravilnikih z raznih področij dela«, Ljubljana 1980, je avtor prispevka Delovna razmerja v kmetijstvu. Omeniti je treba še pomembno delo Oris jugoslovanskega delovnega prava, ki bo objavljeno v veliki italijanski enciklopediji »Encyclopedia giuridica del lavoro« v založbi Cedam, Milano, in njegov sedaj že objavljeni prispevek za študijo oddelka za družbene vede o pravnem sistemu SFRJ, kjer zagovarja obstoj delovnega prava kot posebne pravne panoge in xične discipline tudi v samoupravni socialistični družbeni ureditvi. Rudi Kyovsky je po izvolitvi za dopisnega člana objavil v revijah vrsto člankov (11). Tako npr. v članku Konfederacija evropskih sindikatov (KES) in naši sindikati, Združeno delo 1/76, govori o sodelovanju evropskih delavcev v vseh organih obstoječih integracij (EGS in SEV) in o pozitivnem stališču naših sindikatov do te konfederacije. V članku Nadaljnji razvoj formalnega delovnega prava SFRJ (SRS) na področju združenega dela, Združeno delo 3/76, se zavzema za uskladitev fonnalnega (procesnega) prava z novim ma- terialnim pravom združenega dela. V članku Deveti kongres Mednarodnega združenja za delovno pravo in socialno varnost, Združeno delo 1/79, ugotavlja, da od pariški h mirovnih pogodb 1979 teče nenehen proces izgrajevanja delovnega prava in institue i onaliii ranih organizmov, ki se ukvarjajo s problemi dela. Članek daje pregled nekaterih organizacij s tega področja, V članku Socialna in gospodarska kriza na območju Evropske gospodarske skupnosti in industrijska demokracija (udeležba delavcev pri upravljanju podjetij), Združeno delo 6/SO, ugotavlja, da je rešitev gospodarske in socialne krize v večji ali manjši udeležbi delavcev pri upravljanju podjetij. Po tej poti je krenila tudi EGS, kar je v članku posebej opisano. V letih od 1978 do 1980 je Rudi Kyovsky sodeloval pri petih raziskavah Inštituta za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani in imel več referatov na seminarjih, ki jih je organiziral Inštitut za delo. Rudi Kyovsky velja za enega od vodilnih teoretikov delovnega prava. Pri obravnavanju snovi upošteva mednarodno, državno in samoupravno ureditev delovnega razmerja. Bil je med prvimi, ki se je zavzema! za ureditev varstva pravic delavcev zunaj okvira varstva civilnih pravic in za izločitev socialne varnosti iz delovnega prava v posebno pravno panogo. Ukvarja se tudi z novo pomožno pravno vejo * Sindikalno pravo«. Predaval je na šoli za mednarodno delovno pravo in socialno varnost v Strasbourgu in je bil več let koordinator te šole. O problemih jugoslovanskega delovnega prava in socialnega prava je predaval v številnih univerzitetnih središčih. Tako je imel tudi v letu 1980 v Parmi predavanje o združenem delu v Jugoslaviji. Bil jc več let član organizacijskega komiteja »Univerzitet danas« v Dubrovniku. Je član Izvršilnega odbora društva Société Internationale de droit de Travail et de la Sécurité sociale. Je član uredniškega odbora ali izdajateljskega sveta več revij s področja dela v Jugoslaviji in v tujini. Leta 1977 je prejel Kidričevo nagrado za življenjsko delo na področju delovnega prava, leta 1979 pa naslov zaslužnega profesorja. Skupščina SÂZU ga je dne 24, aprila 1981 izvolila za rednega člana. Boris Majer je po izvolitvi za dopisnega Slana dne 20. marca 1975 izdal naslednje samostojne publikacije: Strukturalizem, Beograd 1976 in II, dopolnjena izdaja, Ljubljana 1978; P umen in smisel Marxovega pojmovanja materializma, Ljubljana 1977, Razprave I. razreda SAZU; Osnove dialektičnega muterializrna, Ljubijana 1976, Zavod za šolstvo, v zbirki Novi vidiki, Napisal je več znanstvenih in strokovnih sestavkov, poljudno znanstvenih sestavkov, recenzij, ocen in strokovnih poročil. Pomembnejši znanstveni in strokovni sestavki so: Marksizem in strukturalizem, Beograd, Marksizem v svetu 1975, Ljubljana, Naši razgledi 1976, štev. 3—4; Filozofska misel v Sloveniji včeraj in danes, Ljubljana, An t h rop os 1976, štev. 1—2; Značaj i smisao Marksovog shvatanja materializma, Beograd, Naučna knjiga 1977; Marksizem in marksizmi, Beograd, Naučna knjiga 1977 in Ljubljana, Anthropos 1977, Štev. 5—6. V vodilnih znanstvenih revijah in časopisih je pisal tudi o drugih aktualnih problemih s svojega področja in aktualnih družbenih dogajanjih. Nekateri prispevki v slovenskem tisku: Marksizem, sodobna meščanska filozofija in svetovni nazor, Ljubljana, Teorija in praksa 1978, štev. 10; Ustvarjalna, sinteza, marksistične misli in strategije socializma, Ljubljana, Delo, 13. 2. 1979; Današnji trenutek samoupravljanja, Ljubljana, Teorija in praksa 1980, štev. 6—7; Samoupravljanje in filozofija — delež filozofije v proučevanju naše samoupravne družbe. Zvezki za teorijo in prakso samoupravljanja, Delavska enotnost, Ljubljana 1980. Pomembno je zlasti njegovo sodelovanje na različnih posvetovanjih, seminarjih in okroglih mizah, kjer se je razpravljalo o temah, ki zadevajo današnjo filozofsko in družbeno problematiko. Nekateri referati s teh posvetovanj; uvodni referat na posvetovanju v Beogradu »Doprinos izdavačke delat nos ti medjusobnom poznavanju llterarnog stvaralaštva naroda i narodnosti Jugoslavije«, 25. 6. 1975; referat »Izvori moralnopoUtične snage naše revolucije i uloga Titove ličnosti«, Kumrovec. 14. 12. 1977; »Markstzam, savremena gradjanska filozofija i pogled na svijet«, Titograd, oktober 1978; »Pluralizem samoupravnih interesov in kulturna ustvarjalnost«, Ljubljana, 28, in 29. 6 1979; »Samoupravljanje in filozofija«, Ljubljana, 28, in 29. I, 1980; »Vodilna vloga ZK — subjektivne sile in vodilna vloga ZK v političnem sistemu*, Bohinj, 26. in 27. 2. 1980; »Boris Ziherl — marksistični teoretik in revolucionar«, »Ziherlovi dnevi«, Škof j a Loka, 23. 10. 1980, Boris Majer je eden od najvidnejših delavcev s področja filozofskih in družbenih ved, ne samo v Sloveniji, marveč tudi v Jugoslaviji, in zelo ploden tvorec ustvarjalne marksistične misli. Posebej je poudarjena njegova široka razgledanost po sodobnih tokovih filozofije in družbene znanosti v svetu ter njegova odprtost do njih, ki se kaže na eni strani v izostreni kritičnosti do teženj, ki bi utegnile razvrednotiti temeljna izhodišča marksistične znanstvene misli, po drugi strani pa v opozarjanju na tisto, s čimer bi lahko obogatili teoretično, zlasti pa občo metodološko aparaturo marksistične družbene misli. Boris Majer je organizator in vodja Inštituta za marksistične študije pri predsedstvu SAZU. Je član upravnega odbora Sklada Borisa Kidriča, Sveta za znanost pri RK SZDL, Sveta za vzgojo in izobraževanje pri RK SZDL, Sveta Jugoslovanskega centra za teorijo in prakso samoupravljanja Edvard Kardelj v Ljubljani, član uredniškega odbora Enciklopedije Slovenije in uredništev Anthroposa in Teorije in prakse. Skupščina SAZLJ ga je dne 24. aprila 1981 izvolila za rednega člana. Stoj an Pretnar je po izvolitvi za dopisnega člana dne 25. marca 1975 napisal teoretično pomembno razpravo Die Ware als Grundlage der gewerblichen Schutzrechte und des Urheberrechts, ki je bila objavljena v Festschrift für Alois Trailer, Basel 1976, v kateri postavlja t, i. blagovno teorijo intelektualnih storitev. Njeno bistvo je, da je »ratio iuris« pravic industrijske lastnine in avtorskega prava možnost njihovega gospodarskega izkoriščanja, V tedaj še neobjavljenem prispevku za Zbornik ob 25-letnjci Instituta za \iporedno pravo v Beogradu je napisal prispevek Industrijska svojina i društveno uredje-nje, ki je bil v prevodu objavljen tudi v reviji Svetovne organizacije za industrijsko lastnino, v katerem je pobliže obdelal odnos industrijske lastnine do družbene ureditve, o katerem je govoril tudi že na znanstveni konferenci v Hallu, dne 16. in 17. septembra 1980, ki je obravnavala tematiko: znanstveni tehnološki dosežki in socialistično pravo. Za mednarodno Enciklopedijo primerjalnega prava, ki jo pripravlja Max Plancks Institut für internationales und ausländisches Privatrecht v Hamburgu, je napisal okrog 200 tipkanih strani obsegajoč prispevek o inovacijskem pravu socialističnih držav. Prispevek je pomembno delo in v določenem smislu sinteza avtorjevega dela na področju znanstvenih odkritij in prava industrijske lastnine, S svojimi prispevki se je Stojan Pretnar vključil v leto inovacij (1975 do 1976). V zvezi s tem je v Sloveilija-Paralele, št. 62/63 iz leta 1979, objavil prispevek Inovacijski proces kot gibalo človekovega napredka in njegove odmevnosti v zakonodajah, v katerem govori o inovacijskem procesu, ki teče od znanstvenih odkritij, izumov, izboljšav in tehničnih izpopolnitev do kompletne tehnologije. O problemu inovacij je Stojan Pretnar napisal za leto inovacij še druge prispevke, objavljene v zborniku «Inventivna dejavnost v združenem delu«, v »Raziskovalcu* in v »Naših razgledih« (glej Bibliografija članov SAZU, Letopis za leto 1976, str. 265). S to j an Pretnar je v zborniku »Problemi attuali del d i rit to in du stri a-leif, Milan 1977, objavil referat La Crise de l'Union de Paris, kjer ugotavlja, da razvoj industrijske lastnine in sploh tehnologije povzroča globoko razliko v ustvarjanju in razporeditvi bogastva med deželami. V letu 1979 je Stojan Pretnar za Univerzitetni svet Univerze v Ljubljani priredil Teze o vlogi in pomenu intelektualnih stvaritev in posebej inovacij v univerzitetnem študiju. Zelo se je angažiral v diskusiji o temeljnih izhodiščih za novo zakonsko ureditev pravnega varstva industrijske lastnine, v Naših razgledih 1978, št. i3, pa je poročal o Konvenciji o mednarodni registraciji znanstvenih odkritij. V letu 1975 se je udeleži! kot član jugoslovanske delegacije kongresa Mednarodnega združenja za industrijsko lastnino v San Franciscu; mednarodnega simpozija v Parizu, ki ga je organizirala Zveza fabri-kantov, z referatom Marques et droit économique; junuarja 1980 posvetovanja v Ženevi, ki je bilo posvečeno ureditvi pravnega varstva folklore v nacionalnih in mednarodnih okvirih. S področja širšega gospodarskega prava je treba omeniti: sodelovanje Sto j an a Pretnarja na devetem Osthandels-Fach seminar aprila 1976, na katerem je imel referat Ausländische Kapitalanlagen in Jugoslawien; razpravo Pravna in organizacijska struktura transnarto-nalnih podjetij, objavljeno v Zborniku znanstvenih razprav 1978; članek Les conditions générales des Contrats Commerciaux en Droit Yougoslave v zborniku pod naslovom »Liber amicorum«, posvečenem Frideriku Eismannu. Njegov prispevek o pravni znanosti v Jugoslaviji je objavl jen v knjigi La scienza del diritto nell' ultimo secoîo, M. Rotondi, tnehieste di diritto compara to, Pa d o va 1976. Ob 70-letnici je Stojan Pretnar dobil Kidričevo nagrado za življenjsko delo na področju prava industrijske lastnine in bil odlikovan 7. redom dela z rdečo zastavo. Skupščina SAZU ga je dne 24. aprila 1981 izvolila za rednega člana. Aleksander Bajt. je bil rojen 27. 2. 1921 v Ljubljani, Diplomiral je leta 1943 na Pravni fakulteti v Ljubljani. Tu si je pridobil tudi doktorat ekonomskih znanosti. Izpopolnjeval se je leta 1954 na Institut Universitaire d'Etudes Européennes v Torinu (Italija), 1959 na Département of Applied Economics v Cambridgeu (Anglija), v letih 1959/1960 pa je bil v ZDA (Cornell University of California, Berkeley in Massachusetts Institute of Technology, Cambridge, Mass.), Aleksander Bajt je bil pu demobihzaci j i (od novembra 1945} direktor tovarne nogavic Polzela (1945—46), bil je komercialni in računovodski direktor Direkcije za tekstilno industrijo SR Slovenije (1946—47), načelnik oddelka za cene ministrstva industrije in rudarstva L RS, Delal je v Generalni direkciji tekstilne in usnjarske industrije LRS in v Upravi za cene pri ministrstvu za finance LRS. Od aprila 1951 je delal na Pravni fakulteti, nazadnje kot redni profesor za politično ekonomijo, sedaj pa je predstojnik Ekonomskega inštituta Pravne fakultete, ki ga je on ustanovil in ki je od leta 1970 samostojna organizacija združenega dela. Bil je prodekan (1961/62 in 1962/63) in dekan pravne fakultete (1963/64 in 1964/65). Aleksander Bajt je izredno ploden ekonomski pisec, njegova bibliografija obsega 30 samostojnih publikacij, 84 večjih znanstvenih razprav in 71 krajših člankov, več kot 40 znanstvenih razprav je objavljenih v tujih jezikih (angleškem, francoskem, italijanskem in češkem), Bibliografija njegovih del jc v arhivu SAZU. V začetku njegovega znanstvenega delovanja je bilo težišče njegovega dela Marxova teorija vrednosti in teorija reprodukcije. S tega področja je njegova doktorska disertacija AiarxOv zakon vrednosti in učbeniki politične ekonomi je (Politična ekonomija kapitalizma, I. izdaja, Ljubljana 1958, II, izdaja, Ljubljana 1962, Temelji politične ekonomije, L izdaja, Maribor 1961, II. izdaja, Ljubljana 1963, Uvod v politično ekonomijo, Ljubljana 1965 in 1972). Tako v disertaciji kot v učbenikih Aleksander Bajt ubira samostojno raziskovalno pot in prihaja do originalnih in znanstveno pomembnih rezultatov. Delo Uvod v politično ekonomijo je originalen in uspešen prispevek k jugoslovanski ekonomski teoretični misli; v njem je pokazal široko ekonomsko kulturo, poznavanje marksistične ekonomske teorije in sodobne ekonomske literature. Posebno uspešen je pri vzpostavljanju zveze med teorijo in gospodarskimi dogajanji, kar mu je omogočilo, da je teoretične kategorije in procese pokazal ub analizi odnosov in procesov, ki nastajajo v naši socialistični stvarnosti. V sklop del, ki uspešno povezujejo marksistično teorijo in analizo s konkretnimi gospodarskimi gibanji, spadata tudi monografski deli Produktivnost rada i druŠtveno-ekonorfiSki ttslovi njeno g povečanja, Beograd 1960, in Raspodjela nacionalnog dohotka i sistem ličnih do-hodaka u našo j privredi, Beograd 1962. V kasnejših delih, zlasti v knjigah Osnove ekonomike, Zagreb 1967, Osnove ekonomske analize i politike, Zagreb 1979. si je Aleksander Bajt zastavil drugačno nalogo: Študentom ekonomije dati tako teoretično znanje, da bi mogli doumeti temeljne zakonitosti in gospodarska giban ja pri nas. V okviru tega koncepta je sistematično podal temeljne kategorije družbenega procesa proizvodnje, kriterije in organizacijo gospodarskega odločanja, temeljne elemente teorije menjave (s teorijo ponudbe, povpraševanja, cene in oblik konkurence), splošne teorije proizvodnje, teorije razdelitve in mehanizma denarnega gospodarstva. Tudi za ta dela je značilen nekon form i stičen pristop k reševanju ekonomskih problemov. V okviru Ekonomskega inštituta Pravne fakultete je Aleksander Bajt s svojimi sodelavci prišel do vrste teoretičnih in praktičnih rešitev za tekoča ekonomska giban ja in dal niz dragocenih sugestij za konkretno ekonomsko politiko. Za delo Aleksandra Bajta je značilno povezovanje teoretičnih raziskav r, analizo empiričnih giban j in visoka znanstvena vrednost njegovih del, kar mu daje velik ugled med ekonomisti. Praktičen pomen njegovih del je v tem, da v njih raziskuje, kako izboljšati funkcioniranje samoupravnega gospodarstva Jugoslavije. Kot profesor je predaval v Ljubljani, na Višji pravni Šoli v Mariboru (1960—61) in na podiplomskem študiju ekonomske teorije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Imel je ciklus podiplomskih predavanj v Tremezzu (196?) in Benetkah (1968) in je občasno predaval na Številnih domačih in tujih fakultetah. Sodeloval je na številnih mednarodnih in domačih posvetovanjih, skoraj vedno z referati, Bil je član in predsednik Ekonomskega sveta Izvršnega sveta SR Slovenije (1965 in 1980/81), član Zveznega ekonomskega sveta in zunanji svetnik Izvršnega sveta SR Slovenije, Odlikovan jc bil z redom dela z zlatim vencem (1971). Skupščina SAZU ga je dne 24, aprila 1981 izvolila za dopisnega člana. Emilijan Cevc je bil rojen S. septembra. 1920 v Kamniku. Po maturi 1940. leta ic študiral umetnostno zgodovino na ljubljanski Filozofski fakulteti in diplomiral leta 1946. Po osvoboditvi je imel razne zadolžitve, bil leto dni tudi kustos Narodne galerije, po organizaciji inštitutov na SAZU pa je postal leta 1950 asistent pri Sekciji za zgodovino umetnosti Inštituta za zgodovino SAZU. Leta 1952 je bil promoviran za doktorja na podlagi disertacije o srednjeveški skulpturi Slovenije. Studijsko se je izpopolnjeval v ZR. Nemčiji, Avstriji in Italiji. V letih 1962—63 je študiral kot štipendija! A, v. Humboldtovc ustanove v Munchnu pri prof, dr. Theodorju Mullcrju, enem glavnih strokovnjakov za srednjeevropsko gotsko kiparstvo, Leta 1955 je postal strokovni sodelavec, leta 1958 znanstveni sodelavec, leta 1968 znanstveni svetnik. Po smrti akad. dr. Franceta Steleta in po osamosvojitvi dotedanjih sekcij Inštituta za zgodovino SAZU leta 1972 je postal upravnik inštituta, ki nosi danes ime Umetnostno-zgodovinski inštitut Franceta Steleta SAZU, Celotna bibliografija Cevčevih objav do leta 1975 je pristopna javnosti po publikaciji Biografije in bibliografije znanstvenih in strokovnih sodelavcev Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ljubljana 1976, za poznejša leta pa v Letopisih SAZU, Najnovejša rokopisna bibliografija navaja sedem samostojnih publikacij in prek sto razprav in Člankov iz stroke, ne navaja pa objav v dnevnem tisku in sodelovanja v leksikonih in enciklopedijah. Prvo pomembnejše Ccvčcvo znanstveno delo je njegova doktorska disertacija Srednjeveška plastika na Slovenskem, pionirsko delo o temi, ki je bila dotlej popolnoma neobdelana; Cevc ni odkril samo velikega števiia dotlej neznanih umetnin, ampak je gradivo tudi kronološko uredil, analiziral in prikazal v logični stilski razvojni liniji. K tej tematiki se je vračal v svojih knjigah iiofifeo kiparstvo, Lj. 1967, in Pozno gotska plastika na Slovenskem, Lj, 1970, s področja baroka pa je prispeval nekaj študij o ljubljanskih baročnih kiparjih. V svoji najnovejši monografiji Plastika med gotiko in barokom pa obravnava okrog 400 spomenikov od konca 15. do prve tretjine 17. stoletja, razlikuje predre formacij s ko razdobje, reformacijsko razdobje in poreformacijski prehod k baroku, rešuje problem renesančne umetnosti na Slovenskem in razlikuje vplive italijanske renesanse, nemške gotike in ogrskih renesančnih vplivov, pri čemer upošteva tudi položaj v sosednjih deželah. Kiparstvo je glavno, niti približno pa ne edino področje Cevčevega raziskovanja. Študiral je freske in Valvasorja, slikarstvo 17. stoletja na Slovenskem, v novejši dobi pa posebno slikarje prve polovice 19. stoletja in impresioniste, pisal pa je tudi o današnjih slikarjih. Zanimale so ga panjske končnice in sploh kmečka umetnost alpskega prostora, o kateri je napisal več razprav. V nekaterih razpravah je posegel v arheologijo in ob študiju stare arhitekture dal svoj prispevek k vprašanju kontinuitete z antiko in zgodnjim srednjim vekom. Težišče njegovega raziskovanja je v kiparstvu, vendar je kot raziskovalec posegel tudi v vse druge vrste likovne umetnosti, v etnologijo in arheologijo, časovno pa sega področje njegovega dela od zgodnjega srednjega veka ali celo od antike do našega stoletja; v teh ozirih je edinstven med današnjimi slovenskimi umetnostnimi zgodovinarji. Zato je mogel dati celotno sliko od dobe naselitve Slovencev do impresionizma v svoji knjigi Slovenska umetnost, Ljubljana 1966; ta knjiga je pisana popularno, vsebuje pa mnogo novega in je edina knjiga te vrste po Štele tu. Njegov pristop je umetnostnozgodovinsko-geografski, v tem oziru sledi svojemu učitelju Fr. Steletu, ki je uveljavil to metodo kot primerno za slovensko umetnostno zgodovino. E. Cevc je delal pri Umetnostnozgodovinskcm društvu, pri uredništvih in strokovnih svetih, udeleževal se je kongresov in znanstvenih sestankov doma in v tujini, vzdrževal je stike z znanstvenimi ustanovami in publikacijami v tujini, posebno pomemben pa je njegov delež, pri raznih razstavah. Posebej naj omenimo, da je soavtor za jugoslovansko področje pri novi izdaji Thieme-Beckerjevega Kunstlcrlexikona in da je sodeloval pri veliki razstavi umetnosti narodov Jugoslavije v Parizu leta 1971 in pri kolnski razstavi Die Parler und der schone Stil 1350—1400 leta 1978. Dr. E. Ceve je danes eden najpomembnejših jugoslovanskih umetnostnih zgodovinarjev, njegovo delo ima seveda poseben pomen za umetnostno zgodovino Slovenije, njegove publikacije in delo pa so priznani tudi v tujini. Skupščina SAZU je dne 24. aprila 1981 izvolila dr. E. Cevca za dopisnega člana. Zdravko Mlinar se je rodil 30. 1. 1933 v Žireh. Leta 1953 jc diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani. Od 1958 do I960 je študiral sociologijo na podiplomskem študiju Inštituta društvenih nauka v Beogradu. V letu 1963 se je študijsko izpopolnjeval na London School of Economics and Political Sciences, koncem tega leta si je pridobil naslov magistra družbeno-političnih znanosti na Pravni fakulteti v Ljubljani, kjer si je leta 1967 pridobil doktorat druibeno-političnih znanosti. Leta 1968 je bil izvoljen za izrednega profesorja za sociologijo lokalnih skupnosti na takratni Visoki šoli za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani, Leta 1974 je bil izvoljen za rednega profesorja za sociologijo lokalnih skupnosti na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Od leta 1976 je predstojnik Centra za raziskovanje lokalnih skupnosti in delovnih organizacij ter predstojnik seminarja za socialno delo na FSPN. Njegovo osrednje znanstveno in pedagoško področje je sociologija lokalnih skupnosti. Doslej je objavil 19 samostojnih publikacij, od teh 3 v tujini, kjer nastopa pri. dveh kot soavtor, 106 razprav, študij in sestavkov, od teh 22 v tujem tisku. V poročilu so podrobneje analizirana nekatera njegova novejša dela. Bibliografija del je v arhivu SAZU. V delu Urbanizacija, urbanizem in sociologija, FSPN, Ljubljana 1978, Zdravko Mlinar s sociološkega vidika obravnava proces urbanizacije in prostorsko-družbenih sprememb kot tudi protislovja, do katerih prihaja v zavestnem načrtnem usmer jevanju teh procesov, le zlasti v kontekstu socialistične družbe. S poglobljeno sociološko analizo razkriva različne vidike dehumanizacije človekovega bivalnega okolja in tako presega ustaljene okvire tehn¡cističnega in subjektivističnega delovanja pri gradnji mest in stanovanjskih naselij. V knjigi »The Social Ecology of Change — From equilibrium to De- vel opmc nt« (Sage Publ., 1978) je kot sourednik v razpravi A T he o. retical Transformation of Social Ecology poda! svojo zamisel temeljne teoretične preobrazbe socialne ekologije kot sociološke discipline. V tem delu je dal vrsto izvirnih zamisli, ki jih je predstavil sociologom v mednarodnem merilu in s pomočjo marksistične dialektike prispeva! k teoretični preusmeritvi socialne ekologije. V delu The Development Logic of Social Systems, Sage 1978, je kot soavtor poskušal razkrili nekatere splošne pravilnosti razvojnih procesov. Različno od teorije laktorjev in pozitivjstičnega obravnavanja vzročno-posledični h odnosov to delo ni usmerjeno k iskanju posameznih vzrokov družbenih sprememb, temveč pojasnjuje razvojno dinamiko kot splet medsebojnih odvisnosti v toku časa. Pri tem uvaja jasno razlikovanje med rastjo in razvojem. Delo Sociološko raziskovanje razvojnih procesov-sprememb in razvoj v teritorialno-driižberuh skupnostih, FSPN, Ljubljana 1978, je nastalo kot rezultat Mlinarjevih preučevanj značilnih tematskih sklopov, ki vzpostavljajo povezavo med splošno marksistično teorijo global no družbenega razvoja in konkretnim empiričnim raziskovanjem razvojnih procesov v današnjih razmerah, V publikaciji Preoblikovanje krajevnih skupnosti v Ljubljani, Ljubljana 1979, je podal rezultate svoje sociološke analize prostorske in družbeno-politične preobrazbe krajevnih skupnosti. S tem delom je s sociološkega zornega kota obogatil vsebino konkretne politične akcijc in prispeval k preseganju pragmatičnega in normativno institucionalnega obravnavanja krajevnih skupnosti. V bibliografiji so navedene tudi raziskave, pri katerih je sodeloval kol avtor ali soavtor, zlasti nekaj večjih mednarodnih primerjalnih raziskav. Zaradi svojega teoretičnega in empiričnega raziskovalnega dela je Zdravko Mlinar danes priznan strokovnjak na področju sociologije lokalnih skupnosti tako doma kakor v tujini. Je član uredniških odborov oziroma svetov uglednih domačih in tujih družboslovnih revij in opravlja tudi pomembne funkcije v Mednarodni sociološki asociaciji (International Sociological Association): je podpredsednik njenega raziskovalnega komiteja za socialno ekologijo, podpredsednik raziskovalnega komiteja za urbani in regionalni razvoj in član raziskovalnega sveta. Skupščina SAZU ga je dne 24. 4, 1981 izvolita /a dopisnega člana. Vladislav Brajkovič je bil rojen leta 1915 v Kninu. Po maturi se je vpisal na Pravno fakulteto v Beogradu, ki jo je zaključi] z odličnim uspehom leta 1927. Študij je nato nadaljeval v Air-en Province (Aix Marscille) in ga zaključil leta 1953 z doktoratom na podlagi disertacije o zgodovinskem razvoju pomorskega zasebnega prava ob jugoslovanski obali. Svojo akademsko kariero je začel na Pravni fakulteti v Subotici, najprej kot privatni docent in kasneje docent, in jo je nadaljeval leta 1941 na Pravni fakulteti v Zagrebu, najprej kot izredni in od leta 1945 kot redni profesor za pomorsko in splošno transportno pravo, kjer je ostal vse do upokojitve. V času NOB je ves Čas sodeloval v odporu. V letu 1961 je postal dopisni član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, leta 1968 pa je bil izvoljen za rednega člana. Je tudi član črnogorske akademije znanosti in umetnosti. Njegov znanstveni opus obsega okoli 200 del, knjig, znanstvenih razprav in člankov v domačem jeziku in tudi v angleščini, francoščini, holandščini, poljščini in grščini, Z njimi je utiral pota pomorskemu pravu v naši državi in posebej v naši samoupravni socialistični ureditvi. Njegovo delo je vseskozi pionirsko. 2e njegova doktorska disertacija je kritično raziskovalno delo o zgodovini pomorskega prava naših obal do začetka 19, stoletja. Prva v Jugoslaviji je leta 1937 izšla njegova monografija Medjunarodna konvencija za zaStitu ljudsko g života m moru, s katero je uvedel se sedaj veljavno strokovno terminologijo. V krajših razpravah (Jednoobraznost ili raznoobraz-nost pravnog poretka u saobračaju, 1939 in Pravni problemi robnog transporta voda-kopno-more, 1970) se prvi zavzema za unifikacijo cel uin t ga trans pur t nega prava s posebnim ozirom na razvoj tehnologije in ekonomike transporta. Delo Problem pomorskog zakonika ili zakonika o plovidbi (1948) je prvi Leoretično utemeljen predlog za uvedbo zakona o plovbi v našem novem p ravne m sistemu, V več delih, zlasti v obširnejši študiji Problem brodara i njegove odgovornosti de iure condendo (1951) obravnava pravni staLus in odgovornost ladjarja kot enega od najpomembnejših problemov. Obširna monografija Medjunarodno transportno pravo je v naši znanstveni literaturi prva sistemska obdelava raznih vrst blagovnega transporta s stališča mednarodnega prava in domače zakonodaje. Pojav nuklearne energije in njene uporabe v pomorskem transportu je izzvala pozornost Vladislava Bra j kovica, ki mu je posvetil več krajših monografskih razprav. Bi! je tudi pobudnik in organizator posebne konference organizacije za pomorsko pravo, ki je sprejela načrt Konvencije o odgovornosti podjctnika-ladjarja za nuklearno škodo, Vladislav Brajkovic ima tudi pomembne zasluge za sodobno pomorsko zakonodajo nove Jugoslavije. Pod njegovim mentorstvom so bili v okviru Jadranskega instituta v Zagrebu pripravljeni vsi naši novi predpisi s področja pomorskega prava. Tu je treba omeniti, da je bil eden od ustanoviteljev tega inštituta in od leta 1966 tudi predsednik Sveta inštituta. Vladislav B raj kovic je tudi urednik revij s področja pomorskega prava; »Vjesnika Jugoslovanskega združenja za pomorsko pravo«, »Zbornika za pomorsko pravo« in publikacij Jadranskega inštituta v Zagrebu »Uporedno pomorsko pravo i pomorska kupoprodaja«. Velik je njegov delež pri Jugoslovanski pomorski enciklopediji, kjer je deloval ne samo kot urednik, marveč tudi kot avtor mnogih gesel, v katerih je zajeta tematika pomorskega prava. Izredno bogata in plodna je njegova aktivnost v družbenih in strokovnih organizacijah. Od leta 1951 je član stalnega odbora vodilne mednarodne organizacije za pomorsko pravo, od 1969 do 1973 pa je bil njen podpredsednik. Je častni član Jugoslovanskega u družen j a za pomorsko pravo, katerega dolgoletni predsednik je bil, častni član Društva za proučevanje in napredek pomorstva, ki mu je bil predsednik v letih 1972—1974, častni član društev prometnih, inženirjev in tehnikov Jugoslavije in SR Hrvatske in Kluba po mor cev v Splitu, admiral Bokeljskc mornarice. Kot ekspert je sodeloval v sestavi naše delegacije na mirovni konferenci z Italijo leta 1946 in bil večkrat vodja ali član naših delegacij na diplomatskih konferencah s področja pomorskega in transportnega prava. Bil je član p ravnega sveta Zveznega izvršnega sveta in član pravnih strokovnih svetov SR Hrvatske in SR Črne gore. Na svojem področju spada Vladislav Brajkovič med vodilne osebnosti v svetu in je član številnih mednarodnih strokovnih ter znanstvenih institucij in organizacij, med katerimi je treba našteti zlasti Académie de Marine, Paris; Académie de Sciences, Arts et Belles Lettres d'Aix, Aix Marseille; American Society oi Internationa! Law; Institut International pour l'Unification du Droit Privé, Rim; International Law Association, London; Société de Législation comparée, Paris; Centro Internazionale di Studi Giuridicï sulla Circulazionc stradale, Mantova; Société Européenc de Culture, Vcnezia; arbiter na seznamu arbitrov Mednarodne trgovinske arbitraže pri Mednarodni trgovinski zbornici v Parizu. O mnogih priznanjih doma in v svetu je dovolj povedano že v doslej navedenih podatkih, j z katerih je razviden lik osebnosti, kot je prof. B raj ko vi č, vendar je treba ob zaključku navesti, da je prof. Brajkovic za vse svoje življenjski) delo in velikanske zasluge prejel leta 1977 nagrado AVNOJ in da je bil odlikovan z redom dela z rdečo zastavo in redom republike s srebrnim vencem. V Franciji je bil odlikovan z imenovanjem za Chevalier d'ordre du Merite Maritime, ki se podeljuje samo za izredne zasluge za pomorstvo v svetu. Skupščina SAZU je dne 24. aprila 1981 izvolila Vlad i si a va B raj kovica za zunanjega dopisnega člana. Vasa Cubrí lovi c je bil rojen v Bosanski Gradiški 14. 1. 1897. Zaradi sodelovanja v gibanju bosanske naeionalnorevducioiiarne mladine je bil izključen iz gimnazije v Tuzli, prešel na. gimnazijo v Sarajevu, sodeloval pri Sarajevskem atentatu in bil obsojen na 16 let ječe. Ob zlomu Avstro-Ogrske je bil novembra 1918 izpuščen iz ječe, dokončal gimnazijo in nato študij zgodovine na filozofski fakulteti v Beogradu z diplomo leta 1922. V naslednjih letih je bil suplent in profesor na raznih gimnazijah, leta 1929 je v Beogradu doktoriral in začel delati pri seminarju za občo zgodovino novega veka na beograjski filozofski fakulteti. Leta 1934 je postal docent, leta 1939 pa izredni profesor. V času okupacije je bil od 3. julija 1941 do konca leta 1941 v zaporu gestapa. nato do decembra 1942 v koncentracijskem taborišču na Banjici, v začetku leta 1943 pa je bil upokojen. Po osvoboditvi je bil reaktiviran, novembra 1947 je postal redni profesor za zgodovino narodov Jugoslavije v novem veku in opravljal to funkcijo do upokojitve ob svoji sedemdesetletnici leta 1967» Vzporedno je bil od aprila 1945 do aprila 1951 tudi minister zvezne vlade. Leta 1961 je postal redni član SANU, kjer je opravljal funkcije tajnika oddelka historičnih ved (1971 do 1977), direktorja Balkanološkega inštituta (1968—1977), od leta 1977 pa je izvoljeni član predsedstva SANU. Leta 1961 je bil izvoljen za dopisnega člana JAZU, leta 1969 za dopisnega člana ANU BiH, leta 1976 za rednega člana ANU črne gore, isto leto pa tudi za inozemskega člana AN SSSR. Leta 1969 je prejel sedmojulijsko nagrado. Bibliografija objav Vase Cubrilovica je zelo obsežna; ob njegovi osemdesetletnici je revija Balcanica VIII, Beograd 1977, objavila članek R. Samardžiča o njem in izbrano bibliografijo njegovih objav, ki šteje 73 številk; druga bibliografija v Godišnjaku LXXX!V SANU za 1977 obsega 104 številke; vse to pa ni popolno že zato, ker se Cubrilo-vičevo delo ni končalo ob njegovi osemdesetletnici- Cubrilovič je preučeval predvsem zgodovino novega veka, zlasti dobe od približno srede 18. stoletja dalje, le za nekatera vprašanja je segal bolj v preteklost, Njegovo prvo večje znanstveno delo je disertacija o bosanskem uporu 1875—1878; zgodovina Bosne, posebno v turški dobi, ga je zanimala vse življenje. Drugo področje njegovega dela je patriarhalna družba s svojimi plemenskimi in vaškimi avtonomijami, z zadrugo in ljudsko kulturo, ki ima po njegovem mnenju svojo predzgodovino, nastane pa po propadu srednjeveških fevdalnih držav in po turških osvajanjih; s tega vidika ga zanima posebej zgodovina Orne gore. Preučeval je zgodovino moderne Srbije skupaj z njeno predzgodovino od začetka propadan j a moči Turčije proti koncu 17. stoletja. Za mo nu men talno J storijo Beograda (I—III, 1974) je bil njen glavni urednik, urednik za 19. stoletje in avtor nekaterih poglavij, Hrvatska zgodovina ga zanima predvsem s stališča zgodovine jugoslovanskega problema; v tem okviru predstavlja zanimiv dokument njegova Politička proSIost Hrvatu {Beograd 1939), Te in druge probleme je obravnaval v svoji knjigi I stori j a političke misli u Srbiji XIX veka (Beograd 1958), morda svoji najboljši publikaciji. ki hoče predstavljati vodilno nit za razumevanje zgodovine Srbi je do leta 1941. Zgodovina Slovencev je Cubriloviča vedno zanimala, v svojih publikacijah pa se je dotika le mimogrede, morda zato, ker se ne čuti kompetentnega za izrekanje novih sodb, za katerimi teži v svojih publikacijah. Za Cubriloviča je značilna težnja po sintezi, ne ustavlja se ob malenkostih. V svojih delih kombinira sliko političnega in vojaškega dogajanja na terenu z analizo odnosov v sosednjih pokrajinah in politike velesil, tako da pri njem ni ostre meje med narodno in občo zgodovino, Verjame v napredek, vendar poudarja v preteklosti tisto, kar je v njej pozitivnega. Tak odnos ima tudi do starejših raziskovalcev; priznava jim, kar so napravili pozitivnega, vendar je kritičen do tistega, kar pri njih ne drži; absolutnih avtoritet zanj ni, vedno dela kritično po virih. Publikacije, ki so izšle kot njegove knjige in razprave, ne dajejo celotne slike o njegovem znanstvenem delu. V SANU je organiziral delo za študij in izdajanje virov npr, za srbski upor jn za narodnoosvobodilna gibanja na Balkanu v letih 1856—1878, Kot organizator in predavatelj je sodeloval zlasti v zadnjih letih pri več znanstvenih sestankih, potem pa kot urednik in avtor pri publikacijah o teh sestankih; teh publikacij je bilo v letih od 1967 do 1977 pet, pri njih so večinoma sodelovali tudi slovenski avtor ji. Skupščina SAZU je dne 24. aprila 1981 izvolila dr. Vaso Cubriloviča za zunan jega dopisnega člana. Ivo Supičic se je rodil IS. julija 1928 v Zagrebu. Najprej je absol viral na pravni fakulteti in diplomiral na Muzički akademiji, oboje v Zagrebu. Nato je študiral muzi kol ogi j o na Sorbonni v Parizu in tam leta 1962 doktoriral. V letih 1960—1963 je bil znanstveni raziskovalec v Centre National de la Recherche Scientifique (Pariz). Leta 1964 je postal docent, leta 1970 pa profesor za zgodovino in sociologijo glasbe na Muzički akademiji v Zagrebu, kjer je v letih 1972—1980 vodil tudi Muzikološki zavod te institucije, od leta 1980 dalje pa vodi Zavod za muzikološke raziskave JAZU. V letih 1967—1968 se je izpopolnjeval na harvardski univerzi, po letu 1979 sodeluje kot gostujoči predavatelj pri muzikološki katedri univerze v Strasbourgu. Od 1973 dalje je izredni član JAZU, od 1978 dalje tudi tajnik Razreda za glasbeno umetnost in član predsedstva JAZU. Predaval je na številnih mednarodnih simpozijih in kongresih (npr. Rim 1962, Rotterdam 1968, Ljubljana 1967, Uppsala 1968, Berkeley 1977) in na raznih univerzah (npr. Bruxelles, Ljubl jana, Strasbourg). Je glavni urednik revi je International Review of the Aesthetics and Sociology of Music in član redakcije Acta musicologi-ca ter Zvuka. Poleg tega je član več znanstvenih društev, tudi Mednarodnega muzikološkega društva, katerega podpredsednik je za razdobje 1977—1982. Prof. Supičič se je kmalu zatem, ko je začel znanstveno delovati, iz zgodovine glasbe usmeril v estetiko in sociologijo glasbe, v dve področji, ki na jugoslovanskem prostoru prej obsežne je še nista bili razviti. Upoštevajoč historična izhodišča, sc je v navedenih smereh koncentriral v vprašanja, ki se nanašajo na vlogo estetske funkcije glasbe in na razmerje med družbo ter glasbo raznih struktur in formacij. V raziskovanju in koncipiranju tekstov, ki so sledili, je pokazal temeljito obvladanje navedenih področij in izvirnost v iskanju novih vidikov ter rešitev, pri čemer se je poslužil sodobnih muzikolo-ških prijemov. Z načinom obravnavanja problematike je vzbudil pozornost doma in izven domačih meja — tu in tam so pozitivno ocenili njegovo delo. O obsežnosti in uspešnosti njegovega dela pričajo številni na tiski, samostojni in v okviru periodike, ki je namenjena estetskim in sociološkim umetnostnim vprašanjem. Sem sodijo njegove knjige La musique expressive (Pariz 1957), 130 str.. Elementi sociologije mu-zike (Zagreb 1964), 160 str.,Wsit'p do socjologii muzyki (Warszawa 1969), 187 Str., Musique et Société (Zagreb 1971), 203 str,, in Estetika evropske glazbe (Zagreb 1978}, 300str. Od mnogih njegovih razprav naj bodo ortie njene Savremeni stušalac i moderna muzika (Zvuk 1956, št. 6), La musique et les techniques de production (Schweizerische Musikzeitung-SMZ 1961, št. 4), Positive Musikwissenschaft und Wert probleme der Musik (Festschrift der Akademie liir Musik und darstellende Kunst, Wien 1967), Musicology in Yugoslavia (Zvuk 1967,št, 77—78}, Formalizem in ekspresionizem v estetiki evropske glasbe (Muzikološki zbornik MZ 1967, št. 3), Estetski pogledi u novi jo i hrvatsko j muzici (Ar ti musices-Am 1970, št. 1}, Aesthetics Views in Contemporary Croatian Music (Am 1970), Musique et expression (SMZ 1970), Matter and Form in Music (International Review of the Aesthetics and Sociology of Music-IRASM 1970), Sociology in Music (IMS Report of the Xth Congress, 1970), Expression arid Farm in Music (IRASM 1971), Sens and nonsens en musique (IRASM 1972), Zvok kot gradivo ali z.nak in smisel glasbe (MZ 1973), Suvrcmena estetika i um j et nič ka glazba (Am 1975), De music* integritate Feder tka Grisogona-Bartolačiča {Zvuk 1972), Glazba m. djelu F. Griso-gona (Zbornik rado va o F. Grisogonu, Zadar 1975). Supičicevo znanstveno delo se giblje v razponu zg jdovina-estetika-sociologija glasbe in predstavlja pomemben otispevek tem vejam tako v jugoslovanskem kot mednarodnem viiviru. Avtor z njim vredno sodeluje v razvijanju teh disciplin. Z delom, ki ga opravlja, prof. Supičič uspešno vpliva tudi na raa; voj domačih muzikoloskih kadrov, ki se posvečajo estetiki in sociologiji gl ash e, kar pomeni širjenje muzi kol oš k ih prizadevanj na jugoslovanskem prostoru in skupno z drugimi rezultati tudi afirmacijo našega muzikološkega prispevka doma in v širšem prostoru. Tesno se veže prof. Supičič tudi s slovensko muzikologijo. To potrjujejo njegove razprave v MZ Ljubljanske FF in ciklusi predavanj s področja sociologije in estetike glasbe, ki jih ima občasno v okviru PZE za muzikologijo Filozofske fakultete. S slednjimi seznanja slušatelje in tudi širšo javnost s historično pogojenimi in aktualnimi problemi omenjenih področij ter tehtno dopolnjuje kompleksni študij muzikološki h disciplin na omenjeni instituciji. Skupščina S AZU je Iva Supičiča dne 24, aprila 1981 izvolila za zunanjega dopisnega člana. Za podrobnejšo bibliografijo že gl, Hitinsnn, Musik-Lexikon L-Z, s upi. 1975, 739 do 740; Muzič.ka enciklopedija, 2, izd , zv, 3, 1977, 4B5. Jaros J av Šidak je bil rojen na Dunaju 4. januarja 1903 v češki družini, Se koL predšolski otrok je prišel s starši v Zagreb in postal naturaliziran Hrvat. V Zagrebu je obisku val osnovno šolo in klasično gimnazijo, nato pa na fiiozoFski fakulteti dokončal leta 1926 študij zgodovine in zemljepisa in leta 1935 doktoriral. Po očetovi smrti je v času študija in še pozneje vzdrževal sebe in pomagat vzdrževati družino z igranjem klavirja in kot urednik mesečnika Jugoslavcnski muzičar oz. Muzičar. Od 1934 do 1940 je bii srednješolski profesor v Sen ju, 1940—1941 pa v Zagrebu. Leta 1941 je bil na lastno prošnjo dodeljen kot član redakcije Hrvatske enciklopedije za sodelavca v Hrvatskemu leksikografskemu zavodu. Na podlagi predloga tedanjega dekana filozofske fakultete Ljudmila Hauptmanna je bil 1943 imenovan za docenta za hrvaško zgodovino. Leta 1945 je bil izvoljen za izrednega in leta 1953 za rednega profesorja za občo zgodovino novega veka na filozofski fakulteti v Zagrebu, Po smrti prof. Bara de je 1958 prevzel katedro hrvaške zgodovine in ostal redni profesor du upokojitve leta 1973, v manjšem obsegu pa je predaval o zgodovini Hrvatov v 18. in 19. stoletju še do 1978 kot honorarni redni profesor, Sidakovo objavljeno zgodovinsko delo je izredno obsežno. V tisku obstoji bibliografija njegovih objav do 1968 (Historijski zbornik XIX—XX, 1966—1967) in pa druga bibliografija, ki daje izbor iz prve in jo nadaljuje do vključno leta 1976 (Historijski zbornik XXIX—XXX, 1967—1977), medtem ko bibliografije za zadnja leta, ko je Sidak še vedno zelo aktiven, še nimamo; v celoti je njegovih objav okrog 500. Predmet Sidakove doktorske disertacije, njegove sinteze iz leta 1940 in številnih drugih njegovih objav je problem srednjeveške »busan- ske cerkve«, ki naj bi bila samostojna cerk-ev med katoliškim zahodom in pravoslavnim vzhodom in naj bi ne bila pata renska; leta 1954 je to radikalno tezo umaknil, priznal koncepcijo Račkega o patarcnstvu te cerkve kot okvir za bodoča raziskovanja, opozarjal pa na številna odprta vprašanja in se večkrat vračal k temu problemu, zadnjič še v knjigi leta 1975. V svojih razpravah in historio-gralskih študijah je posegal tudi v druga vprašanja zgodovine srednjeveške Bosne in hrvatske zgodovine pred 19. stoletjem; pisal je o hrvatsko-slovenskem kmečkem uporu leta 1573, o Juriju Križaniču, o zrinskofrankopanski zaroti, o deležu Hrvatov v Martinovičevi s jakobinski« zaroti in o zagrebškem višjem šolstvu. Najbolj pomembno področje Sidakovega dela predstavljajo pa njegove študije hrvatske zgodovine 19, stoletja; objave s tega področja začenjajo nekako z letom 1947, predstavljajo pa od konca petdesetih let do danes centralno področje njegovega dela. Pregled teh Številnih objav nam je danes olajšan s tem, da je avtor izdal dve knjigi, ki vsebujeta deloma že prej objavljene razprave v dopolnjeni obliki, deloma so pa poglavja napisana na novo. To sta knjiga Študije iz hrvatske povtjesti XIX stolječd (1973), ki govori o jugoslovanski ideji v hrvaški politiki od ilirskega gibanja do leta 1914, o ilirskem gibanju samem, o nekaterih pomembnih osebnostih hrvaškega političnega življenja 19, stolet ja, o položaju na Hrvaškem od Bachovcga absolutizma do Kvaternikovega upora leta 1871 in o Stjepanu Ra-diču, in pa knjiga Študije iz hrvatske povijesti za revolucije 1848 do 1849 (1979), ki govori o številnih spornih vprašanjih te dobe. To široko področje zgodovinskih raziskovanj je omogočilo Šidaku sodelovanje pri sintetičnih delih. Bil je eden od avtorjev in član ožje redakcije I. knjige Zgodovine narodov Jugoslavije, ki je izšla 1953 v srbski, hrvatski in slovenski izdaji in sega do konca srednjega veka. Bil je eden od avtorjev IX. knjige te zgodovine, ki je izšla v letih 1959 in i960 in sega do konca XVIIL stoletja. Za knjigo Nacionalni problemi v habsburški monarhiji, ki jo je za mednarodni kongres historičnih ved v Stockholmu leta i960 napisal Fran Zwitter ob sodelovanju J a ros lava šidaka in Vase Bogdanova in je izšla v francoščini leta 1960, slovenska izdaja pa leta 1962, je J. Si-dak preštudiral nacionalne probleme pri Hrvatih, Čehih in Slovakih, kar je predstavljalo podlago za te dele teksta, nekatere svoje pripravljalne študije pa je objavil posebej. V knjigi Povijest hrvatskog naroda g. /860—1914 {Zagreb 1968} je J. Sidak obdelal skoraj vso zgodovino Hrvatov do leta 1883, predvsem s stališča političnega razvoja. S i roka zgodovinska razgledanost je omogočila Sidaku njegovo zelo dragoceno sodelovanje pri enciklopedičnih publikacijah, ki se začenja že s sodelovanjem pri Hrvatski enciklopediji, posebno važno pa je pri vsaki knjigi Enciklopedije Jugoslavije. Pomembno je njegovo sodelovanje pri pregledih razvoja jugoslovanske hi štor io-grafije v razdobjih 1955—-65 in 1965—1975, ki sla bila v francoščini in angleščini predložena mednarodnima kongresoma historičnih ved na Duna ju leta 1965 in v San Franciscu leta 1975. Knjige in razprave, ki so izšle z njegovim imenom, pa še ne dajejo izčrpne slike o delu šidaka kot zgodovinarja. Leta 1948 je bil ustanovitelj glavnega hrvatskega zgodovinskega časopisa Historijski zbornik in je njegov urednik od ustanovitve do danes, z izjemo letnika 1976—77, ki je izšel kot S i da kov zbornik ob njegovi 75-ietnici. S svojim zelo vestnim uredniškim delom je vzgajal generacije hrvatskih zgodovinarjev. Bil je nekaj časa predsednik Povijesnog društva in predsednik koordinacijskega odbora zgodovinskih društev Jugoslavije, ki je pripravil prvi kongres zgodovinarjev Jugoslavije in ustanovil Zvezo zgodovinarjev Jugoslavije v Beogradu leta 1954. Za Sidakovo delo je značilno prizadevno ugotavljanje, kaj moremo trditi z gotovostjo in katera vprašanja so še odprta. Mogoče je trditi, daje danes daleč najboljši poznavalec hrvatskega zgodovinopisja v celoti in eden -od najboljših poznavalcev jugoslovanskega zgodovinopisja. Njegovi sliki s Slovenci segajo nazaj v njegova gimnazijska leta, pisal je v Sodobnost leta 1940. poznejši stiki s slovenskimi zgodovinarji pa se ne omejujejo na sodelovanje pri skupnih akcijah, ampak je sam sodeloval v slovenskih publikacijah in pritegnil slovenske zgodovinarje k sodelovanju pri publikacijah, ki izhajajo v Zagrebu, Predvsem je s svojim znanstvenim, uredniškim in vzgojnim delom v krogu jugoslovanskih zgodovinarjev že dolgo priznan za osrednjo osebnost sodobnega hrvatskega zgodovinopisja. Skupščina SAZU je dne 24, aprila 1981 izvolila dr. Jaroslava Sidaka za zunanjega dopisnega člana, II. RAZRED Za jilološke in literarne vede Oton Berkopec ^IHH^^^^^H Znanstveni sodelavca Češkoslovaške akademije znanosti dr. Oton Bcrkopcc je bil 5. februarja 1971 izvoljen za dopisnega člana SAZU (Letopis 22, 1972, 46—51). Izvolitev je bila utemeljena predvsem z obsežnim raziskovalnim delom rojaka, ki je večji del svojega življenja prebil v Pragi, pisal v obeh jezikih in objavlja! svoje razprave, članke, ocene in poročila tako v čeških kakor v slovenskih revijah, zbornikih, časopisih in v samostojnih publikacijah. Nič manj pa ni bilo že takrat poudarjeno izredno pomembno in zaslužno delo, ki ga je opravil dr. Oton Berkopec kot posredovalec med češko kulturo in zlasti književnostjo na eni strani in med slovensko in tudi jugoslovansko kulturo na drugi strani, kol prevajalec, pobudnik, ocenjevalec, pisec številnih uvodov in spremnih besed, bibliografskih pregledov, člankov o slovenskih problemih in ustvarjalcih za češke enciklopedije in podobno. Vse to velja tudi za Berkopčevo delo zadnjega desetletja. V tem času je objavil novo vrsto znanstvenih razprav in strokovnih prispevkov s področja slovstvene zgodovine, portretov, ocen in poročil o novih tokovih ali imenih bodisi na Češkem ali pri nas. Med slovenskimi pisatelji, ki jih je predstavljal Čehom ne le z informativnimi sestavki, ampak tudi s kritičnim odmikom, so med drugimi Srečko Kosovel, Zofka Kvedrova, Prežihov Vovanc, Oton Župančič, Josip Vidmar; nič manj pomembna pa niso imena čeških avtorjev, o katerih je pisal eseje za slovenske periodične publikacije; Karel Novv, Otto Fran ti še k Babler. Vilem Zavada, František Langer, Juscf Stmadel in še mnogi drugi, S priložnostnimi prispevki je sodeloval v kulturnih rubrikah mnogih dnevnikov, tako praških kakor tudi ljubljanskih, zagrebških in drugih (Fráce, Lidová demokrace, Delo Vjesnik), tehtnejše in obsežnejše študije in članke pa je objavljal v znanstvenih, strokovnih ali literarnih revijah, tako čeških (Siavia, Literarni mésiiník itd.) kakor tudi domačih (Slavistična revija, Sodobnost, Dialogi, Naši razgledi itd.). Po vrnitvi v domovino je sodeloval na obeh simpozijih ob stoletnici rojstva Otona Zupančiča, Naslov njegovega referata na simpoziju ki ga je priredila SAZU v sodelovanju z drugimi ustanovami, je bil Oton Župančič in Čehi, na drugem simpoziju, ki so ga priredili prevajalci v Novem mestu, prav tako 1978, leta, pa je podrobno obravnaval temo Oton Zupančič v čeških prevodih. Oba referata sta bila tudi natisnjena. Župančičeva stoletnica mu je dala priložnost tudi za nove objave o slovenskem pesniku v Češkem tisku, malo prej pa jc ob Cankarjevi stoletnici poskrbel za podroben bibliografski popis njegovih prevodov v češki jezik. Tudi sicer je bila poglavitna Berkopčeva skrb v tem obdobju namenjena vezem med češko in slovensko oz. jugoslovansko kulturo: značilna primera sta njegovi študiji Anton Aškerc a Čehi in Ateksa Santié a češka literatura. Najobsežnejši prispevek k osvetlitvi medsebojnih odnosov pa je iz tega obdobja objava Aškerčeva pisma Čehom (SR 1974). Ne gre samo za objavo Aškerčevih besedil in za komentarje; Berkopec je v obširnem uvodu razčlenil pesnikov odnos d.o drugih slovanskih kultur in predvsem do češke, o vsakem pisatelju ali uredniku, s katerimi je Aškerc kon tak tiral, pa je napisal še» posebno študijo (Jan Lego. Adolf Cerní, Josef Karásek, Ja rosi av Vrchlickv in drugi) in tako iz vseh zornih kotov osvetlil Aškerčevo odpiranje v takratno češko kulturno sfero. Tako lahko rečemo, da je Berkopčevo delo tudi v tem obdobju ohranilo vse značilnosti njegove znanstvene akribije in posredovalne vneme, čeprav mu bolezen v zadnjih letih preprečuje, da bi bile njegove objave tako številne kakor prej, Ob sedemdesetletnici dr. Otona Berkopca je češki raziskovalec, njegov učenec in nadaljevalec njegovega dela dr. J aro s lav Pánek pripravil publikacijo Dr. Oton Berkopec, Življenje in delo, ki jo je izdala Študijska knjižnica Mirana Tarca v Novem mestu. Avtor je v uvodni študiji, natisnjeni v slovenskem in češkem jeziku, zbral podatke o Berkopčevem življenju in ocenil pomen njegovega dela, jedro knjižnice, ki obsega 88 strani, pa je Bibliografija za leta 1926—1975. Ta popis zajema 638 enot in daje pregled Berkopčevega dela na najrazličnejših področjih: slaviš tika, knjižničarstvo, bibliografija; izvirno leposlovje; prevodi v slovenščino in češčino; uredniško delo. Ob odhodu iz Prage 1977. leta je dobil dr. Oton Berkopec tudi dve priznanji za svoje življenjsko delo. Zveza čeških pisateljev mu je podelila medaljo za zasluge pri propagiranju češke literature v tujini, Češki literarni fond pa nagrado za pomembno sodelovanje pri poglabljanju odnosov med češko literaturo in literaturo narodov Jugoslavije. Skupščina SAZU ga je dne 24. aprila 1981 izvolila za svojega rednega člana. Janko Jurančič A. Dela na področju slovenske in srbskohrvaške lingvistike. Janko Jurančič se je razvil v enega izmed najboljših poznavalcev slovenske in srbskohrvaške leksikološke problematike. Že pred izvolitvijo za dopisnega člana se je krepko uveljavil kot predsednik glavnega uredniškega odbora pri Slovarju slovenskega knjižnega jezika v inštitutu za slovenski jezik SAZU, kjer pripravljajo sedaj že četrto knjigo, fzšel pa je tudi njegov nov obsežen Slavensko-srh-skohrvatski slovar, ki je dopolnilu Srbskohrvatsko-slovensketnu slovarju, do sedaj daleč najboljšemu in uporabnemu slovarju za medsebojno distanciranje obeh sorodnih jezikov- V slovensko in srbsko hrvaško leksikologijo je vnesel marsikaj novega in s tem omajal tradicionalno prakso. Dvojezični slovarji, zla sti tisti s slovenskimi iztočnicami, se redno omejujejo samo na prevod gesla, brez sleherne dodatne informacije. Redki slovarji na relaciji slovenščina-srbohrvaščina in obratno spadajo med najbolj šibke. Pisali so jih avtorji, ki niso v zadostni meri znanstveno in praktično obvladali obeh jezikovnih področij. Dr, Janko Jurančič je že iv 1. izdaji Srb ohr vat sko-slovenskega .slovarja 1955, ki mu je sledila izpopoln jena in znatno razširjena d Riga izdaja 1972, nakazal novo smer. Od prejšnjih slovarjev se razlikuje v metodi in v načinu obdelave gradiva. S pridom je uporabljal izkušnje, ki si jih je pridobil ob delu za Siova/ slovenskega knjiž nega jezika. Srbskohrvaška gesla so dosledno akcentuirana in po jasnjena s kvalifikatorji povsod, kjer ni mogoče navesti uslreznega slovenskega ekvivalenta, še preciznejši je v tem oziru njegov slovel is ko-s rbskohrvatski dt'l, s posebnim poudarkom na naravi akcenta v obeh jezikih. Dognanost, ki jo je avtor uvedel žc v prvi izdaji in nato skozi desetletja dopolnjeval, so s priznanjem potrdili tudi hrvaški in srbski strokovnjaki, Prof. Ivšič, vodilni hrvaški lingvist, je v svojem seminarju opozarjal slušatelje na Jurančičeve rešitve akcentskih problemov. Za slovenskega uporabnika slovarja jc precizna akcentua-cija nadvse pomembna, saj na tem področju delamo največ napak. V zadnjih desetih letih, ko je nastajal Slovcnsko-srbskohrvaški slovar, se je dr. Jurančič intenzivno poglabljal tudi v leksikološke in semantične razlike in finese v obeh jezikih, za katere manjka izčrpnih predhodnih študij. To delo je vsaj deloma potekalo vzporedno z analizami, potrebnimi za Slovar slovenskega knjižnega jezika. Tudi ta se izogiba izumrlih in takih narečnih besed, ki se v knjižnem jeziku niso uveljavile, upošteva pa strokovno in znanstveno terminologijo, ki je nepogrešljiva v današnji živi rabi. Poleg knjižnega se uveljavlja tudi pogovorni jezik s številnimi izposojenkami, ki jih knjižni jezik odklanja. Ker se kriteriji vrednotenja vseh takšnih pojavov v obeh jezikih in sferah dokaj razlikujejo, mora avtor preciznega dvojezičnega slovarja opraviti kar precej pionirskega dela, O teh avtorjevih prizadevanjih pričajo tudi razprave, objavljene v zadnjih letih v slovenskih in tudi v srbskohrvaških publikacijah. Naj posebej opozorim na študiji O pojmu narodni književni jezik kod Slovenaca, Hrvata i Srba i o njegovem nastanku in Naloge in dosežki panonske leksikografije. Avtor, ki je sam doma z vzhodnega štajerskega jezikovnega področja, se v svojem življenjskem delu vedno vrača s poglobljenimi kriteriji k eni, na obeh straneh jezikovne meje enako kočljivi temi. Med kajkavsko in medimursko, prekmursko in vzhodno štajersko leksiko je toliko skupnih, težko deljivih pojavov, da predstavljajo tako za historično kakor za sodobno leksikologijo posebno področje, ki ga znanstveno zanimanje ne more in ne sme v nedogled zanemarjali. V zadnjih letih je Jurančič k svojim obravnavam pritegnil tudi an-troponimijo. V razpravah O priimkih pri Južnih Slovanih in O jeziku in priimkih na obeh straneh slovensko-hrvaške meje v Patio-niji se loteva problematike, ki se je tako Slovenci kot Hrvat je pretirano izogibamo. B, Delo na srbskohrvaŠkem jezikoslovnem področju fz obsežne dejavnosti prof, J. Ju ranči ča, ki se tiče srbskohrvaškega jezika, so znana v prvi vrsti njegova leksikografska dela: Srbsko-hrvatsko-slovenskt slovar (1. izd. 1955. 2. izd. 1972) ter dva manjša trijezična slovarja italijanskega, slovenskega in srbskohrvaškega jezika (Bologna, 1966). Srbskohrvatsko-slovenski in Slovensko-srbskohrvatski slovar predstavljata doslej najboljšo realizacijo na področju vzajemnih slovarjev obeh jezikov. Sele ti dve deli sla definitivno pometli z diletan-tizmom in improvizacijami, ki so od vsega začetka vladali na tem področju. Ta dva slovarja sta napisana solidno in studiozno, z velikim poznavanjem leksikografskih metod in širokim načinom obdelave materiala, o katerem so podana bogata sporočila. Težišče je na živem, uporabnem jeziku, vključujoč semkaj tudi terminologijo najrazličnejših strok, hkrati pa tudi žargonske besede »najsodobnejše« generacije kot tudi vsakdanji pogovorni jezik. Ob geslih so grama ti čni podatki o besedah in informacije o tujkah in njihovi etimologiji (ki jo je v mnogo primerih ugotovil avtor sam). Prav tako so podane informacije o pripadnosti besede določeni posebni leksično-stilni plasti, če gre za tak primer (zastarela, narečna, vulgarna ipd. beseda}. Kakor slovenski tako je tudi srbskohrvaški lek-sični material ves akcentu Iran. Gramatično težjim geslom so dodane ključne sklanja t vene in spregat vene oblike. S rb sik oh r vaška lelc-sika se uporablja na zelo prostranem ozemlju, Zato so v njej nastali veliki razločki. Avtor upošteva različne reflekse jata, hkrati pa tudi razlike, ki so rezultat različnega zgodovinskega razvoja v posameznih pokrajinah (srednjeveške države zahodnega in vzhodnega fevdalizma, tri religije oz. tri kulturne sfere, soseščina z različnimi narodi in njihovi jezikovni vplivi). Avtor se ozira na sintaktične in fra-zeološke pojave. Prikazano je, kako beseda živi v stavku, podane so številne stalne fraze. S temi deli je avtor močno zadolžil ne samo znanost, temveč tudi samobitne kulture naših narodov, kajti najpomembnejši instrument v kontakt i ran ju med različnimi kulturami so ravno slovarji. Na tem področju je naš avtor ustvaril dela, ki so presegla in obrczpredmetila vse drugo, ker eksistira na tem področju. Iz več desetletnega študija leksične problematike rezultira Juranči čeva pomembna študija O strukturi leksike v srbskohrvatskem in slovenskem jeziku (Razprave SAZU, II. razreda, 1970, 248—292), ki nam daje presek teh dveh leksičnih fondov v perspektivi njunega porekla. Pri tem avtor zelo uspešno odkriva kulturno historično ozadje pojavljanja različnih leksičnih plasti in številnih raznovrstnih procesov regionalne diferenciacije na srbskem in hrvaškem ozemlju. Zelo pomembna je tudi njegova knjiga Biografije ali litja srbskih srednjeveških vladarjev in arhiepiskopov (Mlad. knjiga 1975), ki slovenski publiki na lep in znanstveno utemeljen način prezentira najpomembnejša dela srednjeveške srbske književnosti. Tudi to delo je prispevek k poznavanju in medsebojnemu razumevanju naših narodov. Enak prispevek podaja prof. Jurančič s svojo udeležbo in predavanji na simpoziju »Znanstveni sestanek ob Vukovih dnevih« v Beogradu, skoraj vsako leto od 1972 dalje, v organizaciji Mednarodnega slavističnega centra Srbije. Njegova predavanja v diskusiji dobro odmevajo in visoko se cenijo njegova prizadevanja, ki se zrcalijo v sodelovanju na teh sestankih kakor tudi na simpoziju ob 150-letnici rojstva Dure Daničiča (1975, SANU). Kratek pregled o delu prof, Jurančiča kaže, da je ustvaril dela velike vrednosti in si pridobil izjemno velike zasluge za kulturno vzajemnost med narodi naše skupne domovine, Skupščina SAZU ga je dne 24. aprila 1981 izvolila za svojega rednega člana. Valentin Logar S svojim dosedanjim Je lom se je profesor dr. Va len Lin Logar, dopisni član SAZU, uvrstil med najpomembnejše raziskovalce slovenskega jezika. Zgradil je trdno in znanstveno neoporečno osnovo s i nh ro nič ne razčlenjenosti in tudi diahro nič nega razvoja slovenskih narečij. Ko smo ga pred osmimi leti izvolili za dopisnega člana, je imel za seboj že bogato publicistično dejavnost. Dokazal je, da so bile predhodne raziskave narečij preveč ohlapne in posplošene, da bi omogočale precizcn sintetični pregled. Z gostejšo, skrbno izbrano mrežo opazovalnih lokacij in s stalnim dopolnjevanjem narečnega gradiva se je V. Logar povečini sam, le deloma tudi s sodelovanjem drugih raziskovalcev in svojih učencev, dokopal do natančnih, celovitih in enotnih dognanj na vsem slovenskem ozemlju, tudi onstran sedanjih državnih meja. Po slovanskem svetu hi komaj še našli delavca, ki bi narečno razvejenost svojega jezika tako temeljito obvladal. Brez tega pa so različni poskusi rekonstrukcije zgodovinskega razvoja narečij dokaj dvomljive vrednosti. V zadnjih osmih letih je dr. Logar skrb za dokončno oblikovanje Lingvističnega atlasa Slovenije prepustil drugim, žal ne tako prizadevnim rokam. Vendar jc tudi sam objavil vrsto študij in predavanj o svojih opažanjih, ki postajajo vedno bolj sintetična. Naj posebej omenim glasoslovno skico rezijskega dialekta leta 1972 in slo ven skih narečij v Avstriji 1973. nato govor Slovencev v Porabju na Madžarskem. V istih letih je objavil tudi sistematični pregled Sfovew-ska narečja in Pregled zgodovine slovenskega jezika. Sledile so študije I zven jezikovni vzroki za dialektizacijo slovenskega jezika ter Konzonantni sistemi v slovenskih narečjih. Posebno pozornost zasluži njegova študija Slovenska dialektična metat oni j a z novimi samostojnimi izsledki o razvoju slovenskega naglašanja, Odveč bi bilo govoriti o vsaki Logarjevi razpravi posebej. Niso ob' sežne po številu strani, odlikujejo se pa po konciznem, jedrnatem slogu. Potrebno bi jih bilo ponatisniti v enotni knjigi, razporejeni ne po času nastajanja, ampak geografsko, in dobili bi Slovensko dialektologijo, kakršno premore le redek slovanski narod. Mi pa Logarjevo delo omejeno samo na Lingvistični atlas S loven i je, V zadnjem desetletju je zelo aktivno angažiran tudi pri pripravljalnih delih za Splošnoslovanski lingvistični atlas, za katerega je bilo treba izbrati manjše število najbolj karakterističnih lokacij. V publikaciji Fonološki opisi južnoslovanskih govorov, ki je trenutno v tisku pri ANU BiH, je tudi slovenski del, v katerem je deset Logarjevih orisov izbranih lokacij poleg petnajstih, ki so jih izdelali drugi zapisovalci. Poleg tega je Logar tudi član glavnega uredniškega odbora v Moskvi in odbora za južnoslovanske dialektološke atlase pri SANU, S področja dialekt otoškega raziskovanja slovenskega jezika je treba omeniti tudi njegovo do sedaj edino monografijo Slovenska narečju. ki jo je v zbirki Kondor leta 1975 izdala Mladinska knjiga. To je zbirka skrbno akeentuiranih izbranih tekstov v enotni znanstveni transkripciji. Ne obsega sicer vseh narečij ampak samo tista, za katera je avtor do takrat razpolagal z materialom; besedila niso samo jezikovno, ampak tudi vsebinsko zanimiva. V informativnem zborniku Slovenski jezik, literatura in kultura sta Logarjeva prispevka Slovenska narečja in Pregled zgodovine slovenskega jezika. Tudi v knjigi Besedila slovenskega jezika je objavljena vrsta izbranih dialektičnih tekstov v strogo znanstveni transkripciji. Okvir dialektologije pa presegajo fonološke analize, tako StarogOr-s ki rokopis iz konca XV. stoletja in Glasoslovne in oblikoslovne variante v jeziku Trubarjeve Cerkovne ordninge. Med prispevki, ki so še v tisku, naj navedem v Zborniku goriškega muzeja Govor kraja PodleŠče na Banjščicah, sorazmerno obsežno glasdšlovno študijo za področje, ki ga je avtor zapisoval že pred petindvajsetimi leti, do jasnosti v zapletenih razmerjih pa se je dokopal šele polagoma, ko je od vasi do vasi obdeloval večji del Posočja in sosednje Benečije. Logarjevo znanstveno de Jo je priznano tudi v tujini. Kot gost je pre daval ne samo na bližnjih univerzah v Celovcu in Vidmu, ampak tudi na Dunaju, v fnnsbrucku, v Leipzigu in v Moskvi. V letih 1974 do 1979 je bil tudi tajnik drugega razreda SAZU. Dr Valentin Logar je šc vedno živahno aktiven, čeprav je na Filozofski fakulteti že upokojen in predava samo honorarno. Pričakujemo od njega še vrsto sintetičnih izsledkov. Dokazal pa je z dosedanjim delom, da je izkušen, dozorel, široko razgledan in strogo kritičen jezikoslovec. Skupščina SAZU ga je dne 24. aprila 1981 izvolila za svojega rednega člana. Dušan Moravec Delo dopisnega člana SAZU prof. Dušana Moravca Slovensko gledališče od vojne do vojne ne sodi le med najpomembnejša dela slovenske in jugoslovanske zgodovinarske teatrologije, marveč je tudi eno izmed najpomembnejših znanstveno-zgodovinopisnih de i s področja slovenske kulture, kar jih je izšlo v letu 1980 v slovenskem jeziku, Čeprav to MoravČcvo delo ni neposredno povezana s prav tako pomembnim predhodnim delom Cankar in slovensko gledališče, pa ga je vendar treba posredno šteti kot nadaljevan je raziskovanj in ugotavljanj na področju gledališke zgodovine in tcatrolo-ško-znanstvene obravnave tako dramaturških kakor gledališko ustvarjalnih vprašanj dobe, v katero segata obe deli Znanstveno in po svoji vrednosti in ustvarjalnosti pa sta vsekakor Slovensko gledališče Cankarjeve dobe in Slovansko gledališče od vojne do vojne (1918—1941) ne samo osrednji teatrološki in gledališko zgodovinski knjigi v Moravče vem delu, marveč osrednji in doslej glavni znanstveni delt na tem področju sploh. Odlika Moravče-vega dela ni samo v znanstvenem raziskovanju skrbno in natančno zbranega in preštudiranega gradiva, marveč tudi zanesljivost podatkov, navedkov in dejstev, ki so v zvezi z dogajanjem in ustvarjanjem v gledališču Cankarjeve dobe in dobe med obema vojnama. Ker pa je gledališče ■/. vsem svojim delom, ustvarjanjem in sporedom močno povezano v, družbo in narodom, je mora! Moravec večkrat poseči prek ožjih meja gledališča tudi v splošno dogajanje, kolikor je seveda to bilo za njegovo analizo in sintetično podobo gledališča v teh dobah potrebno. Z obema knjigama je dokazal, da zgodovina gledališča ni nikoli nekaj vase zaprtega in osamljenega od splošno časovnega in družbeno-narodnega žitja in bitja, marveč je velikokrat z marsikaterimi dogajanji v družbi in narodu celo neposredno povezano. To dokazujejo zlasti številni primeri v Cankarjevi dobi, ki jih Mora ve c odkriva, raziskuje in jilukritično zaključuje v svojih sodbah in ocenah. Zaradi vseh teh lastnosti njegovih del sta obe knjigi tudi del slovenske kulturne zgodovine, kar jima daje še poseben pomen in vrednost. Avtorjeva odlika je poleg skrbnega zbiranja, raziskave in sklepov iz njih še v tem, da je v svojih izvajanjih zmeraj neposreden in jasen ter stvarno in zgledno gospodaren v oznakah in sklepih. Že v knjigi Slovensko gledališče v Cankarjevi dobi je ustvaril in iz pozabljen j a rešil režijsko in igralsko ustvarjanje tiste dobe ter kritično presodil razmere družbe in gledališča do Cankarja in do dramatike sploh. Nič manj se mu to ni posrečilo v knjigi Slovensko gledališče od vojne do vojne, zlasti še, ker mu je bilo časovno bližje in ker segajo nekateri njegovi ustvarjalni in stilni odmevi prek leta 1941 — to se pravi, da je marsikaj mogel raziskovati in sklepati tudi iz živih lastnih doživetij in spoznanj mladega človeka, ki je že takrat strastno posvečal svoje osebno in raziskovalno-znanstvcno zanimanje za gledališče in njegovo večvejno umetnost, ki se tvorno ziiva v celovitost predstave tako v literarno dramaturško kakor v gledališko izvirno poustvarjanje in soustvarjanje. Dramatikovo delo preustvarja v predstavo, ko hkrati izpričuje individualno ustvarjalno moč igralca, režiserja itd. Vse to je v obeh Moravčevih knjigah dobilo monografično ustvarjeno živo podobo slovenske gledališke umetnosti v teh dobah in vrsto plastičnih portretov umetniško najvidnejših njegovih zastopnikov. Delo Slovensko gledališče od vojne do vojne (1917—1941) je sicer zaokrožena celota tako v časovnem kakor v monografično enotnem delu, vendar je pravzaprav tretji del njegove zgodovine slovenskega gledališiča, kajti prvi del je že obsežna študija Veti med slovensko in češko dramo (SM 1963, 356 str.), drugi del pa že omenjeno Sfo-vensko gledališče Cankarjeve dobe (1892—1918). Vsa tri dela skupaj dajejo nazoren, stvaren in vsestransko raziskan pregled zgodovine slovenskega gledališča od leta 1892 do leta 1941. Zato je kritik Vasja Predan med drugim upravičeno zapisal: »Knjiga Slovensko gledališče od vojne do vojne je tako v metodološkem kot seveda tudi vsebinskem pomenu nadaljevanje Moravče ve obsežne raziskave Slovenskega gledališča Cankarjeve dobe, dela, ki je leta 1974 na mah postalo 'magistralno dejanje' naše gledališke hi-storiografije ...« V nadaljnjem kritik ugotavlja, da je avtor knjige »...eden izmed najvestnejših, najobjektivnejših in najlucidnejših teatrologov... Knjiga... ni nikjer gola faktografija, čeprav je domala vsak stavek dokumentiran, in hkrati knjiga, ki se ponekod povzpne do lokov inteligentnega eseja in do vsaj obrisnih rekonstrukcij tistih tako usodno minljivih umetniških stvaritev, ki se jim pravi s skupno označbo — gledališka predstava ... Eno je gotovo: petdeset let slovenske gledališke zgodovine je po Moravče vi zaslugi zdaj »pod streho«. In to je vse prej kot lahko raziskovalno in pisateljsko dejanje«. Pod naslovom Tehtno delo o stovenskem teatru je MoravČevo omenjeno delo v daljši kritiki (Delo. 7. avgusta 1980) ocenil tudi knji- ževnik in dramaturg Drame mariborskega Slovenskega narodnega gledališča Tone Partljič, ki med drugim pravi: »Že v knjigi Slovensko gledališče v Cankarjevi dobi, prav tako pa v pričujoči, je poskušal Moravec zajeli tudi »neljubljanska gledališka prizadevanja«, skratka — vse slovensko gledališče .,. Ves čas se mi je vsiljevalo tudi nekakšno primerjanje s še kar številnimi slovenskimi literarnimi zgodovinami, ki imajo že bogato tradicijo, Morav-čeva gledališka zgodovina pa je kljub številnemu že objavljenemu gradi™ vendarle neke vrste pionirsko dejanje; in prav zaželel sem si, da bi bile tudi nekatere literarne zgodovine zapisane tako »fak-tografsko« in obenem iz enega ter tako strastno privržene stvari. Skratka knjiga... ki pa je v celoti zares veliko dejanje naše kulture in naše zavesti...« V Primorskem dnevniku (S. oktobra 1970) je D. Rupel napisal med drugim: .. Dušan Moravec ima izredno sposobnost pisati strokovno neoporečno, rahlo literarno privzdignjeno, skoraj esejistično in obenem izredno zanimivo. Njegova gledališka zgodovina torej ni suhoparno naštevanje dejstev, temveč je živo plastično, esejistično pripovedovanje o gledališču, Pri tem pa je tu pisanje vseskozi dokumentirano, kritično, opremljeno z opombami, da nikjer ne zdrsne na nivo pripovedi. Obenem pa je Moravčevo pripovedovan je duhovito, temperamentno, zavzeto za stvar in predvsem za slovensko gledališče osebno prizadeto in zanosno .,.«. Kritik Andrej Inkret je v »Teleksu« (5, 9. 1980) med drugim zapisal: »Pregled vse te razsežne in vsestransko dokumentirane fakto-grafijc je pri Moravcu zasnovan na arhivskih in muzejskih listinah, dnevnih poročilih in kritikah o posameznih predstavah, spominskih pričevanjskih delih znanih protagonistov z odra in izza kulis, v manjši meri tudi na ohranjenem ikonografskem gradivu. S tega vidika je Moravčevo delo gotovo fundamentalnega značaja , „,«, Književnik, kritik in gledališčnik Bojan Stih pa je v * Dnevniku« (13. 9. 1980) pod naslovom »Stalnice gledališkega snovanja« med drugim zapisal: y>... Dušan Moravec je opravil veliko znanstveno in študijsko delo. Tako delo pa ni mogoče opraviti samo zaradi pridnosti, marveč je nadarjenost tista poteza v duševnem in znanstvenem značaju zgodovinarja, ki vzpodbuja junaško plovbo po visokem in odprtem morju. Slog njegove zgodovinske pripovedi je takšen, kakršnega gojijo zgodovinarji romanskega in anglosaksonskega kulturnega kroga ... 2iv, jasen, nedolgočasen, neredko tudi ironičen in ne brez pod t o nov, ki pa izvirajo iz življenja in umetniške izkušnje našega avtorja«. Skupščina SAZU ga je dne 24. aprila 1981 izvolila za svojega rednega člana. Filip Kalan Kumbatovič Ustvarjalnost Filipa Kala na Kumbatoviča, rojenega 25. marca 1910, je izredno mnogostranska, saj sega od pripovedne proze prek literarne kritike in esejistike do literarne in gledališke zgodovine ali teatrologije. Ti dve znanstveni panogi zavzemata v njegovem opusu osrednje in prevladujoče mesto, saj skoraj v celoti izpolnjujeta delo njegovih zrelih let, tako da sta se mu doslej zaokrožili v obsežno, na vse strani razvejano in hkrati sklenjeno celoto. Ko je leta 1931 začel z objavami, se je najprej posvečal novelistiki. Tej zvrsti pripada predvojna knjižna izdaja dveh novei Pustolovci in Streli za hišo (1933). Ostal ji je zvest še nekaj let po drugi svetovni vojni, ko je na podlagi starejših zasnov izoblikoval večja noveli stična teksta Otrok (1948) in Gospodična Mary (1960). Literarna kritika je tem delom priznala posebno mesto v razvoju slovenske proze k modernejšemu stilu in izrazu. Prav tako v čas prvih objav segajo začetki njegove esejistike, literarne in gledališke kritike, S teksti, ki jih je objavljal v revijah Modra ptica in Sodobnost, se je v tridesetih letih uvrstil med osrednje esejiste in gledališke kritike, združujoč svetovljansko razgledanost po evropski literaturi s čutom za aktualnost časa in domače razmere, predvsem pa z osebnim stilom, ki ga je že v tem začetnem obdobju oblikoval v enega najbolj izvirnih, pa tudi izbrušenih izrazil naše esejistike. Eseju in literarni kritiki je deloma ostal zvest še po drugi svetovni vojni" leta 1958 je v knjigi Nemirni Čas objavi! izbor starejših in novih spisov te vrste. Hkrati se je za vrsto let še enkrat vrnil k tekoči gledališki kritiki, nato pa jo zbral v knjigi Odmevi z ekrana (1969), ki sodi med reprezentativna dela slovenske gledališke kritike, Esej is tika, literarna in gledališka kritika so postale Kumbatoviču izhodišče za znanstveno de!o, ki ga je začel razvijati po drugi svetovni vojni; iz tega izhodišča je povzel esejistični stil in ga v izvirni obliki prenesel na znanstveno področje, s tem pa ga razvil v obravnavo tem, ki so terjale strožjo, sistematično, historično in hkrati teoretično utemeljeno obravnavo na literarnozgodovinski in gleda-liškozgodovinski, tj. teatroioški ravni. V tem smislu je Kumbato-vičevo znanstveno delo organsko zraslo iz njegove esejistične tvornosti. Seveda so na njegovo znanstveno orientacijo odločilno vplivale tudi organizacijske, pedagoško in znanstveno organizatorične dejavnosti, ki jih je začel opravljati že med vojno, predvsem pa takoj po njenem koncu. Ob drugih dolžnostih jc v NOB prevzel ravnateljstvo Slovenskega narodnega gledališča za osvobojeno ozemlje in ga vodil do osvoboditve. Takoj po vojni je pripravil ustanovitev Akademije za igralsko umetnost, današnje Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, bil njen prvi rektor, na njej vodil in oblikoval zgodovino gledališča kot novo panogo slovenskih humanističnih ved, jo utemeljil na empiričnih podlagah, ki vključujejo obsežne dokumentacijske zbirke, nato pa jo povezal t mednarodno teatrološko znanostjo; bil je med ustanovitelji Mednarodne zveze za gledališke raziskave, njen podpredsednik in predsednik. V tako široko zastavljenem znanstveno-ofganizacijskem in pedagoškem okviru je njegova ustvarjalnost sprejemala nove spodbude, ki so ga usmerile v izrazito znanstveno, sistematično, historično in teoretično utemeljeno raziskovanje. Ta znanstvcno-raziskovalna dejavnost je izredno obsežna, saj šteje v svojih objavah izjemno veliko število bibliografskih enot; od teh so bile mnoge prvič objavljene v tujih jezikih in v mednarodnih znanstvenih publikacijah. Zato jo je na tem mestu mogoče orisati samo po najbolj bistvenih potezah in jo predstaviti ob večjih knjižnih delih, v katerih je doslej zbrana glavnina avtorjevih znanstvenih prispevkov. Kumbatovičevo znanstveno delo zajema več območij — literarno zgodovino, prehodno področje med literarno in gledališko zgodovino in pa zgodovino gledališča v strogem smislu ali teatrologijo. Povezava teh področij je v njegovem delu naravna in nujna, ker tudi gledališče pojmuje v logični zvezi z literaturo; ta mu je podlaga in material odrskim stvaritvam, tako da je tudi igralske in režiserske dosežke mogoče razumeti in historično dojeti predvsem skozi literaturo, ki je v njih gledališko dojeta in posredovana. Obratno pa tudi literarno ustvarjalnost razume kot živo, nazorno in večstransko življenjsko dogajanje, ki ga tudi znanost ne sme razlagati samo skozi abstrakno pojmovno shematiko, ampak predvsem s pomočjo konkretnega orisa, življenjskih zvez in dokumentacije. Takšno stališče jc Kumbatoviču omogočilo, da je izoblikoval v svojih znanstvenih prispevkih poseben tip i i te ra ture in gledališke zgodovine, ki druži v skladno celoto na videz raznorodne elemente — esejističen stil in kompozicijo, neposredno življenjske in karakteme orise, biografski material, kulturnozgodovinski; poglede, hi storiat problema, eksaktno bibliografsko obdelavo področja, interpretacijo samih tekstov pa tudi upoštevanje njihove recepcijc pri literarni ali gledališki kritiki, podrobno arhivsko delo jn nazadnje poudarjeno vrednotenje, ki pa noče biti zgolj subjektivno, ampak se opira na historično izpričane recepcij s ke vidike. Opisane značilnosti, ki so hkrati odlike njegovega znanstvenega opusa, je najti že v prvih Kumbatovičevih povojnih razpravah. Takšna je na primer njegova obsežna monografska študi ja o pesniku Igu Grudnu iz leta 1949, ki je s svojo podrobno biografsko, psihološko in literarnokritično dokumentacijo še zmeraj bistvenega pomena za razumevanje enega od osrednjih pesniških lokov med obema vojnama, v času vojne in po nji. Podobno spadajo v območje literarne zgodovine njegovi sestavki o partizanskih pesnikih, zbrani v prvem delu knjige Veseli veter (1956); s svojimi interpretacijami tekstov, neposrednimi pričevanji in historično dokumentacijo so med temeljnimi prispevki za zgodovino tega pesništva. V razpravi Problemi sodobne slovenske lirike je leta 1965 razgrnil nove, pogosto kritične poglede na njen novejši razvoj. Vrh v tej smeri predstavlja njegov doslej najobsežnejši Iiterarnozgoij&vmški spis Med Trubarjem in moderno, ki ga je začel objavljati že leta 1953, v dokončni podobi pa izdal v knjigi leta 1974, Delo po svoji zunanji podobi ni običajna literarna zgodovina, ampak predvsem poskus prevrednotenja slovenskega slovstva v označenem obdobju, to pa na podlagi celotnega historičnega materiala, ki sta ga doslej izdelali literarna kritika in zgodovina, Ce naj velja teza Reneja Welleka, da je vrednotenje ena glavnih nalog sodobne literarne vede, je ta spis eden prvih poskusov te vrste pri nas, napisan iz trezne historične d i stan ce in hkrati z diskretno kritično skepso. V vmesno območje literarne in gledališke zgodovine sodi Kuinba-tovičev spis Veseli veter, objavljen v osrednjem delu knjige s tem naslovom, S svojo dokumentacijo, neposrednimi pričevanji in časovnimi orisi je temeljno historično delo o partizanski dramatiki in gledališču. Podobno sega iz literarne v gledališko zgodovino Kum-batovičev najobsežnejši spis Anton Tomaž Linhart (1979), kjer je z upoštevanjem obsežne literature o Linhartu, kulturnozgodovinskih problemih časa in poznejši recepciji Linhartovih del zarisana njegova podoba, vključujoč nove teze, osvetljave in dokumentacijo. Kumbatovičev p ri speve k k slovenski gledališki zgodovini v ožjem smislu je zbran v treh obsežnejših knjigah, V knjigi Essais sur le thcatre iz leta 1961 so v Francoskem prevodu izšli teksti, ki jih je večidel pripravil za mednarodna znanstvena srečanja in prvič objavil v tujih jezikih. V novi obliki in razširjeni sestavi je te tekste zajela leta 1980 knjiga Živo gledališko izročilo, ki prinaša avtorjeve historične poglede ne le na razvoj slovenske dramatike in gledališča od prvih zametkov v 17. stoletju do novejše dobe, ampak jih razširja še z upoštevanjem gledališkega razvoja pri drugih jugoslovan- skih narodih. V tako zaokroženem kontekstu je delo reprezentativen prikaz slovenske dramatsko-giedališke tradicije, podprt z bogato faktografsko in slikovno dokumentacijo. Z bolj specialne strani razpravlja o slovenskem gledališču Kumbatovičeva knjiga Hvalnica igri (1980), kjer so zbrane študije o treh pomembnih igralcih novejšega obdobja; tudi to delo združuje na izviren način esejističen prijem z obsežnim biografskim, bibliografskim in dokumentarnim gradivom, kar daje Kumbatovičevemu znanstvenemu opusu slej ko prej specifično težo in vlogo v razvoju slovenske znan s tveno-hu mani stične misli, Skupščina SAZU ga je dne 24. aprila 1981 izvolila za svojega dopisnega člana. Janez Stanonik Dr. Janez Stanonik, rojen 2. januarja 1922, je začel z znanstvenoraziskovalnim delom že v času, ko je na oddelku za germanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani opravljal delovne dolžnosti asistenta pod vodstvom utemeljitelja in staroste slovenske germanistike dr. Jakoba Kelemine. čeprav sta bili njegovo prvotno študijsko področje tako nemški jezik s književnostjo kot čista anglistika, se je v tem času znanstveno-raziskovalno posvečal predvsem problemom sosednjega germanskega književno-jezikovnega območja, tj. nemškemu jez.iku in literaturi, in sicer v njegovih starejših obdobjih. S tem je nadaljeval, naprej razvijal in poglabljal mcdievalistično tradicijo, ki jo je slovenska germanistika dotlej izoblikovala šele v zametkih, Ko je po smrti dr. Kelemine v letu 1957 moral polagoma prevzeti nase težo znanstveno-pedagoškega dela na l jubljanskem oddelku za germanske jezike in književnosti, se je premaknilo tudi težišče njegovega znanstvenega raziskovanja. Iz nemške medievalistikc sc je polagoma preusmeril k proučevanju anglo-ameriškc literature. Ta preusmeritev je bila povezana z njegovimi študijsko-organizatoričnimi nalogami, saj je svoja fakultetna predavanja o angleškem jeziku in književnosti kmalu dopolnil s posebno skrbjo za predavateljsko uvajanje ameriške literature in tako z letom 1962 kot prvi uvedel na ljubljanski Filozofski fakulteti predavanja o tem predmetu. Podlago za to pomembno študijsko novost je ustvaril že pred tem s svojimi raziskavami nekaterih specialnih ameriških literarnih pojavov, predvsem v zvezi l delom največjega ameriškega romanopisca v 19, stoletju Hermana Me Ivi lla. Posvečanje ameriški literaturi ga je polagoma pripeljalo do novega znanstvenoraziskovalnega področja, ki ima za slovensko literarno in kulturno zgodovino poseben pomen, to pa je raziskovanje stikov med slovensko in ameriško kulturo, kot so se izoblikovali predvsem s slovenskim izseljenstvom v 19. stoletju ill pozneje. Temu področju se posveča predvsem zadnja leta, ko mu specialne raziskave polagoma dozorevajo v sintetične orise problemov. Objave, v katerih je dr. Stanonik predstavljal dognanja, do katerih so ga pripeljale raziskave v območju germanistike in angloameri-kanistike, po svoji zunanji podobi niso številne, so pa zmeraj specialne, za nadaljnje raziskovanje temeljne, po svoji metodi in ciljih izrazito znanstvene v smislu objektivno kritičnega, empirično stvarnega in metodično doslednega raziskovanja. V območje nemške medievalistike spada njegova temeljna razprava Ostanki srednjeveškega nemškega slovstva na Kranjskem, objavljena leta 1957j izdelana pa že pred tem kot doktorska disertacija. Razprava je plod podrobnega dela z ohranjenimi srednjeveškimi rokopisi na Slovenskem; poleg objave samih tekstov prinaša njihovo natančno hisiorično, genetično in literarno določitev, predvsem pa tekstno-kritično in filološko obdelavo. V tem je njen pomen za zgodovino srednjeveške kulture na Slovenskem. Podobnega pomena je tudi razprava iz leta 1973 Althochdeutsche Glvssen ans L j ubija-naer Handschrlften, ki prinaša objavo glosarja iz 14. stoletja s filološko analizo teksta. V območje medievalistike spadata poleg drugega tudi prispevka Se o Kosezih in pa Cotseti in Kosezt (1963, 1964}, s katerima se je dr, Stanonik vključil v razpravljanje o problemu slovenskih kosezov. Osrednji prispevek dr, Stanonik a k raziskovanju ameriške literature je njegova knjiga Moby Dick, The Myth and the Symbol, objavljena leta 1962. Nastala je iz izvirne raziskave o nastanku ljudske tradicije o belem kitu in o uporabi teh Folklornih izvirov v znamenitem Mclvillovcm romanu; s tem je avtor prišel tudi do novih pogledov na zapleteni problem simboličnih pomenov tega romana. Knjiga je v skladu z novostjo svojih pogledov zbudila kritično pozornost in odmeve v evropskih, pa tudi v ameriških strokovnih glasilih. Svoje zanimanje za Melvillovo delo je leta 1971—1972 dopolnil še z dvema krajšima razpravama o možnih biografskih oziroma literarnih izvorih romana. 2e pred tem, leta 1970, pa je posvetil obširnejšo razpravo Rus kin's Theory of Literature as Communication avtorju, ki je bil svoj čas pomemben tudi za slovensko estetsko tradicijo, a ga je dr. Stanonik prikazal z nove strani kot sociološko orientiranega teoretika umetnosti. Ob Melvillu je bil predvsem Longfellow tisti ameriški pisec, ki je največkrat pritegnil Stanonikovo znanstveno pozornost. Vendar se je ravno ob Long le I low u že zgodaj usmeril predvsem v raziskovanje slovensko-ameriških stikov od prve polovice 19. stoletja do novejših obdobij. Tak je krajši prispevek z naslovom Potovanje LongfelloM>a skozi Slovenijo leta 1828. Siccr pa je ob Longfellowu postal že zgodaj pozoren n;i ameriško obdobje v življenju Andreja Smolnikarja, prvega slovenskega utopičnega socialista. To mu je postalo izhodišče za vsestransko proučevanje Smolnikarjevega življenja in dela, s čimer je postal osrednji raziskovalec te pomembne osebnosti, zlasti pa njegovih spisov kot vira za spoznavanje Smoinikarjcvih sodobnikov, na primer Vodnika in čopa. že leta 1964 je v razpravi Longfellow in Smolnikar raziskal, kako se Smolnikar jeva osebnost pojavlja v pesnikovih delih, pa tudi njegove stike z ameriškimi sodobniki. V obsežni razpravi Smolnikar in Valentin Vodnik (1977) je analiziral Smolnikarjeve ameriške spise in iz njih izluščil vse tisto, kar je pomembno za novo osvetlitev njegovega razmerja do Napoleonove Ilirije in zlasti Vodnikovega mišljenja v teh in poznejših letih. Sem spada tudi krajša razprava Vodnikova Ilirija oživljena: prvi slovenski verz, tiskan i- ZDA (1977), predvsem pa obširna raziskovalna tema A. B. Smolnikar in prvi slovenski poskus izdaje periodičnega glasila v Združenih državah (1980, tipkopis), kjer je podrobno prikazana Smolnikar jeva ameriška publicistična dejavnost. De! svojih izsledkov o Smolnikarju je že pred tem porabil za sintetičen prispevek v SBL III, ki ga je napisal v sodelovanju z A, Gspa-nom in F. Koblarjcm, Stanonikovo raziskovanje slovensko-ameriških stikov se za o k roža s krajšimi prispevki o Louisu Adamiču in zlasti o Antonu Fistru, ki mu je posvetil razpravo Anton Fister v Ameriki (1980), ne nazadnje pa s sintetičnim pregledom Prispevek Slovcncev k ameriški kulturi (1978), kjer je zarisana celota slovensko-ameriških kulturnih stikov in zlasti slovenska kulturna ustvarjalnost v ZDA od J 7, stoletja do danes. K naštetemu je potrebno dodati še številne krajše prispevke s področja angleško-slovenskih in ameriško-slovenskih in jugoslovanskih s Likov: članek Britansko-slovenski kulturni stiki, napisan za Enciklopedijo Jugoslavije, podprt z obširno bibliografijo; American Studies iti Yugoslavia, kjer je izčrpno prikazano raziskovalno delu na področju amerikanistike v ceiotni Jugoslaviji; končno pa še ocene skoraj vseh pomembnejših publikacij s področja slovenskih stikov z angleško in ameriško kulturo. Podoba znanstveno raziskovalnega dela dr. Janeza Stanonika bi bila nepopolna, ko ne bi bilo ob njegovem predavateljskem in pedagoškem delu, s katerim spodbuja in usmerja znanstvena prizadevanja svojih študentov zlasti v smeri raziskovanja slovenskih stikov z angleško in ameriško literaturo, omen jeno tudi njegovo vsestransko delovanje v organizaciji, vodenju in izpopolnjevanju humanističnih ved na Slovenskem, kar se z ene strani kaže v tem, da je bil vrsto let predstojnik oddelka za germanske jezike in književni nosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, nekaj časa prodekan in nato dekan te fakultete in od 1977 naprej predsednik Odbora za znanstvene in kulturne stike s tujino pri rektoratu univerze; z druge strani pa v dejstvu, da je svoje znanstvenoraziskovalno delo ves čas povezoval s pogostim študijskim izpopolnjevanjem v Avstriji, Zahodni Nemčiji, Angliji in Ameriki, predaval na jugoslovanskih, avstrijskih in nemških univerzah in aktivno sodeloval na simpozijih v Avstriji in Ameriki; v letu 1981 je predsednik odbora za pripravo slovenskega simpozija o Louisu Adamiču in sodelavec v pripravi po-podobnega ameriškega simpozija. K njegovemu delu za razvijanje znanstvenih stikov s tujino sodi tudi ustanovitev revije za zahodnoevropske in ameriške literature Acta neophilologica, ki ji je vrsto let urednik. Skupščina SAZL ga je dne 24. aprila 1981 izvolila za svojega dopisnega člana. Alfred Rammelmayer Prof. dr. Al [red Rammelmayer se je rodil 31. decembra 1909 v Moskvi kot sin nemškega uvoznika Ottona Rammclmayerja in njegove žene Marije Dimitrijevne roj. NTe kras ovc. Po mirovni pogodbi v Brest Litovskem se je 191S izselil s starši v Berlin. Tu je 1930 maturi ral na višji realki in nato študiral do 1935 slovansko in romansko iilologijo, filozofijo in teologijo na univerzi v Berlinu. Študije je dopolnil 1932 in 1933 z izpili iz klasične latinščine in grščine. Leta 1935 je promoviral na isti univerzi za doktorja filozofije. Od 1936 do 1937 je bil lektor za ruščino na univerzi v GrefiSsivaldu, od 1. novembra 1937 do 3i, maja 1945 pa je učil ruščino na univerzi in trgovski visoki šoli v Konigsbergu. Za Hitlerjeve diktature ni btt član Nacionalne Socialistične stranke. Od 1. novembra 1945 je bit docent in od 1. februarja 1952 izredni profesor za slovansko filo-logijo na univerzi v Kielu, a že od i. oktobra istega leta redni profesor na univerzi v Marburgu. Od 15. do 21. septembra 1955 je bii gos L naše države na beograjskem Mednarodnem slavističnem sestanku in član delovnega komiteja. Dne 12, marca 1958 so ga poklieali za rednega profesorja slavistike na univerzo v F ran k f ur tu., kjer je postal ravnate i j novega slavističnega seminarja. Poleti 1960 je bM gostujoči profesor filozofske fakultete v Zagrebu, marca 1961 pa filozofske fakultete v Zadru. Leta 1963 je razširil slavistiko v Frank-furtu z lektoratom za slovenščino, leta 1964 pa za bolgarščino, tako da so se učili vsi slovanski jeziki in obravnavale vse slovenske literature. Po Rammelmaverjevi upokojitvi (1978) deluje slovenski lektorat, ki so ga vodili dr. Brat ko Kreft, dr. Anton Slodujak, dr, Lojze K raka r, samo še zaradi zanimanja študentov in požrtvovalnosti lektorja za srbohrvaščino dr. Marka Dvorak a. Prof. Rammclmnyer je bil od IS. oktobra 1963 do 14. oktobra 1964 rektor univerze v Frankfurtu in se je od takrat večkrat udeležil kongresa Univerzi tet d ana s, kjer so ga osebno spoznali tudi naši znanstveniki. Ob taki priložnosti je obiskal tudi našo univerzo in njenega tedanjega rektorja prof. Modica. Ogledal si je tudi del Slovenije. Od 1967 do 1970 je bil prorektor univerze v Frankfurtu. Kot profesor in kot univerzitetni funkcionar se je trudil, da bi študij s lav is tike v Frankfurtu čim bolj razširil in poglobil. Dne 31. marca 1978 je bil po več kakor 40-letni službi upokojen. V središču Rammelmaverjcvega znanstvenega zanimanja je bil študij ruskega slovstvenega in kulturnega življenja do oktobrske revolucije posvečen predvsem Dostojevskcmu. Skrbel pa je tudi Za praktičen pouk ruščine in napisal dva temeljita učbenika. Slovenskemu slovstvu je posvetil Rammelmayer primerjalno študijo Ivan Can kar s »Wiederkehrender Christus«, Studia SI oven i ca Mona-censia, Vr str. 94—103, O našem jeziku in slovstvu je pisal tudi v knjigi Jugoslawien zwischen West und Ost 1961, Sprachen und Literaturen in Jugoslawien, str. 57—87. Tu je po mnenju nekaterih slove nistov slovensko slovstvo preskromno prikazal v primeri s hrvaškim in srbskim. Glede na njegovo celotno delovanje pa lahko s prepričanjem rečemo, da je bil kot znanstvenik in kot univerzitetni funkcionar zmerom zaščitnik znanstvenega študija slovenskega jezika in slovstva in rahločuten pokrovitelj njune znanstvene in pedagoške enakopravnosti na univerzi J. W. Goetheja v Frankfurtu in v kulturni javnosti Zvezne republike Nemčije. Skupščina S AZU ga je dne 24. aprila 1981 izvolila za svojega zunanjega dopisnega člana. Dimitrij Vučenov Profesor Filozofske fakultete v Beogradu, dr. Dimitrij Vučenov, rojen 30, oktobra 191] v Vukovaru, spada med najuglednejše in najdelavnejše srbske literarne zgodovinarje, ki se pri svojih znanstvenih raziskavah ne omejuje zgolj na delo v svoji ožji domovini, temveč posega kot raziskovalec literarnih problemov v ves jugoslovanski kulturni prostor. Celoten njegov literamozgodovinski opus šteje jiad tristo bibliografskih enot, od tega jih okoli sto obravnava slovenske probleme. To kaže človeka, ki se ne zapira v ozke nacionalne meje. S svojim življenjskim delom hoče dokazati, da tudi besedna umetnost ne priznava nobenih pregraj, ne jezikovnih ne nacionalnih. Verjetno je ravno njegov zgled široke jugoslovanske orientacije spodbudil druge kulturne delavce pri Hrvatih in Srbih, ki s svojim delom posegajo v problematiko slovenske književnosti, kot so na primer prof. Ivano vi č v Beogradu, prof. Martinovič v Sarajevu in drugi. Naključna namestitev tik pred vojno na gimnaziji v Celju iz njega ni naredila vzvišenega solunca, kakršnih smo takrat precej poznali, marveč je med slovenskimi ljudmi postal iskren prijatelj slovenske kulture in slovenskega ljudstva. Dve leti službovanja v Celju sta ga za vse življenje usmerili v raziskovanje slovenske umetniške, predvsem književne ustvarjalnosti. Rezultate svojega dela je predstavil svojim srbskim rojakom v študijah in člankih o slovenski književnosti ter v izdajah in prevodih slovenskih literarnih del. Predvsem so ga zanimali slovenski klasiki od Prešerna do novejših, Kranjca, Ingoliča in Zupančiča, V središču njegovega zanimanja pa je Cankar, čigar dela je prevajal, jim pisal predgovore in komentarje. Iz bogatega Cankarjevega literarnega dela je izbral najboljše, Hlapca Jerneja, Martina KaČurja, Hišo Marije Pomočnice in vrsto odlomkov Iz drugih del. Ker s o ti njegovi prevodi skupaj s študijami ponovno in ponovno izhajali in v visokih nakladah, je razumljivo, da je delež VuČepOVa pri popularizaciji slovenske knjige na srbohrvaškem jezikovnem področju izredno velik. Pisal je (udi o slovenskih aviorjih 2. pol. 19. stol. in začetka 20. stol. in jih prevajal. Ker se je v srbski literaturi predvsem zanimal za realiste, je precej dela posvetil Kersniku in prevedel Agitatorja in iaro gospodo. Prevodu je dodal spremno študijo. Z odlično študijo je opremil tudi izdajo Tavčarjeve VisoSke kronike. Razen o Cankarju je za srbske bralce napisal študijo o Župančiču in poskušal ugotoviti paralelo med Župančičem in Nazor jem. Iz literaLure med obema vojnama in obdobjem po vojni je prevedel in razčlenil KreFtovo Kalvarijo za vasjo ter Župančičevo Sedmino. Prežihovemu Vorancu jc posvetil manj pozornosti, čeprav tudi nanj ni pozabil, kakor tudi nc na začetnika slovenske književnosti Primoža Trubarja. V elegantnih esejih je srbski publiki prikazal delo slovenskih literarnih zgodovinarjev Ivana Prijatelja, Franccta Kidriča in Antona Slodnjaka, Zasluge proFesorja V učen o va za srbsko literaturo in literarno zgodovinopisje tu niso na vaja ne. Priložena bibliograFija zgovorno priča o njegovi delavnosti, njegovi privrženosti slovenski stvari in široki jugoslovanski kulturni orientaciji. Skupščina SAZU ga je dne 24, aprila 1981 izvolila za svojega zunanjega dopisnega člana. III. RAZRED Za nuitematične, fizikalne in tehnične vede Ludvik Gyergyek je bil rojen v Vitloncih 2, septembra 1922. Po zaključeni gimnaziji je najprej študiral matematiko in fiziko v Budimpešti, nato pa leta 1950 diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Sočasno je tudi študiral matematiko na naravoslovni fakulteti v Ljubljani. Doktorat tehniških znanosti si je pridobil leta 1957 na Université Libre de Bruxelles. Dr. Gyergyek je postal asistent Fakultete za elektrotehniko leta 1951, leta 1960 je bil izvoljen za docenta, leta 1962 za izrednega profesorja, leta 1967 pa za rednega profesorja za področje teorije vezij, teorije o sistemih ter teorije informacij in statistične metode. Za predmete, ki jih predava, je napisal še si učbenikov. Njegovo mentorsko delo jc izjemno obsežno, saj je vodil prek 150 diplomantov in 57 diplomantov magistrskega Študija, bil pa je mentor tudi prek 30 doktorjem znanosti, od katerih so bili nekateri tudi iî tujine (Indija, Egipt, Mehika, ZDA). V prvi dobi svoje znanstvene poti (1950—1960) je prof. Gyergyek gojil zlasti teorijo električnih filtrov in električnih vezij. V naslednjem desetletju je posegel še v avtomatiko, kibernetiko in teorijo o informacijah, v zadnjem obdobju pa se je posvetil predvsem sistemskim vedam in umetni inteligenci, S področja avtomatskih regulacij je predložil novo metodologijo obravnave adaptivnih sistemov glede na stabilnost njihovega delo- vauja ob prisotnosti motenj. Bistveno je tudi prispeval k uporabnosti Kalman-Bucvjevcga filtra. Prvi je praktično izvedel filtriranje govornih signalov iz ozadja motenj, kjer zavzemajo govorni in motilni signali isto frekvenčno območje, toda ob različnih statističnih lastnostih. S konstrukcijo filtra na analognem računalniku je uspel ločiti govorni signal z znanim močnostnim spektrom od moLilnega belega šuma. Več let se je prof, Gyergyek ukvarjal z matematično lingvistiko in še posebej s statistično informacijsko obdelavo slovenščine. Tako je raziskoval srednjo vrednost informacije na črko slovenske abecede ter statistične lastnosti slovenskega pisanega teksta. Posebno tehten pa je njegov prispevek Naravni jeziki kot uspešne kode, kjer je z računalniško obdelavo več slovenskih besedil iz različnih stilnih obdobij in različnih zvrsti pisanja potrdil domnevo, da se naravni jeziki obnašajo kot uspešne binarne kode. Svoje bogato teoretično znanje je uporabil Ludi pri optimalnem reševanju problemov železniškega transporta in distribucije vode v mestnem vodovodnem omrežju, s čimer je pokazal, kako je treba teorijo sistemskih ved uporabiti v praksi. Velik del svoje znanstvene dejavnosti je dr. Gyergyek posvetil avtomatičnemu razpoznavanju vzorcev, posebej tako zapletenih vzorcev, kot so pisane in tiskane črke ter prstni odtisi. Med številnimi izvirnimi prispevki naj omenimo uporabo prilagojenih filtrov za razpoznavanje številk. Med važnejše prispevke k razpoznavanju vzorcev lahko štejemo tudi Gyergyekove svojske rešitve razpoznavanja prstnih odtisov. Identifikacija prstnih odtisov je zahteven problem, ki doslej še nikjer ni bil zadovoljivo rešen, Gvergvekove metode razpoznavanja so zasnovane na primerjanju lege značilnih točk oz. elementarnih vzorcev (minucij) prstnega odtisa. Ti začetki in konci papilarnih linij ter njihova razvejišča in stečišča so za vsak prst tako značilni, da ne obstajata niti dva prsta, kjer bi se lege minucij ujemale. Dr, Gyergyek je znatno prispeval tudi k računalniški diagnostiki elektrokardiogramov. Za avtomatično analizo EKG signalov pri testu obremenitve je razvil tri metode za identifikacijo kolena J in naklona S—T v elektrokardiogramu. Ustvarjalno in obsežno delo prof. Gyergyeka je vselej obravnavalo najbolj aktualne probleme elektrotehnike. Če se danes Slovenija razmeroma uspešno vključuje v svetovni razvoj elektronike, predvsem računalništva in avtomatike, gre zasluga dobro in sodobno izobraženim inženirjem, ki so skoraj vsi Gyergyekovi učenci. S svojo široko razgledanostjo in izostrenim občutkom za razvojne smeri je prinesel v našo elektrotehniko številna nova področja, jih gojil ter prilagajal našim potrebam. Rezultate svojega dela na vseh teh področjih je Gyergyek objavil V prek sto člankih in referatih doma in v tujini, Pri skoraj vseh publikacijah ima še so-avtorje, svoje do k to ran de, asistente in sodelavce, vendar je njegovo idejno vodstvo očitno. Prof. Gyergyek je član sledečih strokovnih in znanstvenih društev: Association internationale pour le Calcul Analogique, Association Internationale de Cybernetique, Société Internationale de Medecine Cybernetique, Senior member Institute for Êlectrical and Electronics Engineers, Društvo matematikov in fizikov Slovenije, Elektrotehniška zveza Slovenije. Za svoje obsežno delo je prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča leta 1965, nagrado ETAN leta 19.56 in 1973 ter red zaslug za narod s srebrnimi žarki leta 1980. Skupščina SAZU ga je dne 24. aprila 1981 izvolila za dopisnega člana. Nikolaj Aieksandrovič Borisevič je bil rojen leta 1923 v Lučnem mostu. (Minska oblast), ZSSR. Po končani srednji šoli leta 1941 se je udeležil obrambe domovine kot partizan in borec armade ZSSR. Leta 1950 je diplomiral na fizikalno-malematični fakulteti Leninove univerze v Minsku. Aspirant uro je opravljal pod vodstvom akademika Terenina in jo zaključil z disertacijo kandidata leta 1954. Po tem je bil do leta 1969 namestnik direktorja znanstvenega dela Inštituta za fiziko AZ Beloruske SSR in vodja gradnje inštituta. Leta 1965 je dosegel doktorat fizikalno matematičnih ved, leta 1967 mu je bil priznan naslov profesorja. Leta 1966 je bil izvoljen za dopisnega člana AZ BSSR, leta 1969 za njenega člana in predsednika, leta 1972 pa za dopisnega člana AZ ZSSR. Leta 1977 je bil izvoljen za inozemskega dopisnega člana Cebo slovaške AZ. Predsedstvo Poljske AZ ga je za znanstvene dosežke odlikovalo s Kopernikovo medaljo. Leta 1980 je dobil Leninovo nagrado, poleg številnih odlikovanj in medalj je dobil tudi naziv heroja socialističnega dela. Akademik Borisevič je avtor 145 znanstvenih razprav in dveh monografij. Njegovo raziskovalno delo obsega področje molekularne spektroskopije in luminiscence, kvantne elektronike in infrardeče tehnologije. Razvil je statistično teorijo fotofizikalnih procesov v kompleksnih molekulah, ki zajema energetiko in dinamiko intra- in intermolekularnih interakcij, in jo eksperimentalno potrdil. Postavil je zvezo med osnovnimi spektralnimi in luminiscenčnimi karakteristikami molekul, pri čemer je uvedel nove količine za kara k t eriza-cijo luminiscenčnih procesov in izdelal eksperimentalne metode za njihovo določitev. Proučeval je termalno aktivirano dušenje fluorescence in novo obliko kooperativne luminiscence molekul v plinski fazi ter rešil problem antistoksove luminiscence. Računsko je ob- delal optično inducirano anizotropijo ansambla prostih molekul in odkril polarizacijo luminiscence in inducirane emisije prostih molekul. Več del je posvečenih spektralnim značilnostim molekul pri prehodu iz plinastega v tekoče stanje. Odkril je pojave stabilizacije oziroma labilizacije vzbujenih elektronskih stanj večatomskih molekul, ki se kažejo v spektrih, to to kemični h reakcijah in kvantno elektronskih pojavih in so pomembni za življenjsko dobo vzbujenih stanj ter za procese medmolekularne izmenjave energije. Zelo pomembna so dela v zvezi s teoretično analizo osnovnih faktorjev, ki določajo zmožnost kompleksnih molekul za laserski efekt, študije k i ne ti ke pri laserskih procesih in raziskave v zvezi z uporabo nelinearnih efektov pri določanju spektralnih in energetskih karakteristik plinastih laserjev. Pod vodstvom akademika Boriseviča in z njegovim direktnim sodelovanjem je bil dosežen laserski efekt pri večatomskih molekulah v plinu in konstruiran nov tip laserjev z zvezno spremenljivo valovno dolžino sevanja. Za infrardečo tehnologijo so zelo pomembne študije sipanja svetlobe disperzivnih sistemov, ki so pripeljale do konstrukcije in končno do proizvodnje filtrov za infrardečo svetlobo z različnimi karakteristikami, ki so uporabni v raziskavah in v praksi. Za te dosežke je leta 1973 dobil državno nagrada. Akademik Borisevič je eden vodilnih sovjetskih fizikov. Uspešno združuje lastnosti kreativnega znanstvenika, organizatorja in peda gaga s smislom za reševanje tehničnih problemov. Pod njegovim vodstvom je AZ BSSR dosegla visoko raven v znanstveni produkciji, obenem pa prispevala k rešitvi aktualnih gospodarskih nalog in k splošnemu napredku znanstveno-tehnične kulture. Skupščina SAZU ga je dne 24. aprila 1981 izvolila za zunanjega do pisnega člana. Erwin L. Hahn je bil rojen 9. junija 1921 v Sharonu, /.DA. O J leta 1955 dalje je profesor lizike na University of California, Berkeley, California, ZDA, Prejel je Buckley j evo nagrado za dosežke v fiziki trdne snovi in nagrado Mednarodne unije za magnetne resonance. Je član National Academy of Sciences, ZDA, in American Academy of Arts and Sciences ter šLevilnih drugih mednarodnih združenj. E, L. Hahn je leta 1950 odkril jedrski spinski odmev in s tem odprl povsem novo področje raziskav v fiziki trdne snovi, fiziki tekočin, kemiji in biologiji. Njegovo odkritje je omogočilo meritve jedrskih spin-mrežnih in spin-spinskih relaksacijskih časov, nedestruktivno določanje lastne di luži je molekul v tekočinah in študij spektralne porazdelitve fluktuacij lokalnih magnetnih in električnih polj v kristalih. Pionirske raziskave E. L. Ha h na na področju jedrskega magnetizma so bile osnova za razvoj pulznih NMR in EPR metod, ki so komplementarne stacionarnim metodam, kot sta jih uvedla Bluch in Purcell. Omenjene metode je E, L, Hahn pozneje uvedel tudi na področje laserske kvantne optike. Poznejše raziskave so pokazale, da pojave, analogne jedrskemu spinskemu odmevu, najdemo tudi v vrsti drugih sistemov od plazme do akustičnih mrežnih vibracij, E. L. Hahn je omenjene pojave ne samo odkril in eksperimentalno raziskal, temveč je zanje izdelal tudi ustrezno teorijo. Odkril je indirektno rotacijsko invariant no spin-spin interakcijo, ki poleg kemijskega premika določa NMR spektre tekočin. Prvi je tudi oblikoval teorijo, ki popisuje vpliv kemijske izmenjave na NMR spektre. Raziskave E. L. Ha h na tvorijo osnovo za uporabo jedrske magnetne resonance za kemijsko analizo. Pomembno je tudi njegovo delo na področju fizike trdne snovi. Skupaj z M. Bloomom je odkril jedrski kvadru poln i odmev. Skupaj s S, R. Hartmanom je odkril jedrsko dvojno resonanco. S tem je omogočil merjenje jedrskih magnetnih resonančnib spektrom redkih izotopov, ki jih zaradi šibkih signalov direktno ni mogoče zaznali. S pomočjo jedrske dvojne rcsonancc je E. L. Hahnu uspelo izmeriti spektre izotopa 1T0 v kristalih v naravni koncentraciji kot tudi spektre devterija v organskih snoveh v naravni koncentraciji. Leta 1965 je Hahn odkril, da se v resonančnem dvonivojskem optičnem sredstvu lahko razširjajo pulzi svetlobe tako, kot da bi bilo sredstvo prozorno. Pojav, ki so ga imenovali »samoinducirana prozornosti, je najpomembnejše Hahnovo odkritje v laserski kvantni optiki. Močan pulz koherentne laserske svetlobe tako spremeni lastnosti neprozornega sredstva, da začasno postane prozorno in se pulz po sredstvu širi h rez absorpcije. Omenjeni pojav je ena od najlepših manifestacij nelinearnih ckscitacij, ki jih označujemo z imenom soiiton. E. L. Hahn je avtor 97 člankov, večih knjig in vrste patentov. Prof, E. L. Hahn od leta 1966 dalje sodeluje z ljubljansko skupino za magnetne resonance. Večkrat je obiskal Ljubljano in imel vrsto predavanj za kandidate podiplomskega študija. Redno sodeluje na letnih šolah in simpozijih, ki jih organiziramo v SFRJ. Aktivno sodeluje tudi s skupino za lasersko optiko v Iskri in raziskovalci iz Ljubljane so v njegovem laboratoriju vedno dobrodošli gostje. Skupščina SAZU ga je dne 24. aprila 1981 izvolila za zunanjega dopisnega člana. Chinlamani Nagesa Ramachandra Rao se je rodil leta 1934 v Bangalorju (indija)., prvi doktorat znanosti je dosegel na univerzi v Mysoru leta 1958, drugega pa na univerzi Purdue (ZDA). Leta 1959—63 je bil docent na Indian Institute of Science, Bangalore, od leta 1963 pa je profesor na Indian Institute of Technology, Kanpur. V letih 1969—72 je bil tam dekan za raziskave in razvoj. Poleg tega je sedaj predstojnik oddelka za strukturno kemijo in kemijo Lrdne snovi na Indian Institute of Science, Bangalore. Leta 1967—196S je bil gostujoči profesor za kemijo na univerzi Purdue (ZDA), leta 1974—75 je bil Commonwealth Visiting Professor kemije na univerzi v Oxiordu, leta 1979 pa Distinguished Visiting Professor na univerzi La T robe (Australia). Prof, Rao je član Indijske Akademije znanosti in Indijske Nacionalne Akademije znanosti. Leta 1967 je prejel Marlow Medal Faradayevega društva {Z. K-), leta 1968 Bhatnagarjevo nagrado (Z. S. LR. Indije), leta 1973 medaljo in nagrado Yeddanapali Indijskega kemijskega društva; 1973. je imel štipendijo Nehrujevega spominskega sklada. Leta 1974 mi* je podelil predsednik Indije nacionalno priznanje Padma S h ri, leta 1975 univerza v Calcutti medaljo Acharya P. C. Ray. meduniverzitetna komisija pa nagrado Sir C. V. Ram an a. Leta 1976 je bil izbran za Centennial Fellow ameriškega kemijskega društva, leta 1980 pa je prejel S. N. Boscjcvo medaljo Indijske Nacionalne Akademije znanosti. Prof. Rao je predsednik komiteja za kmetijsko izobraževanje in član komisije za spektroskopijo in strukturo molekul TUPAC-a, član predsedstva IUPAC-a, član komiteja za podatke iz znanosti in tehnologije ICSU ter član uredniških odborov 16 domačih in mednarodnih revij. Bil je podpredsednik, sedaj pa tajnik Indijske Akademije znanosti ter član številnih nacionalnih odborov za področja znanosti, tehnologije in izobraževanja. Prof. Rao je izredno ploden raziskovalec na področjih kemije trdnega stanja in površin, strukture molekul in molekulske spektroskopije in zelo aktiven na področju kemijskega izobraževanja. Skupno je objavil okrog 350 razprav m napisal ali uredil 15 knjig. Največ originalnih razprav (152) jc s področja faznih prehodov v trdni snovi, elektronskih in magnetnih lastnosti, defektov v ionskih kristalih in elektronskih spektrov trdnih snovi in površin, Značilno za raziskave prof. Raa je, da uporablja domala vse fizikalne metode za študij strukture in lastnosti snovi na nivoju molekul in kristalov, predvsem vse spektrometrične metode od spektroskopij visoke energije (rentgenska in ultravijolična fotoelektronska spektroskopija) do najnižjih (jedrska magnetna in elektronska spinska resonanca) in difrakcijskih metod, kar ob študiju zelo velikega števila dobro izbranih sistemov omogoča zanesljivo sintezo rezultatov in postavljanje modelov za teoretično obravnavo zanimivih fenomenov. Pri tem je znanstvena želja po razumevanju mehanizmov faznih prehodov, električnih in magnetnih lastnosti, poznavanju površinskih karakteristik itd, povezana z aspekti uporabnih lastnosti materialov. Primer za to so obširne študije površin kovin in kovinskih oksidov s katalitskimi lastnostmi, sprememb energij valcnČmh elektronov v površinskih plasteh ob adsorpciji plinov in sprememb v strukturi adsorbiranih plinov, ki imajo osnovni pomen za razumevanje katalitskih procesov. Prav tako pomembne so obsežne študije prehodov spinskega stanja pri kompleksih in oksidih kovin, prehoda z elektronsko konfiguracijo d4—d!, prehodov pol vodnik— kovina, elektronske prevodnosti v stehiometričnih kovinskih oksidih, ki so poleg silno obsežnega fenomenološkega materiala bistveno prispevale k razumevanju osnovnih mehanizmov, V treh monografijah, ki jih je uredil, je tudi sam prispeval iz bogate zakladnice rezultatov raziskav, ki jih je vodil: monografija Phase Transitions in Solids (MeGraw Hill 1978, 1979), kjer je glavni avtor, jc tako uspešna, da je bil že po enem letu potreben ponatis. Druga velika skupina del {104 publikacije) je s področja molekulske spektroskopije in strukture kompleksnih molekul. Več del je posvečenih efektom substituent na razne kromofore v elektronskih spektrih in efektom medija, eksperimentalno delo pa kombinira s kvantno mehanskimi računi energijskih nivojev in prehodov. Z infrardečo in ramansko spektroskopijo je obravnaval vrsto molekul z omejeno notranjo gibljivostjo in študiral faktorje, ki vplivajo na višino potencialnih pregrad in prenašal izkušnje, dobljene pri obravnavi manjših molekul iz vrste amidov in amidnih derivatov, na biološke molekule. Za vrsto molekul je podal izračun polja sil, več del pa je posvečenih efektom medija na inFrardeče frekvence in intenzitete, pri čemer je zopet eksperimentalno delo kombinirano z modelno teoretičnimi obravnavami. Tudi s tega področja je objavil več monografij. Njegova knjiga Ultraviolet and Visible Spectroscopy, prvič izšla 1960, je izredno uspešna, saj je doživela tri izdaje in je prevedena v ruščino, španščino, poljščino in japonščino. Tretje pomembno področje raziskovalnega dela so med molekulski kompleksi s prenosom naboja, kar vključuje tudi vodikovo vez, 7, metodami molekulske spektroskopije (inErardeča, ramanska, elektronska in jedrska magnetna resonanca) je obravnaval strukturo in termodinamiko številnih kompleksov, veliko del pa je osnovan i h na metodah kvantne kemije. Najbolj znana in upoštevana so njegova teoretska dela o deležu prenosa naboja pri energiji in spektroskopskih manifestacijah vodikove vezi. Poleg izjemno bogatega opusa razprav in raziskovalnih dosežkov je prof, Rao objavil tudi 33 del o kemijskem izobraževanju, zlasti visokošolskem, uredil je 3 pomembne monografije in izdal več univerzitetnih učbenikov in priročnikov za študente. Zlasti pomembne so študije o problemih kemijskega izobraževanja v deželah v razvoju in študije o vzpodbujanju kreativnosti ob visokošolskem študiju. Priznanje za to dejavnost so najvišje funkcije v ustreznih komisijah IUPAC-a. Skupščina SAZU ga je dne 24, aprila 1981 izvolila za zunanjega dopisnega člana. IV. RAZRED '¿a naravoslovne vede Stanko Grafenauer redni profesor za kristalografijo, mineralogijo in petrologijo na Fa kulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani je bil izvoljen za dopisnega Člana v razredu za naravo slovnc vede SAZU 17. aprila 1973. Poleg pedagoškega dela na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani opravlja tudi dolžnost mentorja pri podiplomskem študiju fakultete za i*udarstvo, nafto in geologijo v Zagrebu za predmet kristalografija. Od julija 1973 do julija 1974 je bil gostujoči profesor na univen-i Purdue, West Lafayette, ZDA, kjer je predava! o kvantitativnih merjenjih z mikroskopom v odsevni in presevni svetlobi in izbrana poglavja o rudnih nahajališčih vzhodne Evrope- Sodeloval je v skupini za mikroskopsko raziskavo vzorcev Lune, pri čemer je pri določanju mineralov uporabljal tudi mikrosondo in rent genski difraktometer. Leta 1975 je v Ljubljani organiziral medna rodno Šolo o kvantitativnih metodah raziskovanja mineralov v odsevni svetlobi. Od 1976 je predsednik Društva prijateljev mineralov in fosilov in organizator vsakoletne mednarodne razstave mineralov in fosilov v Tržiču. Aktivno se jc udeležil mnogih kongresov in simpozijev. Tako je predaval 1974. v Berlinu (Int. Min. Assoc., 9lh General Meeting), v Angliji (Meeting of European Geological Societies, Reading University 1975), na Nizozemskem (2C Meeting of European Geol. Soc., Amsterdam 1978). Je član predsedstva enote za odkrivanje in raziskovanje surovin splošnega pomena pri RSS, član izvršnega odbora PIS za rudarstvo in geologijo SRS in predsednik odbora za kadrovska vprašanja VTO montanistika na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. V dobi od 1973—1980 je prof. Grafenauer objavil 5 večjih samostojnih publikacij ter 15 znanstvenih in strokovnih člankov. Napisal je okrog 110 recenzij za Rudarsko metalurški zbornik in 214 povzetkov iz 24 periodičnih publikacij in knjig za Zentralblatt ELir Mineralogie. Grafenauerjevo raziskovalno delo obsega moderne laboratorijske metode preiskave, mineraloške preiskave, petrološke probleme in petrologijo ultra mafičnih kamnin s kromnimi rud išči. S skupino sodelavcev uvaja metodo raziskave površine vzorccv kamnin in rud s povratno sipanimi C-žarki. Med prvimi v Jugoslaviji je pričel raziskovati minerale s pomočjo elektronske m ikro son de, pri čemer je prvi v Jugoslaviji uspel odkriti številne redke minerale. V obširni monografiji Petrologija triadnih magmatskih kamnin na Slovenskem je dal sistematski prikaz teh kamnin na področju Slovenije kot dela dinarske magmatske province. Na temelju številnih kemičnih analiz je izdelal QLM, CaMgFe, CaKNa in QAPF diagrame in diferencia-cijske diagrame. Uspel je dokazati nastanek In razvoj teh kamnin. Največji dosežek 25-letnega raziskovanja je velika monografija Rudna petrologija ultramafičnih kamnin Jugoslavije, ki je vzbudila veliko pozornost v mednarodni znanstveni javnosti, saj je znana založba Springer že po enem letu izdala njegovo delo Genesis of C hromite in Jugoslavian Peridotite. V navedeni monografiji podaja avtor celotno problematiko jugoslovanskih peridotitov in njihove metalogenije. Ob uporabi najmodernejših laboratorijskih fizika biokemijskih metod raziskovanja je dosegel veliko natančnost pri rezultatih mineraloške preiskave. V kromitih Jugoslavije je prvi ugotovil prisotnost Številnih redkih mineralov in prvi v svetu odkril sideronitsko teksturo kromita. Številna predavanja doma in v svetu, dolžnosti red akt or j a in referenta evropskih znanstvenih revij in večkratni pozivi za gostujočega profesorja kažejo ugled, ki ga je Stanko Grafenauer pridobil izven naše domovine. Skupščina SAZU ga je dne 24. aprila 1981 izvolila za rednega člana. Mario Pleničar se je rodil S. avgusta 1924 v Ljubljani. Po maturi na gimnaziji v Ljubljani (1943) in diplomi iz kemije in geologije na pr i rod osi o v no-matematični fakulteti v Ljubljani (1951) je služboval do leta 1970 pri Geološkem zavodu v Ljubljani, kjer je vodil oddelek za geološko kartiranje, vmes pa je delal eno leto kot geolog pri Proizvodnji nafte v Lendavi. Od leta 1970 do 1976 je bil izredni in nato redni profesor za fizikalno geologijo, bioslratigrafijo in geološko kartiranje na Fakulteti za naravoslovje in Lehnologijo v Ljubljani. Doktorat je dosegel 1960. Od 1971—1973 je bil predstojnik odseka za geologijo in od 1978 predstojnik In št i Lu ta za geologijo pri VTO Mon-tanistika v Ljubljani. .Te član uredniškega odbora revije Geologija, dve leti je bil predsednik geološkega društva. Je član znanstvenega sveta za nafto pri JAZU, dalje član Palaentologische Gesellsehaft v Miinstru, član izvršnega odbora pri področni raziskovalni skupnosti za geologijo, rudarstvo in metalurgijo in član iniciativnega odbora programa odkrivanja in raziskav splošnega pomena za SRS. Od 1976 je član redakcijskega odbora Zveznega geološkega zavoda za Osnovno geološko karto SFRJ. Od 1979 je urednik za geologijo pri Enciklopediji Jugoslavije in pri Enciklopediji Slovenije. Z objavljenimi referati se je udeležil številnih geoloških kongresov, posvetovanj in srečanj doma in v tujini. Sodeloval je pri med narodni delovni skupini za stratigrafijo Para teti de v Bratislavi in Krakovu. Od 1949 do danes je prof. dr. Mario Pleničar izredno aktiven pri raziskovanju najrazličnejših geoloških in paleontoloških problemov. Bil je soavtor kart in tolmačev za naslednje liste Osnovne geološke karte SFRJ: Postojna, Goričko, Trst, Ilirska Bistrica in Novo mesto, Piše članke o naftno-geološki problematiki Ob mu rja in Slovenskih goric in o boksitih k redne starosti. Važen je njegov prispevek h geologiji Cerkniškega Polja, Postojnskega jamskega sistema, Primorskega in Notranjskega krasa. Glavno področje znanstvene dejavnosti prof. P len i carja pa se giblje v okvirih stratigrafskih in paleontoloških problemov. Na področju stratigrafije se ukvarja s problemi krede v Sloveniji, posebej še z določevanjem meje med kredo in tcrciarjem. Kot paleontolog se ukvarja predvsem s kred-no favno, zlasti z rudisti. Pri tem je odkril nov rod Neocaprjna z dvema vrstama, ki so ju pozneje našli še drugod po Jugoslaviji in Italiji. Svoja dela jc prof. Pleničar objavlja! v publikacijah v Ljubljani, Beogradu, Zagrebu, Ohridu, Bratislavi in Kopenhagnu. Vrsto del je objavil v izdajah SAZU. Skupno je objavil 52 znanstvenih publikacij in 29 poljudnoznanstvenih člankov. Seznam njegovih del najdemo v ULBB III/1 (1979). Zaradi omejenega prostora v Letopisu bibliografije ne objavljamo na tem mestu, interesentom pa je na voljo v arhivu SAZLJ. Za svoje delo je dobil prof. dr. Pleničar tudi javna priznanja, med njimi nagrado Sklada Burisa Kidriča (1961), red dela s srebrnim vencem (1976) in zlato značko generaJŠtaba JNA (1979). Skupščina SAZU je prof. dr. Maria Pleničarja dne 24, aprila 1981 izvolila za dopisnega člana. V. RAZRED Za umetnosti Anion Ingolič Od izvolitve za dopisnega člana SAZU dne 25, marca 1976 je Anton Ingolič izdal vrsto del, ki so mu prinesla priznanje bralcev in kritike iti ki ga uvrščajo med najplodovitejše in najpopularnejše slovenske pripovednike. Kot prejšnja so tudi ta njegova dela po vsebini široko in globoko razvejana s prikazovanjem tako družbenih kot splošno človeških problemov v vseh plasteh l judskega in narodovega življenja. V zadnjih petih letih je Anton Ingolič presenetil zlasti s tremi svojimi knjigami: z zgodovinskim romanom iz XVII. stoletja Gorele so grmade (1977) in dvema avtobiografskima izpovedma. Zgodbe mojega jutra (1979) in Moje pisateljevanje (19S0). V romanu Gorele so grmade, nekakšnem nadaljevanju njegovih Pradedov (1975), je živo prikazal življenje in trpljenje kmečkega ljudstva iz neposredne okolice svojega rojstnega kraja, segel pa tudi v življenje gradov in med uskoške družine, ki so se v tistem času naselile v teh krajih; s tem romanom je ustvaril ne samo prepričljivo zgodovinsko, pač pa tudi prepričljivo umetniško delo. Zgodbe mojega jutra so spomini na rano Ingoličevo mladost in presegajo svoj čas ter govorijo v našega. Posebno mesto v In gol i cevem pisateljskem delu zavzema obsežno Moje pisateljevanje (s podrobno bibliografijo), V tej knjigi avtor ni izpovedal in razkril le načina in tehnike svojega pisanja in ustvarjanja, marveč je z njo opozoril na probleme ustvarjanja realističnega pisatelja sploh, na pisatelja, ki pred pisanjem posveča življenjski stvarnosti vso pozornost in jo smotrno raziskuje, da bi bila umetniška resnica njegovega dela kljub ustvarjalnemu pieoblikovanju tudi življenjska resnica. Pozornost je zbudil tudi njegov kratki roman Delovni dan sestre M ar je (1980). V zadnjih letih je Anton Ingolič napisal nadaljevanje Zgodb moje mladosti, ki bo pod naslovom Nemir mladosti izšlo 1982. leta, ko bo izšel tudi njegov najnovejši roman iz sodobnega življenja Obračun, Posebno poglavje v Ingoliče vem delu predstavlja slovstvo za mladino, ki se mu še zmerom posveča. V letih 1977 do 1980 so izšle tri njegove slikanice (Srečanje s povodnim konjem, Bila sem iz-gnanka in Siav£i3>, jeseni 1981 pa je izšla njegova daljša povest iz vojnih časov Zaupno. Tudi v tem času je bilo nekaj njegovih mladinskih knjig prevedenih v tuje jezike (Potopljena galeja v srbohrvaščino in italijanščino. Udarna brigada v makedonščino. Tajno društvo PGC v albanščino, v ruščino pa Tajno društvo PGC in Deček z dvema imenoma), več njegovih knjig pa je doživelo ponatise, tako pri nas kot zunaj naših meja. Leta 1978 je Anton Ingolič prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, leto prej pa diplomo Zmajevih otroških iger v Novem Sadu za ustvarjalnost na področju mladinske literature. Za častnega člana Slovenske izseljenske matice je bil izvoljen leta 1979, za častnega občana občine Slovenska Bistrica pa 1981. Od 17. decembra 1980 je član Sveta jugoslovanskih akademij. Dne 24. aprila 1981 je skupščina SAZU izvolila Antona Ingoliča za svojega rednega Člana. Zdenko Kalin Akademski kipar Zdenko Kalin, rojen 11. aprila 1911 v Solkanu pri Gorici, se je šolal na umetnostni akademiji v Zagrebu (1930—1934). Leta 1948 je bil imenovan za doccnta za kiparstvo na Akademiji upodabljajočih umetnosti, leta 1963 je bil izvoljen za izrednega ter 1965 za rednega profesorja. Rektor akademije je bil v letih 1971 do 1973, leta 1978 pa jc odšel na lastno željo v pokoj. Za dopisnega Člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti je bil izvoljen 25. marca 1976. Njegovo kiparstvo se je razvijalo s stalnim študijem narave od predvojne dobe do danes v okviru široko pojmovanega realizma trdne plastične forme, ki jo občasno razgiba živahnejša površinska modelacija. Bil je kipar ženskega akta, portreta in velikih spomenikov, vedno občutljiv za skladnost teme in materiala, v katerem jc o stvar j ena. Med portreti pomembnih osebnosti je ustvaril 1978 bronasti portret Edvarda Kardelja, poln izredne vitalnosti, tako značilne za upodobljenca. Plastično mirnejša sta portreta Ivana Cankarja (1976) In Franceta Prešerna (1977) za Slovensko izseljensko matico v Melbournu v Avstraliji. Med privatnimi portreti so tudi otroški, za katere je našel kipar vedno nove, občutljive karaklerizacije, ki jih je dosledno likovno rešil, Prav tako za ostale male plastike, stanjšane, lirične figurine, za katere je dobil na 3. jugoslovanskem bie-nalu male plastike v Murski Soboti veliko častno priznanje (1977). Med spomeniškimi deli je 1979 končal Kardeljev bronasti kip za ljubljansko univerzo. Kip je za odprt prostor s slogovno tujerodnim ozadjem zasnoval strožje, z večjim posegom v njegovo realistično podobo. Moč izraia nekoliko geometrično očiščena, somerno modelirana gmota telesa, ki jo oživljajo značilne kretnje rok in asimetrično razčljenjeni obrazni deli. Ob tej sili ravnih linij in velikih gladkih površinah gmote razodevajo mehke krivulje človeško toplino in ostali zariši obraza pronicljivost duha. Tako dokazuje delo kiparja Z. Kalina sposobnost obnavljanja velike evropske kiparske tradicije z novostmi, ki ustrezajo sodobni kiparski občutljivosti. Kipar Zdenko Kalin je s svojim kiparstvom stalno prisoten v slovenskem kulturnem prostoru. Leta 1979 je prejel Župančičevo nagrado za kiparski prispevek mestu Ljubljani, S svojim delom v različnih žirijah, v svetih Narodne in Moderne galerije ter drugih samoupravnih in društvenih telesih odgovorno deluje za uspešnejšo rast slovenske umetnosti. Leta 198! je prejel red zaslug za narod z zlato zvezdo. Skupščina SAZU ga je dne 24. aprila 1981 izvolila za rednega člana. K it Milan Mihelič Ustvarjalnost arhitekta Milana Miheliča, rojenega 20. julija 1925 v Dolenjih lazih pri Ribnici, je tesno povezana z najpomembnejšimi dosežki v razvoju novejše slovenske arhitekture. Spada med naj prodornejše predstavnike generacije, ki je izšla iz seminarja E. Ravnikarja, generacije, ki se je sredi petdesetih let, ko se je slovenska arhitektura z zavestjo kontinuirane pripadnosti izročilu in živim tokovom evropske sodobne arhitekture pričela ponovno dejavneje včlenjati v njen pestri ustvarjalni in problemski utrip, Na začetku svoje ustvarjalne poti se je prizadeto in odgovorno loti! najprej stanovanjske arhitekture, takrat — in danes še zmerom — posebej poudarjene naloge časa, Zasnova stanovanja z osrednjim funkcionalnim jedrom in možnostjo prostorsko prožne razmestitve bivalnih enot, ki jo je razvil v letih 1956—1957 in jo potem uporabil in naprej razvijal v stolpnih in pritličnih stavbah, dokazuje nc le uspešno rešitev naloge v okvira zastavljenih družbenih ciljev, marveč predvsem mojstrsko doinišljanjc stanovanjske celicc, ki kljub racionalnim omejitvam množične zidave uresničuje tudi možnost individualne priredbe, se pravi liste človeške razsežnosti, ki jo prav v stanovanjski arhitekturi najpogosteje pogrešamo. Miheličevo načrtovalsko delo je vezano zlasti na meslo Ljubljano, kjer se je prek zmag na večkrat ponovljenih natečajih lotil urbanističnega in arhitekturnega reSevanja dveh mestnih predelov, Gospodarskega razstavišča (1965—79) in Bavarskega dvora (1963—72). V obeh primerih gre spričo zazidalno nehomogene in programsko neizoblikovane podobe teh četrti za ključni urbanistični nalogi v mestu. Njegovi nagrajeni načrti razgrinjajo načrtovalsko celovite zamisli teh mestnih delov s pretanjšanim smislom za združitev estetskih in funkcionalnih sestavin v sporočilno in označilveno skladne izseke mestnega organizma. Mihelič uveljavlja v svojih arhitekturah tudi dejstva sodobnega gradbeništva, zato je morda bolj kot drugi arhitekti pri nas vselej odprt k novim tehnično-tehnološkiin možnostim, ki se v njegovih delih kažejo v dorečeni oblikovni govorici, ki določa videz celote in podobo detajla. Ta značilnost »ljubljanske arhitekturne So le« ima v Miheličevi arhitekturi resnično zagnanega ure sni če val ca, saj je to arhitekt, ki ga je kritika že zdavnaj označila kot ustvarjalca, neposredno navezanega na Plečnikovo izročilo, obenem pa povsem privrženega tisti rtočrtovalski miselnosti, ki jo danes naj zgovorne je izpričuje teorija in praksa industrijskega oblikovanja. Ravno zato so bila n jegova dela deležna najvišjih ocen o izvedbeni, popolnosti, s trditvami, da se v njegovih delih značilno odseva tudi industrijska narava časa, v katerem živimo. Ta dejstva skupaj s poprej omenjenimi govorijo o Miheliču tudi kot o neutrudnem in doslednem borcu, govorijo o arhitektu, ki se ni pripravljen podvreči diktatu nikakršne vrste: ves talent, sposobnost in voljo je treba vložiti v uresničevanje arhitekturne zamisli, kajti postavljena stavba je tisto, kar govori o bistvu arhitekture, nič zunaj tega ne more opravičevati njene vsebine in sporočilnosti. Zanj jc zatorej vsaka postavitev stavbe tudi poudarjeno moralno dejanje, gre tedaj za odločno zavedanje tiste sestavine, ki potrjuje arhitekturo kot družbeno najbolj izpostavljeno umetnost. Miheličev obsežni opus, na katerega je !. 1960 opozorila retrospektivna razstava v Ljubljani in s katerim se v tako kvalitetnem izboru lahko postavi malokateri arhitekt pri nas, o čemer nas prepričujejo tudi odmevi na razstavo, dokazuje neverjetno oblikovno in vsebinsko konsistentnost. Toda ta nit je slej ko prej prepletena i. živiin in prizatedim zanimanjem za sprotne pobude, ki jih izžareva sodobna arhitektura v svetu. Uresničuje se kot ustvarjalni dialog, vendar vselej s prepoznavno avtorsko noto. Zadošča, da izvzamemo le nekaj njegovih stavb, ki utemeljujejo veljavnost te trditve: razstavni paviljoni na GR (Ljubljana 1965—67}, poslovna stavba Konstrukta {Ljubljana, 1965—66), stanovanjski stolpnici v Kersnikovi ulici (Ljubljana, 1969—71), veleblagovnica v Osijeku (1963—1967) in Novem Sadu (1968—1972), stavba Mednarodne avtomatske telefonske centrale (Ljubljana, 1972—1978) in veleblagovnica Slovenijales (Ljubljana, 1974—1979). Ustvarjalnost arhitekta Milana Miheliča ni bila, niti ni mogla biti anonimna, že podatek, da je veČino nalog dobil z zmagami na urba- nisi lino-arhitekturnih natečajih, izpričuje močno prisotnost javnosti, drugače povedano, gre za družbeno in seveda strokovno preverjanje, kateremu sicer množična zidava na tej stopnji ni podvržena. Toda Miheličeva arhitektura postaja dejavnik javnosti predvsem zaradi svoje estetske in sporočilne prepričljivosti v prostoru, zaradi česar je vseskozi terjala opredeljevanje in se uveljavljala kot spodbuda in vrednostno merilo, Zato je tudi vplivala na sodobno arhitekturno oblikovanje pri nas, kar so že ugotovljena dejstva, obenem pa je prav tako požela vrsto priznanj, lahko zatrdimo, da kar vse pomembnejše oblike priznanj, ki se pri nas podeljujejo za arhitekturno ustvarjalnost. Ne nazadnje kaže pristaviti, da je prav Mihe-ličeva arhitektura med tistimi izjemami pri nas, ki je v svetu vzbudila največ pozornosti. Podatki o teh dejstvih so zbrani v MihcliČevi monografiji, v kateri je dokumentirano in označeno njegovo dosedanje ustvarjalno delo. Skupščina SAZU je dne 24, aprila 1981 izvolila Milana Miheliča za dopisnega člana. Jože Udov i č rojen 17. Oktobra 1912 v Cerknici pri Rakeku, književnik in prevajalec. Na gimnaziji v Šentvidu nad Ljubljano je maturiral 1932, nato je študiral slavistiko na Ljubljanski univerzi in diplomiral 1940. Med okupacijo je bil februarja 1942 aretiran, potem v internaciji, najprej v čiginu, nato v Gonarsu in Trevisu. Jeseni 1943 je odšel v partizane, nekaj časa je bil pri propagandni komisiji 10 Osvobodilne fronLe, med nemško ofenzivo v XIII. brigadi, potem pri Znanstvenem inštitutu pri Predsedstvu S NOS. Tam je skrbel za. zbiranje, urejanje in hranjenje gradiva za znanstveno delo inštituta. Pred vojsko je objavljal kratko prozo in poezijo v Domu in svetu, od 1938 do vojske pa v Dejanju, poleg poeiije in proze je pisal tudi kritiko in esej is t i ko. Med vojsko so bile njegove pesmi objavljene v raznih partizanskih pesmaricah. Po osvoboditvi je objavljal poezijo, eseje in prevode poezije v raznih revijah: Novi svet, Obzornik, Naša sodobnost, Sodobnost, Dialogi, Prostor in čas, Naši razgledi. V prvi zbirki Ogledalo sanj (1961} je zbral svoje predvojne, medvojne in povojne pesmi; zbirka je pomenila vsebinsko in slogovno razširitev sodobne slovenske poezije. V drugi zbirki z naslovom Darovi (1975)) je zbral svojo poezijo, nastalo med leti 1961 in 1975, V zbirki je poskušal na nov način zajeti znano in nepredvideno, abstrakcijo in vitalen vzgib, misel in skrivnost. N jegove pesmi so objavljene v mnogih tujih antologijah slovenske lirike, izšlo pa je tudi nekaj samostojnih knjig s prevodi njegove poezije v češemo in srbohrva* ščino (Praga, Sarajevo, Beograd). Posamezne njegove pesmi so prevedene v angleščino, nemščino, francoščino, italijanščino, srbohrvaščino, češčino in ruščino. Prevajal je iz raznih literatur predvsem poezijo, izdal je več samostojnih knjig s prevodi modernih evropskih pesnikov: G. Lorca, D. Thomas, J. R. Jiménez, P. Neruda, V. Aleixandre. V revijah je objavljal prevode iz starejše in novejše poezije: Goethe, Verlaine, Mallarmé, Rimbaud, Baudelaire, Saint-John-Perse, Ce lan, Bach man n, Au den. Z nekaterimi prevodi moderne evropske poezije je vplival na razvoj novejše slovenske poezije. N jegovi prevodi proze obsegajo dela J. Cassouja, H, Laxnessa, N. Kazantzakisa. E. A- Poeja, A. Huxleya, F, Kafke, J.-P. Sartra, W. VVoolfa, H, Brocha, J. Joyeea, E. T. A. Hoffmanna, H. Hesseja in drugih. Prevajal jc tudi dramatiko; J. Racina, C, Fryja, J. Anouilha, J. Giraudouxa, T. S. Eliota, Le Bos-suja. G, Buchnerja. Prejel je Prešernovo nagrado 1961, nagrado mesta Ljubljane 1976 in Sovretovo nagrado 1970 in odlikovanji znak hrabcesti in red zaslug za narod IIL stopnje. Skupščina SAZU ga je dne 24. aprila 198! izvolila za dopisnega člana. Avgust Cernigoj Akademski slikar in grafik prof. Avgust Černigoj, rojen 1898. leta v tržaški proletarski družini, sodi po svojem obsežnem umetniškem delu med najpomembnejše slovenske in jugoslovanske zastopnike tiste likovne smeri, ki si je pred več desetletji dala ime konstruk-tivizem. Smer je izšla iz prvih let februarske in iz oktobrske revolucije, katere ideje so njeni prvi zastopniki sprejeli v svoj umetniški program in jih skušali umetniško stvaritelj s ko na svoj poseben način uresničevati v svojem delu. Ker se niso hoteli imeti za akademsko usmerjene slikarje in grafike, marveč so hoteli s svojim umetniškim delom in propagando prispevati k revolucionarni obnovi in gradnji družbe in človeka po revoluciji, so se tudi zaradi tega imenovali konstruktivisti; ker so hoteli skonstruirati« novo družbo, osvobojeno od vseh preteklih socialnih, moralnih, umetniških in tudi splošnih kulturnih spon kapitalistično meščanskega sveta. Zato je treba tudi danes natanko razločevati revolucionarni konstruktivnem, k j se mu je pridružil i vsem ognjem mladi slikar in arhitekt černigoj že za časa svojega študijskega bivanja v Miin-ehenu in v weimarskem Bauhausu, ki pomeni eno izmed prelomnic v zgodovini novejše mednarodne likovne umetnosti in arhitekture, od larpurlartističnega, saj je njihove nove težnje skušal uveljavljati konstruktivnem na vseh področjih umetnosti, predvsem pa v likovni in leposlovni, zlasti v Rusiji prva leta po oktobrski revoluciji, V naši književnosti zastopajo literarni konstruktivizem predvsem Kosovelovi »Integrali«, ki so posredno nastali na Černigojevo pobudo, čeprav so kot stvaritev izvirno delo mladega konstruktivista Kosovela, Takratna povezava med Kosovelom in C er ni gojeni ter njegovim konstruktivizmom je bila v naši literarni kritiki in zgodovini že večkrat obravnavana, vendar problematika še ni docela izčrpana. zlasti kar zadeva A. Cernigoj a in njegovo široko razgleda- nost, s katero je prišel 1924/25 v Ljubljano. Ta razgledanost je segala vsaj posredno tudi na literarno področje oz. na vsa področja avantgardistične likovne umetnosti in arhitekture, literarno pa vsaj toliko, kolikor so se Cernjgoj, Kosovel in Ferdo Delak skupaj navduševali tudi za literarni in gledališki konstruktivizem v reviji »Tank«. Nastopu ruskih konstruktivi.stov sta v začetku stala na čelu Vasilij Kandinski in Aleksander Tatlin, mednje pa sodi zlasti tudi scenograf A. M, Rodčenko, ki je hkrati utemeljitelj t. im. fotomontaže v Rusiji. Bil je glavni scenograf znamenitega ruskega gledališkega avantgardista konstruktivis La V. Mejerholda. Ker se je Černigoj v začetku svojega vihar niš kega konstruktivizma skušal pri avantgardističnih gledaliških poskusih Ferda Delaka uveljaviti tudi kot kon-struktivistični arhitekt, je celo za razumevanje vsega njegovega konstruktivizma in ncokonstruktivizma potrebno povedati tudi nekaj o njegovem inscenacijskem konstruktivizmu. Scenski osnutki Avgusta Cernigoja pričajo, da pri njihovi ustvaritvi ni sodeloval le »inženirski scenografski konstruktor«, marveč tudi slikar-kolorist, ki se ni zadovoljeval le s trodimenzionalno materialno konstruirano inscenacijo, marveč ji je dodal tudi nekaj barvnih ploskev, ki jih je zna J umno vkomponirati v samo konstrukcijo (glavno ogrodje inscenacijskega okvira odrskega prostora, v katerem prav tako »agira« trodimenzionalen igralec), čeprav Čemigoj svojih nekdanjih ohranjenih inscenacijskih osnutkov ni označeval, upravičeno domnevamo, da sta inscenacijska osnutka, ki sta objavljena v idrijskem katalogu, bila napravljena na pobudo prijatelja in prav tako avantgardista-režiserja F. Delaka, katerega ideal in želja je bila uprizoriti Cankarjeva dela na nov, nekonvencionalen način. Zato domnevamo, da je prvi osnutek bil namenjen za uprizoritev Cankar jevega »Kralja na Retajnovi«, di"ugi pa za »Hlapce«. V obeh je Černigoj vkornportiral tudi fotoniantažne elemente. S podrobno analizo med seboj skomponiranih elementov konstrukcije, barve in vlepljene, iz fotografije izrezane množice ali posameznika, govori za gornje, zlasti pa govori za »Hlapce« visoko nad železno konstrukcijo svojevrstnega tovarniškega ali celo ladijskega stolpa stoječi Kristus v rdeči halji, kakor ga je Cankar opisal v svoji znameniti legendi »Kristusova procesija«. Černigoj ni bil le vihamiški konstruktivist slikar, marveč tudi politični levičar, kar je bil glavni vzrok, da ga je policija izgnala. Na razstavi, ki jo je priredil za čas ljubljanskega velesejma (15.-25. avgusta 1924) so bila poleg razstavljenih del, zlasti lepljenk in grafik itd., obešena tudi revolucionarna politična gesla. Med podobnimi pozivi pa je še ena zahteva, ki je bila realizirana šele po naši revoluciji, ko se je celo v osnovne šole uvedla svobodna likovna vzgoja. Na razstavi je terjal Černigoj likovno vzgojo za vso mladino in ljudstvo. Morala je zmagati naša osvobodilna vojna in revolucija, da se je Čemigojeva zahteva iz leta 1924 lahko uresničila, kakor je tudi res, da je mogel šele naš čas odkriti vrednost in umetniške vrline ne samo njegovega ranega in poznega konstruktivizma, marveč vsega umetniškega dela. To je sicer poleg konstruk- tivizma in B eok onstru k tivizma v raznih delih stilno različno (primeri postcezanizma, abstraktizma, kubizma, neorcalizma, pa tudi nadrealizma itd,}, toda mirno sc sme reči, da nikoli ni delal konjunkturi stično ali celo »merkantilno«. kakor imamo nekaj primerov v povojnih pariških in ameriških »avantgardizmih« tja do pop-arta. In še nekaj: teh stilnih variant ni ustvaril zgolj viharniški in večno iščoči umetnik, marveč tudi slikar in grafik, ki je dokazal, da poleg svojega konstruktivizma obvlada Ludi nekatere druge stilne oblike in vsebine, ki so mu prav tako blizu in ki jih ume prav tako umetniško uveljavljati in uresničevati. Zlasti se izkazuje tudi kot risar. Černigoj je v svojem dolgem Življenju in ustvarjanju kljub svoji viharnosti in nekonformizmu dosegel tudi v tujini več priznanj, doma pa najvišje slovensko priznanje za življenjsko delo, Prešernovo nagrado leta 1976. Iz zbrane pomembnejše literature o A. Černigoju je dovolj razvidno, da je o njem veliko napisanega. Omejen obseg tega predloga in utemeljitve kandidature Avgusta Černigoj a za izvolitev za zunanje ga dopisnega člana SAZU pa ne dovoljuje, da bi več navajali iz kri tik in esejev, ki so bili zlasti v zadnjih desetih letih napisani o njem. Černigojev monograf Peter K reč i č omenja v svojem sintetičnem uvodu k monografiji, da je po razstavi v Mariboru »... med vsemi tedaj pišočimi najgloblje dojel bistvo njegovega (Černigojevega) ustvarjanja« (Monogr. str. 82) Sergej Vrišer. Kako zgodaj si je odkril Cernigojevo nenavadno risarsko nadarjenost arhitekt Plečnik, priča sporočilo, da ga je v času njegovega bivanja v Ljubljani obiskal celo na njegovem stanovanju. Kakor je izpričal po Krečiču arhitekt Jaroslav Černigoj, je Plečnik celo svoje učence opozoril nanj in dejal: »V Ljubljani živi en čuden človek, ki pa zna čudovito risati!« Da mu tudi religiozno čustvovanje v li-kovno-umctniŠkem smislu ni bilo tuje, pričajo dovolj zgovorno njegove Treske v cerkvi v Drežici in še v štirih drugih cerkvah v Sloveniji in v eni v Istri. čc jc Černigoj v začetku poudarjal s časom in razmerami povezano revolucionarno tendenco konstruktivizma in revolucionarne umetnosti sploh, je ob prejemu Prešernove nagrade leta (976 za življenjsko delo v nasprotju z dogmatičnim socrealizmom in tudi v nasprotju s Picassovo nekoliko cinično larpurlartistično izjavo iz leta 1923 (»Vsi vemo, da umetnost ni resnica. Umetnost je laž, ki nam pomaga doumeti resnico, vsaj tisto, ki jo ljudje moremo razumeti.«) jasno poudaril: »...naj bo sedanji umetnik bolj socialno naravnan, času primeren, progresiven in politično zadržan Skupščina SAZU ga je dne 24. aprila 1981 izvolila za zunanjega dopisnega člana. Zoran Music se je rodil 12. februarja 1909 v Gorici, Ker je prva svetovna vojna pregnala družino na Štajersko, je končal gimnazijo v Mariboru. Že kot Otroka sta ga privabljali narava in umetnost, zato se je po končani gimnaziji leta 1930 vpisal na zagrebško akademijo likovnih umetnosti, kjer mu je bil glavni profesor slikar Ljubo Babic. Želja po razširitvi umetnostnega obzorja ga je že v študentskih letih med počitnicami vodila na potovanja po Evropi, po akademiji pa se je leta 1934 odpravil po Babice vem nasvetu v Španijo. Tamkaj so ga najmočneje prevzele EI Grecove in Goveve slike, a tudi kastiljska pokrajina mu je zapustila vtise, ki so zaživeli ob spominu na domači Kras, V drugi polovici tridesetih let ga je privezala nase Dalmacija s svojo značilno pokrajino. Od vsega začetka spremlja Mušiča vera v čisto umetnost, ki mu jo je potrdila tudi zagrebška šola s prof. Bab i čem. Vidni svet doživlja v subjektivni prepesnitvi. Spočetka ga jc poustvarjal s fauvistično živo paleto harmonično uglašenih barv v atmosferno trepetajočih vedutah in interjerih, v tihožitjih in z lahko spominsko patino po-žlahtnjenih predmetih. Doživetje Španije je odprlo Mušiču oči za skrivnostne razsežnosti živi jen j a in elementarnost bivanja, a tudi za grozljivo resničnost, kakršno mu je razkril Goya in jo je nato sam po doživljal med drugo vojno. Na temeljih razmerja barvnih ploskev z vsemi odtenki je gradil svojo likovnu izpoved, ki se je počasi vse bolj zresnjevala in sublimirala. Leta 1937 se je pridružil ljubljanski skupini Neodvisnih, umetnikom, ki so odiočno iskali nove likovne rešitve. Počasi se je slikarjevo barvno razpoloženje in mladostno veselje nad predmetnostjo začelo umikati tonskim barvnim akordom in znakovnim redukcijam vidnega sveta, ne nazadnje pod vplivom beneške fau vi stične smeri in njenega glavnega zastopnika Filippa de Pisisa. Leta 1942 se je namreč Mušič vrnil v rojstno Gorico, leto pozneje pa odšel v Benetke, kjer je na prvi samostojni razstavi pokazal svoje dalmatinske pejsaže in beneške vedute. Ker pa se je pridružil odporniškemu gibanju, ga je gestapo aretiral in ga skozi tržaške zapore odgnal v Dachau, kjer je v stvaritcljski grozi ob srečevanju s trpljenjem in smrtjo napravil množico pretresljivih risb, od katerih pa se jih je ohranilo le manjše Število. Svet, ki poslej oživlja v Mušičevih risbah, grafikah, gvaših in oljih, je samo Še odmev vtisov realnega s vela in narave. To je Kras s svojim kamenjem in grmičjem, to so dalmatinski hribi, ograde, steze. Ljudje in živali se luščijo iz tonske megličavosti in tonejo vanjo. Tihi mimohod življenja: žene s tovori in sončni k i nad glavo, goveda, mule, konji, zajeti v tonskih sencah. Po koncu vojske se je Mušič ustalil v Benetkah. Izleti v Toskano so mu odkrili spet resen, Krasu podoben svet. Leta 1952 je razstavljal v pariški Galerie de France, leto pozneje je najel v Parizu nekdanji Soutinov atelje. Poslej MuŠičeva umetnost zori med Krasom, Benetkami in Parizom Sokovi iz domačih korenin ženejo njegovo umetniško rast v mednarodno širino s premagovanjem vseh meja razen tistih, ki si jih sam zastavlja v resnem likovnem iskanju. Kritika je za njegova nenavadna, a z velikim priznanjem sprejeta razkritja neznanih pokrajin zaobljenih gričev, kjer se zdi, kakor da se je Čas ustavil in da so se živa bitja spremenila v ideogramc ritmičnih zvočnih valovanj, kjer je zemlja izžgana in odločajo le še njene prvinske barve, iskala odgovor v ljudskem primitivizmu in usedlinah t rečen ta, v odmevih Orienta in vzgibih slovanske duše, v ozračju Bizanca in Med i terana, cepljenega na okus in znanje Pariške šole, v prelivajočem se ozračju Benetk in v srečanju konkretnosti antike z iracionalnim Severom, v združitvi individualizacije Zahoda z vzhodnjaško tradicijo. Morda se je Mušičevo likovno zorenje res pretisnilo skozi tako kompleksno sito, nač manj pa ni poganjalo iz njegove osebnosti, iz prirojenega razpoloženja in iz vse urejajoče discipline. S strogo izbiro si je zožil motivno klaviaturo, se odrekel vabljivim efektom, segel pa po poglobljenih kompozicijah in strukturnih formulacijah, ob katerih se nam zdi, kakor da bi stali ob rojstvu prvih slikarskih realizacij, ko so tonske tančine ugrabljene samo zemlji, kamnu, sencam. Pokrajina izgublja prostorske razsežnosti, abstrahira se v ploskovno projekcijo in v skopa barvna sorazmerja. Omehčane barvne lise, skopi relief skope pokrajine, meditativna osamljenost, nemi dialog z umirajočim planetom -- pa vendarle slutimo, da se vse preliva v pričevanje bivanjskih temeljev, ki jih ne more izničiti hrup mestne civilizacije. Ta je umetnika celo pri silila v meditativno samoto, v kateri se asketsko osmišlja njegovo sporočilo, ki je, navsezadnje, tudi odgovor na iskanje človekovega merila. Zato je še bolj nepričakovano in kot usoden krik dchumanizacije udaril ciklus, spočet iz dušečega spomina na koncentracijsko taborišče »Nismo mi zadnji«: mrliči v brezoblični gmoti nemo vpijejo v pretekli in sedanji Čas apokaliptično videnje smrti — in obsodbe. V Mužiču občutimo umetnika, porojenega iz naših tal in našega čustvovanja, ki pa prebija meje domačije. Njegovo delo je skoraj barbarsko prvinsko, a obrušcno do asketske žlahtnosti. Je sinteza slovenske lirične občutljivosti in latinske urejenosti Med i terana. Zasidrano je v zavesti trajnosti, je protest proti nemiru našega časa in zato humanistično in optimistično. Tudi tedaj, kadar je le privid nad mirom narave. Zrelo Mušičevo slikarsko delo se razvija v motivnih ciklih, v katerih so posamične slike variacija na temo in se tudi njihovo poime-novanjc pogosto ponavlja, V štiridesetih letih prevladujejo dalmatinski motivi s konji (npr. Temna gora, Konjički, Trajekt), nato se pridružijo umbrijske krajine in v petdesetih letih sienske pokrajine, Kraške sence, Jesen v Dalmaciji; italijanski motivi skupaj z dalmatinskimi prehajajo v šestdeseta leta, nakar se v leto 1970 rezko zareže ciklus Nismo mi zadnji. Nato sledi dolga vrsta Skalnatih pokrajin. Med ta opus se vpletejo portreti (Jakob S o klic, Ida, avtoportreti itd,), akti, risbe in Študije. Skoraj nemogoče je našteti vse razstave, ki so Mušičevo umetnost ponesle čez vse celine. Komaj pregledna je domača in tuja literatura, ki poskuša razvozi jati uganko te ustvarjalnosti, za katero velja, da je resnično mednarodna, zato pa nič manj nepogrešljiv del slovenske likovne kulture. Pregled pomembnejše slovenske in tuje literature (vmes so tudi sa-mosLojne monograFije) o umetniku in njegovem delu je zajet v katalogu M ušj če ve razstave v ljubljanski Moderni galeriji leta 1967 (kljub izbiri obsega okrog 250 bibliografskih enot); dodan je tudi seznam glavnih razstav. Ljubljanski katalog dopolnjuje za nadaljnji čas tisti z razstave v Gorici leta 1979, Skupščina SAZU ga je 21. aprila 1981 izvolila za zunanjega dopisnega člana. Dimitr Panteleev se jc rodil 26. novembra 1901 v Sofiji, kjer je končal gimnazijo. Od 1926 du 1932 je bil zaposlen ko L bibliotekar v Narodnem gledališču v Sofiji, od leta 1932 do 1951 kot bibliotekar v narodni skupščini, od 1952 do 1953 pa kot dramaturg v narodni operi v Sofiji. Zdaj živi v Sofiji in se še zmerom ukvarja z literarnim delom; bil je več let tajnik Zveze bolgarskih književnikov, zdaj pa je član upravnega odbora te Zveze in predsednik njene sekcije pesnikov. Dimitr Panteleev je bil imenovan za ljudskega umetnika in je leta 1974 dobil najvišjo nacionalno nagrado, nagrado Dimitrova. Prve pesmi jc objavil 1919 v reviji Golgota, sam pa je izdajal in ure jal revijo S'dba (1932—1944), v kateri je 1938 objavil svoje prve prevode iz slovenske poezije in prve bio- in bibliografske članke o slovenskih književnikih. Doslej je izdal več kot deset pesniških zbirk in sedem zbirk otroških pesmi; njegova Izbrana lirika je izšla 1976. Nekaj njegovih pesniških zbirk je bilo nagrajenih z nagrado Zveze bolgarskih književnikov. V samostojnih knjigah so izšli Panteleevi prevodi pesmi Karla Destovnika Kajuha (Partizanske pesmi, 1948 — 20 pesmi) in izbor pesmi Otona Župančiča (Moj te ko rab i, 1965 — 50 pesmi). V antologiji Slavjanski poeti, ki je izšla 1946, je prispeval prevod naslednjih slovenskih pesnikov: po eno J. Murna-Ateksondrova, Dragotina Ketteja, I. Cankarja, S. Sardenka, I. Grudna in P. Golte; po dve M. J ar ca in Kajuha, po tri F. Prešerna, I. Gradnika, M. Klop-čiča, Toneta Seliškarja in pet pesmi Otona Zupančiča. Po letu 1946 je v periodičnem tisku objavil več prevodov z označitvami s loven- skih pesnikov, tako F. Prešerna (šest sonetov), J. Menarta, I. Grudna, T. Seliškarja, M. Bora, C. V i potnika, L. Krakarja, A. Skerlove, F. Kosmača in Daneta Zajca. Prevajal je tudi slovensko prozo, tako črtice I. Cankarja in F. Bevka, in napisal vrsto člankov o slovenskih pesnikih in pisateljih, tako o F- Prešernu, L Tavčarju, /, Cankarju, t. Gradniku, K. D. Kajaku, O. Zupančiču in drugih. V periodičnem tisku je objavlja! tudi potopisne članke iz Slovenije; z njo je še zmerom intimno povezan kot človek in pesnik. V zadnjem času pripravlja izbor iz poezije F. Prešerna in zapise o svojih srečanjih s slovenskimi pesniki in pisatelji. O Dimitru Panteleevu, ki ga prištevajo med najboljše živeče bolgarske pesnike, je bilo pri nas ob raznih priložnostih napisanih več člankov izpod peresa Božidarja Borka, Toneta Potoka rja, Mateja Rodeta, Bogdana Pogačnika in drugih. Dimitr Panteleev je prevajal tudi iz hrvaške in srbske poezije od Preradoviča in Radičeviča do Tadijanoviea in De sanke Maksimovič, v samostojni knjigi pa je izšel njegov prevod Njegoševega Gorskega venca (1949). Skupščina SA!tU je Dimitra Panteleeva dne 24. aprila 1981 izvolila za zunanjega dopisnega člana. VI. RAZRED 7.a medicinske vede Milan R. Dimitrijevič Rodil se je 27. januarja 1931 v Nišu, kjer je leta 1949 maturiral in se vpisal na Medicinsko fakulteto v Ljubljani, na kateri je končal študij leta 1955. Leta 1957 je nastopil službo na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Leta 1961 je opravil izpit za zdravnika-specialista iz ne-vropsihiatrije. Leta 1961 je ustanovil laboratorij za klinično nevro-fiziologijo Nevrološke klinike v Ljubljani. V letih 1961 in 1962 se je predvsem posvetil uvajanju in razvijanju preiskovalnih in raziskovalnih metod iz klinične nevrofiziologije, kot so: določanje motorične hitrosti perifernih živcev, elektroencc-falografija, pnevmoelcktroencefalografija, ter s tem ustvarjal pogoje za pričetek raziskovalnih del na področju nevromuskularnih obolenj, spastičnosti in klinične elektroenccfalografije. Leta 1962 je delal pri pripravah za elektromiografske raziskave spastičnosti pri paraplegikih na Inštitutu za nevrološke znanosti pri National Hospital v Londonu kot štipendist Sklada Borisa Kidriča v Ljubljani. Takrat se je začel uresničevati skupni raziskovalni program za probleme spastičnosti med omenjenim Inštitutom in Laboratorijem za klinično nevrofiziologijo Nevrološke klinike v Ljubljani. Na Medicinski fakulteti v Ljubljani je leta 1966 za pridobitev doktorata znanosti obranil disertacij s ko tezo z naslovom: 5 tudi j elektrofizioloških značilnosti spinalne refleksne aktivnosti pri perifernih nevropatijah in njihov klinični pomen. Leta 1967 je bil izvoljen za docenta nevrologi je na Medicinski f a kol leti v Ljubljani. Leta 1968 je za razprave o spastičnosti pri človeku, objavljene t P, W. Nathanom v ugledni angleški reviji Brain, prejel nagrado sklada Borisa Kidriča. Leta 1969 je ustanovil v okviru Kliničnega centra Inštitut za klinično nevrofiziologi jo, katerega prvi predstojnik jc postal in ga vodil do leta 1975, Leta 1971 je bil izvoljen za izrednega profesorja ncvrologije na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Istega leta je bii izvoljen za gostujočega profesorja za klinično ne-vrofiziologijo na Baylor College of Medicine v Houstonu, Texas, leta 1980 pa za rednega profesorja te stroke na isti ustanovi, Leta 1971 je osnoval oddelek za klinično nevrofiziologijo v Teksaškem inštitutu za rehabilitacijo in raziskave v Houstonu. Se istega leta je osnoval tudi mednarodni raziskovalni program na področju klinične ne vro fiziologije s skupno razi s kovalno temo »Študij motorične organizacije pri človeku«. Leta 1975 je za svoje originalne raziskave s področja motorične kontrole pri okvarah centralnega živčevja in pri obolenjih perifernega živčno-m i žičnega sistema pri človeku prejel Kidričevo nagrado, Leta 1976 je osnoval mednarodni program za reparativno ncvrolo-gijo, ki ga tudi sam vodi. Čeprav profesor Dimitrijevie ni več predstojnik InštituLa za klinič no nevrofiziologijo Kliničnega centra v Ljubljani, mu vseskozi posveča aktivno skrb: za skupino raziskovalcev v Ljubljani in skupino raziskovalcev v Houstonu je zasnoval koordiniran komplementaren program s stalno zamenjavo strokovnjakov in včasih celo bolnikov. To plodno sodelovanje je bilo leta 197S tudi formalno potrjeno s pogodbo o sodelovanju med Medicinsko fakulteto in Kliničnim centrom v Ljubljani z ene strani ter Inštitutom za rehabilita cijo in raziskave in pa Baylorjevim medicinskim kolidžem z druge strani, Skupine iz drugih centrov ZDA in Evrope, zlasti iz Švedske, Poljske in Anglije, se pridružujejo skupnemu raziskovalnemu programu. Dosedanji opus profesorja Dimitrijcviča obsega 66 razprav v revijah, 16 v knjigah in monografijah ter 40 prispevkov v posebnih kongresnih publikacijah. Kot jc razvidno iz priložene bibliografije, sega njegovo znanstveno zanimanje na mnoga področja klinične nevrofiziologije, vendar je njegovo Lemeljno in stalno torišče patološka fiziologija hrbtenjače pri človeku. Ravno razprave s tega področja, ki jih jc objavil dr. Dimitrijevie s sodelavci, citirajo kot temeljno literaturo s tega področja. Profesor Dimitrijevie ima redek dar, da spoznanja fiziologije uporablja v klinični medicini. Njegov koncept je funkcionalna in repa-rativna nevrologlja v rehabilitaciji kroničnih nevroloških bolnikov. Kot je ta koncept v osnovi aktiven, pogumen in optimističen, tako v praksi olajšuje ali celo preprečuje trpljenje ravno tistim bolnikom, pred katerimi je do nedavna medicina stala nemočna in re-signirana, Profesor Dimitrijcvič ni samo doma m v svetu nesporno priznan znanstvenik — je tudi zdravnik, ki zna kroničnega nevrološkega bolnika usmerjati k novemu odnosu do tegob obolenja. Skupščina SAZU ga je dne 24. aprila 1981 izvolila za zunanjega dopisnega člana. Janos Szentagothai se je rodil 31. oktobra 1912 v Budimpešti. Že kot 23-!etYii študent medicine je pod mentorstvom nevroanatoma Lenhosseka objavil svoj prvi znanstveni članek o ovojnicah živčnih vlaken. Z njim je napovedal svoj vstop v raziskovanje anatomije živčevja in se je v naslednjih 35 letih uvrstil v svetovni vrh raziskovalcev na tem področju. Od študija vegetativnih živčnih končičev v različnih organih je najprej prešel na preučevanje stikov med nevroni v osrednjem živčevju s pomočjo izvirne metode za povzročanje degeneracije sinaps. Glavni dosežki s tega področja so bila spoznavanja o refleksnih zvezah med vesti bul ar ni m i in okulomotornimi jedri, predvsem pa anatomska potrditev monosinaptične narave mišičnih lastnih refleksov. Prispeval je tudi temeljna spoznanja o propriospinalnih nevronih in njihovih sinapsah. S svojimi izsledki je omogočil ali pa potrdil številna spoznanja mikroclcktrofiziologijc motoričnih in vmesnih nevronov v hrbtnem mozgu ter osvetlil splošni odnos med strukturo in funkcijo sinaps. Njegov najpomembnejši prispevek nevroanatomiji so verjetno dela o nevronskih zvezah skorje malih možganov, pri čemer je plodno sodeloval s Šolo Nobelovega nagrajenca Johna Ecclesa. Skupaj z njim je izdal monografijo o malih možganih, ki sodi v klasična dela nevroanatomije, V številnih člankih o sinapsah v malomožganski skorji ter o kvantitativnih analizah posameznih plasti skorje je osvetlil način delovanja tega višjega živčnega centra. S tem v zvezi so tudi povsem nova spoznanja o pomenu kompleksnih glomeralar-nih sinaps v osrednjem živčevju. Se korak naprej so njegova temeljna dela o arhitekturi skorje velikih možganov in o njenih nevronskih mrežjih. Z njimi je tudi utemelji! svojo teorijo o modular- ni zgradbi višjih živčnih centru v Prikaz njegovega ogromnega opusa, ki obsega v bibliografiji pet samostojnih monografij in 118 znanstvenih člankov, mora vsaj omeniti še področje nevroendokrinologi-je, na katerem je s svojimi sodelavci prispeval temeljna spoznanja o nekaterih jedrih hipotalamusa. Njegova dela, zlasti o skorji velikih in malih možganov, so citirana v vsaki novejši publikaciji s tega področja, 0 pomembnosti njegovega dela pričajo tudi številna priznanja, od katerih naj bo omenjen samo sprejem v članstvo National A cade m y of Sciences (LISA), Akademije znanosti (SSSR), Roy al Society of Medicine (Velika Britanija) in Nemške akademije naravoslovcev Leopoldina. Leta 1948 je postal dopisni član Madžarske akademije znanosti, leta 1967 redni član. Od leta 1967 do 1973 je bil sekretar in predsednik biološke sekcijc Akademije, od leta 1973 podpredsednik Akademije do 1977, ko je bil izvoljen za njenega predsednika, kar je po ponovni izvolitvi leta 1980 še danes. Vse življenje je poučeval anatomijo študente medicine, zlasti na anatomskem inštitutu v Budimpešti, vmes pa mnogo let tudi v Pecsu. Njegov anatomski atlas, ki ga je pripravil s sodelavcem Kis-som, je izšel v več jezikih in je zaradi svoje didaktične vrednosti zelo cenjen tudi med študenti v naši državi, S tem delom sta si ime in ugled profesorja J anos a Szentagothaia utrla pot tudi v najširšo zdravniško javnost v Jugoslaviji. V dolgoletnih stikih s Slovensko akademijo znanosti in umetnosLi in z drugimi jugoslovanskimi akademijami smo ga spoznali kot zavzetega in vztrajnega pobudnika medakademijskega sodelovanja in iskrenega prijatelja naše dežele. Zaradi njegovega ustvarjalnega raziskovalnega in znanstvenega dela in zaradi njegovega iskrenega odnosa do jugoslovanskih narodov, še posebej do slovenskega, ga je skupščina SAZU dne 24. aprila 1981 izvolila za zunanjega dopisnega člana. umrli Člani / Rado Kušej rojen 21. julija 1875, umrl 10. maja 1941, dr, jur., redni profesor za cerkveno pravo na univerzi v Ljubljani. Redni član pravnega razreda od 7. oktobra 193S. Glej Letppčs t, 185—190. Metod Dolenc rojen 19. decembra 1875, umrl 10. oktobra 1941, dr. jur., redni profesor za kazensko pravo na univerzi v Ljubljani. Redni član pravnega razreda od 7. oktobra J938, načelnik tega razreda od 28. januarja 1939 do smrti. Glej Letopis 1, 193—197. Gregor Krek rojen 27. juni ja 1 S74r umrl 1, septembra 1942, dr. jur,, redni profesor rimskega in civilnega prava na univerzi v Ljubljani. Redni član pravnega razreda od 7. oktobra 1938, prvi glavni tajnik akademije od 28, januarja 1939 do II. julija 1942. Glej Letopis 1, 201—238. Alfonz Pavlin rojen H. septembra 1853, umrl 1. decembra 1942; gimnazijski profesor, strokovnjak za floristiko, f it »geografijo in botanično sistema t iko, Dopisni član matematično-prirodoslovnega razreda odo predložena predsedstvu akademije za objavo. Častni član S AZU in redni član II. razreda akademik Josip Vidmar je v tem letu prejel kot priznanje za ustvarjalno delo v kulturi naših narodov Njegoševo nagrado SR Črne gore in bil izvoljen za Člana Akademije znanosti in umetnosti AP Vojvodine. Izšla je publikacija Glasbena folklora Prlekije Josipa Dravca, v tiskarno pa smo oddali Pisma Emila Korytka, ki jih je ob sodelovanju akad. A. Slod-njaka in s pomočjo soproge zbral, uredil in komentiral profesor londonske univerze Henry Lceftling, Pisma je prevedel v slovenščino Niko Jež, lektor poljskega jezika na FF v Ljubljani. Akad. D. Moravec je razredu predložil 2. del Govekarjevih pisem. Razred je predlog odobril na seji 13. oktobra skupaj s Traditiones Inštituta za slov. narodopisje. Akademija je organizirala, dve »okrogli mizi«, dne 16. decembra za predstavitev in obrazložitev problematike Inštituta za slovenski jezik in dne 17. februarja z enako temo Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ter Inštituta za slovensko narodopisje. O tiskovnih konferencah ter o personalnih spremembah in problemih bodo poročali posamezni inštituti. Omenim naj samo, da je Inštitut za slov. jezik obširno poročal razredu na seji dne 20, aprila zlasti o delu Leksikološke in Etimološke sekcije. Na več sejah je razred razpravljal o kandidatih za redne, izredne in zunanje izredne člane S AZU. Skupščina je dne 24, aprila izvolila za redne člane: O. Berkopca, V. Logarja, D. Moravca in J. JurantiČa; za dopisna člana: F. Ka-lana Kumbatoviča ter J. Stanonika m za zunanja dopisna člana Dimitrija Vučenova iz Beograda in Alfreda Rammelmeyer}a iz Frankfurta ob Majni. O znanstvenem delu Članov je beseda na drugem mestu. Inštitut za slovenski jezik sodeluje Z Zavodom za jezik V Zagrebu ter z Inštitutoma za jezik v Beogradu in Sarajevu. Po sklepu razreda se je tajnik dne 20. aprila udeležil seic Medakademijskega odbora za proučevanje slovanskih kn jižnih jezikov na JAZU v Zagrebu. Konstituiral se je odbor s področnimi Hornist jami za fonetiko än fonölogijo, za Standardne slovanske knjižne jezike, za terminologijo, za gramatiko ter za leksikologijo. Dop. član F, Zadravec je 11, marca imel nastopno predavanje Nazorski razponi in meje Gradnikove lirike; Leta 1984 bo Slovenija obhajala 400-1 étnico izida Dalmatinove Biblije in Bohoričeve slovnice Arcticae horulae, razred za matematične, fizikalne in tehnične vede Razred je imel v letu 1981 skupaj z novoizvoljenimi člani deset rednih, dva dopisna in enajst zunanjih dopisnih članov. Razred je imel 7 sej. V začelku leta je bila poglavitni predmet sej obravnava kandidatov fea nove člane. Poleg tega je razred na drugih sejah obravnaval tekoče zadeve s sej predsedstva, dajal pripombe na predloge Statuta SAZU, predlagal člane svetov inštitutov, pri ¡katerih je SAZU soustanovitelj, dal pobudo za vabila dopisnim članom razreda za predavanja in sodeloval pri izvedbi le-teh, razpravljal o predlogih za 'kandidate za izmenjavo v okviru mednarodnih pogodb in O predlogih 7a znanstvene ise»tanke. Člani razreda SO bili vključeni v priprave za posvetovanje Vloga znanosti v strategiji razvoja SR Slovenije in aktivno sodelovali pri .samem posvetovanju. V okviru razreda delujeta odbora za molekularne -vede (predsednik D. Hadži) in Za energetiko (predsednik J. Peklenik). Raziskovalno delo so notranji člani opravljali v okviru kateder in inštitutov na fakultetah, samostojnih inštitutih in v TDZD Raziskave in razvoj LEK-a. Delo *je potekalo na isledečih področjih: funkcionalna analiza, teorijska fizika trdne snov:, fizika feroelektrikov in tekočih kristalen,', fizika polimerov, molekulama spektroskopija in struktura molekul, teoretična farmakologija, termotlinamika in transportne lastnosti pol i elektrolitov, sinteza, struktura in mehanizmi pretvorbe pri hetcroeikličnih spojinah, geomehanika, teorija obdelovalnih sistemov, proizvodna in tehnična kibernetika, biokibernetika in električna stimulacija denerviranih mišic, teorija informacij in umetna inteligenca. O svojem raziskovalnem delu so člani razreda poročali; v 58 originalnih razpravah, 43 referatih na znanstvenih sestankih 31 kongresnih plenarnih in še 30 posebnih predavanjih. razred za naravoslovne vede Razred je imel v zadnjem poslovnem letu .sedem sej, in sicer 5. februarja, 25. marca, 6. ima j a, IS. junija, 17, septembra, 22, oktobra in 23. decembra. Na seji 5. febiuarja so člani razreda sklenili, da bo razred ina pobudo Mestne konference SZDL Z vsemi štirimi inštituti organiziral razstavo Dosežki raziskav razreda za naravoslovne vede &AZV 111 njegovih institutov skozi 40 let kot počastitev 40-letnice vstaje slovenskega naroda. Razstava je bila V Prešernovi dvorani S AZU od 16. decembra 1981 do 8. januarja 1982, Nadaljeval se je pogovor o novih članih IV. razreda. Člani so soglašali z obema predlogoma o kandidiranju dr. Stanka Grafenauerja za rednega in dr. Ainria Pleni-čarja za dopisnega člana. Razred je soglašal s predlogom akademika dr, Sve-tozarja Ilešiča, ida prevzame mesto upravnika Geografskega inštituta Antona Melika dopisni član dr. Ivan Gams. Na seji 6. maja je bil sprejet rokopis dr, Baba Senowbari-Daryana z naslovom Zur Paläontologie des Riffes innerhalb der AmphycUnen-Schichten unter besonderer Berücksichtigung der Kälkschwämme (Lokalität Huda južna, Slowenien) in rokopis Franceta Potočnika z naslovom Catalogus faunae Jugoslavijile, Crustacea, Isopoda. Na predlog akademika dr. Ivana Rakove a je razred za novega tajnika izvolil akademika dr. Stanka Grafenauerja, Na seji 18. junija 'So člani razreda obravnavali problematiko varstva okolja in sklenili, da bo potrebno skrbno preučiti vprašanje zaščite Ljubljanskega barja 'in varnosti okolja ob gradnji jedrske elektrarne pri Dolskem, Na osnutek statuta SAZU so dali člani nekatere pripombe, sicer pa so se z njim strinjali. Po obširni razpra-vi iso se člani strinjali s predlogom o ustanovitvi raziskovalnega centra pri SAZU. Sprejeti so bili rokopisi dr. Karla MaEka Geomorfološka karta !: 100.000 in razvoj reliefa v Litijski kotlini, dr. :Draga .Mezeta Hribovske kmetije ob Kokri in KrvavSkem predgorju, dr. Andreja Kranjca in dr, Franca Lovrenčaka Poplavni svet na Kočevskem Polju, dr, Milana Sifrerja Katastrofalni učiti ki neurij v severovzhodni Sloveniji, dalje, iri razprave dr. Petra HabiČa Pregledna speleolaška karta Slovenije, Kraški relief in tektonika ter Kraški izvir Mrzlek, njegovo zaledje in varovalno območje. Sprejeti iso bili nadalje še rokopisi Jožeta Čara Geološka zgradba požiralnega obrobja Planinskega Polja in njen vpliv na nekatere kraške pojave, Janje Kogovšek Vertikalno prenika-nje v Planinski Jami v obdobju 1980/81, Franca Sušteršiča Morfologija in hidrología Najdene Jame, dr. Rada Gospodarita Kraške votline v poriomem obrobju Planinskega Polja in Stratigrafija jamskih sedimentov v Naj dan Jami ob Planinskem Polju ter Andreja Kranjca Sedi men t i i z Bab je Jame pri M os i u na Soči. Razred se je nadalje strinjal s predlogom Znanstvenega sveta Biološkega inštituta Jovana Hadžija, da kc izvoli imag. Andrej Seliškar ponovno za asistenta, dr. Alojz Scrcelj ponovno za znanstvenega svetnika in Metka Culiberg ponovno za asistentko. Na seji 17. septembra je bil sprejel irokopis d op. člana dr. Jožeta Boleta '¿ur Problematik der Gattung Lithoglyphus (Hartmann 1821. Gastropoda: Lithoglyphidcie) in dop. člana dr. Emesia M ayer j a Notulae ad floram Jugo-slaviae. C lani so razpravljali o pripravah za razstavo v decembru, strinjali so se tudi s predlogom Znanstvenega sveta Biološkega inštituta Jovana Hadžija, da se izvoli dr. Jan Carneiutti v naziv znanstvenega svetnika, Na seji 22. oktobra je razred obravnaval sklepe seje Tiskovne komisije z dne S. oktobra in materiale, ti jih je posredoval razredu Svet za preučevanje lin varstvo okolja Predsedstva SAZL1. Tajnik razreda in upravniki inštitutov so imeli več sestankov s predstavniki RTV Ljubljana zaradi organizacije'televizijske predstavitve raziskovalnega dela in problematike razreda in njegovih inštitutov v javni oddaji na RTV, Na seji 23. decembra so člani obravnavali tekočo problematiko v zvezi z razstavo in so preučevali problematiko varstva okolja v Sloveniji. Razen tega je bilo 10 sej znanstvenih svetov in sicer: Biološkega inštituta Jovana Hadžija 20. aprila, 21. maja. 26, junija, 6. Julija iin 30, oktobra; Inštituta za paleontologijo 12. novembra; GeograFskcga inštituta Antona Melika 11. marca, 16, aprila, 27. maija ini29, oktohra; Inštituta za raziskovanje krasa v Postojni 24. marca in 16. aprila. Na teh sejali iso bila obravnavana poročila inštitutskih sodelavcev o izvršenem raziskovalnem delu, programi za prihodnje leto, izmenjave s strokovnjaki s Kitajske, Madžai-ske in Bolgarske akademije znanosti in osebne zadeve. V okviru razreda je bilo več javnih predavanj. Dopisni član dr. Janez MaljaSič je 21, oktobra predaval o vtisih iz Kitajske, Nepala in Sri Ltinke, dopisni član dr. Mario Pleničar 18. novembra O raziskavah na nafto v ŠJove-ni ji. redni profesor in predstojnik Geološkega inštituta na Univerzi v H ar kovu dr. Vladimir Petrovič Makridtn |je. predaval 19. ¡maja o dveh spodnjekrednih paleogeografskih temah (1. Organogene tvorbe., 2. Sfcllm bregovi in kamnito dno Klansejskega morja v puščavi Kizil-Kuin), dr. Vasil Zlatarski z Bolgarske akademije znanosti pa je predaval 23. septembra O raziskavah recentnih koral v Atlantskem oceanu. 12. in 14. novembra je podal razred v polurni oddaji na RTV (Po sledeh napredka) delo nekaterih svojih inštitutov in tajnik je v uvodu poročal o organizaciji in nalogah razreda za naravoslovne vede, razred za umetnosti Razred Za umetnosti ima 9 rednih, 7 dopisnih in 8 zunanjih dopisnih članov. Dne 29. decembra je £ Smrtjo Miroslava Krleže izgubil svojega naj-odličnejšega zunanjega dopisnega člana. V letu 1981 je V. razred imel 7 sej (14, januarja, 13. marca, 31. marca, 19. maja, 18. junija nesklepčna, ker ni imela kvoruma, 14. oktobra in 12, novembra), Na sejah je razpravljal o kandidatih za dopisne in KUnanje dopisne člane ter o tistih dopisnih članih, ki jih bo na skupščini SAZU predlagal za izvolitev za 'redne člane. Razpravljal ije nadalje o kandidaturah za nove člane, ki so jih razredu poslali drugi razredi. Sodeloval je pri proslavi 150-letnice rojstva Levstika in počastitvi 3Met-nice tragične smrti. L. Adamiča. Ob 40-1 e trtici ustanovitve OF je skupaj z Društvom -slovenskih pisateljev in .slovenskim centrom PEM.priredil 20, aprila v ¡naši dvorani spominski literarni večer, na katerem so dela slovenskih književnikov, padlih v boju za svobodo in zmago revolucije, brali književniki, udeleženci NOB, Skupaj z JAZU gc ob 100-lefcnki smrti hrvaškega pisatelja Avgusta Senoc pripravil hrvaško-slovensko izdajo njegove novele Karan}it 1 pjeSnikovog groba— Nagelj 1 pesnikovega groba, vendar do izdaje ni prišlo i z finančnih razlogov, je pa izdaja ostala v načrtu našega razreda. Po sporazumu o sodelovanju med Akademijo umetnosti MDR in našo Akademijo so bili izbrani literarni prispevki naših članov lin predani 11 redni -šivu revije Sinn und Form, ki jo izdaja Akademija umetnosti NDR, V nemškem prevodu bodo po dogovoru izšli v letu 1982. naš razred pa bo it sodelovanjem NUK v letu 1983 organiziral v Beriinu knjižno razstavo Tvana Cankarja; ob tej priložnosti bo imel podpredsednik SAZU prof. dr. Brat ko Krefit predavanje o življenju ¡in delu Ivana Cankarja. S Partizansko 'knjigo je bilo dokončno dogovorjeno, da ta založba lizda jeseni 1982 monografijo Lojzeta Dolinarja v uredništvu prof, dr. E, Čopič; bil pa jc napravljen tudi vrstni red slikarskih in kiparskih monografij naših članov, že umrlih in živečih, za nekaj naslednjih let. Za tisk 'je pripravljena Belokranjska rapsodija Matije Bravničarja, izšla bo v prvi polovici 1982, za notografiranje je končno pripravljena opera 'Marjana Kozine Ekvinokcij, prvo dejanje naj bi izšlo v tisku v letu 1982. Na isvojih sejah je razred razpravljal tudi o perečih kulturnih problemih, predvsem problemih umetniškega ustvarjanja pri -nas. Sicer pa. so člani našega razreda ustvarili v letu 1981 vredna umetniška dela, ki so že bila predstavljena slovenski javnosti aH pa bodo v kratkem. razred za medici m ske vede Na redni 'letni skupščini SAZU dne 24, aprila 1981 sta bila izvoljena dva nova zunanja dopisna člana: proj. dr. Milan Dimitrijevič 'm prof. dr. JariOS Szentagothai. Tako je imel razred ob koncu leta 16 članov, in sicer 6 rednih in 2 d opij sna ter 8 zunanjih dopisnih članov. Razned je organiziral 29. medakademi'jski in IV, znanstveni sestanek medicinskih razredov in oddelkov jugoslovanskih akademij, ki ie bil od 24, do 26, septembra 1981 na Brdu pri Kranju. Udeležencev je bilo 45. Zbornik referatov je bil razposlan že pred sestankom. V 45 ¡referatih in dveh dokumentarnih iilmih je bilo prikazano delo akademikov in sodelavcev Ma sestanku je aktivno sodelovalo šest članov našega razreda, štirje referati so bili iz imed-akademijskega projekta Proučevanje infekcij s Str. agatacriae pri ljudeh in živalih. Z referatom 'je sodelovala tudi dr, Jarmila Jdinkova iz WHO centra za streptokoke iz Prage, Ta streptokok je povzročitelj nevarnih infekcij pri ljudeh, povzroča pa tudi veliko škodo proizvodnji mleka. Projekt je na predlog medicinskega razreda SAZU sprejel Svet 'jugoslovanskih akademij kot srednjeročni program dela medicinskih razredov in oddelkov jugoslovanskih akademij, Predstavniki medicinskih razredov in oddelkov JAZU, SAMU, AN L1 BiH in SAZU so osnovali medakademijski odbor za projekt in so se na sestanku marca 1981 v Ljubljani dogovorili za srednjeročni in letni program raziskav ler glede financiranja projekta, Razred je imel v letu 1981 osem rednih in eno izredno sejo. Na njih je reševal tekoče zadeve v zvezi 7. delom SAZU, razpravljal o perečih problemih medicinskih raziskav v Sloveniji, o sodelovanju na posvetovanju o kulturi in znanosti v NOB, o delu inštituta za medicinske vede, o delu medicinske sekcije terminološke komisije, o sodelovanju na posvetovanjih o varstvu okolja, poslušal poročila članov o udeležbi na znanstvenih sestankih doma in v tujini ter razpravljal o stikih 7. medicinskimi razredi drugih jugoslovanskih in zamejskih akademij. Na povabilo razreda je 24. februarja 1981 predaval akadeniik prof. dr. Gojko Nikoliš, član SAMI, člani razreda so kot nosilci ali sodelavci delali na sledečih raziskovalnih nalogah: Mehanizmi nastajanja idiopatske skolioze. Raziskave o ncvrofiziolo-ških pogojih asimetrične inervacije mišic pri idiopatski skoliozi. Patogeneza ekcemske senzibilizacije. Pogostnost alergijskega kontaktnega ekcema in alergijskih medikamentoznih, posebej iatrogenih eksantemov. Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda. Psihodinamske in kulturne determinante samomorilstva s posebnim oziram na SR Slovenijo. Psihološka avtopsija 100 primcrav samomora. Epizootiologija in veterinarska dejavnost v javnem zdravstvu in higieni živil. Proučevanje infekcij s streptokokom agalakcije pri ljudeh in živalih. Člani razreda so sodelovati na znanstvenem sestanku jugoslovanskih akademij »Kultura m znanost v NOB in revoluciji« v Ohridu z Teferatom Medicinska doktrina v MOB v Sloveniji, na simpoziju »Dei-matoterapevtski dnevi« na Bledu z referatom Dennatotcrapija nekdaj in danes, na XXV. ginekološko-porodniškem tednu v Beogradu z referatom Kratak istorijat vaginalne hisie-rektomije, v S an Sepolcru (Italija) na svečanosti ob otvoritvi ginekološkega oddelka v novi bolnišnici z referatom Operacija po Schauti pri raku materničnega Vratu in s filmom o tej operaci ji, na Vil!, mednarodnem simpoziju 0 streptokokih in streptokoknih boleznih v Lundu na švedskem z referatom infections in humans and ¿-oh1.; due to Str. agalactiae, na sestanku »Arbeitsgruppe der Alpenlander fiir Mast iti sbekampfung* v Bolzanu (Italija), na posvetovanju »Sekcije za h i g i i enu i tehnologi i u namirnica an ima I nog porekla« v Arandjelovcu, na posvetovanju o forenzični psihiatriji v Ljubljani z referatom Etični vidiki psihiatričnega izvedenstva, na XI. mednarodnem kongresu za prevencijo samomora in intervencijo v krizi v Parizu z referatom Some reflections on psychological background of suicide in Yugoslavia. Člani razreda so objavili skupaj 40 del, in sicer 22 znanstveno strokovnih in 18 strokovnih. Od teh je bilo objavljenih 33 doma in 7 v tujini, med njimi je ena knjiga izšla doma in dve v tujini. Udeležili so se 13 kongresov doma in 7 kongresov v zamejstvu, in sicer so sodelovali aktivno 11-krat v domovini in 8-krat v tujini, Poleg tega SO imeli na univerzah in drugih ustanovah itd. v SFRJ 6 predavanj in 5 v zamejstvu. Eden izmed članov je v letu 1981 posnel HOOm dokumentarnega filma o živalstvu pri nas. Člani razreda so vključeni v raziskovalno in deloma tudi v pedagoško delo pri ustreznih ustanovah zunaj akademije. Pri tem sodelujejo s tamkajšnjimi .Strokovnjaki in uporabljajo gradivo teh ustanov. Poročilo o delu Inštituta za medicinske vede je podano posebej, kar vel ja 1 udi za delo medicinske in veterinarske sekcije terminološke komisije SAZTJ. Poročila posameznih članov razreda za medicinske vede o delu v letu 1981 so na vpogled v arhivu razreda. akademija v letu 1981 SPLOŠNO Slovenska akademija znanosti in umetnosti je imela konec decembra 1981 enega častnega člana, 49 rednih. 32 dopisnih in 49 zunanjih dopisnih Članov, skupaj 130. SAZU 'je v letu 1981 izgubila zunanjega dopisnega člana Miroslava Krležo (29. XII. 19S1). Konec leta 1981 je delalo na SAZU 192 delavccv s polnim delovnim časom, ENOTE SAZU ima 14 inštitutov, terminološko komisijo s pravno, tehniško, medicinsko, veterinarsko, naravoslovno in umetnostno sokcijo, svet za preučevanje in varstvo okolja, medakademijske odbore za floro in favno, za vprašanja mešanih gospodinjstev, za molekularne vede in za proučevanje infekcije ljudi in živali s streptokokom agalakcije, kabinet akad. Josipa Vidmarja, knjižnico, oddelek za načrtovanje in usklajevanje raziskovalnega dela. upravno službo in fotolabora torij, JUBILEJI V letu 1981 so praznovali: 80-letnico zunanji dopisni član Dim i ta r Pan teli ev; 75-letnico akademika Bogdan Brecelj in Rudi Kyovsky, dopisni člani Marja Borsmk, Oton Berkopec in Anton Trstenjak; 70-1 étnico akademika Dragotin Cvetko in Zdenko Kalin in zunanji dopisni član Dimitrije Vučenuv; 60-lelnico akademiki Davorin Dolar, Janez Fettlch in Dušan HadžJ, dopisni člani Aleksander Bajt, Janez Matjašič in Primož Ramovš ter zunanji dopisni član Blaže Koneski. NAGRADE, ODLIKOVANJA, PRIZNANJA, IZVOLITVE Kidričevo nagrado je prejel dopisni član Boris Paternu. Nagrado za izume in tehnične izboljšave sklada Borisa Kidriča je prejel akademik Miha TiSler, Nagradi sklada Borisa Kidriča sta prejela dr. Mitja Zupančič in prof Bogomir Ramovš. Prešernovo nagrado je prejel dopisni član Gabriel Si upi ca. Nagrado AVNOl je prejel akademik Ivan Vi da v. Njegoševo nagrado je dobil častni član SAZU akademik Josip Vidmar, Zupančičevo nagrado so dobili; akademik Josip Vidmar in dopisni člani Janko Kos, Boris Paternu in Franc Zadravec. Plečnikovo nagrado je dobil akademik Marjan Mušič. Nagrado za slikarstvo Zveze likovnih umetnikov Jugoslavije je prejel akademik France Mihelič. Nagrado Skender Kulenovtč je prejel akademik Miško Kranjec, Akademik Josip Vidmar je bil izvoljen za zunanjega dopisnega člana Vojvodinske akademije znanosti in umetnosti in za dopisnega člana Črnogorske akademije znanosti in umetnosti. Dopisni član Janez Bati s je bil izvoljen za članu newyorške akademije znanosti. Akademik Drago t in Cvetko je bil izvoljen za podpredsednika slovenskega centra PEN. Akademik Stoj an Pretnar ¡je poslal ustanovni član mednarodnega združenja International Association for the Advencement of Teaching and Research in InteUcctiial Property. Odlikovanja so dobiti: Akademika Slane KraŠovee in Dušan Hadži — red republike Z zlatim vencem; akademik France Bezlaj in dopisna člana Ernest Mayer ter Lev Mili in ski — ied republike s srebrnim vencem; akademik Bogdan Brecelj — red junaka socialističnega dela; akademik Zdenko Kalin — red zaslug za narod z zlato zvezdo; dopisni član Emilij an Cevc — red zaslug za narod s srebrnimi žarki; akademik Lujo Stiki je — red dela z rdečo zastavo; dopisni član Primož Ramovš in dr. Jan Carnelutti — red dela z zlatim vencem; Nada Jesse in Vida Baebler — red dela s srebrnim vencem, Priznanja so dobili: Dopisni član Janez Bati s — priznanje OF občinske konference SZDL Litija in priznanje ob 25-letnioi začetka delovanja VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete. Dopisni član Lev Milčinski — priznanje za dolgoletno delo v psihiatrični stroki. Dopisni član Janez MatjaŠiČ — srebrno priznanje Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Akademik Janez Milčinski — priznanje Franceta Hribarja ter zvezno plaketo varnosti in zvezno plaketo civilne zaščite. Akademik Oton Berkopec — Čopovo diplomo in priznanje Društva bibliotekarjev Slovenije. Akademik Jože Gori čar — listini o častnem članstvu Sociološkega društva Slovenije in Sociološkega društva Srbije ter listino Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Dopisni član Anton Trstenjak — zlato plaketo mesta Ljubljane. Akademik Janez Fettich — zlato plaketo Saveza Iekarskib d ruš tava Jugoslavije, Akademik Miha Tišler — listino in plaketo Slovaške tehniške visoke šole v Bratislavi. Akademik Stanku Grafcnaucr — Zoisovo plaketo. Akademik Dušan Hadži — medaljo Unlvetze Edvarda Kardelja. Akademik Janez Poki en ik — medaljo Frederic W, T vi or. Priznanje za 25-Ietno delo na SAZU sta prejela dr, Vaiens Vodušek in Marija Dolenc, I zvali! ve: Akademik Stanko Grafenaucr je postal tajnik IV, razreda SAZU. Akademik Zdenko Kalin je postal tajnik V. razreda SAZU. Dopisni član Ivan Gams je poslal upravnik Geografskega inštituta Antona Melika pri SAZU, Dopisni član Uroš Krek je postal namestnik tajnika V. razreda SAZU. POMEMBNEJŠI DOGODKI V ZVEZI Z ŽIVLJENJEM iN DELOM SAZU V LETU 1981 15. I. se je predsednik udeležil slovesnosti ob 30-letnici Izseljenske matice, podpredsednik akademik Blinc se je udeležil seje pripravljalnega odbora posvetovanja »Vloga znanosti v razvoju SR Slovenije«, ki sta ga organizirali FSPN in SAZU. 26. 1. se je predsednik v Kulturnem domu Ivan Cankar udeležil predstavitve albumov plošč in kaset z govori in pričevanji Edvarda Kardelja. 27. 1, se je udeležil otvoritve znanstvenega posveta Samoupravljanje —• pot osvobajanja dela, ki ga je organiziral Jugoslovanski center za teorijo in prakso samoupravljanja Edvard Kardelj. Glavni tajnik akademik Goricar je sodeloval z referatom. 29. 1. se je predsednik udeležil problemske konlercncc Centralnega komiteja ZKS o vlogi in nalogah znanosti v družbenoekonomskem razvoju. Z. 2. se je udeležil otvoritve razstave Nova pisarija, ki jo je ob 150-lemici slovenske literarne satire pripravila NUK, 4. 2. je bil na razgovoru pri predsedniku Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije Janezu Zemljariču in na otvoritvi razstave karikatur Boruta Pečarja »Moji sodobniki* v Mestni galeriji. 5. 2, se je V Likovnem razstavišču Rihard Jakopič udeležil otvoritve raz- stave »Jože C i uha — slike in grafike«. 6. 2, se je udeležil seje upravnega odbora za Prešernove nagrade in pri- znanja študentom Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in svečane podelitve nagrad in priznanj. Kot predsednik upravnega odbora je razglasil odločitev žirije. Udeležil se je podpisovanja Družbenega dogovora o pripravi, izdaji in financiranju Enciklopedije Slovenije in Samoupravnega sporazuma o financiranju in usmerjanju priprave in izdaje Enciklopedije Slovenije. Predsednik, in podpredsednik akademik Kreft sta bila na osrednji proslavi ob Prešernovem dnevu in na svečani podelitvi Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada v Kulturnem domu Ivan Cankar. 9. 2. se je podpredsednik akademik Blinc udeležil seje Sveta Raziskovalne skupnosti Slovenije za informacijski sistem. JO. 2, se je predsednik udeležil seje odbora za praznovanje 40-letnice vstaje in socialistične revolucije Jugoslavije in 40-letnice ustanovitve OF in bil na razgovoru pri podpredsedniku Predsedstva SFRJ tov. Sergeju Kraigherju, s katerim je obiskal akademika Vidmarja. 26. 2. sta bila predsednik in glavni tajnik akademik Goričar na razgovoru pri predsedniku Republiške konference SZDL tov. Mitji Ribičiču. Predsednik se je udeležil tiskovne konference, ki jo je SAZU pripravila ob izidu Zgodovine agrarnih panog, Arheološkega vestn-ika XXX in 12. zvezka Slovenskega biografskega leksikona in občnega zbora Slovenske matice. 2, 3. se je podpredsednik akademik Blinc udeležil sestanka s predsedniki področnih programskih svetov RSS s področij, ki zajemajo delo SAZU, 4. 3. je bila prva seja programskega sveta »Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda«, ki so se je udeležili poleg predsednika oba podpredsednika, akademika Kreft in Blinc ter glavni tajnik akademik GoričaT. Podpredsednik akademik Blinc se je udeležil sestanka odbora za pripravo posvetovanja »Vloga znanosti v razvoju SR Slovenije«, ki ga pripravljata skupaj FSPN in SAZU. 7. 3. se je predsednik ob mednarodnem dnevu žena udeležil otvoritve 10. razstave iz serije retrospektiv slovenskih likovnih umetnic (Tinea Stegovec) in razstave ob 40-letnici revije »Naša žena« v Gorenjskem muzeju v ¡Kranju. 13. 16. lü. 19. 20, 23. 27. 31. 4, 6, 7, lil Oc 20. 23. 24. 27. 4, 3. se je glavni tajnik akademik Goričar udeležil prve skupne seje odbora za pripravo prireditev ob 20-1 et ni ci delovanja FSPN in odbora za pripravo Ziherlovih dni (akademik Goričar je član obeli odborov). 3, se je predsednik udeležil otvoritve razstave Kitajski kras, ki sta jo po potovanju po Kitajski v Prešernovi dvorani pripravila dr. Peter Habič in dr. Rado Gospodaric z Inštituta za raziskovanje krasa SA ZU, 3. sia bila predsednik in glavni tajnik akademik Goričar na otvoritvi razstave Dunajski biderroajer v Narodni galeriji in na sprejemu, ki ga je ob tej priložnosti priredil avstrijski generalni konzul v Ljubljani, dr, Georg Weiss. 3. je bil predsednik na premieri Haydnove opere »Pevka«, ki so jo v Kulturnem domu Ivan Cankar izvedli slušatelji Akademije za glasbo. 3. se j C v mariborski umetnostni galeriji udeležil otvoritve retrospektivne razstave Zorana Didka. 3. se je udeležil otvoritve 20. mednarodnega sejma Alpc-Adria in razstave Človek in prosti čas na Gospodarskem razstavišču, v razstavnem prostoru Železniškega gospodarstva pa razstave akademskega slikarja Staneta K um ar j a. 3, se je udeležil prve seje komisije za pripravo resolucije IX, kongresa ZKS in pozdravil udeleženec medukademijskega odbora za proučevanje infekcij Str. agalactiae. Ob mednarodnem sejmu Alpe-Adria se je udeležil sprejema ob dnevu San Marina. 3. je bil na tiskovni konferenci ob izidu 2. knjige iz zbirke Obdobja, ki obravnava romantiko v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. 4. je v Klubu kulturnih in znanstvenih delavcev odprl fotografsko razstavo Vlada Vi voda Gradovi na Slovenskem, v kulturnem domu Ivan Cankar pa prisostvoval letnemu nastopu AFS France Miirolt. 4, se je na Pravni fakulteti udeležil začetka tedna javnih predavanj )»Pravo v samoupravni družbi*. 4. je bil na razgovoru pri predsedniku Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije Janezu Zemljariču. 4. se je glavni tajnik akademik Goričar udeležil svečane podelitve Kidričevih nagrad. 14. do 18, 4. sta bila predsednik in upravni direktor Plave na seji predsedstva Sveta akademij SFRJ v Miločeru. 4 je bil predsednik na spominskem literarnem večeru ob 40-letnici OF, ki sia ga z deli slovenskih književnikov, padlih med NOB, v dvorani S AZU pripravila S AZU, Društvo slovenskih pisateljev in slovenski PEN, 4. se je predsednik v Kliničnem centru udeležil otvoritve likovne razstave »Partizanska saniiota* akad. Božidarja Jak ca (ob 40-letnici ustanovitve OF), zvečer pa z glavnim tajnikom akademikom Gori čar jem otvoritve razstave »OF v Ljubljani — država v državi«, ki sta jo v Kulturnem dumtt Ivan Cankar pripravita Muzej ljudske revolucije in Mestni muzej. 4. jo bila redna letna skupščina S AZU z volitvami novih članov. 4. se je predsednik v prostorih Skupščine SRS udeležil slavnostne seje Republiške konference SZDL, podelitve priznanj OF slovenskega naroda in svečane akademije v počastitev tega praznika. 5. se je ob obletnici smrti predsednika Josipa Broza-Tita kot član delegacije SR Slovenije in Sveta akademij SFRJ" v prostorih Skupščine SFRJ udeležil komemurativne seje organov in organizacij federacije in delegacij socialističnih republik in socialističnili avtonomnih pokrajin. 5, 5. sta se predsednik in glavni tajnik akademik Goričar udeležila slovesnosti ob izročitvi odlikovan ja red junaka socialističnega dela akademiku prof. dr. Bogdanu Brrciju. Odlikovanje je v vili Pod rožnik izročil predsednik Predsedstva SRS tovariš Viktor Avbelj. Predsednik je bil na konccrtu Partizanskega pevskega zbora, posvečenega 40-letniei ustanovitve OF in vstaje slovenskega naroda. 6. in 7, 5, se je v Skop ju udeležil slovesnosti ob podpisu pogodbe o sodelovanju med Svetom akademij SFRJ in Avstrijsko akademijo znanosti. S. 5. se je udeležil osrednje proslave ob Dnevu osvoboditve, podelitve nagrad Mesta Ljubljane, zlatih plaket ilegalca in srebrnih priznanj OF. 15, 5, se je udeležil proslave ob lOCMetnici psihiatrije na Slovenskem in po- zdravil udeležence kot predsednik častnega odbora. 16. 5. je iv imenu S A ZU čestital tov, Sergej u Kraigherju ob nastopu funkcije predsednika Predsedstva SFRJ in se udeležil sprejema na Sledu, ki ga je za udeležence kongresa mednarodnega PEN kluba priredil podpredsednik izvršnega sveta SRS Dušan Sinigoj. 13. 5. je sprejel udeleženca kongresa PEN iz LR Kitajske. 19. 5. sla Se predsednik in glavni itajnik akademik Goričar udeležila seje Sveta za znanosti pri Republiški konferenci SZBL. 20, 5. Slovesna podelitev državnih odlikovanj akademikom in delavcem S AZU, kl jih je izročil Član Predsedstva SRS dr, Marjan Bretel j in podelitev članskih tliplom novim članom SAZU- 22. 5. se je predsednik v Titograd u udeležil seje odbora pri Predsedstvu SR Črne gore za vprašanja obnove in .zaščite spomenikov kulture na področju, porušenem po potresu v Črni gori aprila 1979. 27. 5. je «prejel akademika prof. dr. Antona Peteriina in bil na Otvoritvi razstave akvarelov prof. dr, Ludvika Tabora »Sprehod skozi letne čase« v Kliničnem centru. 2. 6. so bili podpredsednik akademik 'Kreft ter akademika Zwitter in Ingolič na slavnosti ob 40-letnicj osvobodilnega boja. ki jo je organiziral Svet akademij SFRJ v prostorih STpskc akademije znanosti in umetnosti. 3. 6. se je predsednik udeležil osrednje iprireditve ob svetovnem dnevu var- stva okolja. Podpredsednik akademik Kreft se je v Novem Sadu udeležil slavnosti ob 25-letnioi Sterijinega pozor ja. 11. 6. se j c predsednik na Z AMTE S udeležil sestanka za sodelovanje SR Slovenije pri Enciklopediji za zgodnjo zgodovino Evrope. 12. 6. se je predsednik udeležil slovesnosti ob podelitvi Krki ni h nagrad na Otočcu in Ibil na otvoritvi 14, mednarodnega grafičnega biesiala v M o dem t; galeriji in na sprejemu, ki iga je ob tej priložnosti priredil predsednik Skupščine mesta Ljubljana Marjan RoŽič. 13. 6. se je udeležil slovesnosti ob odkritju spomenika slovenskim dobro- voljcem in prostovoljcem iz vojn 1912—13 na Dvornem trgu v Ljubljani, 22. 6, je podpredsednik akademik Kreft v imenu SAZU pozdravil mednarod- no konferenco ekonomistov, Iki so razpravljali o temi delavec-kmet in kmet-delavec. Konferenco je pripravil medakademijski odbor za mešana gospodinjstva. 23. 6. je v imenu SAZU pozdravil udeležence mednarodnega simpozija ento- mologav v Portorožu. Glavni tajnik akademik Goričar se 'je udeležil otvoritve razstave fotografij »Sovjetska zveza danes«, ki jo je v Prešernovi dvorani postavil Generalni konzulat SZ iz Zagreba, 26. 6. se je predsednik udeležil začetka Tabora likovnih samorastnikov v Trebnjem. 29, 6. se je udeležil mednarodne konic renče »Socialni in ekonomski vidiki potresov in planiranje za odpravo njihovih postedic« na Bledu iin pozdravil udeležence v imenu S AZU. 30. 6. je bil na tiskovni konferenci, >kii rjo je odpri podpredsednik akademik Kreft ob izidu novih publikacij S AZU (novih svezkov literarne enciklopedije) in na poslovilnem srečanju z dr. Vaso Syerjem, ki je delal na S AZU 32 let. 1. 7. sta se predsednik 'in podpredsednik akademik Kreft udeležila začetka znanstvenega simpozija »Obdobje realizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi«, ki je predstavljal uvodni del XVII. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture. Predsednik se je udeležil 'Zaključka mednarodne konferenco o posledicah potresov, zvečer pa sprejema, ki ga je za udeležence XVII, seminarja slovenskega jezika, literature in kuitute priredil predsednik Mestne skupščine Marjan Rožič. 2. 7. je bil na otvoritvi razstave slik Barda lucundusa v galeriji Emonska vrata. 3. 7. se jc udeležil osrednje proslave ob 40-1 etn ici vstaje in socialistične revolucije narodov in narodnosti Jugoslavije v Domu sindikatov v Beogradu, 4. 7. se je ob praznovanju dneva borca udeležil ljudskega zborovanja v občini Ljubljana-Moste-Poije, na katerem je govoril član Predsedstva CK Z K. J tovariš Stane Dolanc. in otvoritve kulturnega doma Španski borci, 6. 7. je podpredsednik akademik Kreft v Prešernovi dvorani SAZU odprl razstavo ob 100-Ietnici rojstva dop. člana prof. dr. Antona Breznika, ki so se je udeležili tudi predsednik, podpredsednik akademik Blinc in glavni 'tajnik akademik Gor ¡čar. 15. 7, so bili predsednik, akademik Zwitter in dopisni član Stan oni k na raz- govoru pri čl an loi Predsedstva SRS tov. Vidi Tomšič glede začetka dela Centra za izšel j eni št vo pri SAZU, Predsednik se je v likovnem salonu Rihard Jakopič udeležil otvoritve razstave nOd ideje do realizacije«. 21. 7, sc je predsednik udeležil: v Goričanah otvoritve razstave Ljudska umetnost Mehike; slovesne seje Republiškega odbora Zveze združenj borcev NOV Slovenije in podelitve nagrad vstaje slovenskega naroda in plaket Zveznega odbora ZZB NOV Jugoslavije ter plaket ZRVS Jugoslavije; osrednje proslave ob 40-leinici vstaje slovenskega naroda in odkritja spomenika Edvarda Kardelja na Trgu revolucije. 1. 9. se je ob Dnevu .neuvrščenosti udeležil slovesne seje, posvečene 20-letnici prve konference šefov držav in vlad neuvrščenih, in odkritja spominske plošče v Skupščini SFRJ. 3. 9, sta se predsednik in podpredsednik akademik Kreft v Prapročah ude- ležila slovesnosti z odkritjem spominske plošče na rojstni hiši pisatelja in publicista Louisa Adamiča ob 30-letnici njegove smrti. 4, 9, se je predsednik v razstavišču Arkade udeležil otvoritve irazstave »Wag- ner jeva šola« 1É194—1912«, zvečer pa svečanosti, posvečeni Lüh i Su Adamiču na Osnovni šoli V Gro-suplju. 6. 9. se je na Brdu pri Kranju udeležil otvoritve hipodroma in velike jugoslovanske konjeniške prireditve v počastitev spomina na predsednika Tita. 16. 9. je podpredsednik akademik Kreft odprl razstavo »Srečanje z Adami- čem«, ki jo je NU K pripravila v Prešernovi dvorani SAZU. 18, 22. 24. 28. 28, 30, 1. 5. 7. 9. 12. 13. 14. 15. 16. 19. je podpredsednik akademik Kreft zastopal SAZU na Dnevu mariborske univerze. je bil predsednik S člani ožjega predsedstva na razgovoru z dr, Iztokom Winklerjem, predsednikom Republiškega komite']a za znanost in kulturo, o novem raziskovalnem con trti SAZU. Predsednik je v Domu Ivana Cankarja pozdravil udeleženec Mednarodnega simpozija o intenzivni terapiji otrok, čestital akademiku Josipu Vidmarju ob dodelitvi Njegoševe nagrade in akademiku Mišku Kranjcu za prejeto nagrado Skender Kulenovic. se je na Brdu pri Kranju udeležil otvoritve 29. rnedakademijskega in 4. znanstvenega sestanka medicinskih razredov in oddelkov jugoslovanskih akademij. se je podpredsednik akademik Kreft udeležil Levstikovega labora v Rotjah. je imel v Prešernovi dvorani SAZU uvodni govor na otvoritvi razstave ob 150-Ictnici Frana Levstika, ki se jo je udeležil tudi glavni tajnik akademik Goričar, se je glavni tajnik akademik Gori i ar udeležil tiskovne konference, ki jo je pripravila Slovenska matica ob izidu novih knjig za leto 1981 (Trstenjak, Rebula, Mah nič, Hofman), se je podpredsednik akademik Kreft udeležil kitajsko-slovenskega večera ob 100-letnici rojstva ipisatelja Lti Shina. je predsednik v Kliničnem centru govoril udeležencem mednarodnega tečaja kirurgije roke. se je v razstavišču Arkade udeležil otvoritve razstave medaljerja Staneta Dremlja ob 50-Ietnici njegovega umetniškega ustvarjanja. se je na Petrovi gori udeležil srečanja znanih revolucionarjev in vrhunskih strokovnjakov, nekdanjih Študentov Medicinske fakultete v Zagrebu. Ob lej priložnosti je imel na simpoziju o medicinski etiki referat Pouk medicinske deontologijc na Medicinski fakulteti v Ljubljani, sla se predsednik in podpredsednik akademik Kreft udeležila slavnostne otvoritve Dnevov kulture Zvezne republike Nemčije v Operi SNG. se je predsednik v okviru Kulturnih dni ZR Nemčije v Prirodoslovnem muzeju udeležil otvoritve razstave »Mikrokosmos«, v Moderni galeriji pa otvoritve razstave »Papir navdihuje — papir navdušuje«. je podpredsednik akademik Kreft v imenu SAZU pozdravil udeležence mednarodnega simpozija onomastike v Portorožu, Predsednik se je V Prešernovi dvorani udeležil otvoritve razstave Prizadevanja naravoslovcev na Slovenskem in njihov prispevek k narodni kulturi, ki jo je pripravil Prirodo.stovni muzej v sodelovanju s SAZU in NUK. Predsednik in glavni tajnik akademik Goričar Sta bila na slovesnosti ob podelitvi spominske plakete mesta Ljubljana dopisnemu članu prof, dr, Antonu Tr stenj aku ob n jegovi 75-letniei, je podpredsednik akademik Kreft odprl Levstikov simpozij, ki se ga je udeležil tudi predsednik, pripravila pa ga je Slovenska matica skupaj s SAZU. se je predsednik v Cerknem udeležil prve seje odbora za ureditev Bevkove domačije v Zakojci. Ob občinskem prazniku v Cerknici se je v Novi vasi Ltdelcf.il slovesnosti ob odkritju spominske plošče akademiku prof. dr. Božidarju Lavriču. 20. 10, je bila seja Sveta akademij SFRT v Sarajevu, do 31. 10. se je podpredsednik akademik Kreft kot predsednik Borštnikovega srečanja mudil v Mariboru. V tem času je opravljal vse predsedniške funkcije, na seminarju o Breehttt pa je imel referat o Breehtu v slovenskem gledališču. se je glavni rajnik akademik Goricar v veliki dvorani Skupščine SRS udeležil slavnostne seje Fakultetnega sveta FSPN ob njeni 20-letnici. se je predsednik udeležil 3. seje iniciativnega odbora za izgradnjo novega muzeja ljudske revolucije, je bila seja programskega sveta SAZU, je predsednik sprejel novoizvoljenega rektorja Univerze Edvarda Kardelja V Ljubljani prof, dr. Iva Fabinca. V Cankarjevem domu se je udeležil otvoritve razstave »Fran Levstik v ilustraciji in v gledališču«. se je udeleiil proslave ob 64-letnici oktobrske revolucije, ki so jo pripravile dmžbcnopolitične organizacije občin in mesta Ljubljana v kulturnem domu Španskih borcev v Mostah. je podpredsednik akademik Kreft na Sori pri Medvodah odkril doprsni kip akademiku Franu Šaleškemu Finžgarju ob 110-Ietnici njegovega rojstva. se je v dvorani Magistrata udeležil predstavitve zasnove novega prospekta za Ljubljano, se je udeležil otvoritve znanstvenega posvetovanja »Na rodna in socialna politika v slovenski zgodovini od konca 19. stoletja do danes«, ki ga je pripravil Inštitut za zgodovino delavskega gibanja s PZE za zgodovino Filozofske fakultete in Zgodovinskim inštitutom Milka Kosa pri SAZU. 16. 11. sta se predsednik in glavni tajnik akademik Goričar v Cankarjevem domu udeležila otvoritve 5. slovenskega knjižnega sejma, 19. 11, je bila skupščina SAZU (sprejem novega statuta SAZU in sklepa o usta- novitvi znanstvenoraziskovalnega centra). 20. 11. se je predsednik v Cankarjevem domu udeležil prireditve Kulturni delavci za bogatejšo Ljubljano. 25, 11, je bil predsednik na 3. seji komisije za pripravo resolucije za IX, kon- gres ZKS in na svečani prireditvi ob Dne™ republike »Revolucija in glasba*, ki sta jo v Cankarjevem domu organizirali SZDL in Skupščina mesta Ljubljana. 26, 11. se ie predsednik udeležil slovesne podelitve visokih državnih odliko- vanj Ivanu Bratku, Romanu Albrehtu. Janezu Zemljariču in Ivanu Križnarju. Odlikovanja je v prostorih Skupščine SRS izročil predsednik Centralnega komiteja ZKS tov, France Popit. Udeležil se je tudi slovesne prireditve v počastitev Dneva republike in podelitve odlikovanj v Kliničnem centru. 27, 11. se je ob Dnevu republike udeležil sprejema v palači federacije, ki ga je priredilo Predsedstvo SFRJ, 4. 12. se je glavni tajnik akademik Goričar z akademikoma Zwittrom in Novakom udeležil žalnega zbora SR Slovenije v počastitev spomina na žrtve letalske nesreče na Korziki, ki ga je sklicalo predsedstvo Republiške konference SZDL v prostorih Skupščine SR Slovenije. 14. 12. se je predsednik v Beogradu udeležil slovesnosti ob podelitvi nagrad AVNOJ za leto 1981. 15. 12. se je predsednik udeležil slovesne podelitve državnih odlikovanj aka- demiku Dušanu Hadžiju in dr. Cirilu Cvetku. Odlikovanji je v vili Podrožnik izročil podpredsednik Izvršnega sveta Dnšan Sinigoj. 16. 12, je predsednik v Prešernovi dvorani SAZU odprl razstavo »Dosežki raz- iskav razreda za pri rod osi ovne vede SAZU in njegovih inštitutov skozi 40 let«. 17. in 18, 12. sta bila predsednik in upravni direktor Plavc na seji Sveta akademij v Beogradu. 22, 10. 27. 10. 2, 11. 3. 11. 4, 11. 7. 11. 16. 11. 17, 11. 21. 12. se je predsednik udeležil 4. seje komisije za pripravo resolucije za IX, kongres ZKS. 3D. 12. Novoletno srečanje akademikov in delavcev SAZU. Predsednik je bil na slovesni podelitvi državnih odlikovanj tov. Albinu Vengustu in Dinu Kodarinu. Odlikovanji je v prostorih Skupščine mesta Ljubljana izročil predsednik Mestne konference ZKS Ljubljana tov. Marjan Rožič. Podpredsednik akademik Kreft je bil navzoč na seji 23, L, vendar ni imel poročati nič posebnega, razen da je bdi na seji pri RK SZDL Slovenije, ki jo je sklical t ovarii Rotovnik, navzoč pa je bil tudi predsednik Republiškega komiteja za znanost, dr. Winkler. Na seji je bilo sklenjeno, da se izda Načrt pravil za novi slovenski pravopis v 2000 izvodih, ki bi jih izdala SAZU v založbi DZS. DZS naj bi vzela v prodajo 1000 izvodov, komisija za jezik pri RK 5ZDL Slovenije bi dobila 700 izvodov, da bi jih zastonj razposlala raznim ljudem različnih srrok v diskusijo. SAZU bi dobila 300 dolžnostnih avtorskih izvodov. V februarju se je udeležil Piešemove proslave in sprejema, nato pa do aprila še raznih drugih protokolarnih dolžnosti. 17. 3. se je udeležil razstave v Slovanski knjižnici. 14. 4. se je udeležil seje delegatov za SSR, 17, 4. se je udeležil slavnosti na univerzi-2L 4. se je udeležil skupščine RSS, RAZSTAVE V LETU I9S1 V Prešernovi dvorani SAZU so bile naslednje razstave: 16. 3. otvoritev razstave Kitajski kras, ki sta jo po potovanju po Kitajski pripravila dr. Peter Habič in dr. Rado Gospodaric z Inštituta za raziskovanje krasa SAZU. 17. 6. otvoritev razstave ZSSR danes, ki sta jo pripravila SAZU in sovjetski konzulat v Zagrebu; 6. 7. otvoritev razstave ob 100-letnici rojstva dr Antona Breznika, ki jo je pripravil Inštitut za slovenski jezik SAZU; 16. 9. otvoritev razstave ob 30-letiuci smrti Louisa Adamiča, ki sta jo pripravili NUK in SAZU; 28. 9. otvoritev razstave oh 150-letnici rojstva Frana Levstika, ki sta jo pri pravili NUK in SAZU; 14. 10. otvoritev razstave Prizadevanja naravoslovcev na Slovenskem in njihov prispevek k narodni kulturi, ki so jo pripravili Prirodoslovni muzej Slovenije, SAZU in NUK; 16. 12. otvoritev razstave Doselki raziskav razreda za prirodoslovne vede SAZU in njihovih inštitutov skozi 40 let, ki jo je pripravila SAZU. TISKOVNE KONFERENCE V LETU 1981 26. 2. ob izidu publikacij: Zgodovina agrarnih panog I/, Družbena razmerju in gibanja; Arheološki vestnik XXX; Slovenski biografski leksikon, 12.zvezek» 25. 6. ob izidu nadaljnjih petih snopičev Literarnega leksikona ffl., 12., 13., 14., 15.), ki jih je pripravil Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede. 30- 6. ob izidu publikacij: Razprave XII razreda za zgodovinske in družbene vede SAZU, O pravnem sistemu Socialistične federativne republike Jugoslavije; zvezek Zbranih del B.Ziherla in 1. številka Vestnika Inštituta za marksistične študije SAZU; knjige in razprave razreda za prirodoslovne vede SAZU: L, Marinček: Gozdne združbe na klastičnih sedimentih v jugovzhodni Sloveniji, Razprave XXII/2, Lj. 1980; L, Hottinger and K, Drobne: Early Tertiary Conical Imperforate ForaminU fera, Razprave XX11/3, Lj. 1980; L. GodicI: S t epska flora v severozahodni Jugoslaviji, Razprave XX11/4, Lj, 19S0; F. Nikolič in A. Polenec: Aranea-Catalogus faunae Jugostaviae III¡4, Lj. 1981; St. Grafenauer: Petrologija triadnih magmatskih kamnin na Slovenskem, Dela 25, Lj. 1980; Geografski zbornik XX, 19SG, Lj. 198U Acta Carsologica VIII, Lj. 1980. PREDAVANJA NA SAZU V LETU 1981 Akad. prof. dr. Gojko Nikoliš (Beograd), Čovefc izmedju nade i pogibli u mo-dernoj medicini, 24. II. 1981, Dopisni član prof. dr, Franc Zadravec (Ljubljana). Nazorski razponi in meje Gradnikovc lirike, 11. III. 1981. Akad.proF, dr. Krešimir Balenovic (Zagreb), Novi Sutnpomi i Selcnovi reagensi u sintezi prirodnih s po jeva, 1. IV. 1981. Akad. prof. dr. Aleksandar Despič (Beograd), Etektrokemija in problemi konverzije energije, 7. IV, 1981. Vodja oddelka v Agenciji za okolje ZDA g, Donald Dobois (ZDA), Tehnologija za okolje, 11. V. 1981. Akad. P jot r T. Trenj ko (Ukrajinska SSR), Ukrajine v boju z okupatorjem, 14. V. 1981. Dopisni član dr.Anton Vratuša (Ljubljana}, Aktualna vprašanja družbenega razvoja v LR Kitajski, 10. VI. 1981". Dr.Jarmila Jelinkova (Praga), The significance of StreptOCOCCuS agalactiae in human infections, 24. VI. 1981 na IV. znanstvenem sestanku medicinskih razredov akademij. Dopisni član prof.dr. Janez Matjašič (Ljubljana), Vtisi s Kitajske, Nepala in Sri Lanke. G, David Gushee (ZDA), Energija in okolje, 16, X. 1981. Dr. Vassil Zlatarski (Sofija), Recentna koralna favna s Kube, 14. X, 1981. Akad. prof. dr. Drago Grd eni č (Zagreb), Staro t novo u kemiji organnmerku-rijala, 4. XI. 1981. Dopisni član prof. dr. Mar i o Pleničar (Ljubljana), Raziskave, na nafto V Slaven, j i, 18, XI. 1981. Dopisni član Akademije znanosti ZSSR I, V, Torgov (Moskva), Nekateri aspekti kemije steroidov, 18, XI. 1981, STIKI S TUJINO 3, 2. je predsednik sprejel Bruca Ale Gowana, novega direktorja Ameriškega centra v Ljubljani. 12, 2, je sprejel Angeiiko Vülkel, atašeja za kulturo ambasade 7.R Nemčije v Beogradu, 5. 3. je sprejel Michaela Wils ona, novega avstralskega ambasadorja v Beo gradu. 16. 3. je sprejel novoimenovanega generalnega konzula Republike Avstrije v Ljubljani dr. Georga Wcissa. 13. 5,—19, 5,: Podpredsednik akademik Kreft je na letališču pričakal aka- demika Petra T.Tronjka z Ukrajinske akademije znanosti. Gosta jc spremljal po Ljubljani in Sloveniji. 14. maja je akademika Tronjka sprejel predsednik, 18. maja pa ga je S podpredsednikom akademikom Kreftom vodil po partizanski bolnišnici Zgornji Hrastnik, 18, 5. je predsednik na letališču pričakal predsednika Beloruske akademije znanosti akademika Nikolaja Borise vi ča, 21, 5. je podpredsednik akademik Kreft namesto odsotnega predsednika S AZU imel razgovor s predsednikom Borisevičem o načrtu Beloruske akademije za prihodnje sodelovanje s SAZU. Pri razgovoru so sodelovali: podpredsednik akademik Blinc, glavni tajnik akademik Goričar in upravnik Inštituta za zgodovinske vede akademik Zwitter, s sovjetske strani pa poleg predsednika Boriseviča še tretji sekretar sovjetskega veleposlaništva. 1. 6. Se je ob obisku delegacije Vrhovnega sovjeta Beloruske SSR, ki jo je vodil predsednik J. E. Poljakov, predsednik udeležil večerje, ki jo je gostom priredil predsednik Skupščine SR Slovenije Milan Kučan. 9. 6. je predsednik sprejel pastorja Döttlinga iz Tiibingena. 11, 6. se je udeležil sprejema, ki ga je ob italijanskem državnem prazniku priredil generalni konzul Ros si v hotelu Lev. 15.—22, 6,7 Predsednik SAZU, glavni tajnik akademik Goričar in prof. dr. Boris Frlec, direktor Inštituta Jožef Stefan, so na povabilo Beloruske akademije znanosti obiskali Minsk. Ob tej priložnosti je bil podpisan protokol o sodelovanju med Belorusko akademijo znanosti in SAZU. 15.—17. 6.: Podpredsednik akademik Kreft je v imenu predsedstva SAZU sprejel delegata Akademije za umetnost NDR tovariša Scbnabla in Meissner j a. 16. junija je bil podpisan obnovitveni protokol za nadaljnje sodelovanje, l7. junija pa je podpredsednik Kreft gosta spremljal po Sloveniji. 2. 7. Se je predsednik v Celovcu udeležil slovesnosti ob podpisu protokola o sodelovanju med Univerzo Edvarda Kardelja v Ljubljani in Univerzo v Celovcu. Podpredsednik akademik Kreft in glavni tajnik akademik Goričar sta sprejela dva zastopnika Kitajske akademije znanosti. Na razgovoru So bili prisotni: podpredsednik akademik Blinc, akademika Zwitter in Hadži ter dopisna člana dr. Vratuša in dr. Bajt. 15. 7. se je predsednik ob francoskem narodnem prazniku udeležil sprejema, ki ga je v Klubu delegatov priredil generalni konzul g. Guepratte, 8- 10. je bil na večerji pri avstrijskem generalnem konzulu dr.Weissu. 13. 10. je glavni tajnik akademik Goričar prisostvoval otvoritveni predstavi nemškega filma ob dnevih kulture v ZR Nemčiji v Cankarjevem domu. 14. 10. je ob dnevih kulture ZR Nemčije v Ljubljani predsednik sprejel pred- stavnike Humboldlovc ustanove, ki jih je vodil g. Berberich. 15, 10. je glavni tajnik akademik Gori čar prirediil večerjo kitajski delegaciji, ki je delala v Inštitutu za narodnostna vprašanja v sklopu sodelovanja med Kitajsko akademijo diužbenih ved in Svetom akademij SFRJ. 16. 10. je glavni tajnik akademik Goricar sprejel kitajska znanstvenika, ki sta delala v Inštitutu za raziskovanje krasa v okviru sodelovanja med Kitajsko akademijo znanosti in Svetom jugoslovanskih akademij, 3. II. je bil predsednik na večerji, ki jo je predsednik Izvršnega sveta Skup- ščine SR Slovenije Janez Zemljarič v vili Pod rožnik priredil delegaciji deželne vlade Gradiščanske, ki jo je vodil deželni glavar Theodor Kery. 4, II. je predsednik sprejel delegacijo gradiščanske deželne vlade, ki jo je vodil deželni glavar Theodor Kery, skupaj s predstavniki Izvršnega sveta Skupščine SRS. Sprejema so se udeležili tudi podpredsednik akademik Kreft, glavni tajnik akademik Goričar in dr, Milja Zupančič. Predsednik se je udeležil sprejema, ki ga je avstrijski generalni konzul dr. Georg Weiss priredil delegaciji deželne vlade Gradiščanske. IS. 11. je predsednik sprejel dopisnega člana Akademije znanosti ZS5R 1 V.Torgova, ki ga je spremljal akademik Tišler. 9. 12. je glavni tajnik akademik Goričar sprejel direktorja Fiziološkega inštituta Češkoslovaške akademije znanosti prof. Radii a in njegovega sodelavca ing.Pšihika ter jima priredil kosilo v restavraciji Slon. 14. in 15. 12. je glavni tajnik sprejel član Madžarske akademije znanosti dr. Otta Biharija in njegove sodelavce dr. Ištvana Fodora, dr Belo Saša in Kornela Matkovitsa, ZAKLJUČNI RAČUN ZA LETO 1981 CELOTNI PRIHODEK L Republiški proračun NDin 24,015.000,00 2. Svobodna menjava dela NDin 80.115.382,26 3. Drugi prihodki NDin 529.012,17 NDin 104.659.394,43 ODHODKI L Materialni stroški za tisk, nabavo knjig, dnevnice, avtorski honorarji, članske nagrade, potni stroški NDin 43,813.342,35 2. Zakonske obveznosti: prispevki iz dohodka za SIS, mestno zemljišče ipd. N din 8,862.546.70 3, Brutto osebni dohodki NDin 45,731.483,80 NDin 98,407.372,85 RAZDELITEV NA SKLADE 1. Rezervni sklad NDin 912.690,80 2, Poslovni sklad M Din 534.238,78 3. SSP po družbenem dogovoru N Din 2.820,096,00 4. Stanovanjska izgradnja NDin 1.984,996.00 NDin 104,659.394.43 svet akademij znanosti in umetnosti sfrj V letu 1981 je imel Svet akademij eno plenarno sejo in dve seji predsedstva. Sedež Sveta je 1, julija prevzela za naslednje triletno obdobje Črnogorska akademija znanosti in umetnosti. Plenarna seja Sveta akademij je bita 19. in 20. oktobra v Hidii pri Sarajevu. Dosedanji predsednik Sveta akademik M i bajto Apostolski je podal poročilo o delu Sveta za Čas, ko je bil ta pri Makedonski akademiji. Na koncu poročila se je zahvalil Vsem akademijam za uspešno Sodelovanje V okviru Sveta akademij ter želel Črnogorski akademiji, ki prevzema sedež Sveta, pri tem delu čim več uspeha. Po potrditvi sklepa o prehodu sedeža Sveta akademij z Makedonske na črnogorsko akademijo je vodstvo seje prevzel akademik Branko Pavičevič, predsednik črnogorske akademije znanosti in umetnosti. V nadaljevanju seje so predstavniki akademij razpravljali o predloženem programu dela Sveta za obdobje 1981—85 ter ga z nekaterimi popravki tudi sprejeli. Nadalje so sprejeli zakLjuČni račun za leto 19SO ter pregled finančnega položaja Sveta na dan 30. junija ob prehodu sedeža Sveta z ene na drugo akademijo, Sprejeto je bilo poročilo o razgovorih z Avstrijsko akademijo znanosti ter potrjen sporazum o sodelovanju. Po poročilih odbora za mednarodno sodelovanje, odbora za medakademijsko sodelovanje ter pregledu dela Medakadcmijskih odborov SO razpravljala ugotovili, da je bilo delo Sveta akademij v času, ko je bil sedež Sveta v Skopju, zelo uspešno. Seji predsedstva Sveta akademij sta bili 16. aprila v Miločeru in 17. decembra v Beogradu. Na Seji v Miločeru je predsedstvo Sveta akademij pod predsedstvom akademika Apostolskega razpravljalo o predlogu srednjeročnega programa dela Sveta. Komisiji za sestavo programa, ki jo vodi dop. član E. Dimtorov, je bilo naročeno, da pripravi do plenarne seje Sveta preCiščeno besedilo plana z vsemi popravki in dodatnimi predlogi. Predsedstvo je nadalje razpravljalo o sodelovanju z Ameriškim svetom znanstvenih d ni Ste v v New Yorku, o Jugoslovanih v XIII. zvezku enciklopedije »Znanost in življenje«, o članih uredniškega odbora za objavo prispevkov XIII. kongresa »Mednarodnega Heglovega društva«. Sprejet je bil sklep o osnovanju novega medakademijskega odbora s sedežem pri Vojvodinski akademiji, Dogovorjeno je bito, da bo slovesna seja Sveta posvečena 40-letnici vstaje jugoslovanskih narodov 2. junija 1981 v Beogradu v prostorih SANU. Druga seja predsedstva Sveta je bila 17, decembra v Beogradu. Sejo je sklical in vodil predsednik Sveta akademij novoizvoljeni predsednik Črnogorske akademije akademik Branislav Soškič. Na dnevnem redu seje je bil predlog programa dela Sveta akademij za leto 1982, predlog finančnega načrta Sveta za leto 1932, delovni program sodelovanja jugoslovanskih akademij Z akademijama NDR in Poljske. Na seji je bil imenovan Organizacijski odbor za pripravo simpozija o robotiki, ki je predviden v programu sodelovanja med NAS in Svetom akademij SFRJ. člani Sveta akademij so bili obveščeni O poteku priprav za sestavo delovnega programa s odelo vam j a med našimi akademijami in Češkoslovaško akademijo znanosti v Pragi. IZMENJAVA RAZISKOVALCEV PREK SVETA AKADEMIJ ZNANOSTI IN7 UMETNOSTI SFRJ V LETU 19» 1 Nacionalna akademija znanosti ZDA Akad. dr. Robert BUnc je W1 2 tedna m univerzah Cambridge, Kent, Berkeley ■in Washington. Akad. dr. Miroslav Brzin je bil 4 (tedne na univerzah Vanderbilt in Columbia. Mag. Milan Adamič Orožen ije bil 6 tednov na univerzi Illinois. Dr. Mina Gale je bila 4 tedne na Armed Forces Institute of Pathology V Washing tonu. Dr. Joseph C ima je bil 8 tednov na Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko Univerze E. Kardelja v Ljubljani. Prof. dr. Lawrence Graham 'je v času 4-dnevnega bivanja v Ljubljani obiskal Inštitut za sociologijo in filozofijo ter Ekonomsko fakulteto. Akademija znanosti SZ Dr. Boštjan Žekš, Cene Filipovič, dipl. ing. in dr. Adrijan Levstik iz Instituta Joief Stefan so bili na enotedenskem obisku v Inštitutu za kristalografi jo v Moskvi, Akad. V. IsOgar in mag. Francka Benedik sta bila 2 tedna na sestanku DLA v Moskvi. Akad- Pjotr Tronjko iz ¡Kijeva Ije bil 3 dni gost predsedstva SAZU, 4 dni pa bival v Ljubljani v okviru mednarodne zamenjave. Anatoli j I. Baranov z Inštituta za kristalografi j o v Moskvi je bil 2 tedna v Institutu Jožef Stefan v Ljubljani. Jelena V. Djukova iz Računskega centra AN je bila 30 dni gost Inštituta za sociologijo in filozofijo Univerze v Ljubljani. Prof, Vladimir P. Makridin 'iz Rige je bil na 4-dnevnem obisku v Inštitutu za paleontologijo SAZU. Dr. Medvedev in dr. Zajcev, sodelavca Zoološkega inštituta AN, sta bila en teden na 9. mednarodnem simpoziju za entomofavno Srednje Evrope v Portorožu, ki ga je organiziralo Slovensko entomološko društvo in Biološki inštitut J. Hadžiija SAZU. Prof. Pavel S. Kisli j in akad. Ivan M. Fedorčertko Ista bila en teilen V Portorožu na S, 'mednarodni konferenci o ipregorevanju, ki jo je organiziral Institut Jožef Stefan. Dop. član dr. F. V. T or gov iz Inštituta za h ioo rgansko kemijo (v Moskvi je bil 2 dni gosi SAZU; Valerij V. Skorahod iz Inštituta za vprašan ja zdrži j-ivos ti materialov AN SSSR je bil 4 dni na obisku v Inštitutu Jožef Stefan. Akademija znanosti Bolgarije Dr. Dragica TurnSek in dr. Katica Drobne iz Paleontološkega inštituta SAZU sta biii 9 -dni v Prirodoslovnem muzeju AZ v Sofiji, Prof. Milan Natek iz Geografskega inštituta A. Me lika je bil 2 tedna na Geografskem inštitutu AZ v Sofiji, Dr. Vassil Zlatarski iz Prirodoslovnaga muzeja AZ y Sofiji je bal 4 tedne na študijskem obisku jv Palcontološkem inštitutu SAZU. Akademija znanosti CSSR Dr. Damjan Prelovšek iz Umet nosi nozgodo vinskega inštituta F. S tele ta je bil en teden v Inštitutu za umetnostno zgodovino v Pragi. Mag. Anka Ritonja iS z Instituta Joïef Stefan je imela odobrena 2 meseca bivanja v Inštitutu za Organsko kemijo in biokemijo ČSAV, Prof. dr. V. Kos tka iz Inštituta ea organsko kemijo in biokemijo CSAV jc bil 6 dni v Institutu Jožef ¡Stefan v Ljubljani. Akademija umetnosti NDR Dr. Damjan Prelovšek iz Umctnostnozgodovinskega inštituta F. S telet a je bil en teden v Vzhodnem Berlinu na razstavi K. Fr. Schinket. Kraljevsko društvo v Londonu Matic LegiSa iz Kemijskega inštituta B. Kidrič je bil 2 meseca na studijskem obisku na univerzi Strathclydc v Glasgowu. Akademija prlrodoslovulh znanosti Kitajske Akad. DtiSan Hadži iz Kemijskega inštituta B. Kidrič je bil na dvotedenskem obisku na Inštitutu za organsko kemijo A Z v Šhanghaju, Inštitutu za fiziko AZ v Pekingu in na Quing Hua univerzi v Pekingu, Akad. Lu j o Šuklje je bil na dvotedenskem obisku v Inštitutu ta mehaniko tal AZ v Vuhanu in v Inštitutu za mehaniko ter Geološkem inštitutu AZ v i Pekingu. Dr. Bojan Držaj j z Kemijskega inštituta B. Kidrič je bil dva tedna na Geološkem inštitutu AZ in univerzi Quing Hua v Pekingu ter na Jilin univerzi v Changhunu. Zhang Show Yue, Zhang Yao Guang in Lin Y un Shu iz Inštituta za geologijo AZ v Pekingu so 'bili na 6-tedenskem obisku v Inštitutu za raziskovanje krasa SAZU v Postojni. Liang Xi y un, Hut Yongzheng, Wang Le.shan in Zheng Chongzhi (Kemijski inštitut, inštitut ca organsko kemijo in Metalurški inštitut) liz Shangha-ja SO bili na JD-dnevneni obisku V Kemijskem inštitutu B. Kidrič v Ljubljani. Lun Wei, Luo Rumin in Liao Yuanzhen iz oddelka za politiko znanosti AZ v iPekingu iso v času 7-dnevnega obiska rv Ljubljani obiskali SAZU, Zavod za mednarodno znanstveno, tehnično in prosvetno-kul turno sodelovanje. Raziskovalno skupnost Slovenije, Republiški komite za znanost in kulturo, Inštitut za raziskovanje krasa SAZU, Institut Jožef Stefan ter Mednarodni center iza dežele v razvoju. Akademija za družbene vede Kitajske Mit Li Li, L: Zhen Si iz Akademije, za družbene vede v Pekingu ter prevajalec Ma Fuyu so bili na 3-dnevnem obisku v Inštitutu za narodnostna ivpraša-nja in ma SAZU. Akademija znanosti Madžarske Mag. Vasja Mikuž is Filozofske fakultete v Ljubljani je bil J teden na študijskem obisku v Arheološkem inštitutu AZ in Geološkem zavodu v Budimpešti. Dr. Ivan Zet ko, zunanji sodelavec Zgodovinskega inštituta Milka Kosa, je delal 10 dn] v Madžarskem državnem arhivu v Budimpešti. Mag. Mirko Bizjak iz Kemijskega inštituta Boris Kidrič je bil 3 dni v Inštitutu za analitsko kemijo AZ K Budimpešti. Dr. Sabo Endrodi je bit 1 teden na 9. mednarodnem simpoziju za entomo-favno Srednje Evrope v Portorožu, ki ga je organiziralo Slovensko entomološko društvo in Biološki inštitut Jovana Hadži j a. Karoly Ziegetmann iz Centralnega inštituta za fizikalne raziskave A Z in Peter Borden 'sta bila na 1-tedenskem obisku na EIektrofakulteti v Ljubljani. Las zlo Polos in Tibor M tiller s Tehnološke fakultete Budimpeštanske univerze in Inštituta za tehnološke raziskave AZ sta bila na 1-tedenskem obisku v Kemijskem inštitutu Boris Kidrič v Ljubljani. Dr, Laszlo Bartosiewicz iz Arheološkega inštituta AZ j C bil 1 'teden na inštitutu za paleontologijo SAZU. Dr, Gyorgy Gcrgely (1 teden) in Miklds Menyhdrd (2 ledna) iz Fizikalnega inštituta AZ sta bila v Inštitutu za elektroniko in vakuumsko tehniko v Ljubljani. Dr, A f tU a Bar anyai iz Fizikalnega inštituta AZ in Jano s Zsido sta bila na 3-dnevnem obisku v Institutu Jožef Stefan v Ljubljani. Dr. Is t van T tit id, Agnes Buka, J. Szabon, dr. Laszlo Bata iz Fizikalnega inštituta AZ so bili 1 teden v Institutu Jožef Stefan. Dr. G. SomOgyi in Zs. HarangOzo-Varga >iz Inštituta Za nuklearne raziskave sta bila na 1-tedenskem obisku v Institutu Jožef Stefan (v Reaktorju}. Akad. O t to Bihari, dr, Bela Sag, dr. Jstvan Fodor in Kornel Matkovits iz »Transdanubian Institute* HAS so foil i na 4-dncvnem obisku na SAZU, Inštitutu za raziskovanje krasa, na Geografskem inštitutu A. Melika, v Ekonomskem centru v Maribora in v Inštitutu za ekonomska raziskovanja v Ljubljani. SVET DELOVNE SKUPNOSTI SAZU V letošnjem letu je bilo glavno delo Sveta delovne skupnosti usmerjeno predvsem v pripravo reorganizacije v smislu Zakona o združenem delu in novega Zakona o Slovenski akademiji -znanosti in umetnosti, Marca 1981 je Svet delovne skupnosti formiral v ifca namen skupino šestih članov, ki ije bila kasneje razširjena na devet članov. Septembra 1981 je predsedstvo SAZU pooblastilo Svet delovne skupnosti in Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata. da pripravita predloge kandidatov za začasni poslovodni organ in pet kandidatov za Svet Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU v ustanavljanju (ZRC SAZU). Za začasni poslovodni organ i je ¡bil predlagan dr. M. Zupančič, za člane Sveta pa dr. M, Brodar, dr, A. Sercel j, Z. Ledcr-Mancini. dr. R. Gospo-darič in mag. M. Orožen Adamič, Skupščina SAZU je 19, 11. 1981 izglasovala sklep o ustanovitvi delavne organizacije ZRC SAZU v ustanavljanju in prav tako vse naštete kandidate. Že pred tem ije skupina za reorganizacijo na več sejah pripravila tudi osnutek statuta ZRC 'SAZU, ikj bo kmalu dan v .širšo razpravo. Da bi začasnemu poslovodnemu organu ZRC SAZU 'v ustanavljanju olajšali delo, je skupina za reorganizacijo predvidela tudi tri pomočnike začasnega poslovodnega organa, ki ibodo pomagali pri vodenju. Skupina je izbrala J, Pakiža, M. Stanovnik-Blinc in mag. S. Grando. Ob pripravah za ustanovitev ZRC SAZU, iki je bila zvezana s številnimi težavami, pa Je Svet delovne skupnosti opravljal tekoče zadeve, sprejel zaključni obračun za leto 19SO in tekoče periodične obračune, obravnaval stanovanjske probleme, razpravljal o razporejanju in delitvi dohodka, spremljal delo delegatov v Samoupravnih interesnih skupnostih, personalne zadeve idr. Posebej je treba poudariti delo komisij Sveta delovne skupnosti, zlasti Še stanovanjske komisije, ki je opravila izredno veliko dela. Prav 'tako smo si prizadevali urediti prostorske probleme inštitutov SAZU, vendar zaradi različnih vzrokov nismo bili tako uspešni, kot smo želeli. Ves čas smo sodelovali tudi z drugimi družbeno-političnimi organizacijami na SAZU, zelo močna pa je bila tudi povezava s predsedstvom SAZU. Svet delovne Skupnosti je imel IV letu 1981 enajst sej, pripravil pa je tudi dva zbora delovnih ljudi. Na drugem zboru, 1.6. 1981, je bila na novo izvoljena polovica članov Sveta delovne skupnosti SAZU, in sicer: Magda Kregar, Cve-tana Tavzes, Andrej Mihevc, Nada Gspan-Prašelj, Karel Natek in mag. Slavko Ciglenečki. Namesto dotedanjega predsednika Sveta delovne skupnosti mag, Milana Orožna-Adamiča je bil izvoljen mag, Slavko Ciglenečki, za podpredsednika pa Darja Mihelič, OSNOVNA ORGANIZACIJA SINDIKATA SAZU Osnovna organizacija sindikata je v letu 1981 tesno sodelovala s svetom delovne skupnosti SAZU, OO Z K in drugimi samoupravnimi telesi in organizacijami pri odločanju o vseh stvareh, ki so življenjsko zadevale samoupravne interese naših delavcev. Njen izvršni odbor se je sestal na štirih rednih in štirih iizrednih sestankih, posamezni člani odbora pa so redno sodelovali na sejah SDS in O O ZK. Med pomembnejšimi družbenopolitičnimi dejavnostmi lahko omenimo javno razpravo ob pripravah na IIL kongres samoupravljalcev Jugoslavije, med katero smo na zboru delavcev in nato na razširjeni skupni seji. SDS in 10 sindikata zavzeli stališče in dali pripombe na osnutek resolucije» Osnovna organizacija sindikata je sproti spremljala rezultate gospodarjenja na SAZU, posebej še zaključni račun. Aktivno Se je vključevala tudi v proces reorganizacije SAZU, kjer pa jo čakajo pomembnejše naloge ob sprejemanju samoupravnih aktov bodočega Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU v prihodnjem letu. Izvršni odbor je dal tudi pobudo za evidentiranje možnih kandidatov [Za volitve v skupščine družbenopolitični ti skupnosti in SLS v letu 1982, ki je uspešno steklo in bo z že izoblikovanimi predlogi zaključeno v prvi polovici januarja prihodnjega leta. Veliko truda is o v svoje delovanje vložile tudi posamezne komisije izvršnega odbora, kjer moramo na prvem mestu omeniti predvsem obe komisiji, ki sta skrbeli za organizacijo letovanj naših delavcev v treh najetih prikolicah. Prav tako je komisija za strokovno in družbeno izobraževanje organizirala več obiskov pomembnejših umetnostnih in drugih razstav v Ljubljani ter enodnevni izlet v Benetke na ogled razstave »Od Tiziana do E1 Greca«. Pri večini razstav so nam prijazno pomagali z vodstvi kolegi iz Umetnostno Zgodovinskega inštituta Franceta S teleta. Izvršni odbor je Organiziral tudi sindikalni izlet — ekskurzijo z ogledom kulturnozgodovinskih in umetnostnih znamenitosti Škofje Loke, ogledom bolnice Franje in Divjega jezera pri Idriji. V okviru športno rekreativne dejavnosti pa je bil organiziran tradicionalni »6. smučarski dan SAZU« na Soriški planini, številna pa je bila tudi udeležba na pohodu »Po poteh spominov in tovarištva«. V zvezi s socialnim stanjem delavcev SAZU naj omenimo, da smo pozitivno rešili tri vloge Za dodelitev enkratne denarne pomoči, prav tako pa je 10 spomladi predlagal progresivno lestvico delitve regresa za letovanje, ki jo je SDS soglasno potrdil. INSTITUT ZA MARKSISTIČNE ŠTUDIJE SAZU Raziskovalna naloga Instituía tvori sestavni del usmerjenega raziskovalnega programa »Teorija samoupravnega socializma« in raziskovalnega programa SAZU »Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda«. Letošnje delo na področju srednjeročne oz. dolgoročne raziskovalne naloge je izhajalo iz izhodišč, ki so bila zastavljena ob programu raziskovalne naloge in pomeni uresničevanje v tem programu začrtanih smotrov in ciljev. V letu 1981 se je trem rednim sodelavcem in tajnici pridružila tov. Neda Brglez, strokovni svetnik. Tako kot v preteklosti je tudi letos pri delu Inštituta sodelovalo večje število zunanjih sodelavcev. Raziskovalna naloga L raziskava: Zbrana deta Borisa Ziherla (Raziskovalni načrt za pripravo in izdajo) 2. raziskava: Temeljna slovenska izdaja del MarXa in Engelsa (Raziskovalni načrt Za pripravo în izdajo) 3. raziskava: Aktualna vprašanja teorije znanosti in marksizem 1. raziskava; Zbrana dela Borisa Ziherla 1. 1. V Eačetku I. 19SI je izšla prva knjiga Zbranih del -dr. Borisa Ziherla (SAZU Ljubljana 19SI, 274 str.), ki vsebuje obsežno uvodno študijo Borisa iMa-jerja, članke in razprave Borisa Ziherla do leta 1941 ter potrebni spremljevalni aparat, Uredila sta jo Neda Brglez in Aleš Erjavec, 1. 2. V kratkem bo dokončana in za tisk pripravljena 2. knjiga Zbranih del, ki zajema obdobje Ziherlovega dela od leta 1941 do 1945. Za pripravo tega zvezka je bilo potrebno opraviti veliko raziskovalnega dela (evidentiranje neznanih člankov, identifikacija člankov, podpisanih s psevdonimi in identifikacija le-teh, zbiranje gradiva po arhivih, primerjava večkrat objavljenih člankov, konsultacije s strokovnjaki — zgodovinarji ter z Ziherlovimi sodelavci itd.). 2. knjiga bo obsegala 91 enot oz, 25 avtorskih pol Ziherlovih člankov in razprav, spremno besedo ter znanstveni aparat. I. 3. Ob pripravljalnem in raziskovalnem delu za 2. knjigo Zbranih del smo odkrivali, evidentirali in zbirali tudi drugo gradivo, ki je relevantno za zgodovino marksizma na Slovenskem. 1.4. Opravljena je bila 1. faza pripravljalnih del za 3. zvezek Zbranih del. 1. 5. Dopolnjeno je bilo lanskoletno raziskovalno delo na gradivu za »Zgodovino marksizma na Slovenskem«, 2. raziskava: Temeljna slovenska izdaja del Marxa in Fmgelsa Raziskovalno delo pri znanstveni pripravi Temeljne izdaje je bilo v letu 1981 usmerjeno v prvi vrsti na problematiko zgodovine nastanka in učinkovanja Marxove kritike politične ekonomije in na pripravo znanstvenega aparata za izdajo Marxove disertacije. 2. 1. Raziskovalno izhodišče začetne faze raziskovanja Marsovega rokopisa 1857/58 je problematika razmerja meti t. i. »logično« {razvitje pojmovnega sistema s pomočjo logične eksplikacije in genetičnega razvoja najenostavnejše kategorije) in »logično-historično« (pojmovni sistem kot s trn i te v historičnega razvoja) interpretacijo pojmovnega sklopa MarJtove kritike politične ekonomije. Gre za vidik, ki zavzema v sodobnih marksističnih razlagah vsebine in Zgradbe kritike politične ekonomije eno od ključnih mest; hkrati združuje ta vidik v sebi tudi kategonialne nastavke za legitimen raziskovalni prehod k širšemu sklopu problemov, ki zadevajo znanstveno teoretski, metodološki in družbeni pomen Marxove teorije (vprašanje materialistične metode abstrakcije, vprašanje materialističnega obrata dialektike v luči razmerja med »Očrti« in »Kapitalom«, Marxava spreminjanja prvotnega načrta za pisanje kritike politične ekonomije, vprašanje enotnosti vrednostne in denarne teorije itd ). Raziskovanje je izhajalo iz hipoteze, da je mogoče kontroverzni interpretaciji enako argumentirano utemeljiti, da pa obe puščata vrsto nere- šenih problemov namesto arbitrarnega odločanja a\ eno od nji ju ali pa celo poskusa, da bi ju mehanično združevali, je zato treba opredeliti, ali ima ta dvojnost osnovo v sami pojmovni in metodološki strukturi kritike politične ekonomije. Hipoteza v marksistični teoriji ni nova, vendar pa je njena razde-Lava še na takšni stopnji, da ne omogoča kom pet en t ne sodbe o njeni verifici-ranosti ali falsificiranosti. 2. 2. Raziskovan je bil Etlgelsov prispevek k formiranju kritike politične ekonomije, ki v dosednjih raziskovanjih ni bil dovolj (ali sploh ni bil) raziskan in prikazan. Letošnje delo pri tem vprašanju (ki naj bi služilo kot očrt za detajlne, predvsem tekstološke analize) dokazuje, da je Engels bistveno prispeval k oblikovanju nove teorije, študija raziskuje En gel sovo delo pri tej problematiki ter njegovo sodelovanje z Marsom in naposled negovo delo po Marsovi smrti. V analizo So vključeni poleg »standardnih« tekstov tudi nekateri taki, ki pri nas doslej niso bili deležni pozornosti. 2. 3. Narejena je bila krajša analiza in prikaz Markove in Engelsovc kritike svoji as vodilnega nemškega ekonomista Fridericha Lista, zagovornika protekcionizma, ki je vezana na prvi slovenski prevod Markovega rokopisa »Ueber Friedrich Lists Buch 'Das nationals System der politisehen Oeko-nomie1«. Gre za prvo obravnavo tega teksta pri nas, s tem pa za obravnavo neke faze v zgodovini nastanka kritike politične ekonomije. 2. 4. Pri prevajalskem delu za Marxov rokopis 1857/58 je bilo prevedeno poglavje o denarju iz »Očrtov«. V 3, številki »Vestnika Inštituta za marksistične študije SAZU« bo objavljeno približno 50 strani tega prevoda, 2, 5. Za pripravo znanstvenega aparata za »Očrte« je bila oblikovana delovna skupina z različnih znanstvenih področij, ki je že pričela z delom. 2. 6. Načrtovana priprava znanstvenega aparata za izdajo zvezka O Marxov.i disertaciji v letu 1981 ni bila uresničena zaradi slabega zdravstvenega stanja urednika doc. dr, Valentina Kalana. V 3 številki »Vestnika* bo objavljen prevod prvega dela Marsove disertacije. 2. 7. V sodelovanju z MC CK ZKS je bil organiziran sestanek s predstojniki marksističnih centrov visokošolskih ustanov in s predstavniki raziskovalnih inštitutov, katerega namen je bila opredelitev letnega in srednjeročnega znanstvenoraziskovalnega in pedagoškega programa v zvezi s »Temeljno izdajo« na Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani in na Univerzi v Mariboru. Inštitut uresničuje s tem nalogo sedanje pripravljalne faze pri pripravi to Temelj ne izdaje«, tj., ¡daje pobudo za pripravo in ureditev potrebne raziskovalne in prevajalske osnove za izdajo Marsovih in Engelsovih del. 2, 8. Inštitut je V letu 19SI strokovno sodeloval z Inštitutom za marksi-zem-leninizem pri CK enotne socialistične partije Nemčije. Sodelovanje se je nanašalo na dokumentarni zvezek z nekrologi ob Marxovi in Engelsovi smrti v mednarodnem delavskem tisku, ki ga pripravlja ta inštitut. 3. raziskava: Aktualna vprašanja teorije znanosti in marksizem Nadaljevalo se je delo iz preteklih let: 3. I, V podražiskavi Geneza in struktura se je nadaljevalo raziskovanje zgodovine in uporabe obeh navedenih pojmov oz. konceptov ter njunega statusa in vloge v različnih znanostih. Istočasno smo razi s koval i koncepte, ki SO sorodni navedenima (organizacija, sistem, foi-ma, dialektika itd.), Na osnovi navedenega dela smo proučili nekatere probleme in obravnave genetične in strukturalne metode in nato posebej Zajeli oris Zgodovine uporabe obeh pojmov oz. konceptov v zgodovini znanosti o življenju. S tem je bila ta faza tega raziskovalnega dela zaključena. 3. 2, Podraziskava Znanost, znanstvena praksa in episte-m o I o g i j a se je v letošnjem letu osredotočila na prikaz in kritično analizo dela G.Canguilhema, ki je zgodovino znanosti in epistemologijo razvijal predvsem na področju znanosti o Življenju (biologija, medicina), Canguilhem je razvil in teoretsko utemeljil Bachelardov koncept zgodovine znanosti v relaciji do epistemologije in glede na specifičnost samega predmeta in funkcije zgodovine znanosti. S svojo analizo razmerja med ideološkim in racionalnim v zgodovini znanosti o življenju se je zelo približal marksistični teoriji znanosti, kot jo razvijajo nekateri epistemologi iz Althusserjevega kroga, obenem pa je s tem seveda dal tudi novo teoretsko razsežnost in podlago teoriji zgodovine znanosti, kot jo je utemeljil G. Bachelard, 3. 3. V tem letu smo v okviru podraziskavc Problemi formalizacije skušali odgovoriti na vprašanje, ki so ga oblikovale same znanosti, ki imajo opraviti s formalizacijo: razmerje med jezikom kot znanstveno avtonomnim sistemom ter med njegovo vključitvijo v govor, v družbeno vez.. Izhodišče so nudili izsledki prejšnje faze pod raziskave. Osredotočili smo se na kontroverzo med Fregcjem oz. Russclom in Strawsonom in jo proučili ob vprašanjih reprezen taci ona listič ne določitve izrazovj raziskovanja med 1'ečenim in izrečenim, ob spoznavnih problemih klasične logične analize, 'razmerja med slovnično in logično obliko stavka ter ob problemu logične implikacije in relleksivnosti. 3. 4. Podraziskava Hcrmenevtične teorije znanosti se je osredotočila na primerjalno analizo koncepta zgodovinskosti naravoslovnih znanosti v tradiciji francoske epistemologije in pojmovanja zgodovinskosti v hermenevtični teoriji (H. G. Gadamer, K. 0. Apel, M. Rlcdcl). Pri tem se je pokazalo, da pojmovanje zgodovine znanosti v hermenevtiki ki juh nasprotnemu zagotavljanju ne prebije du al iz m a (družboslovna in filozofska metoda) razumevanja vs. (naravoslovna metoda) pojasnUvc; prav tako se je tudi pokazalo, da pojmovanje zgodovinskosti znanosti v opistemologiji ne nudi le produktivnih nastavkov za dojet je problema družbeno-zgodovinske določenosti naravoslovnih znanstvenih disciplin, ampak tudi plodno kategorialno osnovo za opredelitev znanstvenega statusa samega historičnega m a te r i ali zm a in materialistične dialektike. Raziskava se je skušala zato vsebinsko in formalno povezati z raziskovalnim delom v zvezi z Marsovo kritiko politične ekonomije. V skladu i, zastavljenimi cilji so sodelavci inštituta aktivno sodelovali z raziskovalnimi ustanovami v P ranci ji. Rezultati raziskovalnega dela na inštitutu so in bodo predstavljeni v publikacijah SAZU in drugod; v začetku prihodnjega leta bo pri SAZU izšla 2. knjiga Zbranih del Borisa Ziheria, rezultati razi s koval nega dela za 2, raziskavo bodo objavljeni v 3. številki »Vestnika«, ki -'bo izšla v pričetku ¡leta 1982, rezultati 3. raziskave pa >so I javnost i predstavljeni v 2. številki »Vestnika«, ki je v celoti iposvcčena vprašanjem teorije znanosti in marksizma ter vsebuje daljše študije vseh štirih sodelavcev pri tej raziskavi, izšla pa je decembra leta 1981. Sodelavci inštituta so bili na naslednjih študijskih potovanjih: Asistent mag, Aleš F rjaveč je januarja 1981 obiskal Institut d'esthétique et des sciences de l'art (Université de Paris I, C, N. R.S.), ikjer je imel predavanje z naslovom L'art et ta théorie. Asistent Rado Riba je bil maja 1981 ftia študijskem bivanju v Franciji na Univerzi Paris VIII (Institut polytechnique ide philosophie). Asistenta mag. Aleš Erjavec in Vojislav Likar sla bila novembra na študijskem bivanju na Institut d'histoire des ¡sciences pri C. N. R, S., kjer sta se udeleževala seminarjev ter ee dogovorila za nadaljnje sodelovanje. Strokovni svetnik \"eda Brglez se je z referatom Spremenjena vloga in odgovornost intelektualcev udeležila znanstvenega posvetovanja »Ziherlovi dnevi«, ki je bilo 22. in 23. oktobra v Ljubljani, Objave A. Erjavec Geneza m struktura. Vesrnik Inštituta Ka imanksistiČCTC Študije SAZU, Ljubljana 1980, 5t. 2, Estetika, njen pomen i« vloga. Teorija in ¡praksa, iLjubijjina 1981, iSt. 8, str. 950—954. AithusseTj ideologija in literatura (zapis ob zborniku ^Ideologija in estetski uenek«). Delo (Knljiiievni listi), 9.7.1981 (str. 2—9) .in 16.7.1931 (str. 4—5). Kritična teorija družbe. Delo listi), 3,9,1981, str.9. Netiterarne oblike v literaturi. Odsevan] a, 'Slovenj Gradec 1981, 'št. 7, istr. 14—16 in št,&—91 str. 14—16, 2$, festival jug. igranega tfiima. Komunist, 7.B. 1981, iit, 31, _<5tr. 12. Umetnost in marksistična umetnostna kritika Komunist, 4.9. J9S1, št. 35. str. 15. Kari Mar.t in svetovna literatura. Teorija in praksa, LjuMjana 1981, št. 8, str. 98K—990, Visoka \napetost. Ekran, Ljubljana 1931, št. 6—7. V, Likar EphtemoloSka analiza procesa znanstvenega spoznavanja pri G. Bachelardu. Vcstnik Inštrtuta za marksistične i tudi je SA2U, Ljubljana 1980, št. 2. R. Rlha Brezzgodovinskost matematične formule? Problemi — Razprave, Ljublijana ,1981. št, 209—211. str, 106—126. Pojmovanje zgodovine naravoslovnih znanosti v historični epistemdogtji. Vestnik Initstuta 7,a marksistične .študije SAZU, Ljubljana 1980, it, 2.' ZGODOVINSKI INŠTITUT MILKA KOSA Strokovna delavka Dragica Bradeško je izjavil;! sredi leta 1980, da zaradi zdravstvenih razlogov ne more delati na inštitutu dalje kakor do 31. decembra 1980; nato ije bilo razpisano mesto strokovnega ¡sodelavca zgodovin ar j a-bibliografa, na sestanku volilnega Telesa T. razreda je bila na to mesto že 22.decembra 1980 izvoljena profesorica ljubljanske poljanske gimnazije Eva Holz; lo izvolitev je potrdilo predsedstvo SAZU na seji 23. januarja 1981 in tov. Hoičeva je začela delati na Inštitutu 1. februarja 1981. V letu 1981 je bilo razpisano mesto asistenta za zgodovino srednjega veka, na isestanku volilnega 'telesa L razreda je bil I. oktobra 1981 izvoljen proFesor Janez $um-rada in to izvolitev je potrdilo predsedstvo SAZU na svoji seji 15. oktobra 1981 v tem smislu, da velja izvolitev za čas od 1. oktobra 1981, ker je 7afel tovariš šumrada s tem dnem delati na Inštitutu. Inštitut ima tako ob koncu leta 1981 šest delavcev v 'Stalnem delovnem razmerju; tO Število je še vedno zelo majhno v primeri 7. nalogami, ki jih ima Inštitut, vendar pa za prihodnji leti srednjeročni načrt ne predvideva povečanja tega Štev i ta- Publikacije. V decembru 1980 smo prejeli prve izvode publ ikacije Zgodovina agrarnih panog JI, Družbena razmerja in gibanja: na knjižni trg je prišla ta publikacija šele v letu 1981, javnost pa }e bila o njej obveščena 6 tiskovno konferenco 26.2,1981. Publikacija predstavlja celoto S l. zvezkom Zgodovine agrarnih panog, ki je izšel leta 1970 is poti nas lovom Agrarno gospodarstvo; oba zvezka sta .izšla ikot izdaji SAZU, a v založbi Državne založbe Slovenije; zamišljena sta kot Zgodovina agrarnih panog v seriji publikacij pod širšim naslovom Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, enciklopedična obravnava po panogah. Predvideva se, da bi se .delo nadaljevalo na področjih mer in uteži, prometa in na področju virov in literature. Dragi dolgoročni načrt Inštituta predstavlja Historična topografija slovenskega ozemlja. Inštitut je najprej leta 1975 i/tla! nedokončani rokopis akad. Milka Kosa Gradivo za historično topografijo Slovenije (za Kranjsko do leta 1500), ¡vendar le ¡kot interno publikacijo, ki ni v prodaji in je namenjena le strokovnjakom v uporabo in dopolnjevanje. Zdaj je ikončan rokopis zunanjega sodelavca dr.I, Zelka »Prekmurje do leta 150(W (Historična topografija Slovenije X); ob javo rokopisa je odobril razred na seji 22. decembra 1980, nato pa predsedstvo SAZU na seji 26. maja 19S1; različno od Kosovega rokopisa bo ta .tiskan in v prodaji, in sicer na podlagi pogodbe !med SAZU in Pomursko založbo v Murski Soboti v tem smislu, da 'je SAZU ¡izdajatelj. Pomurska založba pa založnik; ob koncu ¡koledarskega leta je opravljena prva korektura rokopisa. Historična topografija za Slovensko Štajersko, ki se ji zdaj pridružuje enako delo za jugoslovanski del Koroške, predstavlja zdaj glavno zadolžitev znanstvenega svetnika dr. Pavla Blaznika in se s končno redakcijo in dopolnjevanjem gradiva bliža koncu; ¡dopolnjevanje sloni na izdajah virov (Jaksch, Wiessner, M lir ari č) in Centralni kartoteki srednjeveških listin. Delo zajema poleg toponimov tudi druge podatke (število kmetij, vrste kultur, poslopja itd.), odprte lokalizacije se rešujejo na podlagi katastrskih map in deloma tudi terenskega študija. Strokovni svetnik B.Oto-rcpec je ob delu pri listinah in fevdnih knjigah dopolnjeval tu tli podatke za historično topografijo tako ca Slovensko štaiersko kakor tudi za K ran i-sko. Asistentka D. Miheličeva je delala dalie pri kartoteki tuiih imen za področje Slovenske štajerske, Z delom za historično topografiio Slovenskeea Primorja (ozemlja med rapallsko in današnjo državno mejo) prej ni bilo mogoče začeti, iker ni bilo delavca, ki bi se ¡temu delu ¡posvetil; zda i ie začel s tem delom novi asistent J. šumrada in že preetedal za Goriško in Istro katastrske mape za 163 katastrskih občin in izpisal ledinska imena s 25 man. Vprašanje historične topografije za slovensko ozemlje izven JuEoslaviie in definitivne izdaje historične topografije pa ostaja še povsem odprto, Delo za vire in historično bibliografijo. Strokovni svetnik B, Otorepec je pri deTu za centralno kartoteko srednjeveških listin za Slovenijo nadaljeval kopiran ie, transkripci jo in strokovno obdelavo listin iz kronološke zbirke Arhiva SR Slovenije ter obdelal 78 listin iiz časa od 1448 do 1471; transkribiral in obdelal je 40 listin Nadškofijskega arhiva v Ljubljani iz časa od 1228 do 1381; nadaljeval je s pregledom in po potrebi dopolnil transkripcijo 176 listin samostana v Velesovem iz let 1271 do 1473, iki so bile maja 1978 tz Hišnega, dvornega in državnega arhiva na Dunaju vrnjene Jugoslaviji; pregledal je kseroks posnetke 68 listin iz repertorijev T. TI in XIV Hišnega, dvornega in državnega arhiva na Dunaju, katerih originali so ostali v Avstriji. Pri delu za pripravo izdaje fevdnih knjig grofov Celjskih je dokončal transkripcijo drugega rokopisa celjske fevdne knjige (sign. T3r Arhiva SR Slovenije), ki na 36 folij i h vsebuje okrog 120 vpisov fevdnih podelitev od 1436 dalje; začel je lokalizirati v tem rokopisu omenjene kraje in ga primerjati s prvim rokopisom te fevdne knjige (B313, prevzela iz Hišnega, dvornega in državnega arhiva na Dunaju 1977), ki je tudi že 'transkrihirana, medtem ko je tretji rokopis v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu potrebno še obdelali. Z novimi transkripcijami se je število evidentiranih listin v centralni kartoteki povzpelo na okrog 4420. V letu 1981 jc bilo ¡končno omogočeno, da sta akad. Grafenauer in Strokovni svetnik Otorepec v oktobru delala na virih za zgodovino slovenskih kmečkih uporov do incl, leta 1515 v Tirolskem deželnem arhtvu v Innsbrucku, pri tem pa pregledala i udi nekaj dragih virov, ki so važni za slovensko zgodovino v srednjem veku, Poleg pregleda 23 fasciklov nedatiranih aktov iz dobe Maksimilijana I. (okrog 8200 folijev aktov in izbor za Slovenijo pomembnih virov v 240 posnetkih) je B. Otorepec pregledal še 11 fasciklov z okrog 200 foliji tako imenovanih Fridericiana, kopiranih je pa bilo 43 listin iz dobe ok, 1430—39, O vsem tem delu je bilo predloženo obširnejše poročilo. Kar se pa tiče že objavljenih virov, je bila pregledana Car mola 3—9 (1913—1919) in podatki o tam objavljenih srednjeveških listinah vneseni v centralno kartoteko. V tem lelu je umri naš zunanji sodelavec dr. Miroslav Pahor, ki je že pred leti predložil, da izdamo srednjeveške mestne statute Pirana; predlog je bil sprejet, avtorja izdaje pa je vedno bolj ovirala bolezen, ki se je končala s katastrofo. Delo avtorja, ki ga bomo ohranili v najlepšem spominu, je zdaj prevzel novi asistent J. šumrada, ki je že preveril Pahorjeve prepise statutov iz let 1307 in 1332 in deloma tudi že primerjal te prepise in De Franceschljevo objavo z originalom. Asistentka D.Miheliče.va je končala prepis najstarejše piranske notarske knjige (iz let 12S1 do 1287 oz. 12S9), opremila ga je z vsemi potrebnimi podatki, izdelala seznam osebnih in krajevnih imeti, stvarni register, seznam vpisov S kratkimi povzetki in edicij ski uvod Z momenti, ki prihajajo zanj v poštev; potrebna so še nekatera dopolnila tehnične narave in predvideva se. da bi moglo iti delo v tisk že leta 1982. Dr. Hofier je predložil za objavo cerkvena vizitacijska poročila iz 16. stoletja Za nekatere dele slovenskega ozemlja, ki so važna za kulturno zgodovino in posebej zgodovino reformacije; njegov predlog je bil v Inštitutu načelno sprejet, avtor teksit zdaj še predeluje, predvideva Se, da bi tekst mogel biti objavljen v seriji Viri za zgodovino Slovencev še v letu 1982. Asistent magister Cranda je delal na izdaji izbranega gradiva za revolucionarno leto 1S4& 49 pri Slovencih; preučeval je gradivo v Ljubljani (Co-stova in Auerspergova zapuščina, Narodni muzej, Arhiv SRS) in v Celovcu, kjer je delal dva tedna (Rostbornova zapuščina, Sammelarchiv des Geschichtsvereines für Kärnten, gospostvo Harnek-Ehrenegg, Klagen furter Zeitung, Carinthia), medtem ko je bilo gradivo graške Sloveni je že pred leti kopirano v Gradcu, Drttgo področje njegovega dela predstavljajo korespondence slovenskih politikov ali politično pomembnih ljudi 19, stoletja (Slomšek, Bleiweis, Costa, Vošnjak, Trstenjak, Turner. Grasseli). ki so bile v zadnjih desetletjih zelo malo raziskovane; mag. Grand a se ukvarja predvsem z Bleiweisovo in Costovo korespondenco; paralelno je bilo treba seveda študirati sodobno časopisje. Kar se tiče dela za izdajo zapuščine dr. Henrika Turne (korespondenca, rokopisi, težko dostopni članki itd,), se je pokazalo, da je gradiva mnogo več, kakor smo mislili. Za leto 1982 se predvideva dokončanje izposojevanja zapuščine, njeno prefotografiranje in pretipkanje; glavni urednik dr. Jože Pirjevec, docent za slovansko zgodovino na tržaški univerzi, bo v tem letu angažiran z drugimi obveznostmi; pripravljalno delo opravljata zdaj predvsem asistent mag. Granda in strokovna sodelavka Eva Holz; šele za leto 1983 se predvidevajo izbor gradiva, komentarji in ev. oddaja v tisk Delo za tekočo in retrospektivno historično bibliografijo je v zadnjih letih zelo zastajalo, ker ga ni bilo mogoče Opravljati poleg številnih drugih obveznosti. V letu 1981 pa je to nalogo prevzeta nova strokovna sodelavka Eva Hol z, ki je bila pri tem v Sti'ku s tov, Olgo Janša-Zorn, ki je prej delala na bibliografiji, z nasveti pa je pomagal tudi univerzitetni prof, dr. Vasilij Melik. Tekoča bibliografija, ki ]jo pripravljata tov. Olga Janša-Zorn in univ. prof. dr Vasilij Melik in zajema čas od 197i do vključno 1977, bo izšla v Zč 1981. Obdelana je bila v rokopisu tekoča bibliografija od leta 1978 do leta I9S0 in deloma tudi za to leto. V ti sik bo oddana takoj po izidu bibliografije, ki zajema čas 1973—77. Pregledano je bilo tudi gradivo za retrospektivno bibliografijo, t.j. prispevki v časopisju, ki so ga pregledali sodelavci dr. Mclittc Pivec-Stelctove in začelo se je delo za to bibliografijo. Delo za druge publikacije. Poleg drugod obravnavanega je treba omeniti še, da je D. Miheličcva v glavnem končala raziskave o gospodarskem (agrarnem in neagramem) in družbenem položaju sredn jeveškega Pirana v razdobju 1280—1340; potrebno bo še nekaj predvsem tehničnih dopolnil in ponazoril (seznami, tabele, grafikoni). Poleg lega si je v zagrebškem rokopisnem oddelku JAZU ogledala ki izpisala rokopisno zapuščino koroškega zgodovinarja Marka Hansiza, kar bo predmet posebne študije, na kateri bo delala v letu 1982, Naš zunanji sodelavec dr. Ivan Zel ko je bil na podlagi dogovora o zamenjavi med našimi in madžarskimi zgodovinarji v dneh od 9, do 19, septembra 1981 v Budimpešti, kjer je prišel v Državnem arhivu do novih ugo- tüvitev o zgodovini P rek m urja in dela za objavo študije o tem, Akad. Zivittter je dal s študijo o Linhartu, ki bo objavljena pri Slovenski matici v kniigt prevoda Poskusa Zgodovine, prispevek k reševanju nekaterih spornih vprašanj razdobja med francosko revolucijo in ustanovitvijo Kraljestva Ilirije. Izvajanje arhivskega sporazuma iz leta 1923 in kulturnih restitucij iz Avstrije. To delo sicer ne spada v znanstveno delo v ožjem pomenu besede, pomeni pa vendar znatno povečanje našega kulturnega patrimonija, obenem pa tudi veliko olajšam pri študiju gradiva, ki prehaja v naše roke, kar je deloma razvidno že iz navedenih podatkov. Pri tem delu so tudi v letu 1981 intenzivno sodelovali akad. Zwitter in Grafenauer, znanstveni svetnik dr. P. Blaznik in strokovni svetnik B.Otorepec, V glavnem je šlo za interne elaborate in sestanke v slovenskem in jugoslovanskem okviru, Stiki z Avstrijci So se zaradi zastoja pogajanj omejevali na predaje arhivalii, ki so nam bile načelno priznane žc prej. Dr. P. Blaznik je prevzel v juniju približno eno četrtino odobrenega dela jožefinskega katastra za Štajersko in arhiv ljutomerskega trga v obsegu 155 fasciklov. B. Otorepec pa je v času od IS. do 25. maja 19B1 prevzel V Hišnem, dvornem in državnem arhivu na Dunaju 465 listin iz dobe 1151—1495 oz. 1645, tako da je s tem končana predaja skupine tako imenovanih notranje avstrijskih listin, ki v celoti obsegajo 664 listin iz dobe od 1301 do 1645, s 1259 ohranjenimi originalnimi pečati, kar je za 14. in 15.stoletje že več, kakor jih ima Arhiv Slovenije, V času od 8. do 12. junija 1981 pa ic od arhivov naših mest in trgov, deponiranih v štajerskem deželnem arhivu v Gradcu, prevzel skupno 51 listin iz časa od 1396 do 183S. Organizacija, uprava in biblioteka. Znanstveni svet Inštituta, katerega sestav se v 1.19SI ni spremenil, je imel dne 24. in 29. junija svojo 21. redno sejo, dne 9. novembra svojo 22, in 22. decembra svojo 23, redno sejo, poleg tega pa izredno sejo 17. septembra (računano od ustanovitve inštituta in sveta 1.1972), Ob 40-letnici Osvobodilne fronte in vstaje slovenskega naroda je bil Inštitut poleg Inštituta za zgodovino delavskega gibanja in Pedagoško-znanstvene enote za Zgodovino Filozofske fakLiltetc nied prireditelji znanstvenega posvetovanja o remi Narodna in socialna rotitika v slovenski zgodovini od konca 19 stoletja do danes, ki je bilo dne 17. in 18.novembra 19S1 v dvorani Skupščine SR Slovenije. O sodelovanju članov inštituta pri znanstvenem posvetovanju o temi »Kultura in znanost v NOB tn revoluciji«, ki ga je organiziral Svet akademij znanosti in umetnosti SFRJ ob 40-letnici vstaje jugoslovanskih narodov v Strugi pri Ohridu od 7. do 9.oktobra 1981, in pri drugih znanstvenih sestankih se poroča na drugih mestih tega Letopisa. Inštitut, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Stele ta ter Inštitut za arheologijo so predlagali, da bi prek Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ z akademijami znanosti ¿SSR, ZSSR in Poljske prišlo do dogovora glede zamenjave bivanj znanstvenih raziskovalcev; ti predlogi ob koncu koledarskega leta še niso bili rešeni. Tajniške posle je vse leto opravljal asistent mag. Gran da: bilo je mnogo dela posebno v zvezi z Raziskovalno skupnostjo Slovenije; izdelan je bil tudi srednjeročni načrt dela Inštituta za leta 1981—1985 in program dela za leto 1932. Delo v knjižnici je bilo poverjeno strokovni sodelavki Evi Holz. V koledarskem letu 1981 smo do 27, novembra prejeli 492 kn jižnih enot. Prišlo i y 225 zunanjih obiskovalcev, ki so si izposodili 26? knjig, poleg tega si ie 38 notranjih obiskovalcev izposodilo 188 knjig. Posebno delo delavcev na Inštitutu. To delo je deloma že zaieto v tem poročilu. Posebej je treba omeniti, da je strokovni svetnik Božo Otorepce tudi v šludijskem letu 19S0 Ä1 za študente* zgodovinskega in umetnostno-zgodovinskega oddelka Filozofske fakultete v Lit.ibl.jani predaval pomožne zgodovinske vede in imel posebne vaje iz latinske paleografije z dvema študentoma tretje stopnje zgodovine, Kot član izdajateljskega sveta uredništva Kronike, časopisa za slovensko krajevno zgodovino, je že 28, leto sodeloval pri njenem izhajanju. Asistent mag. Stane Gianda je aktivno sodeloval pri ustanavljanju Muzeja slovenskih taborov v Ljutomeru, ki je bil odprt v juniju 1981, in mu posredoval zelo dragoceno gradivo, pri čemer mu je koristilo njegovo pregledovanje Costove zapuščine. Od 6, do 9. julija je mi deloval na mednarodnem kulturnozgodovinskem simpoziju Modinci, ki je bil v Radencili, in imel referat o Kmetu na Slovenskem štajerskem in v Prekmurju v letih 1919—1929. Od 1. do 4. oktobra je sodeloval na XXX, sestanku Zveze znanstvenih društev za zgodovino zdravstvene kulture Jugoslavije v Novem mestu, kjer je imel uvodni referat o zgodovini Novega mesta in Dolenjske, ki mu je dodal za to priložnost narejen pregled vpisov novomeških maturantov na ljubljansko Medicinsko fakulteto do leta 1960. Je tudi član uredništva Kronike, časopisa za slovensko krajevno zgodovino. V okviru ZRC SAZU je član komisije za pripravo statuta ZRC SAZU in delegaL SAZU v skupščini Raziskovalne skupnosti Slovenije ter kot zastopnik humanističnih ved član njenega odbora za koordinacijo skupnega programa. Asistentka Darja Mihe!iČ je bila v letu 1931 podpredsednik SDS SAZU. Asistent Janez Sum rada ie podpredsednik Zveze zgodovinskih društev Slovenije, strokovna sodelavka Eva Uolz pa njen blagajnik. Objave P. Blaziilk Rea.mbu.laci ja V luči katastrske občine. Žiri. Loški razgledi 28, il981, B Otorepee Zgodovina gradu BogenSperk. 3. dopolnjena Izdaja, ¡7 dal Odbor 7:3 obnovo Bogen-äperka, -Litija 1981. Uber einen Stcgeltypar Ladislaus des Poslitmas bz\\>. Ferdinands III. Mitteilungen des Österreichischen Staatsarchivs T3d. 35, 19S2 i(v tisku). Das V/appenbuch C das Kärntner Landesarchivs. Herauszog, von W. Ntumann. D^s Kärntner Landrearchiv EiBamd, Kiagenfurt 19B9, Ocena: Arhivi 4. 19S1 (>- tisku). SrednjeveSttß pečatniki iz zbirke Narodnega muzeju i> Ljubljani, Kronika 29, 19?1 (v Tisltü). Diplomatien v Sloveniji. Enciklopedija Jugoslavije 2. izd. Grbi. Slovenija, Enti'kl. Jugoslavije 2.izd. K Zgodovini gradu Brdo pri Kranju, Kponi'k;i 29, 1981 (v tisku). U- Mlhetič XX, zborovanje slovenskih zgodovinarjev (Ljubljana, 1. ■ 4. oktobra 1980). JIC XIX, Beograd 1980, str. 4Ü0—404. Zgodovinsko društvo za Slovenijo 1978—1980. Zgodovinski časopis 34, t SSO, 474—+77, S. Cranda Zadnji lastniki gradiča Kaia vas in njihov d nižinski arhiv. Notranjski listi II, Cerknica 1951. str. 278—283. Razpad posesti knezov Auers per g na Kranjskem. Kronika 28, 1930 str. 200—212. Kmet na Slovenskem Štajerskem in v Prekmurju v letih 1919—1929. Z-lxjmek (Med. narodni kulturnozgodovinski sdmpozij Modi-nci 1981. zvezek 13), Maribor 19R1, str. 224—262. Neka ¿injenica iz hi stori je Novng mesta i okoline. Zbornik skrajšanih roferatnv (povzetkov) XXX. sestanka Zvtne znanstvenih druätcv za zgodovino zdravstvene kulture Jugoslavije, Novo mesto 1981, str, 13—18 NovomeSke gostilne in gostilničarji (Dolenjski mnziij, 27. Februarja do 27. marca 1961). Kronika 29, 1981, sLr.<56—67. Janez Trdina — etnolog. Knjižnica Glasnika SED 3, Ljubljana 1980, str, 119; Kronika 2?, 1981, str. 79, Acta eeclcsiastica Slovenieie 1, iMiscellanea, Ljubljana 1979 188 Strani. Z C 34 1980. str 560—3«!. S. Šiunrad.i Trgovina s turjaškim železom na Reki sredi 15. stoletja. Zbornik občine Grosuplje XI, 1980 (izšlo aprila 1981), str, 221—226 + 3 karte. (? dr. I. VojeLom rti dr, A.¡Svetino) Odkritje spominske ploiče prof. dr. Gregorjti Čre- mošniht, 7.C XXXIV, 19S0, št. 3, str, 349 si. (izšlo novembra 19B1), kapucinski toti in Toti Stari pisker. FaksimiUrana izdaja ob štiridesetletnici vstaje in izida ilegalnih listov cefi^kih političnih zapornikov. Celje, Muzej tvn/tutuei.je 1981, £6 str. (uredil in napisal besedilo na str. S—7 in 71—56). Prispevek k bibliografiji Matevža Haceta 1945—1980. Notranjski I ¡iti i I, 1981. str. 329—349 (tudi sounsdnik zbirnika). .Nekaj poljudnih člankov v časopisju (Delo, TV-15, Nori tednik), LMETNOZGODOVINSKI INŠTITUT FRANCETA STELETA Delo Inštituta je potekalo v okviru naloge »Temeljne raziskave slovenske umetnostne preleklosti« z vrsto specialnih pod nalog, morali pa smo ga prilagoditi stabilizacijskim razmeram tako, da smo del terenskega raziskovanja zamenjali s kabinetnim, v neki meri pa anticipirali študije, ki so bile po srednjeročnem programu namenjene za leto 1982 (npr. raziskovanje plastike mednarodnega sloga okoli leta 1400 na Slovenskem), Raziskovanje slikarstva 17, stoletja na Slovenskem naj bi bito po načrtu zaključeno že v letu 19S1, ker pa je spomeniško gradivo naraslo in načelo celo več novih problemov, smo morali dokončne formulacije prestaviti v leto 19.?2. Omejena sredstva za potovanja so zavrla zaključek terenskega študija. Dopolnjeno je bilo evidentiranje slik 17, stoletja na Gorenjskem, v Savinjski in Vipavski dolini, na Dolenjskem pa smo se posvetili predvsem opusu slikarja H G. G, enega na j mark an t ne j ših mojstrov druge in tretje četrtine 17. stoletja z izrazito osebno izoblikovanim stilom; njegove identi fikaciie z novomeškim slikarjem Hansom Georgom Geigerfeldom se še ni posrečilo dokumentarno potrditi, kajti v Zagrebu, kjer je njegovo delovanje arhivsko izpričano, še ni bilo mogoče ugotoviti kakšne njegove slike. — študijski obisk Gradca je veljal arhivalnim raziskavam in študiju primerjalnega gradiva, posebej pa ugotavljanju zvez med slikarjem fr. Oswald om in graškim mojstrom Pietrom del Po m i som. — Iskanje grafičnih predlog je za zadnjo četrtino stoletja potrdilo večji vpliv po Ruben sovi h slikah izdelanih bakrorezov, kot smo mislili doslej, in Vnovični pregled Valvasorjeve grafične zbirke (v Zagrebu) je razkril vrsto grafik, ki bi utegnile najti ponovitev na naših oltarnih Slikah, Osvetlil pa je tudi nekaj ikonografskih problemov, — Opus konjiškega slikarja S, J, Stupana se je povečal s sliko Mučemištvo sv. Jerneja v Breznu pri Vitan ju — Primerjava s koroškim slikarskim gradivom 17, stoletja ni pokazala večjih povezav; te se kažejo le v posebnem tipu lesenega oltarja s slikami na krilih. — Razstava »Od Tiziana do Et Greca« v Benetkah ie bila vzpodbudna za določanje beneškega deleža v naših pod obar s k ih delavnicah, kakršna je bila npr. Jamškova v Skorji Loki. Študij arhitekture 19, stoletja na Slovenskem je tudi v letu 1981 potekal po ustaljeni metodološki praksi ob dopolnjevanj 11 kabinetnih raziskav s terenskim delom. Zaradi boljše osvetlitve celotne problematike je bilo nujno poglobiti dosedanje izsledke z monografskimi Obdelavami glavnih stavbnih protagonistov tega časa pri nas. Med take spada npr. furlanski stavbar Anton Ctagnolirii, ki je v začetku tridesetih let obvladoval gradbeno dejavnost v Ljubljani v duhu poznega neoklasicizma in katerega delo smo zasledovali tudi v ljubljanskih in zagrebških arhivih. Tudi nadrobnejši študij furlanskega stavba rja Franca Cocconija je že na začetku pokazal, da gre za nad po v p rečmi ustvarjalno osebnost, vendar pa narekuje njegova osvetlitev še precej arhiv- skega raziskovanja. Posebno poglavje odpirajo nova spoznanja o članu stare stavbarske družine PragerjeV, o Ignacu Pragerju, katerega opus je bil doslej popolnoma neznan, zdaj pa se jc pokazalo, da je zelo pomemben za s lopni k domače stavbarske tradicije in da organsko prevaja arhitekturo 18. Stoletja v umetnosti malo naklonjeni predmarčni čas. — Pregledan je bil fond načrtov v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu {za objekte, ki so jih ob koncu 18. in v prvi polovici 19. stoletja postavili na Slovenskem štajerskem pod nadzorstvom Centralne gradbene komisije) — Malih krajev se dotikata tudi raziskavi o potovanju nemškega klasicističnega arhitekta K. F, Sdiinkla po Sloveniji in Istri in o vplivu Gradca na furlanskega arhitekta Raimonda d'Aronco. Raziskovanje začetkov slovenske ilustracije in karikature se je nadaljevalo s sestavljanjem bibliografske kartoteke umetnikov in njihovega dela po metodi, ki je bila uporabljena pri izdelavi Gasparijeve bibliografije. Podatki se urejajo po kronološki vrsti in zajemajo v prvi skupini periodični tisk, časopise in knjige, v drugi pa uporabno grafiko {razglednice, plakate itd,}. To leto je bilo zajeto predvsem ilustrativno delo slikarja Aniona Koželja, vzporedno z njim pa opus Gvidona Birolla in Hinka Šmrekaria (pri tem zlasti starejši čas in pobude za ilustracije Martina Krpana). V primerjavo ic bilo pritegnjeno ilustrativno delo tuiih umetnikov, ki so vplivali na razvoj naših zgodnejših ilustratorjev (tako nor. sodelavci dunajske založbe Gerlach; Fr. Wacik, Moritz ,Tun£. Joseph v. Dh skv itd., praški umetniki z Antonom Hvnaisom, pariški z A. iM, Muchom in A. Bresdanom itd.). Obdelano je tudi ilustrativno delo arhitekta Ivana Jagra kot začetnika moderne likovne smeri (in njegovo razmerje do Fr. Stucka). Sistematično pregledovanje periodik in kniig je dopolnilo evidenco dela Fr, Tratnika. V.Cotiča, Fr, Dobni-karia, Avtr. Bucika. Dragotina Polianca, Srečka Margoliča star., M. Jama itd. Bibliografija M, Gaspari j a z uvodom čaka na natis. Nadaljevali smo z zbira ni cm podatkov za umetnostnozgodovinski a t lan t Slovenije (zTasti za srednji vek). Gradivo jc ali v kartotečnem stadiju ali na delovnih kartah, ki se sproti dopolnjujejo, Občutno jc pomanjkanje vsaj še enega sodelavca, ki bi prevzel izključno skrb za atlant, Nadaljevalo se je redieiranie virov za umetnostno zgodovino Slovenije z obdelavo rokopisov J. G. Bolničarja Komentar h kritičnemu prepisu rokopisov Cvpressus I.abacensis in Marianale Carnioliae je bil dopolnien z novimi podatki, prvi tudi s primerjavo Dol ni car levih prepisov z napisi na še ohranjenih spomenikih, pri čemer se je pokazalo, da ie ta Bolničar i ev rokopis precej pomembnejši (zlasti za kulturno zgodovino}, knt je vel kilo doslej. Upoštevani so bili tudi posamični listi, separatno ohranjeni v Dolničarjevi zapuščini, ki se nanašaio na omenjeni deli. — Cvpressus bo tiskarsko razmnožen v prvih mesecih prihodnjega leta. Stalni spremljevalec inštitut skega programa ie dopolnievanie dokumentacijskega fonda s terenskimi izsledki, z ekscerpti strokovnih podatkov iz starejših domačih in tujih periodik, z urejanjem zapuščine a kad, dr. F. Steleta. Med pomembnejšimi terenskimi ugotovitvami so najdbe doslej neevidentiranih slik Fort ima ta Berganta, Antona Čebeja, Antona Werleia, d os k i le arhivsko znanega fr. Tomaža iz Krope NCropensis«), kiparskega dela Luka Misleia in Angela Puttija, štiri gotske plastike, med temi dve iz »ljubljanske delavnice«; z več spomeniki se je pomnožil tudi patrimonij plastike 16. stoletja (med najpomembnejšimi je grbovni relief grofov Thinn-Santa Croee v kapucinskem samostanu v Vipavskem Križu). — Fototeko so pomnožili številni terenski posnetki, fotografije knjižnih ilustracij in fotokopije arhivalij. — Nadaljevalo se je sestavljanje stvarnega kataloga za starejši fond inštilutske knjižnice. Dr. Emilijan Cevc se je študijsko mudil v Gradcu od 23. do 26. marca in vnovič od 17, do 20, novembra; študij je veljal predvsem slikarstvu 17. stoletja. Tridnevno bivanje v Milanu ob razstavi slovenskih impresionistov v Biblioteca Trivulziana od L do 4.oktobra je bilo usmerjeno v študij lom-bardskih srednjeveških spomenikov in slikarstva 17. stoletja. V dneh od 7, do 9. oktobra se je dr. E. Cevc udeležil znanstvenega zborovanja o kul luri in umetnosti v NOB in revoluciji, ki ga je po sklepu Sveta akademij organizirala Makedonska akademija znanosti in umetnosti v Strugi pri Ohridu: predaval je O likovni umetnosti v času narodnoosvobodilnega boja v Sloveniji. Dr.Damjan Pielovšck se je v okviru medakademijske zamenjave mudil od 12, do 16. februarja v Vzhodnem Berlinu, Ogledal si je ra¿slavo arhitekta Karla Fr, Schittkla in v njegovi grafični zapuščini pregledal gradivo, ki se nanaša na naše ozemlje, V Vidmu (Italija) je predaval na simpoziju o prenovi starih mestnih jeder O Plečnikovih posegih v staro Ljubljano. Na kongresu o furlanskem arhitektu Raimondu DAronco pa je predaval o vplivu Gradca na likovno oblikovanje tega arhiLekla. — V času od 5. do 12. novembra si je dr. Prelovšek v okviru imedakademi jske zamenjave na češkem ogledal Plečnikova dela in dela njegovih sodobnikov ter navezal stike s strokovnimi kolegi. V tisku je več Študij in razprav. Med objavami navajamo tiste, ki so izšle v letu J981 ali pod to letnico. Objave E, Cevc Kiparstvo na Stmfeiiskem med gotiko «t barokom. Ljubljana, Stovensika matka 1981, 372 sitr. 1 Szlaven justészet a romnntikátál oz imprés$zionizinttsig. Budapest, Magi1 ar N atraed Galeria 1981, (Uvod v rnastavni katalog,) — isto besedilo j t* izSlo tudi v portugalskem prevodu (A pintura eslovena do romanthmo ao impressiottismo, Lis. boa, Fundacao CaJouste Gtilbenikian, 1981) in španskem prevodu (La pintura eslovena det romajiticistfio al impresionismo. Madrid, Real círculo de Bellas Aries, 19ai>. tmpressionisti sloven i {Ceonj stork!). Arehívlo sto rico c i vico e Biblioteca Trivut- ziana, Milano 1981 (uvod v ka ta loj? razstave). Tintorettovski in drugi italiamzmi v Jamškovi podobarskt delavnici Lyiki razgledi 28, Skofja 1 -oka 19SI. [73—185. Slikarska bulada Franceta Slane. (Uvod v monografijo »France Slana«.} Ljubljana, Mladinska založba 1981, str, 7—S. D. PrclovStk ljubljanski stavbni mojster Anton Crtlgnolini. Knjn.:-ka 29, 19SI, La striatum architettonica d i Lubiana dopo tí terremoto dal 1895. — Dlt éürohitek-tojilsche Aufbau von Laibach nach idem F-rdbebcn von I9S5, Udi ne 1981, Rico strni re V, 15, str, 21—26. INSTITUT ZA ARHEOLOGIJO Delo inštituta, ki ga je usmerjal in spremljal Znanstveni svet. je potekalo skladno z usmerjenim raziskovalnim programom 2. 1. «Arheološka raziskovanja — Slovenija od predz godov in e do zgodnjega srednjega veka«, ki je del programskega sklopa SAZU. Nosilec URP je dr. ing. Dem etri j B rod ar, sono-Sllci so dr. Jaroslav Sašel, dr. Francc Leben, mag. Slavko Ciglenečki, mag, Andrej Pleterski in Janez Dular, V raziskovalni program so bili pritegnjeni še vsi drugi delavci inštituta (Ana Sašel. Ivan Turk, Dragan Bo/.ič, Dragica Kni-fic-Lunder. Breda Justin in pogodbeni delavec Franc Truhlar) in zunanji sodelavci. Inštitut je v svoj program prevzel tudi 15 raziskovalnih nalog iz sred ste v Posebne raziskovalne skupnosti, ki so jih pogodbeno izvedli zunanje ustanove in posamezniki, a so v tem poročilu samo omenjena; elaborate hrani inštitutski arhiv. Raziskovanje paleoUtika. Nadaljevali smo sistema lična izkopavanja v Divjih babah, kjer smo odkrili šest kulturnih horizontov s kurišči in kostnimi najdbami jamskega medveda in drugih pleistocenskih živalskih vrst. Med najdenimi kamnitimi orodji je tudi značilna aurignaška klina, ki dopušča zanesljivejšo kulturno opredelitev najdišča oziroma vsaj enega kulturnega horizonta. Poskusna sondiranja smo opravili v Smarski jami in Pečini na Gaberktt pri Sežani, v S trupov i skali uad Trnjem pri škof ji Loki, v Votli steni pri Loškem potoku in v Mamuti pri Boiovaku. V slednji smo odkrili novo pa-leolitsko pusta j o — najden odbitek skupaj s kostmi jamskih medvedov. Povsod drugod so bile sonde paleolitsko negativne. RekognosciraLi smo določene jamske objekte (Medvedovo jamo pri Žirovnici, jamo brez imena v Dragi pri Sentrupertu, v dol mi Sevnice, pri Se brcljah in Babjcm polju, Pepelovo pee pri Miklavžu na Taboru, jamo v Veliki Dolini pri Sežani, jamo v Pihavcu na« Zadnjico in več jam na Slegovniku) in ogledali novo odkrito najdišče kremenov ega orodja na Blanikem polju, na Ljubljanskem barju ill okrog Zasipa pri .bledu. Gradivo iz Divjih bab smo sproti obdelovali za elaborat izkopavanj leta 1981 in se lotili poskusne serije odlitkov iz umetne mase namesto iz mavca. Prazgodovinska raziskovanja. Nadaljevali smo sistematska izkopavanja V Mali "Iriglavci na Divaškem krasu, začenši z razširitvijo izkopnega polja. V vrhnjem prazgodovinskem bloku (glob. 1,40 m) smo v različnih plasteh našli predvsem železno- in brouastodobno ter eneolitsko keramiko, nekaj koščenih in kamnitih orodij, dokaj pa zdrobljenih in deloma ožganih kosti domačih in lovnih živali, V drugem delu izkopavanj smo na lanskem prostoru najprej poglabljali neoiitsko plast z značilno neornanieniirano keramiko jadranskega tipa, vmes S koščenimi in kamnitimi orodji in številnimi kosi živalskih kosti v ognjiščnih slojili; iz sigaste skorje ob jamski steni pa smo izluščili dele človeške lobanje, Pod to neoiitsko plastjo se je 2,70 ju globoko pojavila drugačna plast brez keramike, vendar polna kosov rogovja in drugih kosti različnih cervidov. Ta plast pripada mezolitiku, saj smo v njej poleg odbitkov našli nekaj mikrolitskih orodij in obdelano rogovje (kopače, kladivo, dleto, šila). Pleistocenski sedi men ti se tod pojavijo 3,20 m globoko in jih od holocenskih loči vrsta večjih skal; ta ilovnati grušč smo sondirali dober meter (glob. 4,50 m J in zaenkrat ni bilo v njem nikakršnih najdb. Skupaj s Pokrajinskim muzejem iz Murske Sobote (delna sredstva PoRS) smo začeli raziskovati ravninsko bronastodobno naselbino Oloris pri Dolnjem Lakošu. Ugotovili smo, da naselbina, ki jo obdaja uinelni jarek, meri najmanj 4 ha in da ni bila vsepovsod enakomerno poseljena. Letos smo odkrili 500 m' površine na najvišjih predelih, kjer so arhitekturni ostanki najbolj gosti. Zadeli smo na temelje treh stavb in v eni izmed njih našli dokaj keramičnega inventarja in manjše ognjišče. Vse stavbe so večjih dimenzij in letos popolnih tlorisov ni bilo moč zajeti. Raziskali smo tudi ostanke dveh okroglih peči. Po keramičnih najdbah predpostavljamo, da naselje nI živelo le v srednji, ampak že ob koncu zgodnje bronaste dobe, Raziskovanje poselitve jugovzhodnih Alp v prazgodovinskem obdobju je teklo po programu, V ljubljanskem topografskem področju smo rekogno-sciraLi 23 naselbin, osem negativnih. Ugotovljena utrjena naselja smo izmerili in opisali, hkrati pa na vsakem najdišču izkopali na določenem mestu sondo. V sondah smo zmeraj našli toliko keramičnih odlomkov, da smo najdišče lahko tudi kronološko Opredelili. J K sredstev Posebne raziskovalne skupnosti sta O V prazgodovinska raziskovanja vključili: izkopavanje na Spahi (830 m) nad Brezovico na Kočevskem (izv. Pokrajinski muzej Kočevje); posebna sondiranja na Taborj pri Črnučah in na Gobniku nad Rašico (izv. Mestni muzej Ljubljana); raziskovanja halštatske naselbine v Mostu na Soči (izv. Goriški muzej); sondiranje ¡atenskega grobišča na sejmišču v Brežicah (izv. Posavski muzej Brežice); sondiranje prazgodovinskega gradišča Stirna (689 m) nad čepnim pri Košani (izv. Inštitut za raziskovanje krasa SAZU v Postojni, Kraška muzejska zbirka); sistematski izris arheološkega gradiva iz kel tsko-rimsfce ne kropo le Beletov vrt V Novem mestu (izv. Dolenjski muzej). Raziskovanje antike, in obdobja preseljevanja ljudstev. Za fatensko obdobje vzhodnoalpskega prostora in zahodnega Balkana v luči antičnih virov poteka obdelava in komentar antičnih grških in latinskih geografov (predvsem Aristotela, Hiparha, Eratostena, Theofonija, Pomponija Melle, Arrijana), ki obravnavajo »-povezavo« črnomorskega in jadranskega vodnega zaledja. Za analizo narativrtih virov za prisotnost Slovanov v Sloveniji in na Balkanu v 5. in 6. stoletju se je nadaljevalo zbiranje 'toponomastičnega gradiva in delo v zvezi z grškim piscem stoletja Prokofijem iz Cezareje. Iz sredstev PoRS smo za obe nalogi (izv. mag. Marjeta šašel-Kos) zbrali in prevedli vse podatke iz ohranjenega zgodovinskega dela Apijana (Appia-nos) iz Aleksandri j e, ki se nanašajo na zgoraj omenjeni prostor; odlomki so razvrščeni kronološko, vsakemu je dodana letnica in povzetek konteksta, iz katerega je vzet. Pregledana je tudi tretjina Lukijanovega opusa (Lukia-n6s iz Samostate, satirični pisec iz 2. stoletja) in v njem so označena tista mesta, ki se nanašjo na zahodni Balkan. Analiza narativnih virov je zajela] vire za zgodovino krščanstva pred prihodom Slovanov — najprej od začetkov do milanskega tolerančnega edikta (313). Gre za poročila o mučemštvih (pas-siones) iz časa preganjanja kristjanov. Sedaj se naloga podrobneje posveča Viktorinu, škofu v Poetovioni in cerkvenemu piscu (304) in Maksimilijanu iz Celeje, o čigar mučeništvu pod cesarjem Karom (283) se je ohranila i>passio« iz dru^e polovice 13. stoletja, ki pa je problematične izpovedne vrednosti. Obdelava in kontrola rimskih napisov iz Ptuja je končana, enako tudi revizija napisov S področja Kosova, ki so V Arheološkem muzeju v Skopju. Priprava za tretji zvezek Inscriptiones Latinae redno teče, za atiant k arheologiji in Zgodovini Slovenije v starem veku pa se nadaljuje izdelava posameznih kart in osnutkov zanje. Nadaljevali smo izkopavanje poznOanličnega in slovanskega najdišča Tinje nad Loko pri Žusmu. Pomembna novost je, da smo odkrili ostanke lesenih Stavb in V njih materialno zapuščino, Letos ud krite hiše so pretežno slovanskodobne, saj se že po arhitekturi ločijo od lani izkopanih pozno-antičnill stavb, V sklopu (teh novih objektov izstopa največji, ki po obliki in tehniki gradnje kaže na kultno rabo — ostanek poganskega svetišča še pozno V obdobju zgodnjega krščanstva, če ne celo v času slovanske poselitve. Akcija specialne topografije Kozjanskega je zajela Veliki vrh nad Osredkom — prazgodovinsko in poznoantično naselbino. Rekognoscirali smo po Sloveniji, Bosni, Koroški in Furlaniji in odkrili domala nepoznane ¡naselbine, kot so jadersdorf in Kathreinberg na Koroškem in S. Lorenzo nad Tolmezzom. Iz sredstev PoRS smo v okviru specialne topografije Notranjske zajeli sondiranje pri cerkvici sv. Trojice na ¿tirni pri Košani; zanesljivih dokazov o poselitvi prazgodovinskega gradišča tudi v času preseljevanja ljudstev nismo našli; zunaj prezbiterija smo odknpali otroški skeletni grob, ki ga pridat ki uvrščajo v kasnejša stoletja (izv. Inštitui za raziskovanje krasa v Postojni. Kraška muzejska zbirka). Raziskovanje zgodnjega srednjega veka. Skupaj s PZE za arheologijo smo izkopavali Staroslovansko naselbino na Pristavi pri Bledu in odkrili očitne dokaze ostankov slovanskih hiš (temelji, ognjišče, luknje za stoike) in ostanke materialne kulture (posodje, živalske kosti, kamniino in kovinsko orodje). Edinstvena je najdba talilnega lončka za bron, ki je danes prvi stvarni dokaz za samostojno metalurgijo na ozemlju alpskih Slovanov, Poleg slovanskih ostal in iino na istem mestu našli neizrazite sledove prazgodovinske in antične poselitve. V programu naloge Piastovitost grobišč alpskih Slovanov smo proučili grobišče Sedlo na blejskem gradu. Gospodarski in družbeni razvoj v zgodnjem srednjem veku in retrogradna analiza pisanih virov v blejskem kotu sta zajela ves Jožefi ns k i kataster občine s popisom okrog 10.000 parcel. 1z sredstev Po RS smo v raziskovalni program zgodnjega srednjega veka vključili še: specialno topografijo doline Rižane — enote Cmi Kal Ciračišče, Podgorje, Dekane in severni del Kopra z okolico (izv. Pokrajinski muzej Koper); risanje gradiva iz zgodnjesrednjeveškega grobišča na L um irskem prostora Ptujskega gradu (izv. dr. Paola Korošec): sondiranje na prostoru starosiovanskih grobov pri Humeku v Dobo vi (izv. Posavski muzej, Brežice) in risanje slonokoščenega relikviarija, ki ga hrani zakladnica koprske škofije (izv. Pokrajinski muzej v Kopru). Arheološka topografija Slovenije. Terensko topografsko delo je bilo v Beli krajini, v Prekmurju, na Primorskem in Kočevskem in v celjski in ljubljanski regiji. Nadaljevali smo tudi zbiranje podatkov za mestni topografiji Ljubljane in Ptuja, Za Emono smo zbirali in kartotečno urejevali najstarejšo literaturo, za Poetovio pa smo grafično obdelali liste prostorsko relevantnih arheoloških točk in dopolnjevali seznam arheoloških podatkov i(za Ptuj sredstva PoRS, izv, Zavod SRS za varstvo naravne in kulturne dediščine), Izpisovanje literature se je omejilo na zbiranje tistih bibliografskih podatkov tekočega leta, ki pridejo v pošte v za izpiske. Tudi podatke o najdiščih, elaboratu topografije in problemskih sondiranj, smo sproti urejevali. Delavci inštituta smo se dogovorili, da bomo zaradi tehničnih težav opustili izdajanje topografskih snopičev in pospešili pripravo prvega kompletnega topografskega zvezka (Bela krajina), ki se že oblikuje za objavo. ArheoloSka terminologija. Izpisovanje literature, redakcija gradiva, obdelava gesel in izbor ilustracij so potekali po programu. Naloga vsebuje dokaj tehničnih zahtev in znanstvenih konzultacij, hkrati pa je v mnogočem odvisna od zunanjih sodelavcev. Dokumentacija arheološkega gradiva in virov. Nadaljevali smo z evidentiranjem gradiva in prepisovanjem inventarnih knjig v Joanneumu v Gradcu. S svinčnikom je izrisano gradivo z Magdalenske gore, ki ga hrani Naravoslovni muzej na Dunaju; pričeli smo tuširati risbe in sestavljati tabele enot. Za historiografijo arheologije je bil pregledan arhiv Historičnega društva za Kranjsko, Muzejskega društva za Kranjsko, Muzejskega društva za Slovenijo in izdelane so bile kopije dokumentov in pregled vsebine. Delajo se izvlečki vsebine arheoloških pisem, ki jih hranita Arhiv Slovenije in! Narodni muzej ter seznam najdišč, ki jih omenjajo. Centralna arheološka kartoteka. Zbirali smo akcesije vseh večjih knjižnic za tekoče leto in obdelali fonde arheoloških knjižnic: Zavoda SRS za varstvo naravne in kulturne dediščine, Dolenjskega muzeja, Pokrajinskega muzeja v Celju in Inštituta za raziskovanje krasa SAZU v Postojni. Kata-logizirali smo vse zbrano gradivo, da je centralna arheološka kartoteka Slovenije (z izjemo nekaj manjših knjižnic) kompletna do vključno leta 1980, Tekoče smo dopolnjevali stvarni katalog po posameznih obdobjih, Izdelava stvarne kartoteke starega fonda arheološke literature iz Avstrije in Madžarske sistematsko teče kot večletna naloga. Posebno in drugo delo delavcev inštituta. Znanstveui svetnik dr, ing. De-mctrlj Brodar vodi nalogo paleolitskih raziskovanj. Nadaljeval je izkopavanja v Divjih babah, sondiral v Smarski jami, Strupovj skali. Votli steni in Ma-muli, v kateri je odkril novo paleolitsko postajo ter rekognosciral več iam in odprtih najdišč po Sloveniji. Slalno in sistematsko dopolnjujL1 luknjičasto kartoteko evropske paleolilske literature. Za monografijo o Potočki zajalki je tekst v konceptu končal, treba ga je stilno popraviti in uskladiti poglavja. Jzdelane so slikovne table artefaktov in pripravljena tehnična dokumentacija (tlorisi, profili) za enotno risanje. Kot »pravnik inštituta se je posvetil vodstvu in usmerjenemu raziskovalnemu programu inštituta, usmerjal finančno poslovanje in dejavnost inštituta znotraj akademije in izven nje. Znanstveni svetnik dr, Ja rosi a v š a šel vodi naloge raziskovanja antičnega časa: latensko obdobje vzhodno-alpskega prostora v luči antičnih virov; analiza narativnih virov za prisotnost Slovanov v Sloveniji in na Balkanu v 3. in 6. Stoletju; oris zgodovine slovenskega prustora pod Kcl 1 i, Rimom, Goli in Bizancem —■ delo za komentar k slovenskemu prevodu izdaje Linhartovega »Poskusa«. Dela za atiant k arheologiji in zgodovini Slovenije v starem veku in pri topografiji Emone. Obdelal in kontroliral (skupaj z A. Saše 1) je rimske napise, hranjene v Ptuju in Skopju, in pripravlja tretji zvezek [nseriptiones Latinae ... in epigrafsko-historične komentarje. Izven programa je opravil zadnje korekture Arheološkega vestnika 31 (1980), uredil ter prediil v tisk letnik 32 (1981), zbiral gradivo za letnik 33 in ga oddal glavnemu uredniku v pregled in oceno. Aktivno se je udeležil več znanstvenih mednarodnih srečanj, septembra je odšel na študij v ZDA. Višji znanstveni sodelavec dr.France Leten vodi programsko raziskovanje starejših prazgodovinskih obdobij ne oi i tika, eneohtika in starejše (zgodnje) bronaste dobe. Nadaljeval je sistematska izkopavanja v Mali Tri-giavci in razen prazgodovinskih odkril tudi mezolitsko kulturno plast. Ob-ucioval je gradivo iz Velikega zjota; profili m tlorisi so zahtevali nekaj tehničnih popravkov in dopolnitev; drobne najdbe so izrisane, vendar še ne stratigrafsko razvrščene. Najdbe iz holocenskih plasti Ciganske jame se preparirajo in rišejo, v kolikor jih nismo odstopili kandidatu za magisterij o keramiki tega časa. Dopolnjeval je stvarno in avtorsko kartoteko literature 0 jamskih najdiščih Slovenije in sosednjega ozemlja in arheološko karto starejših prazgodovinskih najdišč na prostoru jugovzhodnih Alp v okviru srednjeevropskega časovnega in kulturnega sistema. Izven programa je strokovno in tehnično uredil 31. (1960) in 32. (1981) letnik Arheološkega vestnika, izdelal podatke arheoloških najdišč na Tržaškem za peto knjigo Krajevnega leksikona Slovenije in sodeloval v strokovnih komisijah. Višji strokovni svetnik Ana Sašei je opravljala vsa Eekoča dela v zvezi s knjižnico in delno opravljala jezikovne korekture za Arheološki vestni k. V okviru inštitutske epigrafske teme je (skupaj z J.&ašlom) sodelovala pri kontroli napisov v Skopju in Ptuju ter pripravljala gradivo za tretji zvezek 1 nseriptiones Latinae,.. S prvim julijem je bila upokojena, Asistent mag. Slavko Ciglenečki raziskuje obdobje pozne antike in preseljevanja Ij ud s lev ter vodi programsko nalogo Arheološke topografije .Slovenije. Vodil je izkopavanja poznoantične in slovanske naselbine na Tin ju nad Loko pri Žusmu, rekognoseiral poznoantične naselbine v Sloveniji, Bosni, Furlaniji in na Koroškem ter topografsko raziskal del limesa v okolici Prezida. Sistematsko dopolnjuje kartoteko pozno antičnih in zgodnjekrščanskih objektov na Balkanu in ozemlju jugovzhodnih Alp, luknjičasto kartoteko literature in pripravlja katalog poznoantičnega in slovanskega gradiva s Tinja, Udeležil se je več znanstvenih srečanj. Asistent mag, Andrej Pleterski programsko raziskuje obdobje zgodnjega slednjega veka in historiografijo arheologije. Vodil je (skupaj s PZE za arheologijo) izkopavanja staroslovanske naselbine na Pristavi pri Bledu in opravil arheološko topografijo enot Drami je in Ponikva, Pri temi »Plast o-vitost grobišč alpskih Slovanov« je obdelal grobišče Sedlo na Blejskem gradu; za »Gospodarski razvoj blejskega kota v zgodnjem srednjem veku* in »Retrogradno analizo pisanih virov« je sistematsko zbiral gradivo iz Jože finskega katastra. Za luknjičasto kartoteko zgodnjesrednjeveške literature je sproti obdeloval akcesijo knjižnice. Udeležil se je dveh znanstvenih srečanj. Asistent Janez Dular raziskuje mlajša prazgodovinska obdobja, bronasto in železno dobo. Skupaj s Pokrajinskim muzejem v Murski Soboti je vodil sistematska izkopavanja bronastodobne ravninske naselbine Oloris pri Dolnjem Lakošu. Za topografijo Bele krajine je preverjal in dopolnjeval podatke terenskih obhodov in pričel pripravljati zvezek Arheološke topografije Slovenije — enota Črnomelj. Pri delu za temo »Poselitev jugovzhodnih Alp v prazgodovini* je rekognoseiral 23 utrjenih naselbin v ljubljanskem topografskem območju. Nalogo o halštatski keramiki v Sloveniji je končal in zajema vse gradivo iz območja jugovzhodnih Alp — vključeni so tipološki in kronološki vidiki in gospodarska vprašanja, torej vloga lončarstva v starejši Železni dobi; delo je predloženo za dosego doktorskega naslova pri Fil. fakulteti v Ljubljani. Izdelal je navodila za elaborate o terenski dokumen- taci ji, bil j c mentor za arheologijo na mladinskem raziskovalnem taboru v Semiču in je študijsko potoval v Italijo, Kot tajnik inštituta opravlja organizacijske posle v zvezi z nalogami usmerjenega raziskovalnega programa inštituta in pogodbenimi nalogami iz sredstev Posebne raziskovalne skup nosti, bdi nad materialnim in finančnim stanjem in usklajuje delo z zunanjimi sodelavci. Strokovni sodelavec Ivan Turk skrbi za terensko dokumentacijo in arhiv. Tekoče je dopolnjeval in katalogiziral akcesijo centralne arheološke kartoteke. luknjičasto kartoteko paleolitskih najdišč in literature in uredil zapisnike paleolitskih terenskih akcij in ogledov. Z arheološkimi podatki sodeluje pri novi Turistični karti Slovenije. Izkopaval je v jami Divje babe; sondiral v Pečini na tiaberku, v S mars ki jami in Mamuli; rekognosciral šest jamskih najdišč in odprta najdišča kremenovih odbitkov na Blanškem polju in Ljubljanskem barju (Vrbičev hribec, Zamedvedca, Breg} in odkril novo najdišče Bluše pri Flesivci; opravil je terensko arheološko topografijo enot V runs to, Tabor in Prebold v celjski regiji. Določil je os teološko gradivo iz Dobove (1980), Trhiovce in Triglavce (1980), Velikega zjota in Beletovega vrta, podrobneje pa je v elaboratu izkopavanj obdetal pleistocensko favno iz Divjih bab. Strokovni sodelavec Dragan Božič opravlja od 1. julija dalje delo v zvezi z akcesijo in izposojo knjig, knjižni fond se jc v tem času povečal za 5SO enot, vštevši nekatere seriie in monografije, ki so bile doslej v centralni biblioteki. Odpravil je več vrzeli v serijah in se povezal za zamenjavo z domačimi in tujimi publikacijami in skrbel za nakup. Nadaljeval je novo katalogizacijo starega knjižnega fonda, zastavil nov I'azpored knjig in zamenjal signature posebnih odtisov. Prevzel je delo za centralno arheološko kartoteko Slovenije in pomaga pri korekturah Arheološkega vestnika. Kot diplomirani arheolog se še posebej ukvarja z latenskim obdobjem Podonavja in jugovzhodnih Alp. Strokovni sodelavec Dragiea Lunder-Kilific dela pri grafični arheološki dokumentaciji. Risala je zahtevna paleolitska kamni t na orodja iz Potočke zijaJke, tehnično grafično opremo za publikacijo o halštatski keramiki, izkopane staroslovanske in poznoantične najdbe s Trnja nad Loko pri Žusmu in latenske predmete iz Podonavja, Oblikovno in tehnično je popravljala slikovno gradivo posameznih avtorjev v prispevkih za Arheološki vestnik. Administrativna Lajni Ca Breda Justin je opravljala večino pisarniških poslov in usklajevala finančno stanje z računovodstvom S AZIL Po potrebi je pomagala pri določenih notranjih inštitutskih nalogah (kartoteka literature, topografija, dokumentacija, arhiv). Udeležba na znanstvenih srečanjih in potovanja. Jaroslav šašel je bil povabljen na mednarodni arheuloško-Zgodovinski kongres v Ak vile j O; kot član »Consigho degli Studios! del Centro Italian o per TArcheologia e Storia Antica Giovanni Gozzadini« se je v Bologni udeležil slovesnosti ob 100-letnici smrti začetnika italijanske epigrafike Bartolomea Borghesija; kot povabljeni sc je aktivno udeležil mednarodnega kongresa o rimskem senatu in senatorjih, ki sta ga skupaj organizirala univerza v Rimu in Centre National de la Recherche Scientifique iz Pariza; univerza v Rimu (Faculta di Mag is ter o) in ustanova Enciclopedia lialiana sta ga povabila na mednarodno srečanje s p reda Van jem o mejnih problemih med antičnim upravnim pojmom »Italia« in administrativnimi enotami-provincami. Septembra je odpotoval v ZDA na dvosemestrski Študij, kamor ga je povabil Institute for Advanced Study (School of Historical Studies), Princeton, New Jersey. Okrogle mize v Ljubljani na temo Avari, Germani, Slovani v Spodnji Avstriji Sta se Z referati udeležila stavko Ciglenečki in Andrej Pleterski. V Celovcu sta ista prisostvovala na Simpoziju o kulturnohistoričnih in arheo loških problemih jugovzhodnoalpskega prostora v pozni antiki. Slavko Ciglenečki se je s predavanjem udeležil znanstvenega simpozija antične sekcije SADJ v Vinkovoih in v Ljubljani in okrogle mize o metodologiji dela in dokumentaciji v arheologiji. Janez Dular .je študijsko potoval v Padava in Esle zaradi primerjave haii.txit.ske keramike v tamkajšnjih muzejih. Personalne zadeve. Mag. Slavko Ciglenečki je bil ponovno izvoljen v naziv asistenta. Strokovni svetnik Ana Sašel je bila 30. junija 1981 upokojena. Na razpisano prosto mesto dela in nalog Strokovnega sodelavca — knjižničarja je bil s 1. julijem 1981 izvoljen dipl. arheolog Dragan Božič. Dogajanja in pridobitve v inštitutu. Znanstveni svet inštituta se je po potrebi redno -sestajal in delavci inštituta smo imeli redne sestanke, na katerih smo razpravljali o finančnem stanju, poročali o preteklem in razpravljali o bodočem delu ter o organizaciji akcij usmerjenega raziskovanja, Inštitutska knjižnica je v letu 1981 pridobila 1116 enot. Na dom smo izposodili 295 zvezkov, Zmanjšanje rasti knjižnega fonda, ki je posledica omejenih možnosti za nakup knjig, smo vsaj delno odpravili z razširjeno Zamenjavo tako Z ustanovami kot s posamezniki. Skrbeli smo tudi Za vezavo knjig. V začetku leta 1981 je izšel Arheološki vestnik 31, 19S0; tiska se letnik 32, 1981, letnik 33, 1982, pa je pripravljen za tisk. Inštitut vzdržuje stike z domačimi in tujimi znanstvenimi ustanovami, strokovnimi društvi in posamezniki. Vedno več je tudi obiskov tujih strokovnjakov. Objave M. Brodar tiova Gorica-Mtriševo. Varstvo spomenikov 23, 1981, str. 196—197. S. CLgleneČki Arheološko sondiranje utrjene srednjeveške naselbine Figožar nad Lembergom. Zgodovinski časopis 34, 1980 (1981), str. 403—411. Simpozij antične sekcije v Vinkovci!i. A-rhue 1, 1%!. istr. 37. T in je nad lAiko pri tusmu, poznoantična in slovanska naselbina. Arheološki p rog led 22. mi, str. 105—106. Čatež ob Savi, Rodei, Trebče, Hrast je ob Bistrici, Oradcc pri Prapretuet», Kučar pri Podzemlju, Laka pri ZuSmu, Osredek pri Pod sredi. Varstvo spomenikov 23, 1981, Istr. 224, 22S—229, 229, 238, 264—270 . 272—273, 273—274. 274. J. liular Podzemelj Varstvo spomenikov 23, 1981, istr. 212—213 (soavtor A. Dular). F. Leben Nekaj eneolitskifi naidb iz Bezgečeve jama. Siuita 20—21. 1931), str. 25—31. A. Plctcrskl Gradišče pri Goleku — protiturška utrdba s konca 15. st Ölet ja. Zgodovinski časopis 34, am -Str. 285-297. Srednjeveško naselje Otok prt Dobravi. Arheo 1, 1981, 41—42 (poročilo o razstavi). Rodeiče — Gradišče (soavtor T, iKoific); Bodeiče — cerkev (soavtor T. K ni lic); Bodešče — Diese fsoavtor T, BCimfifi); Gaiek; Selo pri Sledu, (soavtor T, Knific). Varstvo spomenika 23, 1981. Ista*. 197—148, 224, 277, 281. 296, 307. A. Šli šil Deserta regna paswrum ¡(Verg., Georg. 3. 47ö—477). Situk 20—21, 1980, str. 421—430 (soaivlor J. SaSal). J. Sasel Ein etstnoriseher Personenname: Kalandinus, .Sehild mi Ste!er 15—16, 1978—1979, str, 85—87. Začel ki Povtovivne in nekaj strani iz njene zgodovine v starem veku. Kronika 23, 1930, fertr. 157—<161. II viugjjio tli VeuaHzio I-ortunaio c ¡a sua ¿ttivitá in ordine alia pulitica bizantina. Antichlti Altoadriatiche 19, 1981, istr, 359—375. Casreltum Larignum (Vitr; 2, .9, 15). Historia 30. 19H1. sir. 254—256. Deserta legua pastoruin (Verg., Georg, 3. -476—477). Situla 20—25, 19K0, str. 421—430 (soavtor lA. SašeJ). DtndiPficende cd economía di una famíglia di Praeaeste. Zei tschrift für Papyrologie und Epigraphe 43, 1981, str. 337—342. INSTITUT ZA PRAVA STAREGA ORIENTA Inštitut za prava starega Orienta je v letu 198-1 proučeval novo asiriolo-ško, predvsem pravno gradivo. Nadaljeval je -s proučevanjem pogodbe, ki sta jo sklenila hetitski kralj Suppiluliuma in Sunaššura, vladar sosednje Kizzu-vatne. O doslejšnjih dognanjih je upravnik linštiluia predaval že na 28. mednarodnem srečanju asiriologov na Dunaju 7. julija 1981, Poleg tega je v dnevih od 29, junija do 5. julija in od 11. do 13. julija porabil priložnost za evidentiranje nove asirioluške literature v bogati ¡knjižnici Orienta I i stičnega inštituta na Dunaju, zlasti tistih publikacij, za katere ne moremo upati, da bi si jih naša knjižnica mogla nabaviti. inštitutska knjižnica je V tem letu pridobila 12 knjig in 22 letnikov revij, da šteje isedaj 1145 knjižnih enot. Knjižnica je bila tudi letos na voljo interesentom za asiriologijo, MUZI KOLO S KI INŠTITUT Raziskovalno delo Muzi kol oškega instituta SAZU v letu 1981 je teklo v skladu s programom »Temeljne raziskave slovenske glasbene preteklosti*, ki je del raziskovalnega programa SAZU ¡»Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda«. Pri tem delu so neposredno sodelovali akademik univ. prof. dr. Drago t in Cvetko, vjšji znanstveni sodelavec dr. Danilo Pokor n, asistent Jurij Snoj in zunanji sodelavec univ. prof. dr, Jože Sivec. Glavna skrb je bila posvečena evidentiranju gradiva z namenom, da postane osnova za preučevanje še neraziskanih ali pa še ne povsem raziskanih vprašanj zgodovine slovenske glasbe. Evidentiranje se je nanašalo predvsem na starejša obdobja od sredn jega veka pa vse do konca 18. stoletja in je potekalo po dveh tirih, osebno in pismeno, slednje v primerih, ko se earadi pomanjkanja finančnih sredstev ni moglo opraviti na mestu nahajališiča. Danilo Pokom je osebno evidentiral gradivo v glasbeni zbirki NUK, v arhivu ljubljanskega stolnega kara, v knjižnici frančiškanskega samostana in v kapiteljskem arhivu v Novem mestu, tv stiškem samostanu, v opatijski cerkvi v Celju ter v študijski in Ljudski knjižnici v Ptuju, nadalje če v Diecezanskem arhivu v Gradcu, Pismeno pa ¡je bil v stikih z glasbenimi zbirkami Nacionalnega muzeja v Pragi, Univerzitetne knjižnice v Brnu in samostana Klostemeuburg, od koder je dobil podatke, ki so pomembni za ugotavljanje virov v teh nahajališčih, deloma — iz Prage in Bma — pa tudi že konkretno gradivo, tako vrsto incipitov in del mašnega opusa skladatelja Amandusa Ivančiča. Jurij Snoj je evidentiral srednjeveške glasbene rokopise v rokopisni zbirki MUK in v Scmcniški knjižnici v Ljubljani. Tu in tam je v precejšnji meri naletel na popolnoma nove rokopise, ki bodo dragoceni za natančnejšo osvetlitev glasbenega gradiva iz obdobja srednjega veka. Akademik Cvetko je oskrbel mikrofilmanje dela kompozicijskega opusa Franca Pollini ja v biblioteki konserva torija »Giuseppe Verdi« v Milanu in nadaljeval z raziskovanjem in preučevanjem skladatelj skega dela Antona La-jovica, Zgoraj navedeno gradivo je bilo deloma že m ikro lil mano, Fotokopirano ali kseroksirano, tako srednjeveški glasbeni rokopisi, celotna zbirka »Opus mu s i cum« Jakoba Gallusa, skladbe Jakoba Franca Zupana, Am an duša lvančiča, Janeza Ki-stnika Novaka in glasbeni rokopisi iz 18, stoletja, .ki jih hranita Studijska in Ljudska knjižnica v Ptuju iter po vsej verjetnosti izvirajo iz zbirke grofov Attcmsov v Vurperku. Vse to gradivo je v lasti Muzikološkega inštituta, bilo bi še širše zajeto, če tega ne bi ovirala pomanjkljiva sredstva-V zvezi s tem ise je začela oblikovati tudi ustrezna kartoteka, J. Sivec je zaključil spartiranje in transkripcijo mo te tov Daniela Lagklincr-ja, D. Pokora pa orkestrskih skladb Amandusa lvančiča. Te partiture so bile kritično pregledane, oba sodelavca sta pristopila k njihovi analizi in izdelavi ustreznega revizijskega poročila, kar bo služilo za pripravo monografij o omenjenih dveh avtorjih in za uvod k izdaji njunih skladb, predvidenih za objavo v okviru zbirke Spomeniki glasbene preteklosti na Slovenskem D. Pokorn je v precejšnji meri opravil Že tudi analizo masnih skladb Amandusa lvančiča, ki se ob simfonijah kažejo kot njegove umetniško najvrednejše stvaritve. Sodelavci Muzikološkega instituta S AZU so sodelovali V radijskih oddajah (D. Pukurn), na raznih simpozijih in podobnih znanstvenih sestankih, tako akademik Cvetko na muzikolo&kih (Beograd, Zadar, Praga) in širše zasnovanih mednarodnih srečanjih (Lyon, Pariz, Budimpešta), J. Sivec na Seminarju slovenskega jezika, literature cm kulture v Ljubljani, D. Pokorn na muzikološkertj kolokviju v okviru festivala komorne glasbe v Radencih. Podrobnejši podatki o dejavnosti te vrste so za D Cvetka in J, Sivca razvidni iz Letopisa S AZU in iz Letnega poročila FF. Nadaljevalo se je formiranje biblioteke, fonoteke in kartoteke. Temeljni fond inŠtilutske knjižnice šteje okrog 500 enot, razen tega pa še več sto bibliografskih enot periodičnih 'publikacij in muzi ko loških del, iki jih je inštitutu odstopil akademik Cvetko in so v glavnem že popisane in arhivirane. Inštitut je organiziral sestanek, ki je ibil namenjen izdajam Spomeniki glasbene preteklosti na Slovenskem in so se ga poleg neposrednih sodelavcev udeležili še številni drugi strokovnjaki. Obsežen in podroben razgovor je veljal vprašanju metodologije in konkretni razporeditvi načrtovanega dela za srednjeročno in dolgoročno obdobje. V srednjeročnem obdob ju so predvidene objave kompozicij Daniela Lagkhnerja in Amandusa lvančiča. Muzikoluški inštitut si je ob vsej tej dejavnosti postavil še nalogo, da ob 200-letnici slovenske opere pripravi predvidoma v oktobru 1952 znanstveni simpozij na temo Slovenska opera v evropskem okviru in v tej zvezi tudi razstavo, ki bo predstavila gradivo iz vseh razvojnih faz slovenske opere od začetkov do danes, Inštitut je o tem .namenu iseznani 1 Razred za zgodovinske in družbene vode ter Predsedstvo S AZU, ki sta se z zamislijo strinjala, in zaprosil RSS in K.SS za isredstva. ki bodo potrebna za njeno realizacijo. Objave D. Pokom Odmev poezije Josipa Murna-Aleksandrova v slovenski glasbeni, literaturi. Rkp,, oddati za objavo v 'Muiikolo^kcm ebomiiku XVII. Amandus Ivanschiz, Two Symphonies. Uvod, temaitioai katalog, rekomlrLukcija in revizija simfonij tv .F- in D-duru. Rik,p., iposlan za xiatis v jJiirilti The symphony 1720—1840, Garland Publishing. Inc., 'New York. l'riittoi StûMûvi — šestdcsetiletnik. Dolo, 20. 1931. Oh grobu dr. Danila Svare. Naši Hbori XXXIII, št. ,1/2, sir. 1—2. Devedeset goditi a profesor a Janka Ravnika, 'Zvok 1981/3, Str. 68—70. Članki za Luksiikon j ugosla venske iimEÏÏke (2), .komentarji h koncertom SF (Koncertni list, zeleni abonma. it. 5, tj 2, 3). ¡h gramofonskim ploščam produkcije RTV Ljubljana (2) in oddajam Radia Ljubljana »Raïg!i_-di po slovenski glasbeni lite murk (20). Predavanja Glasba v času bidermajerja Ma Dunaja iti v Ljubljani. Narodna galerija, 23. 4. 1981, Ob jubileju prof, Janka Ravnika. Koncertni atelje DSS, 23. 6, 1981. Delal kot član. rcdaieije jugoslovanske gl&sbene revije Z VU K, J. Snoj XVI. zvezek Muzikološkesa zbornika. Delo, 20. 2. 1981, Komentar h koncertu Slov. (klavirskega (kvarteta* Krjincertni list 23, 2, 1981. Komentarji :h koncertom zelenega abonmaja SF, Koncertni list 11,3. 1961. 25, 3 1981, 15. 4. 1981. Festival u Ljubljani. Zvuk 1981, 4 , 92—96. Retijev tematski koncept ob pregledu tematike Schubertove klavirske Sonate v A duru, op. past h., D. 959. Zvuk 1981 ve predavanji na Radiu Ljubljana, I. K^ber O slovenskih priimkih. Pionir 1981/82. 1, 6—7. Nati priimki. Nova raziskovalna metoda. Pionir 1981/82, 2. 12—14. O izvoru naSih priimkov. Pionir 1981/8?, 2, 1A—15. B. Koimrlj-Levačič Glagol reči in pomensko sorodni: besede. Predavanje na Radio Ljubljana. B. Lazar Pomenska analiza besedne družine rotirati. Preda/vanje na Raíl i u Ljubljana, J. UUlIer Zborovanje o leksikdtogtji in leksikograftji. Jezijt in slovstvo 26, 1980/81, 5, i90—192. Soavtor. Pomenoslovje samostalnikih besed. Jezik in slovstvo 26. 1981/82, 1, 1H6, Jugoslovanski slovarntki in besedoslovcL iNaái razgledi 30, 1981, 14,422, France Novak, Poslovni in uradovalni jezik. Naši trazgledi JO, 19S1, 20, 57?. S. Suhadolnlk Linhartov Matiček v izdaji IS40. Obdobje roman trke v slove tiskom jeziku, književnosti in kulturi. Ljubljana 1981, 475—489. Kopitarjeva (dopisovalca) slovenščina. Slavistična rovftja 29, 1981, 2, 171—186. Breznikove raziskave morfonoloikih vprašanj slovenskega knjižnega jezika iz druge polovice. 19. stoletja. XVII. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Zbornik predavanj, Ljubljana 1951, 14J— 162. Levstikov odnos do Prešernovega jezika in njegovi pase^i vanj, zlasti ob Klasju. Predavanje na Levstikovem sknpOElju v Ljiubljaini. E. Sirce |J Pritisk — t tak. Preda/vanje na Radiu Ljubljana, C, Tavzes Odnosi med besedami rabiti, uporabljati, raba, uporaba, kakor se kažejo v gradivu za Slovar slovenskega knjilncga jezika. Predavanje na Radio Ljubljana. N. Vojnovič Razlika med prikazom besede v spioínem razlagalnem slovarju fu v terminološkem slovarju na primera besedne drulinc riba. Predavanje ns .Radio Ljubljana. EHmološko-onomastiCna sekcija Najvažnejše delo v letu 1981 je bila izdelava 2. knjige ESSJ. To delo opravlja akademik France Bezlaj. Kompletni črki K in O sta bili že v marcu 1981 oddani iv tiskarno. Vendar tiskarna še ne bo začela staviti 2, knjige, dokler ne bo dobila celotnega rokopisa. Do konca lota bosta končani črki L in M. Delo za Črko N pa se bo zavleklo predvidoma do marca Í9S2. Zdi se, da bo druga knjiga, ki bo obsegala črke od K do O, za ca. 10 avtorskih pol obsežnejša, kakor je bila prva, Asistentka mag, D. Globevnik je pomagala pri tipkanju in kontroliranju rokopisov, poleg tega je pripravljala disertacijo s področja romanoslavikc, V okviru tega dela je bila v septembru in oktobru 1981 na študijskem izpopolnjevanju na Inštitutu za orient al ne jezike na Sorboni in v Nacionalni biblioteki v Parizu. Pri izdelavi rokopisa je tehnično pomagal še en zunanji sodelavec. Poleg tega je sekcija zbirala dodatno historično dokumentacijo za ljudska rastlinska imena, dopolnjevala onom a stično kartoteko in kartoteko toponimičnili baz. Zunanji sodelavec prof. V. Kopač je od januarja do maja 1981 dopolnjeval pomanjkljivosti v rokopisu Kastelec-Vorančevega slovensko-latinskega slovarja, ki ga je za tisk pripravil pokojni J.Stabej. Dr. M. Matičetov in prof. N, Tolstoj iz Moskve Sta nadaljevala priprave Za izdajo slovarja rezi-janskega narečja po gradivu B. de Courtcnava. Sodelavci Etimološko-onomastične sekcije so sodelovali aktivno in organizacijsko pri 4. jugoslovanski onomastični konferenci v Portorožu od 14. do 17, oktobra 1931, ki jo je organiziral Odbor za onomastiko pri SAZU, Sekcija ie odkupila del jezikoslovnega gradiva, Iti ga jc zbral prof. D. top v gomjesavskih dolinah. Objave F. Bezlaj Neka i opomb ob željno pričakovanih knjigah. Jezik in slovstvo 26 1980/81, Î, 4—9 Slovène bajtica. Jezik in sltmstvo 26, Î980/81, 2, 51—53.. Jože Stabej (In memoriani). Na ¿i razgledi 30, 1981, 2, 45. Slovenski delei v razvoju etimologije 19. stoletja XVII, seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Zbornik ■predavanj. ¡Ljubljana Ï9Î1, 117—127. Trdi orehi slovenskega imenoslovja. IDeJo 23, \1. 11. 1981, priloga 23. D. Rlobevnlk Les modalités verbales en français: théorie fonctionnelle de la langue. La Linguistique (Pariz), 19« I, 17/1, 113—-12«. Odbor za onomastiko Odbor za onomastiko, ki deluje v sklopu Medakademijskega odbora za onomastiko s sedežem v Zagrebu, je organiziral pod vodstvom prof. dr. Franca Jakopina 4. jugoslovansko onomastično konferenco v Portorožu od 14. do 17. oktobra 1951, Po med akademijskem dogovoru so te konference vsaki dve leti in vsakokrat organizira konferenco druga akademija; pred to so bile v Tivtu, Skopju in Dubrovniku. Tematika zborovanja je bila hidroillmi i a in antroponimija. Na zborovanju je bilo predstavi i enih 59 referatov, Referenti so bili iz vseh republik in pokrajin; nekaj jih je bilo tudi iz tujine. Zdaj pripravljamo zbornik referatov s tega zborovanja. Predvideno je, da bo obsegal okrog 500 strani in da bo izšel konec februarja leta 19S2. Komisija za historične slovarje slovenskega jezika Komisija za historične slovarje slovenskega jezika Inštituta za slovenski jezik je v letu 1981 opravljala pripravljalna dela za slovar slovenščine 16. Stoletja, končala pripravljalna dela za slovar stare prekmurščine (18, in ^.stoletja) in prešla na poskusno redakcijo prekmurskega slovarja; poteg tega pa je sodelovala tudi pri dopolnitvah slovensko-] a t inske priredbe Kaslelec-Vorenčevega rokopisnega slovarja z začetka IS, stoletja. Izpisali in pregledali smo 260,000 kseroksiranib listkov iz šestih Trubarjevih (Katehismus z dvejma izlagama, 1575, Artikuli oli dejli, 1562, Ta celi psalter Davidov, 1566, prve priredbe Noviga testamenta, 1557, 1558, 1Š60), ene Kreljeve (Postilta slovenska, 1567), ene Klombner-Juričičeve (Ene duhovne pejsni, 1563) in nekaj starejših prekmurskih knjig. Pri izpisovanju [e sodelovalo več zunanjih sodelavcev, zlasti upokojenih profesorjev. Izdelali smo matrice za 7 knjig. Za letošnje izpisovanje in izpisovanje, ki bo sledilo, smo pridobili 350.000 na kseroks izdelanih listkov. Pri alfabet i ran ju smo združili izpise vseh 25 starih prekmurskih del, ki so izpisana deloma popolno, deloma pa izbirno; it a kartoteka šteje okrog 160.000 lisi kov, Za kartoteko piscev 16. stoletja smo po prvi črki alfabetirali 200.000 listkov, od tega po vseh črkah 160.000. Pri alfabetiranju in izdelavi matric je sodelovalo tudi več študentov. P j i dobili smo nekaj posnetkov starih besedil, zlasti Megiserjev Thesatirus Polvglottus iz 1603 in Košičev rokopis Starin (okrog 1345), Izdelali in sprejeli smo začasna navodila za redakcijo slovarja stare knjižne prekmurščine. Zunanji sodelavec dr.V.Novak je že poskusno redi-giral gesla za črke A—C; zdaj teče redakcija črke d, Komisija je imela 5 dal jših sej, na katerih je obravnavala tekočo problematiko in usmerjala delo. Konec lanskega lota je izgubila zelo delavnega in zaslužnega člana Jožeta Štabe j a (1896—1980), Tekle so priprave za analiziranje gradiva in poskusne obdelave posameznih besed. Poleg tega smo raziskovali semantične pojave v starejši leksiki, temporalni sistem pri Dalmatinu in primerjali različne redakcije istih besedil iz 16. stoletja. Pri zbiranju gradiva in pri korekturah ter dopolnitvah Stabejeve priredbe Kastelcc-Vorenčevega rokopisnega slovarja je Komisiji priskočila na pomoč tudi EtimoloŠko-onomastična sekcija, ki je tudi zainteresirana za Zgodovinsko gradivo in ga sproti uporablja, če te pomoči ne bi bilo. bi ne zmogli uresničiti programa v tem obsegu. F. Novak je v okviru Odbora za onomastiko kot tajnik sodeloval v pripravljalnem odboi-u za 4. jugoslovansko onomastično konferenco, ki je bila v Portorožu od 14 do 17. oktobra 1981. Objave M. MerSe Pomenske in besedotvorne zanimivosti v kategoriji letnih Časov. Predavanje na Radiu Ljubljana. F. Novak Terminologija v Slovenskem glasniku. Predavanje na zborovanju Obdobje realizma v slovenskem Jeziku, kniičevnosli in kulturi v Ljubljani. Zborovanje o leksikologiji in leksikografiji, Jezit in slovstvo 2i, 1980/81, 4. 190—192, Soavtor, O delu za. slovenski zgodovinski slovar na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. lezi k m slovstvo 27, 1981/82, 1, 32—3Sb. Imenu marsikaj povedo. Delo 23, 28, .10. 1981, 8, Predavanja v televizijski oddaji SlovErfičtMa v javni rabi O ustvarjanju .novih izrazom; Dobro izražanje; PocTOtnefie napake v oblikoslovja samostalnika; Uporaba lastnih imen v pisneim jeziku; Imeina delavk. Dialekt ološku sekcija Dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik je svoje delo pri treh dal jnoročnih raziskovalnih nalogah (S/overti&i" lingvistični atlas — SLA, Sploš-noslovanski lingvistični atlas — ola, Evropski lingvistični atlas — AlE) razvijala v skladu s kratkoročnim programom za leto 1981. Ob tem pripominjamo, da vsakoletna uresničitev predvidenega delovnega programa pogojuje nadaljnje konkretne raziskovalne smernice, ki usmerjajo delo k dokončni daljnoročni izvedbi načrtovanih raziskav. V letu 1981 so bile pri raziskovalnih nalogah SLA, OLA, ALE opravljene naslednje dejavnosti: SLA: Redni in zunanji sodelavci Dialektološke sekcije so po vprašal niči in predvideni mreži za SLA uspeli zapisati doma in v zamejstvu šest krajev (Skrilje, Šmarje v Vipavski dolini — S, Horvat, Repnje na Gorenjskem — T. Logar, Prosek pri Trstu — L. Abram, Dobrna pri Celju — I.Povše, Svibno pri Radečah — M, Orožen), dva zapisa pa sta še v izdelavi (števerjan v Goriških Brdih — L, Budal, Tir Sna sela pri Novem mestu — J. Jevnikar). Na Filozofski fakulteti so v okviru dialektološkega seminaria slušatelj i slavi stike pod mentorstvom T.Logarja zapisali sedem krajev (Zagorje pri Lisičnem, Sel a pri Šentjerneju, Veliki Brebrovnik pri Ormožu, Bistrica ob Sotli, Miren pri Gorici, Dornbcrk in češnji ca v Sel Ski dolini). Po poskusni leksični vpra-šalnici za zapisovanje na Koroškem je bilo zapisanih devet krajev (Ribnica — J. Rigler, Višnia gora — J. Jcvnikar, Šmarje nri Jelšah — L Povše, Belčii vrh pri D ra ga tušu — M. Frankovič, Babno polje — A, Lipovec, Motni k — M. Onehovec, Tu rje pri Hrastniku — M. Orožen. Punge rt — F, Benedik in Razdrto — S. Horvat), Drugo delo na terenu je bilo namenjeno raziskavam narečne leksike in ugotavljanju tonemskega naglaševania. Ekipno snemanje (J. Rigler, T. Logar, M, Orožen, J.Gregorič) za namene slovenskega dialektološkega slovarja je bilo opravljeno v Kostelu ob Kolpi (10.6.1981), snemanje za tonemske raziskave na vzhodnem Dolenjskem za kraie Skocian nri Novem mestu, Šentjernej, Kostanjevica (Gimnazija Novo mesto, 11.6.1981) ter na Primskovem in Tihaboju pri Gabrovki (17.—IS. 10.1981) je opravila M. Orožen Kartotečno gradivo za SLA je bilo dopolnjeno s prepisi gradiva iz treh novih kraiev (Lom nad Mežico. BorŠt pri Trstu, Gaiševci — F. Benedik 1, opremljeni so bili listki enajstih študentskih zapisov (S.Horvat). Deliro je bila pregledana kartoteka (1—3), izdelan je bil seznam vseh do zda j zapisanih krajev in v izdelavi je zemljevid zapisanih govorov (F. Benedikl. Opravljeno je bilo zahtevno organizacijsko delo za vzpostavitev mreže zunanjih sodelavcev za SLA doma in v zamejstvu (Maribor, Celje, Novo mesto, Koper. Trst. Gorica, Gradec, Dunaj i. mentorsko delo za dialektološki slovar kostelščinc ter vse tekoče organizacijsko in administrativno delo raziskovalne naloge (M.Orožen, delno F Benedik). Delo Dialektološke sekcije pri OLA in ALE ie potekalo v skladu z mednarodnimi obveznostmi ob sodelovanju z drugimi Akademijami v Jugoslaviji ter v slovanskem in neslovanskem delu Evrope. OLA: Pripravljeno, predelano, doooinieno in komentirano ie bilo gradivo za konferenco OLA v Moskvi (106 fonetičnih vnrašam s tematiko o in a: pripravili prvenstveno F. Benedik, J, Rigler in T. Losar). F.n sodelavec ie sodeloval na sestanku v Ohridu (koordinacijsko delo in priprava za sestanek v Moskvi), dva predstavnika Dialektološke sekcije (T.Lotwr, F. Benedik) pa sta sodelovala na vsakoletnem delovnem sestanku Rt^dakci¡skesa odbora, Komisije za OLA in delovne skupine v Moskvi, kjer ie bil v nrinravi za tisk 3. fonetski in 3,leksični zvezek atlas?. En sodelavec OI A fT-Losar) se ie udeležil del ornega sestanka v zvezi s korekturami fono loških opisov v Sme-derevu. Opravljene so bile dvorne korekture fonoloSVih opisov vseh zapisanih točk (25 kraiev) za OLA, k¡ so ;ih večinoma opravili avtorji sami (T. Logar, J, Rigler. P. Benedik, M. Orožen. F. Novak, J, Toporišič). ALE: V zvezi s to nalogo je bilo pripravljeno in v Niimeuen na Kizri-zemsko odnoslano okoli 500 odgovorov po dialektološkom gradivu iz Kneže v Avstriii (Kneza, L ALE vprašalnica), zaključen je bil prevod TI. ALE vpra-šalnice (230 stran i > in po tej vprašalnici so bile zapisane Gomtlice v Prekmur-ju {točka v mreži ALE, poskusni zapis). Delo je opravila S.Horvat, sodeloval je tudi J, Rigler. Druge dejavnosti Dr, J. Rigler je v letu 1981 v glavnem delal pri Slovarju slovenskega knjižnega jezika; pripravljal je pravopisno, pravo rečno, oblikoslovno in intonacijsko podobo gesel za 4. knjigo slovarja. Mag. F. Benedik je za ki j učil a z zagovorom magistrske naloge škofjeloški govor (27.3,1981) študi j 3. stopnje iz dialektologi je slovenskega jezika in dosegla magistrski naslov. Zaključno oceno so pripravili in komisijo zaguvora sestavljali T. Logar, J. Rigler, M, Orožen, L>r. T. Logar, honorarni redni profesor v pokoju, je na Filozofski fakulteti zaključil mentorstvo magisterija F, Benedik ter pripravil študijski program iz dialektologije za 3. stopnjo za novo kandidatko prof. Mi rja m Skomina, Honorarno je predaval zgodovino slovenskega jezika in dialektologiju za slušatelje višjih letnikov slavistike (5 ur tedensko), na poletnem seminarju je imd ciklus predavanj iz zgodovine in dialektologije slovenskega jezika t S ur) ter predavanje o govoru Repen j. Kot mentor je usmerjal nekatere zunanje sodelavce f L. Ah ram, Trst; slušatelji z diplomsko nalogo iz dialektologije) ter s predavanjem iz zgodovine slovenske dialektologije in praktičnimi konkretnimi napotki sodeloval na ustanovnem sestanku Diaiektološke skupine Slavističnega društva Koper pod vodstvom prof. J, Mikica (Koper, 25. septembra 1931), Dr, M. Orožen je opravila zamudno organizaci jsko delo v zvezi z mrežo zunanjih sodelavcev doma in v zamejstvu, zbirala potrebno predmetno strokovno literaturo ter pripravila dve predavanji v zvezi z narečno in arhaično leksiko, ki sta del uvodnih priprav za sestavo slovenske samostalniške besedotvorne vprašalnice za poskusno raziskovalno delo na terenu. Udeležila se je delovnega sestanka Dialektološke skupine Slavističnega društva Koper (25.9,1931) ter vzdrževala stike z dialektologi na Poljskem in. na Češkoslovaškem, Vse tekoče organizacijske in strokovne zadeve je Di al e k to I oš k a sekcija po potrebi občasno pretresala. Objave S. Horvat ALE — Evropski lingvistični atlas. Jezik tn slovstvo 26. J980/81, 4, 150—151. T. Logar Govor Repen j — Kopitarjevega rojstnega kraja. XVII.šembiar za slovenski jezik literaturo in kulturo. Zbornik predavanj. Ljubljana 1981, 129—142, Govor kraja Podleščc na BanjšČicah, Goriški letnik 19?]. V Lisku. M. Orožen Kako pojmovati Kopitarjevo odločitev za ljudsko osnovo knjižnega jezika. Slavistična revija 29, 1981, 2. 178-200. Jezikovne značilnosti Jurčičeve humoreske Kozlov ska sodba r V Lin/i zori. Jezik in slovstvo 26, 1980/S1, 7—8, 271—275. Za lepotico dvojinof ker je funkcionalna. Delo 23, 5:9.1981, Arhaizacija Jurčič-Levstikovega Tugomera. Slavistična revija 29. 1981; V tisku, J. Rigler Toporiiii Jože. SI oven akt biografski leksikon IV, Ljubljana 1980, 543—146, Nihče ne zna »napisati brati". ¡Delo 23, 21, 3. i'19Sl. 30—31. K članku o rezijattski besedi za polento. Slavistična revija 29. 1981. 2, 215—218, jVciiirf pravil za novi slovenski pravopis. Ljiuibtjana 193!, XI 219 strani. Soavtor. Anketa Dela: Uvod v sprejetje Načrta pravd za novi slovenski pravopis. 'Deio 23. 21. 11.1981, 26—27. Soavlor. INSTITUT ZA SLOVENSKO LITERATURO IN LITERARNE VEDE Inštitut je vključen v skupni raziskovalni program SAZU s programskim sklopom Raziskave z literamozgodovinskih m teoretičnih področij, v katerem so združene naslednje večletne oziroma dolgoročne raziskave: Tematika NOB v slovenski umetniški prozi, Izdajanje gradiva s področja stovenske literature, Literarni leksikon, Slovenski biografski Isksikori- Delo, h kateremu je bilo pritegnjeno večje število zunanjih sodelavcev, je bilo organizirano po inštitut skih sekcijah. Sekcija za slovensko literarno zgodovino Raziskava tematike NOB v slovenski umetniški prozi poteka po predvidenem načrtu. Deloma je bil načrt celo presežen, saj sta se raziskovalca že lotila formuliranja sintetičnih dognanj. Bolj ali manj dokončno obliko imajo naslednja tri poglavja raziskave: Poskusi velikega teksta na temo NOB (razpravljanje upošteva Kranjčevo nedokončano tetralogijo Za svetlimi obzorji, Svetinovo trilogijo Ukana in Kavčičeve ž rt™ v treh knjigah), Problem glavnega junaka v sodobnem slovenskem romanu z vojno tematiko (na temelju pripovednih del V.Zupana, M.Rožanca in VI. Kavčiča), Pripovedna dela VI. Kavčiča z vojno tematiko (kot pisatelj z najobsežnejšim in najbolj kontinuiranim pripovedništvom na temo vojne ima Kavčič v raziskavi posebno mesto). V letu 1901 sta raziskovalca nadaljevala z interpretativnim branjem in analizo proznih del pisateljev starejše generacije, rojene pred 1900. V okviru Izdajanja gradiva s področja slovenske literature je akademik D, Moravec dovršil in za tisk pripravil drugo knjigo Pisem Frana Govckarja, ki bo izšla v zbirki Korespondence pomembnih Slovencev. Zbrana pisma 7, obširnim komentarjem osvetljujejo vrsto posameznih vprašanj slovenske literarne in gledališke, pa tudi splošne kulturne zgodovine v prvih desetletjih tega stoletja. Znanstveni svetnik dr. France Bernik ie imel naslednja strokovna predavanja: Tema hrepenenja v Cankarjevi dunajski prozi (občni zbor Slavističnega društva Ljubljana, 28.marca), Problem slavnega junaka v sodobnem slovenskem romanu Z vojno tematiko (Slavistično srečanje univerz V Liub-liani in v Celovcu, Ljubljana, 22. maja), Problem lirike v realizmu 19. stoletja (mednarodni simpozij Obdobje realizma v slovenskem jeziku, kniiževnosti in kulturi. Ljubljana. 2. julij a), Koncept realizma v Levčevem Ljubljanskem zvonu (XVII. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Ljubljana, 10. julija). — Je glavni urednik Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateliev, član upravnega odbora in član založniškega sveta Slovenske matice ter član odbora L a knjigo pri Kulturni skupnosti Slovenije. Asistent mag. Marjan Dolgan je predaval o temi Povojna slovenska pripovedna proza (XXXII. jugoslovanski seminar za tuje slaviste, Zadar, 6. avgusta"! in nastopil v televizijski oddaji Kulturne diagonale 28. decembra 1981 na RTV Ljubljana, kjer je govoril o dosežkih slovenske književnosti v letu 1931, Napisal je več ocen za oddajo Radia Ljubljana S knjižnega trga: B. Ki-tičič. Literarna ustvarjalnost Andreia Ttiensa; Z, Pirnat-Cosnard, Pregled mladinskih književnosti jugoslovanskih narodov; P, AvČin, Kjer tišina šepeta: T -Strle, Pisma iz Havane; Apulej, Metamorfoze ali Zlati osel; D .Tovanovič, Osvoboditev Skopja in drage gledališke igre: W. Bonatti, Moje gore; Janosch, Holonek ali dobri Bog iz gline, — Bil je član komisiie za podelitev Levstikovih nagrad t>ri Mladinski knjigi, Član ocenievalne komisiie za slovensko književnost pri tekmovanju Znanost mladini in delegat Kulturne skupnosti v založniškem svetu Državne založbe Slovenije. Bil je tudi podpredsednik sveta delovne skupnosti SAZU do junija 19R1 in delegat v zboru združenega dela SAZU. Objave F. Bernlk Bevkova povojna družbeno angažirana proza, Slavistična revija 29, 1981, 1, str. 1—18. Kopitarjev in Čopov nazor o poeziji. S.lavi 5 lian a revija 29, 1981, 2, str 201—213. Problem glavnega junaka v sodobnem slovenskem vojnem romanu. Slavistična revija 29, 1981, 4, str. 479-4S9, Levstik in Levčevi pogledi na literaturo. Jezik in slovstvo 26, 1980/81, 7—8. str. 252 do 256. Koncept realizma v Levčevem Ljubljanskem ;vo(iir. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Zbornik (predavanj. XVII, Ljubljana 1981, str. 233—249. Cankarjevo upanje v Podobah iz sanj. V: Ivan Cankar, Podobe iz sanj, Uredil France Bernik. Mladinska knjiga, Ljubljana 1981, Kondor 197, str. 121—130. Fran Filer. Ob petindvajsetletnimi pesnikove smrti. Maši razgledi 30, lt-3| 13. februarja 1981, str, 77. Literarna veda o realizmu. Dnevnik — Svet v knjigah, 11. julija 1981, str, 9. Problem tirike v realizmu 19, stote!ju. Dd« — Književni listi, 16. julija 1981, KjLr. 3. Okrogla miza o starejšem slovstvu — Razprava, Glasnik Slovenske matice S,2, str. 62— Od literarne zgodovine do znanosti o literaturi. Naši razgledi 30, št. !. t6. januarji 1981, str. 20 (9), Pogovor Naših razgledov, (Intervju s fotografijo.) Večstranski pomen zbirke naših klasikov. DoTo, 14,jiilijs 19S1, str.7. (Intervju s fotografijo. Spraševal lože Horvat.) Ivan Cankar, Poilofci; iz sanj. U.redM France Be-nriik, Mladtiraka Icnjiga, Ljubljana 1981 (Kondor, 197). M. Doigan Pripovedna dela Vladimirja Kavčiča z vojno tematikd. Slavistična revija 29, 1981, 3, str. 297—316. Pripombe k novemu učnemu načrtu za pouk književnosti v usmerjeni srednji Soli. J«ciik in slovstvo 27, 1981/82, 1, &Er. 26—32. "Objektivna* kritika v Novi p h ar i ji. Delo. 7. februarja 1981, Se. sir, IS. i^Sodelo- vanje v anketi O slovanski kriliti.) Denis Ponit, Pot. Naši raigiedJ 30, 30, januarja 1981, yt. 2, str. 41, (Rocenzija.) Popravek ,4 vi ar celotne bibliografije na 154. strani Letopisa SA7.U za leto 1980 (31. knjiga} je M, Dolgan. Sekcija za literarno teorijo Glavna naloga sekcije v sklopu inštitutskega raziskovalnega programa je pripravljanje in izdajanje Literarnega leksikona. Delo je teklo po sprejetih načrtih in jih celo nekoliko preseglo. V letu 1981 je izšlo pet zvezkov Literarnega leksikona (št, 11—15): Anton Ocvirk, Literarno delo in jezikovna izrazna sredstva; Dušan Pirjevec, Strukturalna poetika (Kibernetika, komunikacija, informacija); Niko Kure t, Duhnvna drama; Aleš Berger. Dadaizem-Nadrealizem; Janko Kos, Morfologija literarnega dela. Rokopisi štirih razprav so bili dokončani, pripravljeni za tisk in decembra 1981 oddani založbi, tako da bodo izšli v prihodnjem letu. To so: Anton Ocvirk, PeSpiŠka podoba; Dušan LudviV, Aliteraciju in aliteracijski verz: Dimitrij Rupel. Literarna sociologija; VI as ta Pacheincr-Klander, Staroindijska poetika. Nadaljevale so se raziskave nekaterih drugih literarno teoretični h in literarnozgodovinskih problemov; dognanja o njih bodo formulirana v nadaljnjih zvezkih Literarnega leksikona. Vzporedno so tekla druga nujna študijska, uredniška, dokumentacijska in organizacijska dela, pri katerih je sodelovalo tudi 6 občasnih honorarnih sodelavcev. Dokumentarno gradivo za kartoteko slovenskih literarno teoretski h tcrmkiov in za kartoteko neslovenskih literarnih avtorjev se je dopolnjevalo z izpiski iz srednješolskih izvestij, med drugim tudi iz izdaj \ nemškem jeziku. Izpisanih je bilo 1440 listkov iz 54 letnikov. Poleg kartoteke terminov, ki je v rabi že nekaj let, je bila tudi kartoteka neslovenskih literarnih avtorjev letos urejena v več zaključenih sklopih, tj, po posameznih nacionalnih literaturah; zdaj je že dostopna uporabnikom. Dne 2,12,1981 je sekcijo obiskala dr. Eva Kushner, profesorica na univerzi McGill v Montrealu in predsednica Mednarodne zveze za primerjalno književnost. Posamezni delavci sekcije so opravljali naslednje raziskovalne in druge naloge; Raziskovalni sodelavec mag. Darko Dolinar je sodeloval pri korekturah 11.—15. zvezka Literarnega leksikona in pri redakcijskih pripravah za 16,—19, zvezek; opravil je večji del rcdakcije za študiji D. Rupla o lilerarni sociologiji in D. Ludvika o aliteraciji in aliteracijskem verzu. Na tiskovni konferenci po izidu JI.—15.zvezka Literarnega leksikona je predstavil študijo pokojnega dr. Dušana Pirjevca o strukturalni poetiki. — Je tajnik inštituta. — Na PZL za primerjalno književnost in literarno teorijo ljubljanske filozofske fakultete je vodil proseminar iz tehnike literarne vede. Urejal je revijo Primerjalna književnost. Spomladi se je udeležil drugega dela seminarja o hermenevtiki in umetnostih na med univerzitetnem centru v Dubrovniku. Sodeloval je na posvetovanju o pozitivizmu v družbenih vedah, ki ga jc 12, 3,19S1 organiziral marksistični center filozofske fakultete. — Bil je namestnik vodje delegacije delavcev SAZU za samoupravne interesne skupnosti (zbor izvajalcev), član programskega sveta usmerjenega raziskovalnega programa Raziskovanje slovenske književnosti, književne teorije in primerjalne književnosti pri Raziskovalni skupnosti Slovenije, delegat SAZU v programskem sosvetu RTV Ljubljana za znanstveno-razlskovalno dejavnost in podpredsednik Društva za primerjalno književnost SR Slovenije. Višja strokovna sodelavka Majda Stanovnik-BImc je bila 17.2.1981 izvoljena za strokovno svetnico. — V prvi polovici leia je sodelovala pri sestavljanju in urejanju bibliografij, stvamih in imenskih kazal za 11.—15. zvezek Literarnega leksikona in pri opravljanju korektur med tiskom teh zvezkov. Po njihovem izidu je na tiskovni konferenci predstavila 11. zvezek, za objavo v Književnih listih dnevnika Delo pa je izbrala iz tega zvezka odlomek z naslovom Literarno delo kot estetski organizem. Sodelovala je pri uredniških in redakcijskih pripravah za 16.—19. zvezek, sama je za tisk pripravila rokopis Antona Ocvirka Pesniška podoba. Sodelovala je pri sestavljanju dopolnjenih navodil za sodelavce Literarnega leksikona. — Udeležila se je X, mednarodnega srečanja prevajalcev v Tetovu (1.—3. septembra) in VIL jugoslovanskega srečanja prevajalcev v Mariboru (9.—11. oktobra), na katerem je referirala O prevajalskem delu Herberta Griina, O njem je pripravila tudi literarni večer v ciklusu o umrlih slovenskih prevajalcih za Radio Ljubljana (na sporedu 9, novembra). — Bila je delegatka delovne skupnosti SAZU za samoupravne interesne skupnosti (v delegaciji izvajalcev), članica odbora za družbcno-ckonomskc odnose in plan v RSS, članica izvršilnega (do maja) in nato nadzornega odboi-a v Društvu za primerjalno književnost S RS, članica uredniškega odbora in sveta revije Primerjalna književnost. Višja strokovna sodelavka VI as ta Paeheiner-Klander je sodelovala pri korekturah Za 11,—15. zvezek Literarnega leksikona in pri dokončnem urejanju kartoteke tujih literarnih avtorjev. Pripravljala jc gradivo za geslovnik kartoteke literarnoteoretičnih terminov v slovenskem periodičnem tisku. Za Literarni leksikon je napisala razpravo Staro indijska poetika. — Na IV. kolokviju jugoslovanskih indologov 26. in 27. marca v Zagrebu je imela referat Proučevanje staroindijske poetike (komparativni vidik) in ga pripravila za tisk. Je članica Sveta revije Primerjalna književnost in od maja tajnica izvršilnega odbora Društva za primerjalno književnost SRS. Stažistka-raziskovalk a Jola Skulj je bila s 1.6, 1981 redno nastavljena v sekciji za literarno teorijo, preti tem pa je bila dalj časa njena honorarna zunanja sodelavka. Uvajala se je v delo instituta, s tem da se jc seznanjala i organizacijo kolektivnih raziskav in s tekočimi nalogami raziskovalnega programa sekcije. Zbirala in obdelovala je dokumentarno gradivo za kartoteko slovenskih i i t e ra rnoteo re t i čn i h terminov in kartoteko neslovenskih literarnih avtorjev. Pri izpisovanju iz nemških publikacij je zbirala tudi podatke o slovenskih avtorjih. Pripravila je evident o Se neobdelanih letnikov šolskih izvesti j, Poleg tega je sodelovala pri korekturah 12. zvezka Literarnega leksikona ter pri predlogih za nabavo strokovne literature. — Začela je podiplomski 'študij na Filozofski fakulteti, kjer ji je bila odobrena magistrska tema Problem formiranja modernih proznih struktur v slovenski in evropski lite-raluri. Ob tem se je pripravljala na samostojno problemsko obravnavo teorije moderne proze. Sodelovala je pri revi j i Primerjalna književnost. Objave l>. Doüiw Anttm Ocvirk (1907—1966). Letopis SAZU JI za 1.1980, Ljubljana 19S1, sir. BS—67. Redakcijsko pojasnilo. V: Dušan. Pirjeivec, Strukturalna poslika, SAZU — DZS, Ljubijaru 19S1 (Literarni leksikon, ¡2). str. 89—92. Bibliografija, Si varno kazalo. Imensko kazalo.. Prav tam, str, 75—S3. Litcrarnoigodovinska in Filološka fiesta. V; Literatura, Drugi, popravljeni natis. Ljubljana 1981. (Laksi:fcon,i Cankarjeve založbe.) Ivan Grafenauer, Literarnozgodovinski spisi. Primerjalna književnost 4, 1931, 2, itr. 31—31. (Ocena.) Romati Ingardett, Eseji iz estetike. Primerjalna književnost 4, 1981, 2, str. 42—44. (Ocona.) Theodor W. Adorno: Umetnost, družba, estetika, V j Miss] o moderni umwtnoMli-Ur. J. Vreiiko. Mladinski knjiga, Ljubljana 19«t (Kondur, 190}, str. 93—111, (Prevod.) Primerjalna književnost 4, 1981, it. 1, 2, (Glavni in edgovorni urednik.) M. S t aiiovntk-Bfinc Beseda redaktorice. Dek> — Rrijiževni listi, 4. julija 1981, str, 16. (K študiji* Anton Ocvirk, Literarno delt? kot estetski organizem,) Redakcijsko pojasnilo. V: Antoc Ocvirk, Li terarno delo in jezikonma izrazna sredstva, SAZU — DZS, 1931 (Literarni ■lotosik™, II}, ista. 13(1-131, Bibliografija, Stvarno kazalo. Imensko kazalo. Prav tam, sLr, 118—129. Stvarno kazalo. Imensko kazalo. V: Nifeo iKur^t. Ouhovlia drama. SAZU — DZS, I9Ü1 (Literarni ksksifcon, 13), «tr, 103—112, S i Miru o kazalo. V: Aleš Berber, Dadaizom. Siadreaüüeitl. SAZU — DZS, 1931 (Literarni lakisiktm, 14), istr. 79—81, Stvarno kazalo. V: Janko Kos, Morfologija literarnega delu. SAZU-DZS, 1931 (Literarni leksikon, IS), str 95—100, MaŽnost in smiselnost. (K. problematiki zgodovine prevodne literature). Delo — Književni listi, 13. avgusta 1931, '9(r. 4—5, Anton Ocvirk: Literarna umetnina >ned zgodovino in teorijo, II. Primerjalna književnost 4. 1941, 1, str. 32—-i4. «Vena.) Izbrana pisma Louisa Adamiča. Ur. Henrv A. Christian, Primerjalna kjnjiievrtbfii 4, 1931, 2, |sti\ 39—40. (Ocena.) Jerneja Petri?' Svetovi Louiia Adamiča, Primerjalna. književnost 4, (981, 2, str. 40—42. (Occina.) Literary Communication and Reception. Ur. Z, KortS-tanlinaviii, Mr Naumann, H, R. Jau&s. Primerjalna književnost 4, 1981, 2, str. 51—52, (Poročilo.) V. Pachelner-KJ ander Snüiaitck indijske teorije u rasi kot estetskem utilku. Rad Jiigoslovotiske akademije znanosti i umjetnosti (v tisiku), J. Škili j < "( PariidigrnutiziLCija pridnih struktur. Diskusija pojmov. Primerjalna književnost 4, 1981, 2, str, 1—14. {Razprava,} Mihaiil ßahlin, Marksizem i filozofija jezika. Primerjalna književnost 4, 1931, 2, str. 47—51, (Ocena.) Sekcija za biografi ko, bibliografijo j ti dokumentacijo Osrednja naloga uredništva Slovenskega biografskega leksikona, ki deluje V okviru te sckcije, je bila priprava naslednjega zvezka. Novih člankov je bilo napisanih oziroma dokončanih 98, od tega 14 tv uredništvu, največ za 13. zvezek, ki bo obravnaval osebe od Trubarja do Vižintina. Članki so bili Večinoma ledigirani, starejši pa znova pregledani iin dodelani. Prva polovica 13. zvezka (do vključno U) je redakcijsko pripravljena za tisk, postavljena in korigirana. Za drugo polovico manjka šc 6 člankov, preostali se pripravljajo za tisk. Uredništvo si prizadeva, da bi 13. zvezek izšel v prihodnjem letu. Uredniški odbor je delal v sestavi: akademik Robert Blinc (predsedstvo SAZU), akademik Fran Zwitter in dopisni član Anton Trstenjak (1. razred), dopisni član Janez Logar (H. razred), akademik Ivan Vidav (111. razred), akademik Ivan Rakovec (IV. razred), prof, Peter Borisov (VI. razred), dopisni član j an ko Kos (upravnik Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede) in po polužaju giavni urednik SBL Jože Munda. Seji sta bili dve, 19, januarja j C odbor pretresal aliabetarij od V do VI in reševal odprta vprašanja 13. zvezka, 18, novembra pa izoblikoval Stališča o izidu lega zvezka. Uredništvo je dajalo informacije raziskovalcem in ustanovam, mdr. Arhitekturnemu muzeju. Filozofski fakulteti, Moderni galeriji, Narodni in univerzitetni knjižnici. Slovenskemu gledališkemu muzeju, Goriški knjižnici, Goriškemu muzeju, Narodni in študijski knjižnici v Trstu, Muzeju v Kamniku, Nasprotno pa je uredništvo iskalo pomoči zase pismeno ali osebno v knjižnicah, arhivih In muzejih doma in v tujini, tako da so stiki in sodelovanja vseskozi živi in večstransko koristni. Nadaljevalo se je zbiranje dokumentarnega gradiva za potrebe leksikona, pregledovanje dnevnega tiska (Delo, Dnevnik, Večer, Primorski dnevnik), izrezovanje in arhiviranje, dopolnjevanje biografskih in bibliografskih podatkov in podobno. Nabava sodobnih arhivskih omaric je omogočila, da se gradivo, doslej hranjeno na več mestih in slabo zavarovano, združi in preuredi, vendar je moglo biti to delo komaj začeto. Sestavljeno je bilo obsežno osebno kazalo h Krajevnemu, leksikonu Slovenije; za zdaj je še v kartotečni obliki. Poleg navedenega so delavci sekcije opravljali še druge strokovne in družbene naloge: Strokovni svetnik Jože Mu ud a je član komisije za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke in komisije za strokovne izpite .te stroke, član slovenskega uredništva Bibliografije rasprava, članaka i književnih radova (Zagreb), izdajateljskega sveta časopisa Jezik in slovstvo, sveta programa Raziskovanje slovenske književnosti, književne teorije in primerjalne književnosti pri RSS. Udeležil se je več slavističnih in ktiliurnih strokovnih sestankov in posvetovanja, ki ga je priredilo Društvo bibliotekarjev Slovenije od 26. do 23. oktobra v Rogaški Slatini, Strokovna svetnica Nada Gspan Prašelj je sodelovala s članki o Slovencih pri avstrijskem biografskem leksikonu (Ocstcrreichischcs biographisches Lexikon, Dunaj) in sourejala slovenski delež. V tržaški Narodni in študijski knjižnici ter v Archivio di stato je od 12. do 15. oktobra iskala in zbirala gradivo za potrebe SBL. Je članica sveta delovne skupnosti SAZU. Asistentka mag. Metka Pavčič je bila tri mesece na študijskem dopustu in končala podiplomski študij 18, novembra z zagovorom magistrskega dela Vpliv zunanjih in morebitnih dednih faktorjev na pojav menarhe pri dekletih ljubljanskih srednjih šol Je delegatka 35. konference delegacij zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana-Center. Asistentka Franca Buttolo nadaljuje podiplomski študij na Filozofski fakulteti. Je delegatka lO sindikata SAZli in 23. konference IS za socialno skrbstvo občine Ljubljana^enter. Objave J. Mun d j S/ciViirc.i^a bibliografija. XXVII, H973. Narodna in univerzitetna fcnjizajca. Ljubljana \m {Urednik.) Katalog knjig 1981. Odbor za založniško in knjigotrško dejavnost, Ljubljajia 1981. 240 str. Ob T rojeni koven; založniškem jubileju. Kryiinica 25, 19S1, 1/4, str. ¡121—123. Maeterlinck pri nas. V: ¡Maurice Maeterlinck, i Pelf as in Mulisanda. Ljubljana 1981, atr. 453—462. (Bibliografija.) I.dgerlafova pri nas. V: Selraa Lagerltif, Prstan Luweriskoldov. Ljubljana. 1981, str. 6S9-692. (Bibliografija,) Cabriela Mistral pri nas. V: Gaibriela Mistral, Izbrane ipasmi. Ljubljana 1981, &tr. 194, (Bibliografija.} Milosz pri nas. V: Cztslaw Miloši: ■Dolina Jsse. Ljubljana 1981, str. 557—558. (Bibliografija.) Enciklopedija Jugoslavije 1-, 1980 (izšlo 1931). Obdelava g u sel: Almanasi. Andolofijt1, Autcbiografije, Biografije, (Soanitor.) N. Gspan-Praielj Onsierreichisches biographischcs Lexikvn 1815—1950, 3S, TXmaij 1951, Obdelava pese h Potočnik Blaž, Potočnik Janez, Ptivoden Sinnan, Pavše F,rane, Praprotniik Andrej, Praprotnik Franc, Prelog Matija, Frepeluli AJbin. Inštltutska knjižnica In tajništvo Leta 1981 je knjižnica prejela 985 novih knjig in zvezkov revij. Vse knjige in revije smo katalogizirali, jim določili Stvarna gesla in jih Vpisali V signa-lurni katalog. Kljub omejitvi uvoza nam je uspelo, da smo kupili precej tuje, za nas zelo dragocene strokovne literature. Od starejšega knjižnega fonda smo stvarno obdelali okoli 50 knjig. Pregledan je bil abecedni katalog od črke P do K. Domači in tuji uporabniki knjižnice, bilo jih je SI6, so si ogledali v knjižnici ali izposodili na dom skupaj 3483 knjig in revij. Letos smo začeli tudi prestavljati in čistiti knjižni fond. Višja knjižničarka-referentka A. Turnšek se je v času od 26. do 28. oktobra udeležila posvetovanja ¡slovenskih knjižničarjev v Rogaški Slatini. Tajnica Alenka Maček je poleg rednih administrativnih in tajniških del opravljala tudi dela v skladu s programom vseh treh sekcij inštituta ter za sekcijo za biografiko, bibliografi jo in dokumentacijo alfabetirala osebno kazalo ii Krajevnemu leksikonu Slovenije in opremljala mape za arhivsko gradivo SBL. ' V lelu 1981 je bilo nakazanih 92 avtorskih in drugih honorarjev. Kabinet Josipa Vidmarja Kabinet se je ukvarjal ¡s pisateljskim, znanstvenim in kulturnopolitičnim delom akademika Josipa Vidmarja. Skrbel je za zbiranje snovi, se pravi literarnih in kulturno političnih informacij in podatkov, ki jih je akademik Josip Vidmar potreboval kot član Predsedstva SR Slovenije, kot predsednik Plenuma kulturnih delavcev O F, kot predsednik Sterijinega pozorja, kol predsednik Skupnega sveta Enciklopedije Slovenije in slovenskega dela Enciklopedije Jugoslavije, kot predsednik uredniškega odbora zbirke Beseda sodobnih jugoslovanskih pisateljev in kot član sosveta Književnih listov pri Delu, Kabinet Josipa Vidmarja se je ukvarjal tudi z urejanjem knjižne zbirke Znameniti Slovenci. V letu 1981 je izšla monografija o Jožetu Plečniku, ki jo je napisal akademik ing. Marjan Musič, monografija u Franu Levstiku, ki jo je napisal dr. Matjaž Kmecl in monografija O Alojzu Crradniku, ki jo je napisal dop. čl. dr. Franc Zadravec, V tisku je monografija o Antonu Aškercu, ki jo je napisala dop. čl. dr, Marja B orani k. Za naslednje leto so pripravljena dela o Juriju Vegi (Sandi Si l ar), Pretihovem Vorancu t Drago Druškovič) in Franu S. Finžgarju (Jože Sifrer). Kabinet je na čelu z Josipom Vidmarjem sodeloval v pripravah, organizaciji in proslavah stope t deset letnice Levstikovega rojstva. Sodelavci Kabineta sproti izpopolnjujejo arhiv, bibliografijo, fo no te ko, fototeko in dokumentacijo akademika J. Vidmarja. INŠTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE Sekcija za ljudsko slovstvo Eksccrpiranje gradiva za Arhiv slovenskih ljudskih pripovedi je tudi letos dalo lepe sadove. Del izpiskov bo predvidoma prišel v po štev tudi pri obdelavi drugih tem. Izpisani so bili Primorski dnevnik 1961—1970 (386 izpiskov), Naš tednik 1953—1971 (2042 izpiskov), Tedenska tribuna 1953—1973 (218 izpiskov], Nedeljski dnevnik 1967—1980 (500 izpiskov}. To delo so pod vodstvom M. Stanonik največ opravljali absolventi siavistikc in tako se je kartoteka obogatila za 3146 novih izpiskov. Poleg tega smo oskrbeli prevode (dr, Kure t in mag. N. Jež) pripovednih rokopisov iz zapuščine E. Korvtka in prišli do dragocenih podatkov o slovenskih bajnih bitjih in slovenskem pripovedništvu sploh. Izdaja pripovednega gradiva iz Križnikove rokopisne zapuščine. Bistvene probleme v zvezi s to izdajo je dr. Milko Matičetov istrnil v prispevku za pravkar do tis kani zbornik »Marko Cepenkov« (Skopje 1981, 129 si.). Za pripravo izdaje je bilo nujno anticipirati določena dela, ki so bila sicer predvidena za leto 1982: vsebinske in komparativne komentarje. Celotna oblikovna analiza pravljičnih besedil bo namreč mogoča šele z gradivom, ki nam je obljubljeno (v mikrofilmih) iz arhiva akademije znanosti ZSSR v Leningradu. Delne oblikovne primerjave pa smo kljub temu lahko opravili med Križnikovim gradivom iz Strekljeve zapuščine in gradivom iz arhiva JAZU v Zagrebu. To »zagrebško« gradivo (danes pri SAZU) se nam odkriva kot zmerom bolj pomembno, saj gre za neke vrste zbiralčevo »zadnjo voljo« ah vsaj »zadnja upanja«, ki jih je gojil v zvezi s svojimi zapisi. Le-lem je včasih dodajal mikavne pripombe, ki jih ni v verzijah istih pravljic, poslanih Baudouinu de Courte-naj'Lt (Leningrad) ah Slov. Matici, ¡^aj za ponazorilo omeni ni o eno samo, z dna dolge Istorije od kresala no od kamna (Aarne-Thompson št. 562): »Nekaj je, kaker rečemo po domač, preveč klantarsko. u domačih časopisih so jo nisem upal razglasiti, ker bi bili duhovni nejovoljni, upam. da se u Vašem zborniku bo smela objaviti. Imam še več tako dolgih in klantarskih — jih smem Vam poslati /a Zbornik?« (Mišljen je Zbornik za narodni život i običaje Južnih Sla vena,) Raziskava ljudskega pripovedništva v Reziji: Če izvzamemo Sest krajših srečanj z Rezijani (po eno v Ilirski Bistrici, Matuljih, Spet™ in Trstu, dve v Ljubljani), je M, Matičetov leta 1981 prebil v Reziji 15 dni. V njegove zapiske je tokrat prišlo več pesmic kot proznih pripovedi. Sredi maja je bil nap rosen za pomoč ekipi RTV Ljubljana pri snemanju kratkega filma O rezi-janskeni »vižarju« Rinu Chineseju, kasneje pa za prenos njegovih besedil v knjižno podobo, kakršno je .pokazala 10. novembra zvečer oddaja »Kje so vsi ti ljudje« (RTV Ljubljana, I. program). Leta 1980 začeta kritična bibl i ogra- Fija režij anskih tiskov 1927—1979 je v letu 1931 prišla do konca, potem doživela nespremenjen ponatis in 'še novo dopoln j eno izdajo v samostojni brošuri (gl. objave). Kako je z ljudskim pripovedništvom na Koroškem, je opazovalcu (M, Maličetovemu) vsaj deloma pokazal »Veter domačih pripovednikov« v domu prosvete v Tinjah. V pogovoru, ki ga je vodil prof. narodopisja na celovški univerzi dr, P, Zablatnik, je nastopilo devet useb iz Podjune in Roi.a, v starosti od 65 do 90 let. Povedali so tri pravljice, šest povod k (o strahovih, coprni-jah, kopanju zakladov), deset avtobiografskih zgodb in pet smešnic. Čeprav so si nastopajoči sami izbirali snov, nam njihove pripovedi vendarle ne morejo pričati o priljubljenosti te ali one zvrsti; na izbor je namreč vplivalo marsikaj priložnostnega, predvsem omejen čas. Zraven mikavnih zgodb so nekateri (3—4) pokazali tudi razveseljivo govorno spretnost. Po tej plati Koroško žal še vse premalo poznamo. Tinjski program (v presnetku smo ga po ljubeznivosti sodelavca celovškega radia dobili za naš arhiv) ie le kapljica v morju, ki nam je precejšnja neznanka in bi ga ne samo želeli, ampak tudi morali poznati temeljiteje. Prava sreča, da je slavistična stolica graške univerze zastavila svoj program študija slovenskih koroških govorov, besednega zaklada itn, zelo široko, ambiciozno in moderno (hkrati seveda na zavidljivi tehnični ravnil), tako da bodo zajeti tudi številni narodopisni pojavi. Dr. E. Prunč, ki je že pred omenjenim »Večerom« mrzlično beleži! pripovedi v Tinjah zbranih dopustni kov Z vseh koncev Koroške, zagotavlja, da bo v Gradcu shranjeno gradivo kmalu urejeno in dostopno znanstvenim interesentom. S teoretičnega in zgodovinskega področja as 11 'bili pripravljeni dve razpravi. V zvezi s prvo, L. Adamič in jugoslovanska slovstvena folklora, glej objave. Druga, Realizem in slovenska slovstvena folklora, bo predvidoma objavljena v zborniku o slovenskem realizmu Obdobja 3. Poleg tega je M. Stanonik za leksikon Slovenska književnost, ki ga napoveduje Cankarjeva založba v Ljubljani, pripravila za poglavje Ljudsko slovstvo sestavek o ljudski prozi in za publikacijo prispevkov o etnologiji in NOB Slovensko NOB pesništvo kot etnološki problem. Posebej je treba omeniti še pripravo magistrskega dela 7. naslovom Problem klasifikacije slovenskega NOB pesni šivu 194 J do 1945, ki sodi v okvir znanstvene teme Slovensko NOB pesništvo 1941—1945 na Filozofski fakulteti, Cas med 1 februarjem in 31. juli jem je M. Stanonik prebila na študijskem dopustu, ki ji je bil odobren za magistrsko delo. Oba dclavca sekcije sta v letu 1981 imela tudi nekaj predavanj: M. Stanonik Lotiis Adamič in jugoslovanska slovstvena folklora. Ljubljana, 16, septembra; simpozij o Loulsu Adamiču ob 3(Hetriiei i&mrti (priredila ga je Univerza Edvarda Kardelja v Lj.). M. Matičetov Testimonianze ser it te in resiano dal 1790 a d oggi. Spete r, 20 marca; (iL-neškj ¿.Uulijski center tNediia« — kulturni dnevi. Ljudsko pesništvo v slcnutiski literarni zgodovini. Ljubljana, 27, maja; okroglu »niza o starejši zgodovin i slovenskega slovstva pri Slovenski Matici. Nekaj izrazitejših jagod na rezi jonski ogrlici. Ohrid, 14 septttnbra; mednarodni simpoziif »Etnične tradicije in sedanjost«. Predstavitev pravljičarja Franca Isopa iz Gorinči£ v RoŽlt (umrlega avgusta Tinje, 12. nocvembra: »Večer domačih pripovednikov^. Poesie d'autore nel diidetto stoveno detla Rešiti. Gradu, 21. novembra: posvotovanje reSfce italijanske revije »La baiblona« o narečnem pesništvu v Istri in Furlanišji-Julijski krajini. 190 let -pisanih iti tiskanih pričevati; 6 Reziji, Ljubljana. 10. detombra: pri Slavističnem društvu Ljubljana. Naieitnik sukcije, Ud je adaj fclrtič itudi glavni in odgovorni urednik jruStiLutskega glasila »Traidiitiones«, opaža da ¡.e e raven strakovco^zn ams t ve nega urednMikega deta taikn tvk-oč redno potikajo nove in nave administrativne domkiicc oz. zahtsvtki, za katere ni javno, ččiriu naj bi ikoriiSLiJi. Sekcija za šege in igre Mag, Helena Pod logar je po načrtu obdelovala obsežno gradivo o ženi-tovanjskih šegah na Dolenjskem, Dosedanji inštitutski arhiv smo dopolnili z obsežnim terenskim gradivom iz 15 krajev, z viri iz Carnioic, Dolenjskih novic in Novic, iz rokopisnimi zapiski Janeza Trdine in iz arhivskim gradivom Slovenskega etnografskega muzeja. Izkazalo se je, da so sondažni kraji dokaj enakomerno porazdeljeni. Potekajo pa nekako v treh smereh; od .Iga v smeri Kočevja, kjer smo zajeli 6 sondažni h točk, pri čemer je Kočevsko obdelano posebej. Druga smer (7 sondažnih točk) izajema širšo okolico današnje avtomobilske ceste od Višnje gore čez Novo mesto, šmarjeto in Šentjernej. Slabše je zastopana smer desnega brega Save, kjer smo lahko zbrali obsežno gradivo iz okolice Litije in Sevnice, dopolniti pa ga bo treba z gradivom izpod Kuma. Gradivo, ki smo ga izbira i i in obdelovali, je razdeljeno na tri obdobja. Največ tradicionalnih elementov smo lahko registrirali za obdobje pred pivo svetovno vojsko. Gradivo za to obdobje je nasploh najobsežnejše in za naš arhiv zelo dragoceno, saj iz njega lahko pogosto črpamo podatke za posredovanje informacij in nasvetov različnim .uporabnikom tudi zunaj znanstvenih in strokovnih krogov, kakor so scenaristi, turistični delavci i dr. (Letos smo npr. prav Z dolenjskim gradivom lahko ustregli ob .snemanju filma Deseti brat). V gradivu iz prvih let tega 6 tole tj $ pa ise kažejo tudi določene razlike znotraj dolenjske pokrajine. Posamezna področja imajo svoje značilnosti. Zanimivo jim je slediti skozi vsa tri obdobja in opazovati, kako se v novejšem času prepletajo, izravnavajo in nekatere naglo izginjajo, pojavljajo pa se nove, deloma tudi prenesene iz drugih slovenskih pokrajin ali celo iz drugih republik, kar vse omogočajo migracije prebivalstva. Raznolikost tradicionalnih značilnosti lahko opazimo v vseh treh smereh, v katerih smo gradivo zbirali. Prav iskanje sprememb v povojnih letih in vzrokov za te spremembe je eden poglavitnih namenov naše raziskave. Ker nam ni uspelo v letu 1981 nastaviti stažista, je začel dr. Kuret sam urejati inštitutsko diateko. Narodopisna topografija Slovenske Štajerske pred 1848, Dr. Niko Kuret je obdeloval arhiv Gbthovc topografije. Delo je po načrtu napredovalo do tekoče številke 292 od skupno 305 toponimov. Že v tem letu je bilo precej porabnikov Gothove topografije. Če naj damo prednost domačim, inštitutski m sodelavcem, moramo omeniti izpisovanje podatkov o oblačilni kulturi, pokrajinski arhiv v Mariboru Se je zanimal Za gradivo iz Lovrenca na Pohorju, Selnice ob Dravi, Ruš in Limbuša. Na Biotehnični fakulteti, VTOZD za agronomijo, So izpisovali podatke v zvezi s kmetijstvom v vsem obdelanem gradivu. Inštitutu za zgodovino medicine smo posredovali medicinske podatke Za mariborsko okrožje. 2e iz tega lahko sklepamo, da bo uporabnikov za arhiv Gothove topografije veliko in da ga je zato treba čimprej dokončno urediti. Sekcija za glasbeno narodopisje Raziskovalno delo: Ljudska glasbena in plesna kultura Slovencev kot del programskega sklopa Raziskave slovenskega narodopisnega izročila. a) Korpus Slovenske ljudske pesmi: V novembru t. I. je izšla 2. knjiga S prvim delom legendarnih pesmi, ki je po gradivu precej obsežnejša od prve (1015 tekstnih variant is 614 melodijami proti prejšnjim 511 variantam z 242 melodijami). Delo pri rokopisu za 3. knjigo se je izkazalo precej zahtevnejše, kol je bilo predvideno. Zaradi dopolnitve gradiva s starejšimi zapisi je bilo treba pregledati doslej neobdelano in tako rekoč neznano gradivo v .rokopisnem oddelku NI!K, dobljeno v zadnjih desetletjih in začasno le lakonično in veni ari z i rano. Pregledano in deloma podrobneje obdelano je bilo naslednje rokopisno gradi vo v NUK: 1) Inv. št. 51 49: Pesmarica kmeta Franca Dunaja, Cezanjevci (ok, 18S0), 28 pesmi; zapisi Nika Vrabla in drugih iz 1. 1903/04 in 1932, 12 pesmi, 2) Inv. št, 5/52: Anton žakelj, Nai~6dne kriijnske pesni, iz Dol nad Idrijo, 2. 6. 1838, nepopoln rkp. -s 4 pesmimi in S. nepopolno od ¡j pesmi na seznamu. 3) In v. št. 6 52: Doslej neznan nepopolni rkp. Mihe Kastclca od 16. septembra 1838 z 22 oz. 21 ipripuvednimi pesmimi v deloma novih variantah. 4) Ms. 451: rkp. zapisi v bohoričici Ivana Borštnika (Borš-nig) z 8 pesmimi. Š) Inv. št. 71/52: prvotni zapisi 192 ljudskih pesmi, deloma z melodijami, Janka Mirovni k a iz let 1832—84 v Gorjah in okolici Bleda. Te pesmi so bile sicer doslej znane iz prepisov J, i. v OSNP ali deloma iz njegovih objav, vendar ni bil .doslej znan niti kraj izvira niti i as zapisa. Besedila teh prvopisov so tudi pristneje ljudska kot v kasnejših prepisih v po-kn j i ženem jeziku in slogu. V rokopisih pod 2) in 3) pa so zanimive nove variante iz starejše dobe zapisovanja v času Korvtka, s katerimi bosta morali biti dopolnjeni tudi 1. in 2 kn jiga korpusa poleg 3. knjige v delu. (V poročilu za RSS ije pomotoma izpadlo, da so bili pregledani tudi koledarji družbe Sv. Mohorja od 1831—1945 (M, T.) in evidentirane tam objavljene pesmi zaradi ugotavljanja vpliva množičnega tiska na razširjanje pesmi,) 'Dopolnitev L najnovejšim gradivom, -zbranim do sprejete časovne meje i do konca 1. 1970), je zahtevala precej dela z novimi transkripcijami besedil (Z, K,) in melodij (J. S„ V. V.), ugotovljeno pa je bilo tudi več spregledanih variant v že redi-giranih besedilih. Do konca leta bo zbrano in urejeno vse gradivo, ki obsega 59 pesemskih tipov in v dodatku srbohrvaških 6 tipov. Glede na skupni obseg knjige pa se bo treba še posvetovati o krajšanju zelo podobnih besedil pri tipih z večjim številom variant. To bo treba napraviti tudi pri melodijah, podobno kot je bilo to storjeno v 2. knjigi. Za naslednje leto je določena tudi izdelava 8 kazal, od iteh tri glasbeno analitična. b) Pri rezijanskem gradivu se je nadaljevalo transkribiranje (J.S.) instrumentalne glasbe s posnetkov iz Učje in dveh mlajših citiravcev z Ravanee in iz Bile, c) Ohranjenih 39 zapisov pesmi, ki so bile v letih 1823 22 poslane na Dunaj, vse z melodijami, je bito iz večkrat težko berljivih rokopisov (na fotokopijah) prepisanih (V, V.) na čisto, zaenkrat v izvirni bohorlčici. V skupini zapisov 's Koroškega je precej nerazumljivih narečnih mest oz. izrazov, o Čemer se bo treba posvetovati s pnol, Zablatnikcm v Celovcu, Na čisto so prepisani (s črkovni ni i simboli) tudi zelo jasni in dobri zapisi melodij, od teh nekaj večglasnih. V zvezi z izginulimi pesmimi Iz map cele pošiljke slovenskih pesmi iz 1.1819 v dunajskem arhivu nGesellschafl der Musikfreunde* bo treba potovati na Dunaj, da se ugotovijo naslovi pesmi na ovitkih nekaterih map. d) Glasbeno plesna ktiUurološka. raziskava rudarske kolonije »Terezija« v Trbovljah so je letos nadal jevala v nekoliko spremenjeni obliki. Izdelana vpra šal niča se ,ie mogla uporabiti samo kot opora za nekatera Klavna vprašanja. Izkazalo se je namreč, da bi za tako, kot je bila zamišljena, morali poiskati najprej izrazito glasbene družine po vseh Trbovljah, Morali smo se prilagoditi liudem, ki so poleg odgovorov na naša vprašanja govorili še o drupih stvareh iz življenja v koloniji, tako da te celotna slika pravzaprav še zanimivejša, saj obsega podatke o navadah pri delu, družabnem življenju, kulturnem obzorju, starejših že izginulih in noveiših spremenjenih Seeah itd. Na ta način, ki zahteva več časa, je bilo letos do 5. decembra zajetih 42 družin oz. 67 družinskih članov. Ljudje so Se večkrat branili snemanja, kar je zahtevalo sprotno zapisovan je pogovorov, drugo je bilo posneto na trak. Velik dol vsega dosedanjega bogatega gradiva je že prepisan na čisto. Delo se bo do konca leta še nadaljevalo, vendar bi kazalo terensko delo še dopolniti v prvih treh mesecih 1982, da bi se čimbol j približali skupnemu številu 1(1(1 zajetih družin, kar bi omogočilo še zanesljivejše rezultate, c) Tekoča etnomuzikološka raziskava slovaške Koroške v Avstriji napreduje v zadnjih treh letih v zelo omejenem obsegu zaradi ozko odmerjenih deviznih sredstev, 7,a letošnjih osem in pol dnevnic sta bila določena dva sodelavca (Z. K,, J. S.), ki naj bi raziskala najbolj severno ležeče kraje Djekše (Die*) s Krč a njem (Greittschach) ter druge vasi severno od Drave in v okolici Velikovca, Opravljena je že bila pripravljalna enodnevna por v Krčanje, predvidena pa je še ena skupna pot v decembru. f) Terenske raziskave na doslej še neraziskanih območjih: 1, Opravljena su bila štiri terenska potovanja v okolico Slovenske Bistrice (Z, K., J. S., M. R.) na povabilo tamkajšnje občinske skupščine, ki so dala 60 pesemsko-glasbenih enot poleg številnih podatkov v zvezi s petjem, godci, Šegami ipd, Z. Kumer je tudi za zbornik Slov, Bistrice že oddala prispevek uPesemsko izročilo slovenjebistriškega ubmočja« (na 30 straneh, z nemškim povzetkom). 2, Na načrtovanem območju Bizeljskega dela M. Ter segla v. Letos sta bili opravljeni dve terenski raziskavi (70 pes ems k ih enot. s podatki o petju, plesih, šegah). 3, Na načrtovanem področju Bnzeta in okoiicc dela J. Strajnar. Letos je 28. 6. prisostvoval s snemanjem Smotri folklora severne Istre v H um ti pri Buzetu (26 enot pesmi in instrumentalne glasbe), 9. 8, pa 14. Smotri narodne muzike i plesa Istre v Dubrovi pri Labinu s sneman jem celotnega sporeda (26 enot pesmi in instrumentalne gfasbe). Poleg dela na teh načrtovanih območjih je bilo opravljeno terensko delo s snemanjem na povabila oz. pobude še v okolici Ur smel j pri Celju (Z. K., J. S. OZ, M, R.) s štirimi potmi in skupno 176 enotami, prav tako (Z. K., J. S.) na Talčji vrh pri Črnomlju po prejšnjem dogovoru (78 enot) in v Stahovico (16 enot). Poleg tega je na pobudo neke domačinke V émihelu in Radegundi nad Mozirjem J. S, snemal »trjančenje» (= pritrkavanje) z zanimivo tehniko z lesenimi kladivi (skupno 27 enot poleg podatkov o načinu, domačem imenoslovju ipd,}. g) Umestno je pripomniti, da je zaradi obremenitve z delom pri vseh imenovanih pod naloga h v zadnjih letih skoro zastalo delo pri evidentiranju, ureditvi arhivov in katalogov vsega novoirbranega gradiva od I. 1971 dalje kot tudi pri katalogiziranju starejših na novo odkritih rkp. virov. Ker je to nujna podlaga vsega našega raziskovalnega dela, bo treba že prihodnje leto temu posvetiti precej časa (dva sodelavca, eden od teh honorarni za avtorsko delo), ker nimamo posebnega delavca, ki bi bil trajno polno zaposlen S tem delom. Sedaj posebej dela le M. Ramovš pri dokumentiraniu plesnega gradiva, in sicer: a) pri urejanju in dopolnjevanju arhivskega gradiva s čistopisi kine-togramov in izpisi o plesih iz del S. Vraza, B. H, Hermanna, A. A. Sehmiala in J. Wagner ja; b) pri katalogiziranju slov. ljudskih plesov t izpisovanjem na kartice po zaporednih številkah, imenski abecedi, krajih in tipih. Doslej je bilo na ta način katalogiziranih 300 plesov. Drugo delo 1. Zavarovanje kulturno dragocenega rokopisnega iti zvočnega gradi v a,To delo, začeto v letih 1967—1971, je postalo posebno nujno po treh požarih v stari hiši Wolfova 8. Ob presnemavanju zvočnega gradiva, zbranega po vseh slovenskih pokrajinah ter v Reziji (Italija) in deloma na Koroškem (Avstrija) y letih 1962—1967, je bilo posneto 58 velikih trakov (K14— K121). Obenem se je začelo fotokopiranje (Xerox) pomembnejših rokopisnih zbirk iz Strekljeve zapuščine, doslej naslednjih: Anton Breznik I—III (1899), Jurij Lulek (besedila in melodije" 1901—1903), Tzidor Modic {1904 05), France Stele VI, Maks ânuderl 1—1Ï (1913), Josip Jurčič (J861 65), Z Arhivom Slovenije je bil sklenjen dogovor, da prevzame hrambo vsega tega gradiva skupaj z gradivom, ki je bilo že svojčas deponirano v NU K. 2. Drugo delo sodelavcev sekcije. Zmaga Kumer: Udeležba na simpoziju mednarodne študijske skupine za raziskovanje ljudskih balad v Belgiji (22—25. VIL) z referatom Vom bänkelsängerischen Totenlied zur Ballade in Slowenien; priprava rokopisa za članke, navedene pod objavami; priprava gradiva za 10, zvezek mednarodne bibliografije o raziskovanju ljudskih balad: zbiranje podatkov o glasbilih in godcih iz terenskih zapisnikov in še netranskribiranih trakov; ekscerptranje za strokovno delo pomembnih podatkov iz Krajevnega leksikona Slovenije (1—3) na ca. 150 straneh; ocene; Susanne Ziegler, Das Volkslied in Westmazedonien, Berlin Wiesbaden 1979; Orest Zilvnskij, Slovenska lu do va balada v interetnickem kontexte, Bratislava 1978; Natascha Würzbach, Anfänge und ga 11 ungs typische Ausformung der englischen Strassen ball ade 1550 bis 1650, München 19S1, — Sodelovala je v terminološki komisiji S AZU (za ljudsko glasbo in pri redakcijski komisiji) kot tudi v mednarodni žiriji za podelitev nagrade »Europa—Preis für Volkskunst a (Stiftung F. V. S, v Hamburgu, ZRN). Predavanja Na PZE za muzikolugijo Uvod v glasbeno narodopisje pO dve tedenski uri za 3. letnik. Pet radijskih oddaj na RTV Ljubljana: Ob 30-letnici smrti Franceta M aro It a (7. 4,); Kar so me navadili (5. 5.); Joîek, na tvoje zdravje (12. 5):' Ta družba naj živi (6, IG.); Kak lepa je taldčka vas {13. 10.). Mirko Ramovš: Udeležba na posvetovanju slovenskih etnologov v Ormožu (IS,—19. 11.) z referatom Zanimanje za ljudski ples na Slovenskem do sredine 19. tole!ja: dopolnjevanje plesnega arhivskega gradiva s čistopisi ki-netogramov in izpisi o plesih iz del S. Vraza, B. H. Hermanns, A, A. Schmiala ter J. Wagnerja; izdelava skript Ljudski plesi (gl. objave) in izdelava prispevka o ljudskih plesih v priročniku za predmet Umetnostna vzgoja v izobraževanju (ca. 10 strani). — Programsko vodstvo »Prazničnih dni slovenske folklore« v Piranu (25.—28, fi.); priprava proslave AFS »France Ma rohe ob 30, obletnici smrti Pr, Marolta v Domu Ivana Cankarja (11. 4 ); strokovno in umetniško vodstvo AFS »France MarolK delo v Zvezi kulturnih organizacij Slovenije: predsednik strokovnega odbora za folklorno dejavnost ZKOS in član strokovnega odbora za folklorno dejavnsi ZKO mesta Ljubljane; mentorsko in svetovalno delo za folklorne skupine in posameznike. — Postavitev plesov: Rezijanski plesi za folklorno skupino Koleda iz Titovega Velenja in folklorno skupino Ï. G, Kovači č iz Zagreba; Notranjski plesi za folklorno skupino Koleda iz T, Velenja. Predavanja Na Zavodu za glasbeno in plesno izobraževanje v Ljubljani predavanja Ljudski plesi po 2 uri tedensko; na zimskem Seminarju »Lietns Škole folklora« v Umagu (5.—6. 1 in 23.—24, L) predavanja o slovenskih ljudskih plesih s praktičnim poukom za slušatelje; predavanja lia tečaju slovenskih ljudskih plesov za naše izseljence na & vedske m v Huskvarni (19—23. 3.); za učitelje estetske vzgoje v usmerjenem izobraževanju predavanje o ljudskih plesih 8. 7. v Kopru. Radijske in TV oddaje: Ples v ljudski pesmi (IS. 5.); Scenarij za T V oddajo Slovenski ljudski plesi Zet hodne Štajerske iti Dolenjske; scenarij za T V oddajo Slovenski ljudski plesi Kozjanskega in Notranjskega. Tulijan S t raj n ar: Priprava zvočnega gradiva za ploščo »Koroška« (album dveh plošč s transkripcijo napevov in besedil ter komentarjem) skupaj z Z. K.: presnemavanja zvočnih posnetkov za potrebe Sekcije in drugih ustanov ali posameznikov; informacije in strokovni nasveti S pod rtič j a ljudske instrumentalne in vokalne glasbe za folklorne skupine, pevske zbore, skladatelje, študente, RTV, ZKO, SNG in druge posameznike; sodelovanje v programskem odboru za »Praznične dneve slovenske folklore« v Piranu {25,—28. 7.1 — Clan strokovnega odbora za folklorno dejavnost pri ZKOS; član sosveta za resno glasbo pri Založbi kaset in plošč RTV Ljubljana; član Sveta delovne skupnosti SAZU, — Scenska glasba za lutkovno igro Kozlovskti sodba v Višnji gori. SLG Ljubljana; scenska glasba in nasveti ob sodelovanju pri filmu Déseti brat (Viba-fihn); priredba za ples Rezija — Ta KoSkritova za KS Koledii v Titovem Velenju in FS Gor an Kovač iti v Zagrebu; priredba za ples Notranjska za FS Koleda v Titovem Velenju. Predavanja Od oktobra t. L predavatelj na AC v Ljubljani za Uvod v glasbeno narodopisje po eno uro tedensko. Predstavitev in spremna beseda ob petih nastopih režij anskega pevca Rina Chine sej a v Piranu (19.—20. 2.). Radijske oddaje na RTV Ljubljana: Andraž igra in poje (21. 4.L Odkod si dekle ti doma (30. 6.), Kolikokrat smo skupaj peli (7. 7.), Večer z ljudskimi godci (14, 8.), Marko Terseglav: Od 2, 2. do 2. 5. t. 1. bil kot štipendist vlade NDR v Berlinu na študijskem izpopolnjevanju, ki je potekalo v štirih smereh: reden obisk predavanj s konzultacijami na etnol. oddelku Humboldtove univerze: pregled in študij strokovne literature v univerzitetni, narodni in akademijski knjižnici; obiski pri nemških etnoloških ustanovah in spoznavanje dela ter konzultacije s speeiaiisti v folklorističnih inštitutih Akademije znanosti in Akademije umetnosti v Berlinu, Etnografskem inštitutu v Leipzigu in Etnomuzikolo-škem institutu v Weimarju; obiski muzejev {Berlin, Weimar, Eisenach, Wernigerode, Quedlinburg) s konzultacijami z muzejskimi delavci in kustosi za etnologijo V teh muzejih. S študenti in profesorji etnologije se je udeležil enotedenskega terenskega dela v pokrajini Harz. študij obdobja romantike V slovenski etnologiji S pripravo dveh referatov za posvetovanje slovenskih in hrvaških etnologov v Ormožu (gl. pod kongresi) Romantično gibanje za ljudsko pesem v Sloveniji in Stanko Vraz kot zapisovalec ljudskih pesmi. Obenem pripravljal tudi referat o Franu Levstiku kot etnološkem piscu za etnološko posvetovanje v čast Levstikove obletnice, - - V tem letu končal pregled Strekljeve zapuščine in iz nje izpisal in objavil erotične pesmi, ki jih Strekelj v svoji zbirki ni objavil, — Bil ie član uredništva Glasnika SED in Narodnog stvaralaštva kot tudi član 10 SED in TO SUFJ. Udeležil sc je z referatom rednega letnega kongresa Zveze društev folklori sto v Jugoslavije v Sutomoru (25.—29. 9.) ter z dvema referatoma (gl. zgoraj) posvetovanja »Zgodovinske vzporednice slovenske in hrvaške etnologije« v Ormožu 18—19. 11. Radijske oddaje: Kako pojemo (27. 10.). En hribček bom kupil (7, 12.), Hladna jesen že prihaja (15 12.), Prav lepa je bizeljska i ara (22, 12.). Sekcija za materialno kulturo Etnološki oris pastirskih, drvarskih in oglarskih naselij in stavb na Slovenskem je naslov monografije, ki se je je lotil dr, Tone Ccvc po dokončanem zbiranju gradiva na terenu, Pri pisanju se s pridom okorišča s strukturno analizo, ki omogoča detajlni vpogled v stavbno celoto, hkrati pa tudi osvetljuje vsestransko namembnost stavb V življenju pastirjev, drvarjev in oglarjev v občasnih naseljih. 2e obdelani poglavji — Naselja in Konstrukcijska zasnova občasnih stavb — sta ovrednotili mnoge arhaizme, kakršnih pri stavbah v stalnih naseljih ne vidimo več. Za stavbno zgodovino so takšna pričevanja izjemno dragocena, Ob tekstualnem delu je bilo sproti obdelano tudi ustrezno ilustrativno gradivo (fotografije, risbe), ki so terjale posebno strokovno obdelavo, saj ima na primer risba pri tovrstnem delu enako, če ne celo pomembnejšo dokumentarično vrednost kot spremno besedilo. V nadaljnjih poglavjih bo monografija obravnavala še prostorsko in funkcionalno strukturo Stavb, vlogo človeka — graditelja, tipološke značilnosti stavb in kulturnozgodovinske vrednote obravnavane arhitekture. S pomočjo zunanjih sodelavcev, kustosov pokrajinskih muzejev, smo v letu 19£l nadaljevali s preučevanji planin na Slovenskem. Dr, T, Cevc je V 14 terenskih dneh (Kamniške Alpe, Bohinj, Trenta, Kanalska in Ziljska dolina) evidentiral občasne stavbe na tem območju in zbral vrsto pričevanj o pianšarski gmotni, družbeni in duhovni kulturi. Zunanji sodelavec Tone Petek, kustus v Pokrajinskem muzeju v Mariboru, je zbiral podatke o plan- šarstvu v Zgornji Savinjski dolini. Anka Novak, kustodinja Gorenjskega muzeja v Kranju, pa je dopolnjevala podatke o planšarstvu z območja blejskih planin. S temi raziskavami naj bi spoznali značilne oblike gospodarskega izkoriščanja gorskih pašnikov, stopnjo materialne kulture pastirjev, socialne razmere v planinskih naseljih in intenzivnost gospodarskega izkoriščanja pašnega sveta v današnjem času kakor tudi v preteklosti. Dolgoročni cilji so usmerjeni k pripravam za izdajanje monografij o plan šarstvu posamičnih območij v Sloveniji. Razen nujnih tekočih del (prepisovanje gradiva, urejanje foto teke) je dr. Cevc pripravil za objavo tudi še tematsko zaokroženo Študijo z naslovom Človek v slovenskem alpskem svetu (30 strani), ki bo izšla v knjigi J»Gore na Slovenskem* pri Cankarjevi založbi; za inštitutsko glasilo Traditiones pa je obdelal Občasna naselja na Slovenskem, Ta študija bo pO predvidevanjih izšla kot poglavje tudi v predvideni monografiji istega avtorja. Oblačilna kultura na Slovenskem v 1. polovici 19. stoletja. Ta raziskava ima dve temeljni etapi: v letih 1980—1982 bo zbrano gradivo, 1983—84 pa bo te-to obdelano (interpretirano). Leta 1980 je dr. Angelos Baš zbral tiskano gradivo, 1981 pisane vire, 1982 pa bodo prišli na vrsto likovni viri. Pri pridobivanju arhivskega gradiva o navedeni temi je dr. Baš najprej izpisal gradivo iz Arhiva SR Slovenije v Ljubljani, se pravi anketo o ljudskem življenju na Kranjskem in Koroškem iz J- 1818. natančneje, ustrezno gradivo iz beljaške, celovške, novomeške in postojnske kresi je (ljubljanska v tej anketi nt Sodelovala) V arhivu deželnega predsedstva v Ljubljani 1838. Nato je izpisal ustrezne oddelke Arhiva SR Slovenije: arhiv deželne vlade; arhiv deželnega sodišča v Ljubljani, civilni spisi, reg. C 1816/21, odd, 6. D 1522'36, odd. 6, E 1837/54, odd. 6; predsedstveni arhiv; društveni arhiv XVIII; privatne arhive III LX1II; stanovski arhiv IV; gubernijski arhiv Vili; arhiv okrajnega glavarstva Sežana; graščinski arhiv Klevevž: graščinski arhiv Smlednik; graščinski arhiv Kramperk; graščinski arhiv Stara Loka; graščinski arhiv Turn ob Ljubljanici; graščinski arhiv Ostrovica in graščinski arhiv Podčetrtek, Hartenstein in Olhnje. Seveda je poleg tega gradiva pregledal v Arhivu SR Slovenije tudi vrsto oddelkov, v katerih ni ugotovil podatkov O temi, ki je predmet njegove raziskave. Vseeno je tudi bera iz navedenih fondov dovolj bogata in dobro dopolnjuje ali potrjuje lani zbrano gradivo iz tiskanih virov. Med bero v Arhivu SR Slovenije te treba omeniti še ustrezno tiskano gradivo, in sicer srednjeevropske modne časopise iz časa proti sredi in sredi 19. Stoletja; te je dal, kolikor prihajajo v poštev za njegovo raziskavo, kserografirati. — Za Arhivom SR Slovenije je prišlo na vrsto ugo tavljanje zadevnega gradiva iz t. i. Gothove zbirke, ki pričuje tudi o oblačilni kulturi na Slov. Štajerskem v prvi polovici 19, stoletja in je zanjo dr. Kure t oskrbel za TSN kopije celotnega izvirnega gradiva v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu. Potrebne podatke iz te zbirke je dal dr. Angelos Baš za svoje delo deloma kserografirati, deloma pa jih je izpisal. -- V Mestnem arhivu ljubljanskem je izpisal potrebne podatke, ki prihajajo v poštev Za njegovo raziskavo: iz policijskega arhiva iz srede 19, stoletja, iz normal i j iz prve polovice 19. stoletja in iz splošne registrature iz istega časa. Zadnja obveznost v 1. 1981 pa je izpisovanje ustreznega gradiva iz zemljiških knjig v Pokrajinskem arhivu v Mariboru. V Mestnem arhivu ljubljanskem in Pokrajinskem arhivu v Maribora je dr. Baš imel olajšano delo. ker sta ga odličina poznavalca omenjenih arhivov — prof. Vilfan in arhivar Leskovec — usmerila naravnost k zadevnim virom in mu tako prihranila zamudno pregledovanje nepotrebnega, V letu 1981 je dr. Angelos Baš napisal in oddal za tisk razpravi: Poglavja iz etnološkega dela Stanka Vraza na Slovenskem (za Traditiones); Pričevanja Frana Levstika o noši (za publikacijo o Levstiku in slovenski etnologiji). Poleg tega je imel še nekaj predavanj: Noša gozdnih in žagarskih delavcev na južnem Pohorju. Ribnica na Pohorju, 18. septembra, simpozij o Pohorju, Zgodovinsko društvo Maribor. Predmet Vrazovega etnološkega dela na Slovenskem, Ormož, 18, novembra, posvetovanje »Zgodovinske vzporednice slovenske in hrvaške etnologije I« (prireditelji; Slov. etnološko društvo, PZE za etnologijo, SZDL Ormož). 0 potopisih koi virih za etnologijo Slovencev v fevdalni dobi- i Prav tam, isti dan, ob isti priložnosti.) In končno je dr. Angelos Bas opravljal uredniške posle za slovenski del publikacije Etnogtafija Slavjan in ¡se v zvezi s tem udeležil vseh sestankov jugoslovanskega uredništva za ta projekt, posebej sestanka v Ohridu, kamor so med drugim prišli glavni urednik načrtovane publikacije Bromiej (Sovjetska akademija znanosti) in bolgarska predstavnika Had zini kolov in Genčev (Bolgarska akademija znanosti}. Knjižnica Knjižni fond se je [povečal za 3S4 enot, laku da knjižnica šle je sedaj 70S7 knjig in revij. Periodika se je povečala za 279 zvezkov, novih knjig pa srno dobili 105. Obiskovalcem naše knjižnice smo na dom posodili 147 knjig, medbibliotečne izposoje so bile 4. Tudi le los smo precejšnje število knjig izposodili iz Orlove knjižnice (31), od tega 3 za razstave. Zaradi pomanjkanja knjižnih polic in tudi prostora, kamor bi jih lahko postavili, smo v tem letu zapuščino akad, dr. I. GraTenauerja preselili V omaro, na izpraznjeno mesto pa smo dali tisto periodiko, ki je bila -do seda j neurejena. U redil i smo tudi zbirko separatov po abecednem redu avtorjev Separati so razvrščeni v 19 map, približno Število enot pa je 2200, Si varni katalog smo dopolnjevali iz knjig, ki smu jih dobili v tekočem letu. V dveb dvojnih številkah smo izdali bilten — seznam strokovnih knjig in periodike, ki ga skupaj izdajajo PZE za etnologijo, Slovenski etnografski muzej in naša knjižnica. Za zbornik Traditiones 7—9, ki je tik pred izidom, je strokovna sodelavka S, Zemijič-Golob sestavila 9 sinopsisov. Traditiones Trojni letnik zbornika ISN 7—9 (1978—1980) je v začetku polet ja dobil zaokroženo podobo; 12 razprav, 4 krajše zapiske, 3 polemične sestavke, 6 ne-krologov in ok. 30 knjižnih poročil. Po pozitivni oceni dop. člana SAZU B Mer barja (ki je hkrati utdi v uredniškem odboru Traditiones) je bil zbornik sprejet za tisk na seji razreda za filološke in literarne vede dne 13. oktobra. Predsedstvo SAZU |je ta sklep potrdilo lla seji dne 15. oktobra. Tako so bile lahko sklenjene pogodbe rned založnico (SAZU} in pisci prispevkov, kakor tudi pogodba med SAZU in ljubljansko tiskarno Jože Moškrič, ki se je obvezala, da nam bo zbornik natisnila do začetka spomladi 1982. Objave. A. Bas Pričevanja Janeza Trdine. O noši. Jane/ Trdina — etnolog, Ljubljana 1980. sir.27— Beseda o etnologa Stanka Vraza. Naii raagledi 30, Ljubljana ¡981, sir. 296, T. Cevc Stavbe na planinah — predmet etnoloških raziskav. Pogimvju i/ mcitodiikc etnološkega raziskovali a 1, Knjižnica Glas-n ika SED 4, Filozofska fakulteta, Ljubljana 19M, 16—25, J, Dravec Glasbena folklora P rit-ki je. Pesmi. SA7U. !R;m\d /a rMo^ke in literarne vede, Dela 36, Inštitut 7,a slovensko narodopisje 11, Ljubljana 1981, 5U4 strani. JesEp^ Dravcc, upokojen prof, fjlssbt v Zagrebu, prekmurski rojak i i. MarLjanec, je- ie leta 1957 ¡¡¡dat pri SAZU Tin-d Deli, kot 5t. 11, ESN št.;, zbirko Glasbciui folklora Prtkmujja S to umu knjii*« d.ijf drtiiii pochcpibcn prispevek slovenski etnomiizi kolegiji, Inštitut je spremljal rast obeh knjig in botj sli TTwiij aktimo sodeloval t. avtorjem fetrt stoleria. Z. Kumer Način in smisel raziskovanja besedil ljudskih pesmi, PogLavja iz Tneutdike etnološkega raziskovanja iKn/jižnica Glainika SED 4. Filozofska Faikulteta, Ljub liana 1980 (izšla 1981), 57—79. Singr.r's Repertories as the Consequence of their iliographles. Lore and Languagc, Vol. 3:4/5, Special Issue; ProcecdLngs of the 10"' Symposium on European Bal lad Research, Edinburg 1979, Sheffield 19S1, 49—54. Der Volksmusikant und seine Tätigkeit im slowenischen Sprachgebrauch, Studia instrumontomm omisdcae ipopuJaris VII, S lock hol m 19&1, 34—ib. Od Dolan do Smohora. Iz Sivdijeiifia Ziljanov po pripovedovanju domačina. Celje 1981, 142 str. + s.like. it o Žar i> Tolminu. Glasilo 8=2. Tolmin II 9« 1, 2—3. O Andreju s Krope, o Zlati gorci i>t o godcu v nebesih. Mohorjev koledar 1982, Cdtje 1981, 130—134. Ob 30-lctnici smrti Franceta Marolta. Dalo, letnik XXIII, £1.78, 4. april 1981, str. 6. Pr.Niko Kuret — 75-letnik. — Mohorjev koledar 19S2, Calje 19S1, 90—91. Slovenske \judske pesmi 2. Uredili Zmaga Kumer, Milko Majtiče-tov. Valens Vodušek, Slovenska Matica, Ljubljana 1981, (Uvodna beseda k legendarnim pesmim, redakcija 68 pesemskih itipov in vsa !ka?ala razen glasbenih.) (Red.) Jahresbibliographie der Volksballadenforschwtg. Amuutl Bibliography of Fol k Billlad Research. 10/19M Imit Nachträgen, Hrsg. Ton der S. T. E. F., Kom misslon für Volksdichtung tlurch Zmaga tum er in Zusammenarbeit mit Rolf Wilh. Brednich und Jürgen 'Dittmar. Ljubljana 1981, 41 str. N. Kuret Duhovna drama. Literarni leksikon 13. Ljubljana, S AZU, DZS, 1981, 112 tur. Jaslice na Slovenskem. Ktiltutmozgodc*v in sk i .in narodopisni oris. Ljubljana 1981, 2S8 str. M- Matičciov Dali' archivio parrocchialc di S. Maria Assunta: Camer ari resiani de) '300. Ali' ombra del Canin — !Pod Tjanynowo Sineo 55 [=54], n, 2, Estate 1981, 3—4, Ponatisnjeno v faksi mil ni iadaji: Ali' ombra dal Canin — Pod tjanynowo sinco. CLn-quamt' anrni di vila res i an a attravorso le ipagine del bol let Ono parrocehiak. Vol. 3 (1972—1981), Udtne 1981. 323—324. Dva juinoslcrvenski folktorisli samoaci: Marko Cepettkov i Gašper Križnik. V ¿rborni kn: Manko Ceponkov, Skopje 1981, 129—134. Ljudsko slovstvo v slovenski literarni zgodovini. Glasnik Slovenske Matice S, 1981, 64—66, FubbMaßjoni fesiane e sit iJe.sid. Bibliogmfia regional a. Ali' ombra del ¡Canin — Pod Tjanwnowo Sinco. Bolleilmo parrocehiale di Resia. A. I? 1- 54], n. 1, Primavera 1981, str. 5. (Nadaljevanje din 'konec objave iz lota 1980. Ponatis vseh polih 'nadaljevanj v faiksimilni izdaji župnijskega listali Ali'ombra del Caiiin — Pod Tjanynowo sinco. Cinquan farmi d i vita resi an a attra-verso le pagine del bolleitino parrocehiale, Vol. 3 0972-1931), Ud, 1981, sir. 284—2??, 291, 300 do 301. 305. 3)5- Pubbiicazioni resiane e su Revia 192/—1979. Biblioprafia ragiönata. Aggiurrte. Ali" ombra del Canin — Pod Tjanynowo Sineo, A, 15 [=54J, n. 3, Autunno >1981, str. 6; n. 4, Inverno 1981, ¡str. t. Resia. Bibliografia ragionata (1927—1919). Ed. Graphik Studio, Ud:.ne 1981, 49 strani. Slovenske ljudske pesmi 2. Uredili Zmaja ¡Kumer, 'Milko Matiöötour, Valens Voduäek. Slovenska Matica, Ljubljana 1981, 672 151r. (Redakcija rezijansklh besedil in 9 pusemstkih tipov). 11. Podtogar Internationale volkskundliche Bibliographie (International Folklore and Fol k Life Bibliography — Bibliographie Internationale des A rta et Traditions Populäres) für die Jahre 1917 und 1978 mit Nachträgen für die voraussehenden Jahre. Im Auftrag der Denn sehen Gesellschaft für VoliküTcunde e. V. 'bearbeiiat von Rolf W. Urednici. (II- P, je ödbrala in prevodi a v n™ Meno naslove 32 sloveiifJkih bübüografskih «not: 6, 56, JOS, 104, 410, 507, 571, 598, 820, 335, 981, 1409—1411, 1417, .1418, 1426, 1439, 1492, 1602, .1627, ,1640, 11674, 1691, 1869, 1976 , 213», 2145, 2343, 2396 , 2425, 2957, 3084, 3127, >3149, 3150, 3164, 3169, J244„ 3256, 3300, 3429, 3503, 3504, 3S79, 3880, 4101. 4244, 4413 , 4515, 4519, 4727, 4728, öl03, 5104, 5439, 5508, 5605, 6059, 6226, 6846, 6S48, 6854—6559, 6864, 6867. «887, 7234, 7236, "7243, 73W, 7305, 7346. 7442, 7512 , 7520, 7587, 8199.) M. RamovS Met ode in cilji raziskovanja slovenskega ,ljudskega plesa. Poglavje iz metodike etno-loäkoga raziskovanja 1. Knjižnica Glasnika SED 4, Filcjjufska tabu 1 teta, Ljubljana 1980 (izilo i198I), SO—99. Ljudski plesi- ¡(Razmnožen tipkopis). Delavska univerza Cene Štupar. Ljubljana. (25 Str. — Skripta za slušatelje iule 2a Iplesne učitelji;.) M, Sianonlk Vprašanje romantične mitološke teorije pri Slovencih. Obdobja 2/RomanLik-a- Ljubljana 1981, 335—353. Louis Adamič in jugoslovanska slovstvena folklora. Louis Adamič- Simpozij/Sym-paskJHI). Ljubljana, 16,—18. septembra 1981, 49—58. Nov prispevek V. B. Guseva. k obravnavi protifašističnega pesni en ja pri slovanskih narodih. Slavistična revija 28 <1980), 48!—485, Poetika svobode. Borec 32 (1980), 609—629. Mottv bratstva in enotnosti. Borec 32 i(1930) 693—696. Pesmi partizana Cirila. iNaši raagtedi 30 (1981), 202. Slovenskemu Anäersenil v spomin (Leopold Suhodolčan, 10. 8. ,1928—S 2. 1980), Loifki ■razgledi 27 +3JS0), 292—294. Briefe aus der Lausitz nach Slowenien (Materialbeitrag zu den Beziehungen zwischen Sorben und Sluwenen 1932—1934). Lötopis/JahniscbrifL das Instituts für sorbische Volfcforschung, Reihe B, Nr. 28/1, t»l, 42—48. Zirvvska tragedija (O pwi ülekitrMci in Be o četn v 2ireh). Loski iraraledi 27 (1980), 151—171. Zirovski občasnih. ■Glasnik SED 20/4, 1980, 155. J. Strajnar t/emigrazione. Le tnie espetienze e le ntie osservazioni. Metodi c ricerche 2. 1, Udine 1981, 57—62. 2tir Frage der Persönlichkeit des Volksmusikanten in Slowenien, Studia änsirumen. torum musitae popirlark VIL Bericht über die 7. Internationale Arbeitstagung de]- Study Group on Folik Music 'Instruments des IFMC in SeggsU, Aus tria 1980. Hrsg. ivon Erich Stofkmann 1981, 37—39. Oktet in ljudska pesem. Se.ntijerrtej, Srečanje okitetov 81. Novu 'mesto 1981, 11—15. (Oecjfia) Narodne pjesme i plesov i Buzeštirte (FaEk sorues and dances of Bu/eština). (Gramofonska plošča) Stereo LS 4-61515, Juso ton, .Zagreb 1980. Glaisnjjk SED 20 (1960), St. 3 1 in, 'Poljska. GEOGRAFSKI INŠTITUT ANTONA MELIKA S KARTOGRAFSKIM ODDELKOM Znanstveno-raziskovalna dejavnost je bila prvenstveno usmerjena v uresničevanja raziskav iz sklopa Proučevanje geografskega okolja Slovenije. Ta obsega naslednje podnaloge: a) V okviru podnaloge Geografija poplavnih področij na Slovenskem smo sklenili proučevanja poplavnega sveta na Blokah (D.Meze) in oh Pivki (A. Kranjc), nadaljevali pa raziskave družbenogeografskih značilnosti Ljubljanskega barja (M, Orožen Adamič in M, Natek) ter prirodno-geografskih značilnosti B reži šli cga polja in predela ob Spodnji So ti i (M. Sifrer in M. Kol-bezen). Pričeli smo Šesto fazo proučevanj naslednjih poplavnih področij: družbenogeografske značilnosti Brežiškega polja in spodnje S ni le (M. Sifrer). poplavni svet na Cerkniškem polju (A, Kranjc), v SEavniški dolini (D Radinja) in v Beli krajini ob Kolpi in Lahinji (D. Plut). b) Večkrat v poletnih mesecih kakor tudi ob koncu talilne dobe smo merili in proučevali spremembe na Triglavskem ledeniku in ledeniku pod Skuto (I. Gams, D. Košir, K, Natek, M. Orožen Adamič tn M, Sifrer). c) V sklopu zvezne teme smo nadaljevali nalogo Geomorfološka karta Slovenije 1:100.000. Skartiralj smo Spodnjo Savinjsko dolino, ki zajema naslednje sekcije topografskih kart 1:25,000: Celje, Dobrna, Laško, Skofja vas, Trbovlje in Velenje (K. Natek). č) Proučevanje hribovskih kmetij sin o nadaljevali v Polhograjskem hribovju in bližnjem sosedstvu ter v Logaško-rovtarskem predelu (D. Meze), na slovenjgraškem Pohorju (I.Gams) in na južnem obrobju Spodnje Savinjske doline (M. Natek). Zaključeno je bilo proučevanje hribovskih kmetij med Preddvorom in Begunjami na Gorenjskem (D. Meze) in sestavljen ustrezni elaborat za RSS. d) Za regionalizacijo Slovenije je bila izdelana dokončna in podrobna shema vseh šestih osnovnih regij Sloveni je (akad, 5. IleŠič), e) K, Natek je zaključil regionalno proučevanje Ložniskega gričevja med šaleško in Spodnjo Savinjsko dolino. Poleg navedenih obveznosti so se delavci inštituta vključili v proučevanje Gorenjske, katerega rezultati so bili predstavljeni na 12, zborovanju slovenskih geografov v Kranju in na Bledu, Ob tej priložnosti smo na razstavi na Bledu prikazali naša dela in raziskovalno dejavnost. Akad, S. ilešič in M. Sifrer sta predstavila proučevanja poplavnih področij na Slovenskem v televizijski oddaji. V letošnjem letu sta izšli 20, in 21. knjiga Geografskega zbornika. Geografski zbornik XX, ki obsega 209 strani, prinaša naslednje razprave: I. Gams, Poplave na Planinskem polju,- D, Meze, Poplavna področja v Grosupeljski kotlini in M. Sifrer, F, Lovrenca k, M. Natek, Geografske značilnosti poplavnih območij oh Krki pod Otočcem. Z Geografskim zbornikom XXI, ki je izšel v letošnjem decembru in obsega 1S8 strani, smo končno le prišli na tekoče z izdajanjem inštitutskega glasila, V njem objavljajo: T. Gams in K. Natek, Geomorfofoška karta 1:100.000 in razvoj reliefa v Litijski kotlini; D, Meze, Hribovske kmetije ob Kokri in v Krvavškem predgorju; M, Sifrer, Učinki katastrofalnih neurij v severovzhodni Sloveniji avgustu 1980 in A.Kranic, F. Lovrenčak, Poplavni svet na Kočevskem polju. Znanstveni svei inštituta, ki mu predseduje akad. dr. S. Uešič, se je sestal v letošnjem letu na 3 sejah. Širši uredniški odbor Geografskega zbornika (L Gams, D, Meze, M. Orožen Adamič in M. Sifrer), ki ga vodi njegov glavni urednik akad. S, UeŠič, je imel tri seje, S prvim junijem I9S1 je akademika S.Ilešiča zaradi zdravstvenih razlogov kot upravnika inštituta nasledil prof, dr. T. Gams, dop, član SAZU, Do 30. 6, 19S1 je tajniške posle inštituta opravljal M. Sifrer, nato pa M. Natek. De lave i inštituta So se Sestajali na rednih ali izrednih sestankih. Naš zastopnik v SDS SAZU je asistent K. Natek, v TO OOS viš ja knjižničarka M. Gorenšek, v odboru znanstvene sekcije Geografskega društva Slovenije sta znanstveni svetnik M. Sifrer in strokovni svetnik Milan Natek, NaŠi delavci so sodelovali pri pripravi razstave IV. razreda SAZU, V ta namen smo pripravili in izdali bilten Geografski inštitut Antona Melika SAZU 1947—19S1 na 29 straneh večjega formata. Dne II. 2, 1981 smo pripravili informativni razgovor Z vsemi geografi na Slovenskem, ki delajo na področju fizične geografije. Zanimivega in koristnega srečanja se je udeležilo 26 geografov, ki so predstavili rezultate in probleme svojega raziskovalnega in strokovnega dela. V juniju smo sprejeli na 14-dnevno obvezno prakso Vilmo Vrtačnik in Andrejo Dover, študentki geografije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. GTAM še vnaprej vzdržuje tesne in plodne stike z Vojnogeografskim inštitutom JI,A v Beogradu, sodelu je z Geodetskim zavodom Slovenije in z Zvezo vodnih skupnosti Slovenije, Hidrometeorološkim zavodom ter s številnimi občinskimi in drugimi ustanovami. Od tujih ogstov so nas obiskali: Poljaka dr. Marian Harasimiuk, Lublin, tn prof. dr, Jean Nicod, Aix-en Provcnce, in Madžari dr, Jstvan Fodor, akademik Otto Bihari, Bela Sas, Kornel Matkovits iz Centre de recherches de Hongrie Occidental e de L' A. H. S. v Pecsu. Tov. Marija Gorenšek je poleg knjižnice skrbela tudi za pisarniške posle, vodila je interni pregled tekoče porabe odobrenih sredstev. Tajniški delo-vodnik obsega 276 številk prejetih in odposlanih dopisov. AJtad. dr. Svetozar Ilešič, do 1. junija 1981 upravnik GIAM in nosilec raziskovalnega sklopa »Proučevanje geografskega okolja Slovenije«, je ostal predsednik Znanstvenega sveta Inštituta in vodja uredništva »Geografskega zbornika«. Aktivno se je udeležil II. kongresa geografov SFRJ v Bečičih fBud-va) v Črni gori od 28. do 30.9.1981 z referatom Specializacija in reintegraeija v sodobni geografiji in 12, zborovanja slovenskih geografov v Kranju in na Bledu od 15, do 17. oktobra 1981 z referatom Gorenjska, njena regionalna opredelitev in notranja regionalna razčlenitev, Ivan Gams je v inštitutskem raziskovalnem programu sodeloval s proučevanjem hribovskih kmetij na slovenjgraškem Pohorju ter z meritvami na Triglavskem ledeniku. Kol član znanstvenega sveta zvezne teme Geomor-fološka karta Jugoslavije je sodeloval pri formiranju legende za pregledno in detajlno geomorFološko kartiranje. Je nosilec teme Geomorfološka karta Slovenije 1:100.000 in od jeseni 1931 programskega sklopa Proučevanje geografskega okolja Slovenije. Opravlja posle upravnika GIAM od 1. junija 1981, koordinatorja ter predsednika Programskega sveta RS S za preučevanje geografskega okolja v Sloveniji. Kot glavni in odgovorni urednik je urejeval 3. Številko revije Geographiea Ittgoslavica. Član uredniških odborov za Geografski zbornik, Geografski vest ni k, Varstvo narave, Maše jame. Je član Nacionalnega komiteja SFRJ za geografijo. Do avgusta 1981 je bil predsednik komisije za kraško denudacijo pri mednarodni speleološki zvezi, V okviru mednarodne geografske zveze je dopisni član delovnih skupin za rečne in obalne ravnine, za geomorfološbo kartiranje, za morfotektoniko. Na 8. mednarodnem speleološkem kongresu avgusta 1981 v Bowling Greenii je predava! a rasti kapnikov in poročal o mednarodnem komparativnem raziskovanju korozije s pomočjo standardni/i tablet, ki ga koordinira. 18. februarja je predaval v Geografskem institutu univerze V Regensburgu o pokrajinsko ekološki razčlenitvi Slovenije. Na kongresu jugoslovanskih geografov v Bečičlh pri Bud vi je refer i ral o temi Geografija in proučevanje naravnih katastrof ter o značilnostih gravi-k las t i ¿ni h pojavov med potresom 1976 v Črni gori. Na zborovanju slovenskih geografov V Kranju oktobra 3981 je p red aval o pokrajinsko-ekološki sestavi. Gorenjske. V ljubljanski podružnici Geografskega društva Slovenije, ki ji je predsedoval do oktobra 1981, je dvakrat predaval. Njegove objave so navedene na drugem mestu. Drago Meze je pri izvajanju letnega inštitutskega programa sodeloval pri dveh raziskovalnih nalogah — pri geografiji poplavnih področij in pri proučevanju hribovskih kmetij na Slovenskem. V okviru prve je izdelal elaborat o poplavnih področjih na Blokah, v okviru druge pa o hribovskih kmetijah na južni in zahodni strani Kamniških Alp. Na novo je začel raziskovati 348 hribovskih kmetij v 38 naseljih na območju Pojhograjskega hribovja z bližnjim sosedstvom. Vanj je vključil poleg osrednjega dela hribovja nad Polhovim Gradcem in Horjulom tudi celotno desno stran Poljan-ščice od Gorenje vasi do škofje Loke, na zahodu pa je zajel ozemlje do črte Gorenja vas—Podlipa. Prve rezultate proučevanj je že podal v letnem poročilu Raziskovalni skupnosti Slovenije, Iz predalpskega Polhograjskega hribovja je razširil proučevanja Se dalje na zahod proti Idriji in na jugozahod na dinarski Rovtarski prede! v območju logaške občine, kjer je zajel 319 hribovskih kmetij v 20 naseljih; zanje je zbral osnovne podatke in naredil prve orientacijske terenske oglede. Kot glavni urednik Geografskega vestnika ie uredil 53. letnik. Je član uredniškega odbora Geografskega zbornika in Projektnega sveta RP Proučevanje geografskega okol ja Slovenije. Milan Šifrer je nadaljeval proučevanje geografije poplavnih področij v porečju Save med Krškim ter Bregano. Po proučitvi geomorfološkega razvoja poplavnega sveta ter obsega in značaja poplav se je lotil letos tudi študija najrazličnejših človekovih posegov v ta svet. Pod vodstvom Milana Sifrerja so se nadaljevala tudi redna opazovanja in merjenja Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto Zaključnega opa- zo van j a Triglavskega ledenika v dneh S. in septembra 19S1 sla se soudeležila I. Gams in K. Natek. Milan Sifrcr je v okviru priprav za 12,zborovanje slovenskih geografov oktobra 1981 na Gorenjskem proučeval geomorfološki razvoj Ljubljanske kotline in sestavil ustrezen elaborat, ki v luči novih dognanj klimatske geo-moTfoIogije dopolnjuje dosedanje poglede na njen razvoj, 0 svojih dognanjih je poročal na tem zborovanju oktobra 1981 na Bledu. Udeležil se je 11. zborovanja jugoslovanskih geografov v Črni gori. Za potrebe Biološkega inštituta Jovana Hadžija ie v tekočem letu sestavil elaborat o razvoju reliefa na severozahodnem Gorenjskem. Je zastopnik inštituta v odboru znanstvene sekcije Geografskega društva Slovenije ter član uredniških odborov Geografskega vestnika in Geografskega zbornika. Mag, Milan Orožen Adamič je vodil delo kartografskega oddelka in geo-fo t olabora torij a. Nadaljeval je s proučevanjem poselitve in prometa na Ljubljanskem barju v okviru naloge Geografija poplavnih področij na Slovenskem Udeležil se je opazovanja Triglavskega ledenika in pripravil poročilo o letošnjih opazovanjih ledenika pod Skuto. Z referatom o posledicah potresov v Posočju je sodeloval na mednarodni konferenci junija na Bledu (The Social and Economic Aspects of Earthquakes and Planning to Mitigate their Impacts). Od 20. septembra do 1. novembra ie v okviru izmenjave med Svetom jugoslovanskih akademij oziroma SAZU in National Academv of Sciences obiskal University of Illinois v Urbani-Champaign, University of Iowa v Iowa City ju in University of Colorado v Boulder ju. Na teh univerzah je navezal mnoge koristne stike in imel tam tudi predavanja o Jugoslaviji in razvoju geografije pri nas. Je član uredniškega odbora Geografskega zbornika in revije Naše okolje. Do poletja 1981 je bil predsednik SDS SAZU ter tajnik Sveta za varstvn in proučevanje okolja pri Predsedstvu SAZU, S sklepom Skupščine SAZU z dne 19.11.1981 je postal član sveta Znanstveno-raziskovalnega centra v ustanavljanju. Karel Natek je v letu 1981 delal pri dveh raziskovalnih nalogah: »Geo-morfološka karta Slovenije v merilu 1:100.000, list Celje* in »Svet med Šaleško in Spodnjo Savinjsko dolino*. Geomorfološko kar t i ran i e je no tekal o predvsem v Spodn ji Savinjski dolini ter v okolici Cel i a in Vojnika. Izdelane so rokopisne fieomorfološke karte v merilu 1:25,000, ki pokrivajo dele osnovnih topografskih kart Skoffa vas, Trbovlje, Laško in Celje. Pri raziskovalni nalogi j»Svet med šaleško in Spodnjo Savinjsko dolino« ie konča) proučevanja in izdelal Geomorfološko karto Ložnišketra gričev ie. r merilu 1:25.000 ter Karto izrabe tal v I.oiniškem gričevja v merilu 1:25.000. V izdelanem elaboratu so zbrani poglavitni rezultati geomorfološke in pokrajinske analize. Udeležil Se ie 11. j ugo slovanske (Ta geografskega konpresa V Beč.ieih nri Bud vi, kjer je imel ko referat 7. naslovom Problemi kvantitativnega proučevanja recentnih %6otnOrfotoških procesov in njihovega prikazoiania na detajlnih geomor [otoških kartah ter 12 zborovanja slovenskih geografov v Kranju in na Bledu. Aktivno dela v ljubljanski podružnici Geografskega društva Slovenj ie. kjer je kot član odbora zadolžen za organizacijo ekskurzij, Milan Natek je bil v letošnjem letu vključen v inštitutski raziskovalni program na dveh (ematskih nodročlih, V okviru proučevanja hribovskih kmetij je raziskoval jugozahodno hribovsko obrob i e Spodnje Savinjske doline, Tu je V devetih naseljih zbral podrobne podatke o naravnih, gospodarskih in prcbivalslventh značilnostih za 125 domačij. Ugotavljal je razlike med domačijami na prisojah in na osojnih legah in ugotovil, da se z naraščanjem nadmorske višine domov zmanjšuje poprečna strmina kmetijskega obdelovalnega zemljišča. V okviru naloge Geografija poplavnih področij na Slovenskem je nadaljeval zbiranje in urejanje gradiva za Ljubljansko barje In njegovo obrobje. V januarju se je udeležil interdisciplinarnega posvetovanja o muzeju na prostem in odnosu slovenske etnologije do arhitekturne dediščine in sodobnega stanovanjskega načrtovanja, ki ga je pripravilo Slovensko etnološko društvo v Ljubljani. Na 12, zborovanju slovenskih geografov na Gorenjskem je poroča! o najnovejšem razvoju zemljiško-posestne sestave naselja Podkoren v zgornji Dolini. Od 19,10. do 2,11.1961 je v smislu dogovora med Svetom Akademij znanosti in umetnosti SFRJ in Bolgarsko akademijo znanosti (=BANt V Bolgariji obiskal Geografski inititut pri BAN. geološkogeografsko fakulteto sofijske univerze »Klimenta Ohridskega« in kmetijski kombinat »Sredeci v Sofiji ter okrajno kmetijsko proizvodno zvezo v Plovdivu. Je član uredniškega odbora Geografskega ves trnka, podpredsednik Geografskega društva Slovenije in vodja njegove Znanstvene sekcije. Kartografski oddelek V letu 19S1 smo v kartografskem oddelku v sodelovanju z gcofotolabo-ratorijem in avtorji razprav za 21. številko Geografskega zbornika izdelali vrsto tematskih kart in drugih grafičnih prikazov. S številnimi kartografskimi ponazoritvami in predstavitvami značilnih pojavov smo dopolnjevali tekače raziskovalno delo inštitutskih sodelavcev. Nadaljevali smo z izpopolnjevanjem kartografske zbirke, ki obsega že 13.500 kart najrazličnejših meril. Od Geodetske uprave SRS smo prejeli 367 listov topografskih načrtov v merilu 1:5000 in 1:10.000. Tudi Za potrebe delavcev nekaterih drugih inštitutov SAZU smo izdelali nekaj tematskih kart. Kot v preteklosti sta večino strokovnih in tehničnih nalog opravili Maruša Rupert, ki je letos napredovala v strokovnega delavca in Meta Ferjan, ki je napredovala v višjega tehničnega sodelavca. Geof ot olabor atori j V letošnjem letu je fotografski mojster Vlado Vi vod napredoval v strokovnega delavca, Tesno je sodeloval s kartografskim oddelkom inštituta, V geofotolaboraloriju smo dokončno osvojili barvne postopke na področju Kodaka, Agfe in Cibachrome za naše potrebe, kar nedvomno popestril i e kvaliteto našega celotnega dela in bogati našo foto- in d i a teko. Izdelal je mnogo reprodukcij topografskih kart in risb v različnih merilih (l75}, razvil 232 čmo-belih filmov. 115 barvnih filmov, 915 Črno-belih fotografij različnih formatov ter uspešno opravil 5e vrsto drugih del, od katerih naj posebej omenimo tehnično zelo zahtevno kopiranje dragocenih kartografskih originalov. Poleg tega je v okviru možnosti opravljal različna dela še za druge enote SAZU. V letošnjem lefu je imel dve samostojni razstavi fotografij Gradovi m! Slovenskem, in sicer v klubu Kulturnih in znanstvenih delavcev v Ljubljani ter v Likovnem salonu v Celju. Izdelal je fotografsko gradivo za novi prospekt Ljubljane in ga javno predstavil v mesecu novembru v sejni dvorani mestne skupščine Ljubljane. Knjižnica Inštitutska knjižnica, ki jo urejuje M.Gorenšek, se je v letošnjem letu obogatila za 552 novih knjig in zvezkov revij. Večino tujega in deloma tudi domačega periodičnega tiska dobivamo v zameno za Geografski zboru ik. Kljub denarnim omejitvam si prizadevamo, da dobivamo v knjižnico vsaj najosnovnejšo novejšo strokovno literaturo, predvsem pa skrbimo za pridobivanje in dopolnjevanje s slovenskimi pokrajinskimi in krajevnimi zborniki in kronikami. V letu 1981 smo izposodili 379 knjig, revij in elaboratov delavcem SAZU, drugim zunanjim interesentom, predvsem Študentom geografije in meteorologije, Težave imamo predvsem zaradi prezasedenosti knjigoveznice, z vezavo knjig oziroma posameznih letnikov revij, Nadaljevali smo z delom pri vsebinsko-stvarnem katalogu zbirke knjig v inštituiski knjižnici. V naši knjižnici so shranjene tudi knjige in revije ter drugo dokumentacijsko gradivo Sveta za proučevanje in varstvo okolja pri Predsedstvu SAZU. M. Gorenšek je sestavila bibliografijo Geografskega zbornika (I.—XX.), knjižne zbirke Dela ter seznam vseh elaboratov in raziskovalnih nalog, ki so bile izdelane v našem inštitutu. Vse to je objavljeno v informativnem biltenu »Geografski inštitut Antona Melika SAZU 1947—1981Ljubljana 1981, str. 6—27. Objave D- Mczc Poplavna področja v Grosupeljski kotlini. Geografski zbornik XX, 1980, Ljubljana 1981, str. 3?—56, 69—8S (28 sHk + 2 karti v prilogi). Hribovske kmetije ob Kokri in v Krvavškctn predgorju. Geografski zbornik XXI/1981. Ljubljana 1981^ str, 69—115 (5 tabel, 16 slik -4- 3 karte v prilogi), Hribovske kmetije med Preddvorom tu Begunjami na Gorenjskem. 1980/1981. 48 str. (tipkijpii), 5 tabel mod besed i ioni 1- 3 karte v prilogi. Elaborait za RSS, Poplavna področja na Blokah. 1980/1981, 31 str, (tipkopis) - 2 karti v prilogi. Elaborat za RSS. O hribovskih kmetijah. Savinjske novice, leto Xn, št, 9, 10, II (se nadaljuje), Mozirje. — Ponatis zaključkov \z razprave: Hribovske kmetije v Gornji Savinjski dolini po lotu 1967. Geografski zbornik XIX/1 — 1979, Ljubljana 1980. K. Natek Splošna, geomorfoloika karta in možnosti njene uporabe, v procesu planiranja. Informativni bilten — revija za planiranje, 5, Slov. I, Ljubljana 1981. 12—17 (soavtorja T. Gams in F, Cerne), Liparski otoki. Proteus 43, 7, Ljubljana 1?S1, 272—277. Ohča geomorfološka karta 1:100.000. Proteus 44, štov. 3, Ljubljana 1931, 102—105. Geomorfotoška karta klOOMOO in razvoj reliefa v Litijski kotlini. Geografski zbornik XXI, Ljubljana 1981, 5—67 (soa/vtor L Gams). M. Natek Nekatere drttibeno-geografske značilnosti poplavnih področij ob Krki. Geografski zbornik XX,'1980. Ljubljana 1981, atr. 131—133 tn str. 141—201. Najnovejši razvoj zemljiiko-posestne sestave naselja Podkoren. Gorenjska, zbornik 12. zborovanja slovens-lcih geografov. Ljubljana 1981, str. 161—172. Geografske oznake griiko-zabukoviškega predela, V zborniku: Griže z Zabuko\'ico, Griže 1981, str. 109—140. Bibliografija slovenskih geografov o Gorenjski (1945—1979), Izd. Geografsko društvo Slovenije, Ljubljana 1980, Str. flT -i- 36, (ciM.). Ponatis v Zborniku: Gorarrjska, Ljubljana 1981, str. 268—306 (skupaj z I. Pirvjom). Sodobni vid t ki neke. vede (O devetnajsti knjigi Geografskega zborni kak Književni li*Ei — Delo, XXII. Stev. 10, str. 34, Ljubljana 1981 M. Orožfln Adami i Prispevek k poznavanju izoblikovanosti podvodnega reliefa slovenske obale. Geografski los-lnik Lili, Ljuhijana 1981, str. 39—46. M. Sifrer Geografske, značilnosti poplavnih območij oh Krki pod Otočcetn. Geografski zbornik XX/19S0. Ljubljana 1931, str. 97—lJl, Učinki katastrofalnih neurij v severovzhodni Sloveniji avgusta 1980. Cuografski zbornik XXr/1981. str. 157—188, trhibljana 1981. Nova dognanja o razvoju reliefa na Gorenjskem. Gorenjska, Zbornik 12. zborovanja slovenskih geografov Kranj-Bled 1981, Ljubljana 1981, str. 61—77. Razvoj reliefa na severozahodnem Gorenjskem. Ljubljana 1981, sLr. 36 (V arhivu Geografskega infflituta Antona M etika SAZUl. Triglavski ledenik. Ljuhljiinp 1981, str. 6 (seenarij za RTV Ljubljana). INSTITUT ZA PALEONTOLOGIJO Kratek pregted dela. Delo v letu 1981 je obsegalo: predstavitev ledenodobnih Sesalcev, urejan je paleontoloških razprav za tisk, preverjanje biografij geologov za SBL, razlage geoloških terminov za slovar, oceno strokovnih geoloških del, terenske in kahinetne raziskave triadnih in krednih knidarijev, zgornjekrednih, terciarnih in recentnih foraminifer, zbiranje materiala za radjolarije, sodelovanje pri nalogi Katalog fosilov Slovenije, opravljanje knjižničarskih, administrativnih, grafičnih del, laboratorijsko prepariran je in delno urejanje zbirke fosilov. Upravnik akademik prof. dr. Ivan Rakovec je vodil raziskovalno delo Inštituta za paleontologijo. Kot tajnik IV, razreda (do 26. maja 1981) ir> urednik Razprav tega razreda je strokovno pregledal in uredil vse razprave s paleontološkega področja. Pripravil je besedilo in dokumentacijsko gradivo za predstavitev raziskanih sesalskih vrst iz ledene dobe v Sloveniji za raz. stavo fV, razreda Dajal je terminološke razlage geoloških in paleontoloških gesel za Slovar stovenskega knjižnega jezika. Preverjal ie biografije geologov in paleontologov /a Slovenski biografski leksikon. Bij je mentor pri magistrskem delu tov. Vide Pohar, strokovne sodelavke na FNT, Za Raziskovalno skupnost Slovenije je strokovno ocenjeval raziskovalne naloge, ki so jih predložili geologi in paleontologi z Univerze Edvarda Kardelja in Geološkega Zavoda v Ljubljani. Fosilni knidariji. Znanstvena svetnica dr. Dragica Turnšek je zbirala triadne vzorce knidarijev v Celju, Perbli, Rdečem robu pod Krnom in v Pod-brdu. Določila je 22 vrst koral, hidrozojev in spongij, ki pripadajo rodovom Margarosmilia, MargarophylHa, Vol zeta, Astraeomorpha, RetiophyUia, Disti-cJiophvllia, Cvathocoenia, Gabtonzeria, Pamiroseris, Stromalomorpha, Dictyo-coelia, Ciictiojporifes. V Celju je potrdila karnijsko starost grebena, v Rdečem robu in Podbrdu norijsko-retijsko, Perbla vsebuje mešano favno in starost še ni dokončno rešena. Na terenu je sodeloval prof. dr. Stanko Buser. Izdelala je pregled vse doslej zbrane triadne grebenske favne iz 16 nahajališč osrednje in zahodne Slovenije. Ta obsega 45 vrst koral in hidrozoiev, IS vrst spongij, 16 vrst mikrofosiiov (foraminifere, alge, mikroprohlematika). Favna je razvrščena v kar ni j, nori j in retij. Iz Bešpelje pri Jajcu je določila hidrozojsko vrsto Emscheria nerthensis Schnorf, ki dokazuje senonijsko starost skladov. Material je poslal v obdelavo Geološki inštitut univerze v Zagrebu. V okviru meda k a dem i j s ke zamenjave je obdelala kredne korale iz dveh področij v ZDA, Opisala je 2 S vrst, ki imajo zelo natančen s trat i grafi, k i položaj. Spadajo v srednji in zgornji albij in spodnji cenomanij. Žato bodu služile za stratigrafsko primerjavo tudi drugod v svetu. V etike in male foraminifere. Višja znanstvena sodelavka dr, Katica Drobne je iz senčni jskih skladov v širi i okolici Postojne opisala 4 mik rolo silne združbe. Ugotovila je doslej še neznano megalosterično generacijo vrste Keramo-sphaerina ter gesti na (Stache). V plasteh maastrichtijske starosti je na podlagi Študija številnih prerezov cmbrionalnih zavojev potrdila obstoj ene vrste Rhipidionina liburnica (Stache) s stebričasto obliko megaloslerične generacije in pahljačasto obliko kot miknosferično generacijo, Det gradiva je pripravila in oddala v tisk. Obdelala je mikrofavno iz 3 vzorcev iz Iraka. Vrste Mveolina (A.) levantina Hottinger, A, (A.) pinguis Hottinger, Rhapydionina urensis Henson, Fallotella (Daviesina) balsilliei (Davies) kažejo na prehodne plasti iz cuisija v lutecij, medtem ko govore Borelis curdica (Reichel), B. ntelo (Fichtel & Moli) in P ene ropi i s fassensis Henson za srednjemiocensko starost. Ekipa pod vodstvom dr. K. Drobne je v paleogenskih plasteh osrednje in severne Slovenije nadaljevala z vzorčevan jem in determinacijo mi k ro fosilov, niikrofaciesa in sedi men tnc osnove, Na novo je odkrila nahajališče Funtek in z novimi vzorci podaljšala profil na Beli peči. Odkrila je bogato mikrofavno zlasti bentonskih foraminifer, manj Številne so planktonske foraminifere. Določila je 23 vrst na Beli peči in 10 vrst v nahajališču Funtek. V obeh primerih kažejo foraminifere oligocensko starost, Foraminifere in mikro-facies sta raziskovala dr. K. Drobne in ing. F. Čimer man. Pri preučevanju numulitin je sodeloval prof. dr. R. Pavlovec, pri sedi men toloških analizah pa ing. F. Drobne. Strokovni Svetnik ing, Franc Cimenman je iz 13 vzorcev Hišnih plasti v Vipavski dolini ugotovil 7 planktonskih vrst in samo iz enega vzorca 25 rodov bentonskih foraminifer, Planktonske foraminifere kažejo, da pripadajo plasti deloma zgornjemu ipaleocenu in deloma spodnjemu eocenu. Bentonska favna nastopa le v vzorcu paleocenske starosti. V Poljšici je kol dopolnilo raziskavam nanoplanktona vzporedno preučil nekaj vzorcev, Poleg drugih je določil tudi 14 vrst, ki sodijo med značilne oblike sredn jeoligocenske kiscellske gline. Foraminifere je določil za nalogo niostratigrafske raziskave staro terciarnih plasti. Foraminifere Jadranskega morja. Z raziskavami foraminifernih združb v Jadranskem morju sta dr. K. Drobne in ing, F, Ci me rman z ekipo ugotovila J glavne in 2 mešani coni, ki kažejo razširjenost vrst od površine do globine 70 m. Ekološko so vezane na -maso tople in hladne vode z vmesno termoklino in na trd oziroma mehak substrat — sedi men t. Podrobnejšo batimetrično razčlenitev sta dognala na podlagi kvantitativnih analiz. Skoraj polovica vrst nastopa tudi v plasteh, starejših od pliocena. Iz vzorcev so bile izdelane sedimentološke analize. Dobljene rezultate moremo s pridom uporabiti pri geoloških raziskavah za presojo paleobatimetrične sredine. Del gradiva ie pripravljen in oddan v tisk. Male foraminifere ie raziskoval ing. F, Ci me rman, ekologijo dr, K. Drobne, scdimentologijo ing. B. Ogorelec, Pri zbiranju vzorcev so sodelovali potapljači dr. A. Praprotnik, ing. J. Praprotnik in ing, R, Ver-bovJek, Za zbornik ob 90-lctnici rovinjskega centra za raziskovanje morja ie ing. F- Cimerman napravil seznam foraminifer (z delno revizijo 1, ki so bile ugotovljene v morju rovinjske okolice. Seznam obsega nad 500 taksonov. Radiolarije. Za študij radiolarij izpisujemo literaturo, Zbrali smo tudi vzorce na dveh profilih triadnih plasti v severozahodni Sloveniji, ki so na.ibol.j obetavni za prepariran je. Katalog fosilov Slovenije. Za Katalog fosilov smo v inštitutu obdelali IS taksonov iz skupin Foraminifera in Hydrozoa. Laboratorijsko delo je opravljala laborantka Kata Cvetko. Preparirala je knidarije in foraminifere s prej omenjenih nahajališč. Izdelala je 315 mikroskopskih zbruskov, več sto prerezov in površinskih preparatov, 53 spivkov iz rečen tn i h sedimentov, 29 spirkov iz Iapornlh terciarnih sedinientov. Iz mnogih izpranih vzorcev je izbirala mikrofosilc. Vodila je knjige vzorcev iti ure i al a zbirko fosilov. Risarsko, knjižničarsko, administrativno delo je opravljala višja tehnična sodelavka Milojka Huzjan do maja 1981. Ko je nastopila porodniški d opusi so si delo delili ostali sodelavci inštituta in občasno tuji sodelavci. Obsegalo je vpis in izposojo knjig, sprotno urejanje administrativnih nalog, risanje grafičnih prilog za tisk, elaborate, predavanja in razstavo ter urejanje fosilne /birke. Studijska potovanja, udeležbe na kongresih, simpozijih 15.—23. S. 1981 se je dr. K.. Drobne udtiležifla simpozija »Kompleksna naftnoEtološka problematika podimo rja i priobalnih d i jetona Jadnmskog mora* v Splitu. Soči etovala je z referatom. 4,—5. 6. 1981 .sta se F. Cimermao in K. Drobne udeležila simpozija o problemih dali tj a v Postojni, K. Dryhne z referatom, 22, 6,-1, 7. 19S-1 se je D - Turniek udeležila mednarodnega simpozija o triadnih grebenih v Erlangeiiti, BDR. S so refera tam, i? —24, 9, 1981 s.ta se F,. Onmcrman in K, Drobne udeležila 17, evropskega mikropa-leontoloikega kolokvija v Zvezni republiki Nemčiji, kjer sta na 9 ekskurzijah spoznala razvoj sevumega prodnožja Alp in si nabrala dragocen primerjalni ■material. 24. 9,—3. 10, 1931 sta bili K. Drobne in D. Turnšok gostji Bolgarske akademije zna. nosti (inedakadomijs-ka zamenjava, lerna sodelovanja: Ekologija koral). Ogledali sta si paleantološke zbirke v geoloških institucijah v Sofiji, morsko postajo ■v Vannj ter mezotzojska in terciarna koralna nahajališča na terenu. 18.—22. 10. 1981 sta F. Ctmerman in K. Drobne prisostvovala simpoziju »The Adriatic Sea — Characteristics and Perspectives«, Iti je bil organiziran ob 90-leilniei de> tavanje Centra za raziskovanje morja v Rovinju, Za s-iinpoz.! j ista pripravita pregled foramraifertnih vrat iz okolice Rovinj a in poster, ki kaže 3 cone furami,ni-fernih združb na podvodnih klifih v Jadranskem morju. Obiski tujih znanstvenikov 16,—19, 5. 1981: dr. Vladimir PeiroviČ Makridin, profesor na univerzi v Harkovu, ZSSR, sj je ogledal zbirke fosilov in predavaj na SAZU o grebenskih fosilnih ■tvorbah. 3. 8- 1981: dr. L. Peške, arheozoolog iz Instituta za arheologijo v Pra^i si je ogledal zbirke suMosilnih ptičev z Ljubljanskega barja, 26.—29, 8. 1941: dr. Baba Senowbary-Daryan iz Paleontolog koga inštituta univerze v Erlmigenu se je i uradnikom prof, dr. I, Riukovcnn dogovarjal o tiskanju ■razprave o triadnih spomgijah iz Hudajužne. 29, 8,-2. 9. 1931: dr, Robert W, ficott, Amiieo Production Company, Research Center, Tulsa, Oklahoma in dr. Paul C revelo, MaraLhon Oil Company, Denver, oba ZDA, ■sta si ogledala zbirke hidrozojev in koral in jih primerjala s svojimi najdbami, 6.—10, 9. 1981: prof. dr. Lucas Hoctinfier z univerze v Baslu je izročil zbirki našega in&tituta 136 makroskopskih preparatov iz študije koničnih faraminifer. Na te. renu si je ogledal profil oligocensikih plasti v Gornjem Gradu, 4.—31, 10. 1981: dr. Vassil Zlatarski iz muzeja Bolgarske akademije znanosti v Sofiji (med akademij ska zameri larva, tema sodelovanja: Ekologija koral) je študiral zbirke koral in hidrfwojov v inštitutu, na terenu si je ogledal mmwojske in 'terciairne grabenske skiade. Za£el je s pripravami za raziskave koral v Piranskem zalivu. Na SAZU je predvajali Stan o koralnih grebenih s Kube. 2.—8. II. 1981: dr.L, Rarlosiewicz iz Madžarske akademije znanosti je delal pri nas in v Goriškem muzeju pri -determinadji živalskih ostankov i' arheoloških postaj na Mostu na Soči (medalkademij^ka zamenjava), Predavanja F- Cimcrman Pri Slovenskem geološkem društvu je v sklopu predajanja o sedicnentu v Sečovelj-ski h solinah predaval o foramiuiferni favni iz vrtine V-6/79. K. Drobne Konične foraminifere, indikator t transgresije u paleogenirrt naalagama, Simpozij ntíomipleksina ■naftno-geoloAka problematika podmorja, i priobalnih dijelova Jadransko^ mora«, Spiit, maja 1981. Značilne foraminifere iz podlage dani j s ki h plasti. Simpozij o problemih dami j a. Postojna, junij 1981. Za Slovensko geoloíko društvo je v letu 1981 organizirala in vodila 12 predavanj. K> Drobne, F. Ci merman in B. Ogorelec Vertical Distribution of Smaller Bent hie Foraminifera on Submarine Cliff in the Adriatic. Poster tia ismpoziiu »The Adriatic Sea — Characteristics arid Perspectives*, Rovirtj, oktober 1981, D. TurnSek Triassic Reefs iti Slovenia. International! Symposium on Tri as sic Reefs. Erlangeii, 22. in 23. junij. Sopredavaitelja S. Buser Ln A. Ramovš. Napisala besedilo za televizijsko oddajo o fosil iti h koralah in koralnih grebenih z naslovom Govorica kamna. November 1981. Vsi sodelavci inštituta so pripravili razstavo o pleistoceriskih .sesalcih Slovenije, « kreditih, paleogenstíft in recentnih joraminiferah ter ntezozojskjh koralah in hidrato füt Razstava IV. razreda SAZU, decembra 1981. Objave F. tlmerman Seditftent iz Sečoveljske soline. Geologija 24, 179—21Ó, Ljubljana 1931, SoiivLorji; B, Ogorelee, M, Miiič, A, Serceij. d. Fagan efi bd P, Ste^nar. K. Drobne Ft tri v Tertiary Conical Imperforate Foraminifera, Razprave IV. razr. SAZU, 22. 3, 1—90, Kg. 1—15, PI. 1—22, Ljubljana, maja 1941, Soavlor L. Hottinger. D. Turnir k Lower Cretaceous Cnidana"s from Eastern Serbia. Razprave ]V. razr. SAZU, 23, 1, 1—54 PI. 1—30, Ljubljana 1981. Soavtorica M. Miha j lov ič, BIOLOŠKI INSTITUT JOVANA HAD2IJA Sp/osu«; ugoioviive. V letu 1981 je delalo v inštitutu 10 sodelavcev in 3 zunanji znanstveni sodelavci. Dr. A. Sercelj je bil ponovnu izvoljen za dela in naloge znanstvenega svetnika, M. Culiberg in V. 2agar v asistenta z reelekcijo, mag. A, Seiiškar za asistenta z magisterijem, strokovni svetnik dr. J. Carnelutlj pa za znanstvenega svetnika, Dr.M.Zupančič je prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča za delo Smrekovi gozdovi v ntrtiziščih dinarskega gorstva Slovenije, 19.11.1981 pa ie bil imenovan za individualnega poslovodnega organa Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU v ustanavljanju. V Smi-helu nad Mozirjem je postavljena biološka raziskovalna postaja, katere izgradnjo je vodil in koordiniral dr. 1. Punccr, Prof. dr. E. Mayer je bil izvoljen za predsednika Vzhod noalpsko-dinarskega društva za proučevanje vegetacije, dr. L. Marinček pa za generalnega sekretarja. Terensko in laboratorijsko delo. Raziskave polimorfizma in endemizma v flori Jugoslavije je vodil prof. dr, E. Mayer, Po letnem programu je bilo terensko delo usmerjeno predvsem v tiste predele Slovenije in Jugoslavije, kjer so po dosedanjih izkušnjah pomembnejša središča polimorfizma in endemizma vaskulame flore V vegetacijski sezoni smo poleg manjših ekskurzij v razne predele Slovenije ill obrobja izvedli v drugi polovici junija in prvi polovici julija dalj So ekskurzijo v zahodno Srbijo, Črno goro. Hercegovino in Dalmacijo, pri čemer so bili v ospredju taks on i Asplenium leptdum var. lepidutn in var. fissoides, Edraianthus grmninifoUus-ugg,, Gypsophila sperguli-folia, Heliasperma div. spec.. Daphne o/eoides-agg,, Pedicularis div. spec., Sériai nia radiai a-agg., Dianthus sect. Curthusianorum, Crépis div. spec., Carduus div. spec., Centaurea sect. Acrolophus itd, Ekskurzija v drugi polovici avgusta in začetku septembra je bila namenjena nabiranju materiala v osrednjem hercegovskem pogorju Prenj — Velež in hencegovsko-dalmatinsko-črnogor-skem mejnem pogorju Orijen. Nabran je bil obsežen material polimorinih skupin iz rodov Rhinamhus, Meiampyrum, Aspemla, Dianthus itd. V prvih dneh maja je bila izvedena ekskurzija na vulkanski otok Pantclerijo, kjer je bila dana možnost študija in primerjave o točnega endemizma z našimi jadranskimi otoki, obenem pa je bil zbran dragocen, herbarijski material. Laboratorijsko delo je bilo pozimi in jeseni usmerjeno po eni strani v deter-niinaeijo in prvo taksonomsko orientacijo na terenu zbranega materiala, po drugi strani pa v podrobnejšo morfološko, horolo&ko in s tem tudi takso-nomsko analizo konkretnih primerov polimorfizma in endemizma ter pripravo dobljenih rezultatov za objavo. Med zunanjimi sodelavci je prof. dr. V. Ravnik nadaljeval študij raznih rodov družine Orhidaceae, dr. D. Trpin pa je razširila svoje raziskave na razne druge sekcije genusa Alyssum. J. Suliač je občasno sodelovala pri določanju in urejanju herbarijskega materiala, v glavnem pa je spopoinjevala kartoteke floristične in taksonomske literature za vaskularno floro Jugoslavije, Prof. dr, E. Mayer je nadaljeval študij taksonomskih in horoloških problemov raznih polimorfnih in endemičnih taksonOv, med katerimi posebej omenjamo Edraianthus gramintfoliuS-zgg., Eryngium wiegandit problematiko iz Makedonije, Euphrasia ser. Angustifoliae iz vzhodnih in južnih predelov Jugoslavije, Gentianella bulgarica-agg., skupaj s prof. dr. K. Micevskim (Skopje) Genista sericea-agg. v vzhodni Makedoniji, Z dr. V. Nikojicem (Beograd) genus Cory dali s v vzhodni in južni Srbiji, Z dr. Z, Bjclčičevo (Sarajevo) Achillea clavennae-a.gg. v ilirskem območju. Delo pri flori Slovenije je vodil dr.T.Wraber. Delo je obsegalo pripravo geslovnika oz. seznama upoštevanih vrst, pripravo morfološke Lerminologije, ki sloni na terminologiji iz dela dr. V, Strgarja Enciklopedija okrasnih rastlin, nadalje obdelavo praprotnic in cveto ie oz. sem eno vk ter tekoče delo za nadaljnje faze zbiranja iiterature, zbiranje in obdelavo materiala in ugotavljanje razširjenosti. Geobotaničaa skupina je svoje raziskave usmerila v glavnem na dogovorjeni dolgoročni program, ki izhaja iz programa SAZU »Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda«. Raziskava »Fitocenološka raziskovanja Slovenije« zajema proučevanje vse vegetacije Slovenije. Delo geobotanične skupine je vodil dr. M. Zupančič, Posebej pa so posamezne fi točeno loške raziskave vodili; dr, M, Zupančič je nadaljeval raziskave v primarnih in sekundarnih smrekovjih { Loreo-Piçeetuni, SphagnO-Piccetum, Luzulo sylvaticae-Piceetum, Deschampsio-Piceetwn ) na Pohorju. Izdelal je kritično primerjavo med nekaterimi smrekovimi gozdovi na Balkanskem polotoku ter srednjeevropskimi in našimi smrekovimi gozdovi. Z dr. L Puncerjem sta izdelala študijo o razširjenosti vrste Os try a carpinifolia Scop, in njenem pojavljanju v različnih fitocenozah, o njeni ekologiji in gozdnogospodarski problematiki v Sloveniji, Dr. L. Marinček, dr. M. Zupančič in tržaški litocenolog L. Poldini so izdelali razpravo o novi ilirski združbi Qrnithogato-pyreneici-Carpinétum v sub mediteranskem prosto™ Slovenije iti Julijsko-beneške pokrajine (Italija), podali so njeno tipološko členitev' in em en dirai i zvezo Carpinipn illyricuvn Ht. 195-8 emend, Marinček, Poldini et Zupančič, Na področju raziskav gorskih in pred-gorskih bukovih gozdov Slovenije sta dr, L. Marinček in mag. A, Sel i šk ar proučila sukcesije na rastiščih združbe Ostryo-Fagettim. Dr, L. Marinček je nadaljeval s proučevanjem acidofilnega montanskega bukovega gozda Cardamine trifoliae-Luzulo*Fagetum Marinček 1931 (mser,}, visokogorskih predalpskih bukovih gozdov (Blegoš) tn pričel proučevati podobne bukove gozdove v dinarskem svetu (Svinščaki, Snežnik). Dr.I. Puncer je nadaljeval raziskave subpanonskega jelovo-bukovega gozda na Konjiški gori, Bohorju in Boču. V, Žagar je nadaljeval raziskave termofilnih grmišč Querco-Ostryetum Ht, 193S s. lat v Zasavju in Savinjski dolini ter pomagal pri raziskavah ruderalnc vegetacije, S prot. dr. A. Hočevarjem je opravil klimatske merilve na Kočevskem in Dolenjskem. Mag. A, Seliš kar je posvetil posebno pozornost raziskavam travišč v Karavankah in Kamniških Alpah, ki vključujejo naslednje asociacije: Seslerio-Caricetum sempervirentis astrantietosum subass. nova, Bro-mo-Pedicidurietum ¡ulici aSS. nov a, Seslerio-Cariceium humilis ass. nova, Bro~ mo-Plantaginetum median, Arnico-Nardetum iti Poo-Prundletum. Proučeval je še travišča v Zasavju in Pomurju, kjer je raziskoval tudi plevelno vegetacijo. Usmeril je raziskovanja v zaraščanje bregov akumulacijskih jezer (VonarSkO in Slivniško jezero) in študij halofitne vegetacije sečoveljskih solin. Prof. dr. V. Petkovšek in dr. V, Strgar sta nadaljevala z raziskavami združb tipa Carici Itumilis-Centaurectum rupesiris in Carici humiiis-Seslerietum juncifoliae, v katerih se pojavljajo laksoni iz genusa Sesleria. Dr. L. M ar kovic je proučevala ruderalno vegetacijo severovzhodne Slovenije, to je Dolinsko in Goričko v Prekmurju, zahodni del Slovenskih Goric in severozahodni del Dravskega polja (Bidentalia tripartili, Sisymbrietalia, Artemisieialia, Galio-Aliiariaetalia, Plantaginetaiia, Agrustietulia stoloniferaej. N. Mršič je letošnje raziskave mezofavne in mikrofavne nadaljevat v območju Velike Pišnice v Julijskih Alpah in na pobočju Storžiča v Kamniških Alpah. Usmerjene sp bile v proučevanje zakonitosti sprememb populacij posameznih vrst deževnikov v odvisnosti od klimatskih razmer. Hkrati je proučeval deževniške cenoze in ugotavljal korelacije med tipi tal in vegetacijskimi združbami, Pri omenjenih nalogah so še sodelovali M. Prešeren, dr, V. Gregorič, dr, D. Stepančič, doc. dr, F. Lobnik in 7 študentov. Geobotanična skupina je letos skartirala v merilu 1:50.000 861 km: novih površin Slovenije na listih Celje 4 in Murska Sobota 4. Po fitogeografski razdelitve Slovenije pripadajo ji ar ti rane površine preddinarskemu, predalpskemu in subpanonskemu območju. Kartirano je bilo 31 vegetacijskih enot. Dr. l.Puncer je delal pri pripravah za končno redakcijo karte naravne potencialne vegetacije v merilu 1:1,000,000. Tehnična dela je opravil M. Prešeren. Palinološki laboratorij je v preteklem letu prvenstveno obdeloval tri problemske sklope: kasnoglaeialne vegetacijske razmere, siratigrafsko in kronološko pozicijo velenjskega premogovnega bazena in odkrivanje novih sedimentov, primernih za paleofloris lične raziskave. Občasno smo s ksilo-lomskimi, antrakolomskimi in karpološkimi analizami pomagali arheologom in muzealcem pri reševanju paleoekoloških problemov. Na Ljubljanskem barju smo v zvezi s predvideno gradnjo obvoznice izvrtali in palinološko preiskali več novih ročnih vrtin. Rezultati so poziLivni. Pokazalo se je namreč, da je bil ta najsevernejši del Ljubljanskega barja v postglacialu tektonsko precej miren, saj se skoraj ni ugreZal od kasnega glaciala naprej. Ta okolnost je dala več debelejših in bolje razčlenjenih kasnoglacialnih sedimentov. iz katerih se da lepo razbrati razvoj vegetacije v kasnem glacialu med 15.000 in 10,000 leti pred sedanjostjo. S pelednimi analizami profilov velenjskih vrtin smo zasledovali predvsem možnost kronološke in s trati graf s ke korelacije plasti iz različnih vrtin. Vegetacijska problematika je bila Šele na drugem mestu. Glede na bogato pel od no vsebino nekaterih s trat umov se je to v celoti posrečilo. Vsaj za pliocenski odsek sedi meni nega kompleksa. Pleistocenski je reven in ostaja še problematičen. S terenskimi raziskavami pa smo predvsem iskali nove lokacije primernih sedimentov za pelodne raziskave. Ti so navadno manjšega obsega in dajo vegetacijsko sliko krajšega obdobja, tako da je S tem njihovo raziskovanje zaključeno. Večji profili pa dajejo dovolj materiala za prihodnje obsežnejše raziskave. Takšna sondiranja ali dopolnilne raziskave smo opravili v Ljubljani, na Radenskem polju, v Dednem dolu, na Planinskem polju, na Pokljuki in Jelovici, v Vipavski dolini, na Zelencih pri Podkornu, v Poljanski dolini, pri Idriji itd. Za lokacijo nuklearke TI pri Dilju smo s pelodnimi analizami določili siratigrafsko pozicijo podlage. Z arheološkimi in muzejskimi ustanovami v Ljubljani in Zagrebu smo sodelovali pri determinaciji rastlinskih ostankov. V delo so bili vključeni dr, A. Sercelj, M, Culiberg, M. štangelj, S. Žnidaršič in pri terenskem delu študenti. Laboratorijsko delo gcobotanične skupine je obsegalo obdelavo zbranega materiala, predvsem pa urejanje herbarija, determiniran je llore, urejanje zapiskov, tabeliranje, obdelavo tabel, mikroskopi ran je, študij ustrezne literature, pripravo in pisanje razprav, priprave za tisk, znanstvena posvetovanja, mentorsko delo, znanstvene kolegije in organizacijo dela. Tehnično delo je obsegalo urejanje kartografskega gradiva, izdelavo čistorisov vegetacijskih kart, tematska risarska dela in izdelavo prilog k razpravam. Pri laboratorijskem delu so delovali vsi našteti redni in zunanji sodelavci inštituta. Za tehnična dela Sta skrbela dr. L Puncer in M. Prešeren. Favnistične raziskave so iz dveh delov. Prvi del zajema taksonomsko in ZOOgeugrafsko problematiko favne Slovenije in Jugoslavije, drugi del pa so zoocenolske raziskave na izbranih poskusnih ploskvah. Dr. J. Matjašič je raziskoval epizojične prutozoje na morskih živalih in njihov odnos do gostiteljev. Nadaljeval je raziskave podrobne morfologije in filogenije temno-eefalov, poudarek pa je bil na proučevanju pričvrščevalnih organov, njihove funkcije in pomena za filogenijo. Posebej je proučeval nastanek parazitizma. Nadaljeval je iudi taksonomske in zoogeografske raziskave hroščev lameli-komijev s posebnim ozirom na razširjenost v Sloveniji, pri nekaterih podskupinah pa za Evropo in ves svet. Dr, J, Bole je nadaljeval malakološke raziskave v dinarskem območju Slovenije in dokončal študijo o zoogeografiji kupenskih polžev v tem delu Slovenije, Večji dei terenskih raziskav je bil usmerjen v alpski in predalpski svet s poudarkom na problematičnih rodovih, kot so Cochlpstoma, Vitrinobrachium, Semilimax, Cochtodina itd, Veliko novih podatkov so dale dopolnilne raziskave narodnega parka Durmitor, V píele klem letu je začel M. čuček raziskovati skupino Tardigrada. Poudarek je bil na E uta rdi g rada z Ljubljanskega barja. Občasno so bila pregledana tudi druga zamočvirjena območja v Sloveniji. Skupaj je naredil prek 60 ekskurzij. Dr. B. Drovenik je raziskoval hrošče, posebej še na Kočevskem. Drugi del raziskav pa je zajel Slovensko Pri morje in Julijske ter Savinjske Alpe. Poleg teh predelov je raziskoval tudi na Durmitor ju, Vclcbitu, Vlašiču, Ivan Sedlu, v Dalmaciji, Kvarnerju in na Kapeli. Zelo pomembne favnistične rezultate je dala ekskurzija na Durmitor, V Todorovem Dolu je bila najdena nova vrsta batiscine in nova podvrsta Laetnostenus cavícola. Najdena je bila tudi nova vrsta Deltoinerus. Raziskave hroščev na Kamniškem sedlu so dale pomembne rezultate glede na vertikalno razporeditev karabidov. Kabinetno delo je obsegalo prepariranje, sortiranje, etike t i ran j c in uvrščanje v zbirke. Nekaj problematičnega materiala smo poslali v obdelavo tujim strokovnjakom, del materiala pa je bil determiniran s pomočjo zbir k na Dunaju, v Pragi, Celovcu, Wiessbadnu, Miinchnu in Fran kiti rtu. Dr. J. Carnelutti je začel intenzivno zbirati lepidopteroioški material v začetku aprila in maja. Del ekskurzij v Slovensko Primor je je bil povezan z organizacijskimi pripravami za IX. simpozij o entomolavni Srednje Evrope. V prvi polovici julija je nadaljeval raziskave entomofavne narodnega parka Mijel, Raziskave so po 10 letih zaključene in bo o tem pripravljen obširnejši prispevek. Od konca julija in v prvi polovici avgusta so se nadaljevale raziskave metuljev na Durmitor ju. Konec septembra je bil na ekskurziji v Makedoniji, kjer sta dr. J, Camelulti in P. Tonkli lovila predvsem v okolici Ohrida, na GaJičici, pri Negotinem in Demir Kapi ji. Ob tej priložnosti je bil zaradi deterininacije pregledan ves lepidopterski material na gozdarski fakulteti v Skopju. S, Brelih je raziskoval sifonaptere Jugoslavije, ki so bili zbrani na 54b nahajališčih, ugotovljenih pa je bilo vrst in 24 podvrst. V širši okolici Iga je raziskoval tudi hrošče in doslej našel prek 1150 vrst. Druga skupina raziskav so zoocenotske raziskave, Za redna opazovanja je bilo izbranih 5 poskusnih ploskev v okolici Komna in pod Cavnom, vse pa v submediteranskem območju. Na vsaki ploskvi je bilo po 2(3 pasti za hrošče in po 10 za lov pajkov. Menjavali smo jih dvakrat oziroma enkrat mesečno. Za raziskave polžev pa so bili vzeti vzorci tal, enako tudi za pršice in drago talno favno, Dr. A. Potenec je dokončal raziskave zoocenoz na Kočevskem, dodatno pa je začel preiskovati združbe nad Soriško planino, v Stranjami, na Viemščici in na RatltOVCU. Dr. K. Ta rman je obdeloval pršice na omenjenih ploskvah in dokončal ob- delavo materiala s Kočevskega. Dr. B, Dreveni k je obdeloval karabide in izdelal zoocenotske tabele. Ekologija morskih bcntonskih alg je raziskava, ki jo vodi dr. I. Munda. Terensko delo je obsegalo raziskave asociacij bentonskih alg v različno po-luiranih biotopih okolice Rovinja z. o žirom na gradiente, odvisne od izvora onesnaženja in na letne variacije, študirala je rekolonizacijo denudiranih skalnih površin v euiitoralu in zgornjem sublitoralnem nivoju. Raziskovala je asociacije eistozir in druge asociacije v zgornjih litoralnih nivojih na otoku Lošinju in jih primerjala z razmerami v rovinjskem območju. Laboratorijsko delo je zajemalo analize aminokislin v jadranskih rjavih algah, ekofiziološke študije jadranske vrste Fucus virsoides, proučevanje vpliva polu i rane vode na rast in kemijsko sestavo jadranskih rjavih alg. Študij kombiniranega vpliva temperature in salinilete na akumulacijo Zn, Co in Mn v rjavih algah, analize protein S kih komponent in vitaminov v jadranskih algah. Kabinetno delo je obsegalo obdelavo nabranega materiala iz severnega Jadrana in Atlantika, determinacijo vrst ter reševanje taksonomskih problemov v okviru rodov Ceramium, Cladophura itd. Zunanji znanstveni sodelavec prof. dr. V. Petkovšek je nadaljeval raziskave zgodovine biologije na Slovenskem. Delo je bilo usmerjeno na naravoslovca P. A, Maitiolija in njegovo delovanje na Primorskem in posebno v Idriji. Udeležba na znanstvenih sestankih Dr. L, MariniL-k, Jr. I.Puncer in dr. M. Zupančič so se udeležili zborovanja Internationale Vereimigune tur Vegutstionskunde v Rintelnu od 13,—16-4 1981, z referatom. Dr. t.. Marineak, dr. E. Mayer, dr. I. Puncer, mag. A. SeliSkar in Ur, M. Zupaiučii so se udeležili zborovanja VzhodnoalpskiKJinarskega društva v Trstu od 7.—10, junija 1981, z referatom. Dr J, Carnelutui, dr, B- Dtiptfeniik in P. Tomkli so bili organizatorji in aktivni udede-žonej IX, simpozija ti entomofavni sredoje Evrope, ki je bil v Portorožu 20, do 6. I9SL. Dt1, J. Cainelutti je sodeloval s plenarnim referatom »Kartiranje ento-■mofa^nc v Sloveniji*. Dr. J. Camclutti, dr, B. Drovenijc in P. Toukli so se udeležili zborov Češkoslovaških eutomologov y Pr%i in avstrijskih entomology na Dunaju, Dr. B. Drovenilc se je udeležil zborov nemških entomologov i- Miinchnu in v Framk- furtu in komSkšh v Celovcu. Dr, I, Mirnda se je udeležila 13. mednarodnega botaničnega kongresa v Sydneyu z referatom. Zborovanja, posvetovanja, sestanki Dr. L. Marinčok in dr. M. Zupančič sta se udeležila seje znanstvenega sveta in rodaik-etj^kega odbora projekta »Vegor&ciijska karta Jugoslavije« v Novem Sadu 2. do 3,3.1981. Dr. I. Funcert in M, Prešeren sta Z akademikom P. Fukarekom opravila tehnično redakcijo naravne potencialne karte Jugoslavije v merilu 1:1,000.000 v Sarajevu 11.—14.5.1981 Dr, M. Zupančič se je udeležit seje reduikoijskega unlbura »Vegetacijske karte Jugoslavija v merilu 1:100.000 v Zagrebu 8 5.19S1. Sodelovanje z znanstvenimi in strokovnimi organizacijami GeobotajiLčna Skupitia je ohranita stike z vsemi irvšti.tucijami iz pretek-Hh lot, te so podrobneje navedene v 27, im 30.¡knjigi Letopisa SAZU. Na novo smo navezali stike z biološkim oddelkom Bolgarske akademije znanosti. Dr. J, Carueluiti in dr. B, Dravenilc sta ob IX. mednarodnem simpoziju o entomofavni srednje Evrope navezala stike z več kot 100 vodilnimi entomologi iz 10 evropskih držav. Dr. B. Droi-entk je sodelovali s Priroctoslovnim muzejem Slovenije, biJ je predsednik slovenskega entomoloSkega društva Štefana Michielija, sodeloval je z jamarskim društvom Kamnik. Dr. J. Matjaini je predaval na. Biotehniški fakulteti, bil je urednik Biološkega cestnik a, dedoval je v komisiji za varstvo okolja pri skupicin; občine Kamnik, bil je predsednik raziskovalne skupnosti občine Kamnik in predsednik sklada za Brejčeve nagrade. Dr. I, Muncla je sodelovala z naslednjimi organizacijami: umverxa v Kolmi, Biolo. gisebe AinsLalt Helgoland, Botanični kkStitut univerze Sydney, Btnajiiini inštitut luiiverze v Melbourou, Botanični inštitut univerze v Adelaidu, Marine Research Laboratories — University of Gladstone, Oueenslaaid, Marine Research Laboratories Portsmouth v Veliki Britaniji in Institut for SporeplanLer Univeraitei v Kopeobagpou. $ indijska potovanja v tujino Dr. J. Carneluitli je obiskal naravoslovna muzeja v Pragi in ua Dunaju zaradi deiter-minacye materiala. Dr. B, Droveaik je bil zaradi pregledov zbirk v Pragi in na Dunaj.il, v Nemčijo pa Je potoval zaradi pregledov sbink v muzejih in pri amaterjih. Obiskal je Mainz, Wissbaden, Frankfurt in Wald-Michelbach. Dr. 1. Munda je obiskala okolico Sydney a, Viktorijo in južno Avstralijo, kjer je p rouie v al a alge. Obiski in gostovanja V preteklem letu je inštitut obiskalo veliko domačih in tujih znanstvenikov. Iz Jugoslavije jih je bilo 25 in prek 50 iz Avstrije, Italije, Zvezne republike Nemčije, Madžarske, Bolgarije, Nemške demokratične ropnblike in Švice, Objave a,i Znanstvena in sirvkowm dela M. Culiberg, A. Sercelj Pai.Lnolo.3ke analize kasnoglaeiaJnega prolila koliiea pri Notranjih Goricaih, zakopavanja 1979, Arheološka zaščitna raziskovanja na Ljubljanskem barju v letu 1979. 1, 107—114, M. Kerovec, N. MrSič Oligochauta. Catalogue faunae Jugoslaviae, 3 (1), 1—39, L, Mar i ni ek Gozdne združbe na klustičnih sedimentih v jugovzhodni Sloveniji. Razprave IV. razr. SAZU. 22 (2), 41—185. Subalpsko bukovje. Loški razgledi, 27, 182—192. Predalpski gozd bukve iin velike mrtve koprive v Sloveniji. Razprave IV. ra^r. SAZU, 23 (2). 55—9«. L. JVlarinček, 1. Piinecr, M. Zupani i t Qstryo-Fagetum in Slowenien. Biol, vestn. 28 (2), 125—136. N.MrSli A iewiew of the Oligoehaeta and some new species of eanlhworm- (Lumbrieidae of Slovenj a.1) Biol, vesm. 28 Q), 27—38. 1. Munda Tide pool associations of bent hie algae in Icelandic waters, X,h International Seaweed Symposium, De Gruyter, 327—332. The effect of heavy metals on the growth and some chemical constituents of the brown alga Fuaus vir snide s (Don.) J. Ag, Rapp. Comm. int. Mer Medit. 27 (2), 233-324, A note on Liie main floristie and vetation limks in IcelartdiC con stal wa.ters, Pfoc. S"' Int. Seawecct Symposium, (Jangor, 410—1-15 I, Puncer, M. Zupančič Novi združbi gradna v -51 ovo tuji (Melainpyro vtrfgati-Qucrcelttm peiraoie nova s., lat.). Seopolia, 2, 1—47, A. Scrceij Pelod v 'kvartarnih sedi men ti h Soške doline. Geologija — razprave in ¡poročila, 24, (1). 129—1+7. A. Sercelj et al. Poplavna padunoöja v Grosupeljski kotlini. Geografski zbornik 20 (2), i-I—56. A, Sereelj, M.Culiberg PnlinoloSke, karpoioike in k-süomatsfce analize yjorcev Sj in Sv s trase povezovalnega cevovoda Eres t—Liubljana. Arheoloika zaščitna raziskovanja na Ljubljanskem barju v letu 1979, 1, »—70, M. Zupančič Smrekovi gozdovi Evrope in Balkanskega polotoka, I Biol.Vestc.23 (2), 137—153, h) Znanstvena strokovni elaborati L. Marinček, 1, l^unecr, A. Sellikar, M. Zupančič Vegetacija Gonnjesav&e doline kot osnova za optimalno ekološko vrednotenje prostora (občina Radovljica). Biološki inštitut Jovana Hidäiija S AZU, 195 str. c) Predavanja J. Carnelutti, \1. Gugala, I.Sivec Karti ran je entomofavile v Sloveniji. Plenarno predavanje na IX. med na rodnem simpoziju o entomofavui srednje Evrope v Portorožu. C. Uro vini k Vtisi entomologa s poti po Kitajski, Predavanje na zboru koroških entoinologov v Celovcu. L. \Inriiif ek, M. Zupančič Die Fichte In den chumaligen und rezenten Sukzessionen in der montanen Stufe des silowenisohen Voralpcn- und Alpemgebietes. Internationale Vereinigung Ve-getaitioiTskuilile, Rinteln. i.. Marlneek, A, Seliš kar Mosaik-komplex der realen PhytOfionosen Ltnd ihre syudkmmLschc Beziehungen auf dem Standort der pot entiehiatiir liehen Assoziation Ostrjto-Fagetum. Ostalp,-din. Ges. f. Vesetkmstkunde, Tri est tt. Marinček, I. Puncer, M. Zupančič Televizijska oddaja o vegetacijskem kartiranju, 9.11.1981. J, Hin t ja č Vtisi s poti po Kitajski, Nepalu in Sri Laoki, Predavanje na SA2L; I. Munda Predavanja na botaničnem initkutu na Univensiity of New South Wales, Sydney, I. Puneer. M. Zupančič Die ökologische und wir!schaf[bebe Bciluutung der Osfrya carpinifolia Scop. im Slowenien, OstaJjp.-tfHu. Ges. f. VegetationskiinJe, Trieste. IVI Ell AKADEMIJSKI ODBOR ZA FLORO IN FAVNO JUGOSLAVIJE Skupina rastlinskih taksonomov, ki deluje že ud leta 1979, se je v začetku decembra sestala iti nadaljevala s pripravami za dopolnjevanje edicije Catalogue florae Jugoslavia?. Sestanka so se udeležili akad. prof. dr. K. Micevski iz Skopja, dr. 2. Bjelčič iz Sarajeva, dr. V. Ni koli č iz Beograda, dr. V. Pulevič iz Titograda in prof. dr. E. Mayer iz Ljubljane, ki je sestanek organiziral in vodil, Na sestanku je bil pripravljen koncept za posamezne družine in rodove skupine Polycarpicae. V letu 1981 so bili dotiskani trije katalogi iz serije Catalogue faunae Jugoslaviae. To so: I, Sivec — PlecOptera, F. Nikolič — Araneae in M. Kerovec in N. Mršič — Oligochaeia, V pripravi pa je katalog kopenskih izopodov, ki ga je sestavil F. Potočnik. MEDAKADEM 1JSKI ODBOR ZA PROUČEVANJE NEKATERIH SPECIFIČNIH PROBLEMOV MEŠANIH GOSPODINJSTEV (K.META-DELAVCA) Ustanovljen je bil na pobudo SAZU na tretji plenarni seji Sveta akademij v Novem Sadu 18, in 19. decembra 1980, člani so: akad. prof. S, Krašovee, SAZU (predsednik), akad. prof. dr. D, Calió (JAZU), akad, prof.dr. V. Stipetič (JAZU), dr. O.Blagojevič (SANU), dr.N.Cobeljič (SANU), akad. dr.M,Macura (SANU), akad. prof.K. Miljovski ÍMANU), dop.čl.N. Uzunov (MANU). Odbor je sklenil posvetiti se vprašanju definicije s klasifikacijo tipov mešanih gospodinjstev, ker je lo vprašanje v svetovnem obsegu najbolj de-likatno in neenotno rešeno ter vprašanju prilagoditve kmetije m norost ra ni dejavnosti, ker je to pri nas najbolj pereče vprašanje glede produktivnosti na enoto površine. Odbor je imel vrsto plenarnih in parcialnih Sej ter ie pripravil; 1. jugoslovanski posvet dne 2. marca v prostorih JAZU v Zagrebu z udeležbo članov odbora in strokovnjakov s tega področja iz ekonomskih in agronomskih inštitutov in fakultet; 2. mednarodni seminar v Ljubljani od 21, do 2%. junija, ki se ga je udeležilo 13 strokovnjakov iz Jugoslavije in 15 iz inozemstva (3 iz Francije, 3 iz ZR Nemčije, 3 iz Italije in po 1 iz Anglije, Norveške, Švedske, Avstrije, Japonske in Kanade, pismene pripombe so poslali iz ZDA, Španije, Švice in Poljske). Vsi tuji gostje so v svojih državah najbolj priznani raziskovalci tega področja in so prišli samo na povabilo. Oba sestanka sta obravnavala zgoraj omenjena vprašanja definicije, klasifikacije in prilagajanja. Novost seminarja je v tem, da so razprave potekale na temelju vnaprej dostavljenih dveh platform, izdelanih po zagrebškem jugoslovanskem posvetu, ter bile Strogo in konkretno osredotočene na navedene točke; druga novost pa je bila v tem, da so ves dan pred seminarjem vsi udeleženci v desetih ločenih skupinah preverjali platformo v desetih različnih rajonih Slovenije s tamkajšnjimi kmeti-delavci in krajevnimi funkcionarji. Podrobno poročilo o razpravah seminarja z vso dokumentacijo bo izšlo v posebni publikaciji v angleščini. MED AKADEMIJ SKI ODBOR ZA PROUČEVANJE INFEKCIJ S STR. AGALACTIAE PRI LJUDEH IN ŽIVALIH Svet akademij znanosti in umetnosti SFRJ je na plenarni seji konec decembra 1980 v Novem Sadu sprejel predlog SAZU za ustanovitev med-akademijskega odbora za raziskovalni projekt »Proučevanje infekcij s Str. agalactiae pri ljudeh in živalih«. Projekt je bil sprejet v srednjeročni program Sveta akademij za obdobje 1981—1985, Proučevanje infekcij s streptokokom agalakcijc (Streptococcus agalactiae) ima namen ugotoviti pogostnost infekcij, proučiti lastnosti tega strep-tokoka, raziskati vire humanih infekcij in na podlagi rezultatov raziskav ugotoviti, ali gre pri teh infekcijah za zoonozo ali ne, V Sloveniji je hila osnovana raziskovalna skupina, ki jo sestavljajo prof, dr. Ivanka Brglez, VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete, prof, dr. Zlata Stropnik, Medicinska fakulteta in prof. dr, Janez Bat Is, VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete, dopisni član SAZU, Skupina je pripravila srednjeročni program raziskav, v katerega se lahko vključujejo raziskovalne skupine drugih jugoslovanskih akademij. Predstavniki medicinskih razredov in oddelkov JAZU, SANU. ANU BiH, MANU in SAZU so osnovali medakademi j s ki odbor in se na sestanku 27, marca 1981 v Ljubi i an i dogovorili za program raziskav in za koordinacijo raziskav pri projektu. Sklenili so, da bo vsaka raziskovalna skupina predlagala raziskovalno nalogo iz programa medakademijskega projekta v letu 1982 nri svoji raziskovalni skupnosti zaradi financiranja raziskovalnega dela. V Sloveniji financira raziskave na tem področju že od leta 1976 Raziskovalna skupnost Slovenije. Za predsednika odbora in za koordinatorja raziskav je bil izvoljen prof. dr, Janez Batis. Do sedaj so izdelali programe za raziskave v okviru m «¡akademijskega projekta raziskovalci iz Ljubljane in Beograda, za veterinarski del raziskav pa tudi raziskovalci iz Zagreba, Druge akademije, ki se še niso vključite v projekt, pa pripravljajo programe za raziskave v letu 1982. O rezultatih dela pri projektu so raziskovalci iz Ljubljane in Beograda poročali na VIII.mednarodnem simpoziju o streptokokih in streptokoknih boleznih v Lundu na Švedskem junija 1981. Pripravili so F referatov, ki so bili deležni precejšnje pozornosti. Septembra 1?81 je medicinski razred SAZU organiziral 4. znanstveni sestanek medicinskih razredov in oddelkov jugoslovanskih akademij na Brdti pri Kranju, V program sestanka so bili vključeni tudi referati, ki so obravnavali problematiko infekcij s streptokokom agalakcije pri ljudeh in iivallh. Na povabilo SA7U se je sestanka udeležila tudi dr. Jarmi In JeHnkovA iz WHO centra za streptokoke iz P rase. Pripravila je referat »The significance of Streptococcus agalactiae in Human Infection« Prof. dr. Zlata Stropnik je pripravila referat »Streptococcus agalactiae — povzročitelj peri natal ni h infekcij«, proF. dr. Ivanka Brglez referat »Streptococcus agalactiae — povzročitelj infekcij pri živalih in ljudeh v Sloveniii« in prof. dr. Janez Batis »Kužna presušitev vimena pri kravah v Sloveniii«. Avtorji so v teh referatih nrikazali rezultate svojih raziskav v okviru medakademijskega projekta. Referati so bili objavljeni v Zborniku referatov, ki ic izšel ob tej priložnosti. KOORDINACIJSKI ODBOR ZA MOLEKULARNE VEDE Zaradi pomanjkanja sredstev in odsotnosti članov (v inozemstvu) se odbor ni formalno sestajal. Tekoče zadeve smo reševali ob priložnostnih snidenjih in korespondenčno. V letu 1981 je bil za raziskovalno delo izdelan in Zvezi samoupravnih skupnosti predložen program koordinacijskih raziskav s področja molekularnih ved, Sprejet je bil predlog za organizacijo mednarodne konference o bi o fizikalnih vidikih strukture in funkcije receptorjev (skupaj s Slovenskim društvom biofizikov), ki bo od 22, do 26. septembra 1982 v Portorožu. Prvi deJ priprav za konferenco je opravljen. INSTITUT ZA MEDICINSKE VEDE SAZU Člani in zunanji znanstveni sodelavci Inštituta so v letu 1981 nadaljevali z raziskavami na svojih delovnih mestih, kar je razvidno iz njihovih poročil. Organizirana sta bila dva diskusijska večera, na katerih raziskovalci in povabljeni strokovnjaki različnih medicinskih vej poročajo o rezultatih svojega dela: 24.2. 1983 je Član SANU, akademik dr. Gojko Ni ko lic na povabilo Inštituta predaval na temo Covek izmed j u nade i pogiblji it moderno i medicini, 10.3,1981 pa je prof. dr. Štefan Adamič imel predavanje Biomedicinske znanstvene informacije v svetu in pri nas, Udeležba na kongresih in simpozijih B, Brecelj se je udeležil VII, simpozija o skoliozi in kit oz; v Ljubljani. 5. do 9. maja 1981; XIV. ortopedskih travmatoloških dnevov Jugoslavije v Mariboru, 14, tobra !9S1, Sodeloval je na Tretjem jugoslovanskem A O tečaju v Ljubljani, 18. tobra 1981. do 18, ok- do 22. ok- TERMINOLOSKA KOMISIJA Pravna sekcija Sekcija je imela 28 sej. Nadaljevala je tretje in tudi zadnje komisijsko obravnavanje osnutka slovenske pravne terminologije, ki se istočasno še tehnično redigira. V letu 1981 so bila obravnavana gesla črk S in S. Izven sej je en ekscerptor, pogodbeni delavec, izpisoval za slovensko pravno terminologijo pravne vire, tj. uradna lista SFRJ in SR Slovenije. Konce leta je sekcijska kartoteka obsegala 217,580 izpisanih listkov. Sekcija je sodelovala z uredništvom Slovarja slovenskega knjižnega jezika tako, da je dajala ustna ali pismena pojasnila v zvezi s pravnimi gesli, Tehniška sekcija V lelu 1981 so bila opravljena zaključna dela za natis II. dela druge izdaje Splošnega tehniškega slovarja od črke P do 2., tj. korekture odtisnjenih slolpcev in lomi j enih strani, sestava popravkov in dodatkov za L in tf. del STS (od črke A do 2) in korekture odtisnjenih popravkov in dodatkov, Drugi del Splošnega tehniškega, slovarja od P do Z. (strani 873—1598) je bil natisnjen v novembru 1981 v 4000 izvodih. Sekcija je v letu 1981 pregledala in odobrila prevode 224 jugoslovanskih standardov (JUS) v slovenščino. Sodelovala je z Inštitutom za slovenski jezik SAZU pri preverjanju razlag tehniških terminov za SSKJ, Medicinska sekcija Sekcija se je sestajala enkrat na teden in je na svojih sejah obravnavala slovarska in druga terminološka vprašanja v zvezi s sestavo medicinskega terminološkega slovarja, za katerega je besedilo za črko A že pripravljeno. Nadaljevala je izpisovanje medicinskih terminov iz učbenikov, skript in iz poglavitne medicinske literature. Sekcija je Sodelovala z Institutom za slovenski jezik SAZU s pojasnili za posamezne medicinske izraze. Veterinarska sekcija V letu 1981 je bila opravljena dokončna redakcija izrazov z začetnicami A in B. Tekst je pripravljen za itisk. Ce bo sekcija dobila sredstva za natis, bo prvi snopič veterinarskih izrazov z začetnicami A in B v ofset tisku v kratkem izšel. člani sekcije so ponovno preverjali vse napisane razlage veterinarskih izrazov do Začetne črke K in pripravljali razlage na izraze do začetne črke P. Nadaljevali so tudi izpisovanje izrazov iz veterinarske literature in sodelovali z Inštitutom za slovenski jezik pri preverjanju razlag veterinarskih izrazov za Slovar slovenskega knjižnega jezika. Načelnik sekcije je sodeloval tudi pri deht Medicinske sekcijc. Naravoslovna sekcija Sekcija je nadaljevala ekscerpiranje gesel iz knjiec Povž-čuček, Šolski biološki laboratorij in iz zadnjega Jetnika Protcusa ter 25 letnikov Biološkega vestnika. Komisija je ugotavljala ustreznost zbranih gesel. Sekcija jc v letu 1981 pričela dopolnjevati kartoteko zbranega gradiva za fiziko, predvsem moderno fiziko. Umetnostna sekcija Delo v sekciji je potekalo v dveh smereh: eksccrpiranie terminološko značilne literature in hkratno obravnavan i e gradiva v redakciiskih komisiiah. Delo ie pomembno napredovalo v smeri likovne nmetnosti, glasbe in gledališča. Delo za arhitekturo se sploh še ni izačelo, iker manjkajo sodelavci. Za literaturo je skrb prepuščena Inštitutu za slovenski jezik. Podsekciji za likovno umetnost in glasbo načrtujeta natis poskusnih snopičev, ki bi obsegala kritično obdelan de! gradiva. Snopiča naj bi izšla v nekaj sto izvodih in bila dana v javno razpravo, Hitrejšo realizacijo raziskovalne naloge ovirajo omejena finančna sredstva, pomanjkanje prostora in tudi tajnika 'sekcije, ki bi koordiniral delo vseh podsekcij. ODDELEK ZA NAČRTOVANJE IM USKLAJEVANJE RAZISKOVALNEGA DELA Referat za načrtovanje in usklajevanje raziskovalnega dela Referat ima določene stalne naloge, k t 'jih opravlja vsako leto. Tako je zbral gradivo za M. knjigo Letopisa SAZU 111 sodeloval pri izdaji te knjige. Na področju mednarodnih stikov SAZU oddelek stalno sodeluje s Svetom akademij znanosti in iune l nos ti SFRJ in opravlja naloge po njegovem naročilu. Zbira in usklajuje predloge raziskovalcev SAZU in drugih raziskovalnih organizacij Sloveni je za pripravo programov znanstvenega sodelovanja Sveta akademij in SAZU ter za sodelovanje z zamejskimi akademijami. V okviru teh pogodb oddelek organizira bivanje in vsklajuje strokovno dejavnost tu ih znanstvenikovi, ki so na obisku bodisi v institucijah SAZU bodisi na drugih ustanovah SR Slovenije (er koordinira in ureja študijske obiske naših raziskovalcev pri zamejskih akademijah. Tako'je v letu 1981 bilo 47 tu jih znanstvenikov v SR Sloveniji (skupno 69 tednov), medtem ko je bilo 22 slovenskih znanstvenikov v zamejstvu (skupno 54 lednov). Oddelek je tudi posredoval imed Svetom akademij znanosti in umetnosti SFRJ in medakademijskimi odbori, ki delujejo pri SAZU ter med Svetom akademij in drugimi znanstvenoraziskovalnimi ustanovami 'v SR Sloveniji. Obveščal je inštitute in razrede SAZU, ZAMTES ter druge raziskovalne organizacije o dogovorih o kulturnem ali znanstvenem sodelovanju med jugoslovanskimi in zamejskimi akademijami, V okviru stalnih nalog je oddelek sodeloval pri pripravi in usklajevanju raziskovalnih načrtov in letnih poročil inštitutov in razredov SAZU, ki so združeni v URP ¡zunaj SAZU in v projektu SAZU »Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda«. Programe in poročila je posredoval Raziskovalni skupnosti Slovenije, Oddelek je vodi! administrativna dela za Kolegij upravnikov inštitutov SAZU in za programski svet »Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda«. V okviru oddelka sta bili pripravljeni 2 tiskovni konferenci in 14 predavanj domaČih in tujih predavateljev. Referat za tisk SAZU V letu 1981 so izšle naslednje publikacije: Iz knjižnega programa za leto 193CI so izšle tri monografije, pet /bomiko\. eden V i I Veh zvezkih, in dve publikaciji, od teh ena v šestih zvezkih. Iz ktljiinega programa za leto 1981 so izšle štiri publikacije, od teh ena v štirih zvezkih, dva zvezka sta še v tisku, sedem zbornikov, od teb so triie še v tisku, in dve monografiji, ki sta .tudi . Feltlch Janez De.rmatoloika semiotika. V: Jakac D. (ed); Dermatov^narologija, Medicinska knjiga, Bwgrad-7,a-greb 1981, Str, 9—lé. LokaJizacifa i ras pored patoloških promjena na fcoii t sluznicama. Ibidem., str. 17—di. Socialno medicinski aspckti spolnih bolezni. Zbornik referatov 29, med akademijskega in IV. znanstvenega sestanka medicinskih .razreden in oddelkov jugoslovanskih akademij, Razred Ka medicinske ¡vede SAZU, Ljubljana 1981, str. 43— Spalne bolezni v Sloveniji, Mod, ra/^ledi 1981 :(,y tisku). Fettich J. :Ln M, Lunder: Ulcus molle — epidemiologija iti prikaz novega primera. Zdrav, vestmik 1981 (v (tisku). Več poročil in recenzij w Acta dermatovenerologica 1u»os|avica. Vol, 8, 19É1 Finžgar Alojzij Pravo rada društvenim sredstvima i 'samoupravljanje. Arhiv za pravne i društvene nauke 1980, i§t. 4, 513—534, Varstvo osebnostnih pravic po zakonu O obligacijskih razmerjih. Pravnik 1980, St. 10—12, 295—302. Pravni iisifjt Jugoslavije (razvoj, startle in problemi), Razprav è XII Razreda tza zgodovinske in družbene vede SAZU 1981, 45—33. Drttlbenolastninska razmerja iti pravni sistem Socialistične federativne republike Jugoslavije. Razprave XTI, Ljubljana 3981, 45—S3, Upravljanje družbenih sredstev kot temeljni institut pravnega režima družbenih sredstev. Združeno-delo. posebni svezok ]9KL 180—29], Upravljanje društvenim sredstvima kao osnovna institucija pravtiog režima društvenih sredstave. Naša zakoni tost 1981, ¡št. 3, 28—36, Sratlsiivi ta poslovi i zadatke saveznib organa, Sanioupravno pravo 1981, £t. 1. »-15- O presajevanju delov človekovega telesa. Naši razgledi 1981, šf. 22, 638, 639, Cams Ivan Retention Water in Karst Areas, its Rote .in influencing Totai Water Hardness an d Denudation Rate. Proc. of the Int, Symposium cm .Karst Erosion, Aix-en-Pno-vence-Marse i i le-N tmes, Sep I. 1979, 7—16, Nlmes 1979 (izšlo I9S1). (V isiti publikaciji je objavljen tavodnl in zakiljučni 'nagovor na ^zasedanju. 3, 6 in 227—228.) huemational Comparative Si tidy o j Limestone Solution by Means of Standard Tablets (first preliminary report). Ib,, 71—73. Skandinavija ima svoj nerazviti sever. Geografski obzornik XXVII, £t. 3—4, 4—8-Contribution to tke Morphometries oj Stalagmites. P.rtjCL-i.-d.ings-Int, Ctmgres o F Speleology, rvol. 1, Georgia 1981, 276—277. Comparative Research of Limestone -Solution by Afettflj of Standard Tablets. Proceedings, lilt, Congres of Speleology, vol. 1, Georgia 4961. Uvod {Monografija). Slovenj Gradec 1931. Gams, I., Nateik, ¡K, Čeme, F.: Splošna geomorfološka karta in možnosti njene uporabe v procesu planiranja (na primeru Litijskega okoliša). Informativni bil. ten Zavoda SRS za družbeno planiranje XV, 1981, (št. I, 12—17. Knjiiiiia poročila. V; Naše jame 21, 1979. Prav tam diskusij ski prispevek z naslovom JJamarstvo; jamoslervjt ali jamarstvo 4- jamosiovje (101—102). Nastanek pro&ojnih dolin južno od Šentjurja pri Celju Gcogr. vestnivk LIT). 1981, 31-37. f Prof. dr. Julius Fink. Geografski vestmi LIII, si941, 155—156, 24. mednarodni gen graf ski kongres 19S0 v Tokiu. Geografski ivestmik LIII, 1981, 156—158. Pij&rajinsko^koiOšktl sestava Gorenjske. Gorenjska, 12. zborovanje Slovenskih geografa Kramj-Bled 1981, [Ljubljana 198-1, 18—30. Morfografski sistemi ti Jugoslaviji. Glasnik srpskog gtografskog društva, zv. LXI, 1. 1981, it. i, i—19. «ovet in kras. TrotetK 44, dec. 1981, £t. 4, 131—134. Geomorjološka karta 1:100.000 in razvoj reliefa v Litijski kotlini. C.eografski zbornik XXI, 1981, 5—67 (skupaj s K. Nalikom). Razprava o geografiji. Geografski v ustnik LIII, 1981, 65—86 Občinski atlasi. Geografski irestniik LIII, J9SI, 147—148. Zbornik mednarodne komisije za kraSko dentulanijo. Geografski vestniik LIII, 1961, 1+3. Pojasni zbornik. Geografski vestmk LIII. 1981, S23—124. J. Pučnik, Velika knjiga o vremenu. Geografski vestniik LHl, 1981, 121—122. Čuriiar Jože Sociologija, Osnovi manksističike opite .teorije o druStvu XI, i zmenjen o i piipunjeno izdan je, Izdaračko >predtizeče »RAD«, Peograd 1981, 479 str. Ni prekonoč .ni dekretom {interviju). Rad, čuisuhm\i), str. 1—160; 3./4. seiitak (tr(e)buni — Kalini), istr. 161—330, Izdajatelj -prof, D. O. Eifaard. ZaloÎn'uk W. de Gruyler, Berlin — New York 1976, 1977, Arheološki vestnik — Acita Archaeologies XXX, Ljubljana 1979, istr. 590—597. KraSpvee Stane O mešanih gospodinjstvih. Ob ljubljanskem mednarodnem seminarjnJ, Nail razgledi, 198), it, 119, str. 561—562 in štev. 20, 598—599, Krek UreS V lotu I9S1 ustvarjena umetniška dela Sonata za klarinet in klavir Pesmi za Evo na poezijo Jožeta Udoviča Liberté za moikt oktet Pri produkciji kaset in gramofonskih pilošč RTV Ljubljana je v letu nzžla avtorska plošča is (M&netiki skladb: Mouvements concertants, Sur une mélodie in Trio za violino, vioio in violončelo. Logar Janez Trdina Janez, pisatelj, nar odo pisec t« i godovi? iar. Slovenski biografski leksikon, 12. avezak, str, 163—169. Logar Valentin Govor Repen j — Kopitarjevega rojstnega kraja. XVII. seminar tslov. jetrika, literature in kulture. Zbornl'k predavanj, Ljubljana 1981, str. 129—141, // ■fonoloških opisen slovenskih govorov in splošnoslovenski fonoloSki opis. ANU BiH. Govor kraja Podle/tČe na BanjSčicah (gtasaslowna âtudija), Zbornik Gorskega muzeja. Majer Boris V idejno bitko zdaj in tukaj (pogovor r. dr. B. Maserjem, pripravil Marjan Kunej). ■Ljubljana, Komunist 1981, štev. 12 (27. 3.), istr. 12—13. Ljubljama, Delo 27, 3. 1981, s (pod naslonom: Komu vzbuja zle slutnje vprašanje o razrednem boju v kulturi — Estetsko neizoblikovan gledalec lahko nepravilno posplošuje). Zbrana dela Borisa Ziherla, L knjiiga (spremna beseda), Ljubljana, SAZU-InStiitut za iniarks ÉatiÈne študije, ima j 1981, tet r. 5—27. Zet samouprami koncept revijalnega tiska (uvodnik). Ljubljana, Teorija in praksa 1981, Slov. 3, Istr. 295—298. Dramatični boj za samoupravljanje (Razmišljanje ob izboru člankov, razprav in govorov Sergeja Kraigherja — (DZS). iLjubljana, Dalo (Književni listi) 28, 5. 1931, str. 13. Vloga kritike v sodobni slovenski umetnosti. iLjubljana, Delo 26. 9. 1981, istr. 4 (jpod iuislovom; Umetnost je resnično velika le, lče je sposobna ¡sooblikovati živlbjenje svojega časa in stisniti času, v katerem živi, siv »j duhovni pečat — uvodni referait na IX. plenumu ikulttlimh delavcev OF). Ljubljana,'Komunist 1981. Štev. 39 i2. HO,), istr. 15 (pod naslovom: Še en nui Jfcufenrm praznik; del uvodnika referata; pripravila M. Novak). Maljaiii Janez Taksonomska problematika družine Scutariellidae ITiirbellaria, Temnoeephalidea). Biološki vestnik 28 (2). 1980, 159—168 liš£ in beda. Zdrav, .vestn. 50, 1981, 2, 101—104, Dela Milovana M. Atilovanoviča i savrentena suicidologija. Eng rami JU, 1981, 1—2, Beograd, S-tr. J3—32. Kulturni faktori u etiologiji samoubistva. Ibld,, str. 47—58, T ruvanje sa psihijatrijskog aspekta. Arh. h ig. rada toksiikol., 31, 1950, 323—331. Suicidnost. V: Vladimir H ude lin, P&ihiijatrija. Jtigoslavenska medicinska m atol ad a (lumcna), Zagreb 1981. 1124—138. Protislovja psihiatrije. Utrip, .Glasilo osnovnega zdravstva Gorenjs-ke 1 V/o, Krami 19S1, 5-6. 1'sihialricna številka 1981. Zdravstveni ivestnik 50, 1981. Uredil in napisal Predgovor in kronika 'ljubljanske psihiatrične bolnišnice, str. 323. Nova psihiatrija in etika, 325—328. Vrhunski alpinizem kot oblika indirektnega samodestruktvnega vedenja, Primer Kilementa Juga, 373—377. Havajska deklaracija (prevod), 340. D, Kecmanovic, S Loga, L Ceric, A. Mankovkl: Psihijatrija (prikazi, ¡str. 393, T. F. Hav: Psychoanalytische Perspektiven der Persönlichkeit, Grundziige einer psychoanalytischem Persönlichkeits- und Krankheitslchre (prikaz), 393—394. Zivotni stil i samoubiluštvo u Jugoslaviji, V; Zbornik referatov 29. medakadernijsike-in IV. znanstvenega sestanka medicinskih razredov in oddelkov jugoslovanskih akademij (Brda pri Kraniju, 24. ido 26, septembra 1981). S A ZU. 1981, str. 37—41, Some reflections on psyehological liackground of stdeide in Yugoslavta. Referat na Xi. aotemacionalnoni ikongresu za prevertcijo samomora in intervencijo v (krizi, Paris, 6, do 8. julija 1981. Oddano v '-tiak osa zbornik {Pergamon Press Paris), 5 i&trani. Dileme institucionalne psihiatrije. Referat v S kol i institucionalne psihiii atrije V Fe. trio ji 6, do 9. Oktobra 1981, Vrhunski alpinizem kot oblika indirektnega samodestruktivnega vedenja. Primer Klemeni a Juga. '(Ponatis.) Alpini&ti&m razgledi 12, 1981, 8—11. (Skupaj z Mim Viranil-Jaklič) Samomor in samomorilni poskus v Sloveniji v letih 1978, 1979, 1980. Sam umor ilnost in služba ijarvne varnosti. Xserofcs- Založil RSNZ Ljubljana, 82 tirani. .Moravče Dušan Loj z Kraigher, Zbrano delo. Četrta knjiga. Uredil in opombe (str. 355—385) napisal. Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev 132. Dr2a.vna založba Slovenije, 1961, 38« str. Vojnovičeve drame v slovenskih gledališčih. Referat na mednarodnem simpoziju Jugoslavenske akademije znanosti i lunjetnosU v Dubrovniku. Raidovi Medu-narod nog simpozija »0 djelu Iva Vo¡j novica«. Zagreb (i AZU) J9S1, 253—260. Prve interpretacije Brecht ovih dram v slu ven stih gleiiafifčtii. Referat na seminarju Univerzo v Mariboru, Oktobra 1931, Estetska merila Ocvirkpve gledališke, kritike, Dokumenti SCJFM 1931 r 35—51, Novak Franc Dopolnilo k zgodovini radikalne vaginalne histerektomije. Zborni k referatov 29. med-akadeimijifkega in IV. znan&tve^ega sestanka medicinskih razredov in tjddedfcov 'jugoslovanskih akademij. lindo pri Kranju, 24, do 26. septembra 193J. SAZU, Razred Ka medicinske veile, Ljubljana 1981, str. 27—29. '(Razmnožila univerzitetna tiskarna v Ljubljani.) Kratak is torija t vaginalne histerektomije. XXV. jubilarrm. gmekoioiko-akuScrska nedelja SLD, Zbornik racava. Dokumenta 19S1, Galerita, Beograd 1961, str. 301—304. Paterna Boris (bibliografija v izboru) Na zeleni strehi vetra — Auf dem grünen Dach des Windes, Sodobna slovenska lirika — Slowednschc Lyrik der Gegenwart. Izbor in spremna beseda — Auswahl imd Ernfiihrun.g Boris Paternu. Izdali — Herausgeber: Rudolf Neuhäuser, Klaus Detlef OJot, iBoris Paternu. Grafike-Graphiken Valentin Oman. Heyn, K1 agen-furt-Colavec 1980, 2S4 strani. F Levstik, Martin Ker pan z Verha, Nespremenjeno Levstikovo besedilo po pnvii obja. vi v Glasniku slovenskem 1. in '15. julija 1853. Upodobi) Boris Kobe. Spremni študij i napisala Boris Paternu in Ivan Sedej. MK, 'Ljubljana 1981, strani 33. (■Spremna Študija: Levstikov Martin Krpan med mitom in resničnostjo, s, 13 do 28.) Pesmi partizana Cirila (1942—1944). Uredil, napisal spremno besedo in opombe Boris Paternu. Glasbena prireditev in spremna beseda Ciril Gvetiko. Obzorja, Maribor 19S0, 126 strani. Nastajanje Adamičevega sestava vrednot ob Ameriki in Jugoslaviji, v zbonn. louis Adamič — Siimpozij — Symposium, Ljubljana 1981, a; 85—101. Raziskovalno delo v vísoJtoíoistem izobraževanju, v zbora Univerza v združenem delu, Ljubljana 1980, s. £271—275. Peklentfc; Janei Beuteilung der Schleifschschribcnprofile zur adaptiven Regelung beim Schleifen (so-aivtorji M. J imker, P. Živkov, J. GonSkov), 111. Feinbearbetungt; Kolloquium, T. U. Braunschweig, 26. .unid 27. März ,1981, Zbornik 'Kolokvija, 255—265. Računalnik v delovnih procesih in sistemih. ObveiiaJije in odločanje 1981, 52—56, Univerza, raziskovalno delo in razvoj visoke tehnologije. Zbornik SAZU, Vloga znanosti pri oblikovanju istrategijo razvoja SR Storveni'je, Ljubljana 1981, 155—157. Avtomatizacija proizvodnje v naslednjih 20 letih. Kibernetizaeija dela v industriji in gospodarstvu.'Zbornik Avtomatizacija proizvodnje, Ljubljana 198], 26—69. lidaJii RSS, Komite za kulturo lin citanos! in GZS. The Role of Simulation in Design and Teaching of Manufacturing Systems. Contribution to the Round Table, C1RP AtinaJü vol. 30/2,19S1, pp. 531—532. Systematic Approach to Microprocessor — Contralles Design for Control of Manufacturing Systems. 13. CI RP International Seminar on Manufacturing Systems, Leiwen, Belgium University of Leuven, Department of Mechanical! Engineering, June 1981, ipp. 1—28. Vloga računalniške tehnologije pri proizvodnji zahtevnih Orodij. 7. seminar LA KOS, ¡Fakulteta za strojništvo 1981, Razvoj orodij in postopkov za izdelave, 2 knjiga, 255—263. Prtjj?iiVfiit it vprašanju razvoja industrije m njeni organiziranosti do leta 2000. IB .1981, ät. 12. 20-24, 1981. Računalništvo na fakulteti za strojništvo. Računalniška mreža Univerze RCIJ, Publikacija Univerze Edvarda Kardelja V Ljubljani. Pel er lin Anton R. G. Snyder, J. R, Scherer, A. Peterim: Low Frequency Raman Study vf Drawn Polyethylene. Macromol. 14, 1981, 77—82. J. C. Philips, A, Peteri in, P. F. Waters: Apparatus for Infrared Measurement of Sorption/Desorption in Strained Polymeric Films. J, Pdvm. Sei. (Polyrn. Phvs. Ed.) 19, 1981, 789—802. A. Potentin, F. IL, McCraúkin: Empirical Relation for Diffusion of Cases in Hydrocarbon Polymers: Inteiprotation in Terms of Fractional Free Volume. I Polvm Sei. (Polyin. Phys. Ed.) 19, 1981, 1003—1006. Tensile Failure of Crystalline Polymers. — J. Macromol. Sei. B19. 1981, 401—419. A. Peteri in. S, C. SnyiSer: Accordion Type Laser-Raman Scattering by Drawn Linear Polyethylene. J. Polym. Sei. (Podyrn. Phys. Ed.), 19/1981, 1727—1737. Pleni čar Mario J. Pftvžič, M. Plonitar: Daiujske plasti v Sloveniji. Simpozij o problemih dani,ja, Postojna 1981, povzetki referatov, ekskurzija, 4—5, Ljubljana. Ekskurzija: Postajna—Nova Carica—Kanal. Simptttij o problismiih dani ja, Postojna 1985. povzetki referatov, ekskurzija, 30—33, Ljubljana. Ekskurzija; Nuva Carica—Štanjel—Dutovlje—Sežana—Divača—Vremski Britcrf. Simpozij o problemih -danija, .Postajna 1981, povzetki referatov in ekskurzija, 46 do 47, Ljubljana. R. Paivlovec, M. Plcničar: The boundary between Cretaceous and Tertiary in the limestone of the West Dinar ides. Ruilarsko-rnetalurSki zbornik 23. 1, 25—31, Ljubljana. U, P rem m, M. PI en ¡¡čar: Nastanek in migracija pob Ovnih COM v meZoZúiku Slovenije: Nafta 32, <7—8), 327—332, Zagreb. Pretnar Stojan Razprave in članki Industrijska svojina i društveni poredak. Zbornik radova o s Iranom i upore dnom pravu, sveska 6, povodom 25 'godi na rada Instituta za uporedno pravo i 70 godina profesora Borislava T. fiiagdjeviča, Beograd 1981, istr, 229—257, La protection de la propriété industrielle et Vordre social, La proptričlč Industríele, Ženeva, april 1981, str. 129—149 in v angl, inačici ile revije. Industrial property and the social system. Industrial Property, Geneva, april J981, str. 125—144, Der gewerblicke Rechtsshutz Und die Gesellschaftsordnung. Skrajšana verzija gornjih razprav ob j. v zbonniku »Wissenschaftlich-technischer Fortschritt —-. Sozialistisches Redit», izd. Martin—Luther— Universität Halle—Wittenberg 1981, II. m1., str. 43—54) Predgovor b knjig.i mag. Marije Krisper-fKram'bcrger Vnrsívo označb porekla blaga. liad, Center za samoupravno normativno dejavnost, zal. Dopisna tlel analta univerza Univcrzium, Ljublana 1981, str. 11—15. Ekonomski vidiki industrijske lastnine (s posebnim oziram na novi zakon o varstvu izumom7, tehničnih iaboIjSav in znakov razlikovanja). Obj. v gradi™ Jubilejni X. strokovni izobraževalni seminar ekonomistov, ml, Društvo ekonomistov Ljubljana, Bled 1981. Recenzilje Rudolf Bvstricky, Le droit de Intégration socialiste. Recenzija obj. v Pravniku 7—9, 1980, 8tr, 295—288. O istem delu recenzija obj. v Zeitschrift fiir das gesamte Handelsreeht itnd Wir-sekaftsrecht (ZHR), Heidelberg !98l, 4 zv„ 330—386, Ramovš Primož Pihalni kvintet, Društvo slovenskih skladateljev, Ljubljana, Triphim. Koncertni lisit Skuvenske filharmonije, 13, II. 1961. Trije nokturnL Plošča, Radiotélévisés Beograd. Koncert za fagot in orkester. Arhirvni posnatek, Radiotelevizija Ljubljana. Triplum za pihala, trobita in wlkala. Aiiriwni posnetek, Slovenska filharmonija. Ljubljana. Ustvarjena umetniika de]a v Î98Î Koncert za dva klavirja in orkester Sto taktov za godalni kvartet Chordophonia. za ktavirski kvartet I-IE-M, za flavto in klavir A-Cls-fonia za klavir Ravnikar Edvard Intervju v »AB*, akt. 1981. Claude Urbanistična misel v Sloveniji od JP00—19SC. Kronika 81. Program za predimet Kuhurno-zgodovinska pogojenost likovnih tehnik, na ALU v Ljubljani. Slodnlak Anton Pripovednik in kritik (Ob Levstikovem pismu Josipu Jurčiču z dne 7. febr. 18f»B). Ji S 1980/81, 7—8, 241—245. Spremna beseda Dva Krpana? v fak širni I i ran i izdaji Fran Lev.lik, Kerpan z Verha, str. S3—S9. O Prešernovim pesmama (osej v prerodu). V srbski antologiji France FrcSeren, :Poeziije, Matica Srpska, Novi Sad, str. 1—29, Izbrana mladinska beseda: Fran Levstik. Izbor {v ti&ku). TiSlcr MIha Sulphur Containing Heterocycles from Thioumide Precursors (V '»Organic Sulptmr Chemistry*, JR. K. Freidtina, A. "E. Skorova, Ed.), Pcrgamon Press, Oxford 1981, 209—217, Chemically Induced Changes in Biosystems, Nucleic Acids, an Example (V »Natural Sciences — Social Sciences Interface«, Educational Aspects«. A, Komhauser, Ed.), DDL1 Utiiverzum, Ljubljana 11981, 140—158. M. Tièler, B. Stiinovniik: Pyridazine. Enc-ctopedia. del la Chimica, Vol. VHT, 549—560. USES, Edizioni scierttifiohe, Fircrtde 1981. M, Tiller, B. Stanovnik, Z. Zrimšeik, C, Stropnik: Heterocycles, CCI, A Novel Synthesis of Heterocyclic ThioFom y lamines. Synthesis 1981, 299—300. M, L lu iti, M, Merslavifi, S, Polauc, B. Stamamik, H. Stamber, D. Struna, M. Eišler: Transformations of Soma 6- and 7£>ubstituted 1 ,2,3-Benzothiadiazûles. J. Heterocyclic Cham., 17, 1981, J441—1445. L, Golič, T, Leban, B. Slanovnik, M. TiSler, tA. TomaiiSr The Crystal and Molecular Structure of 3-(Pyridyl-2'i imidazo (1,5-a) pyridine, Croat, Chem. Acta, 53, 1981, 435—440. M. Kočevar, B, Stanovnik, Al, Tüten Some New Synthetic Approaches for the Preparation of Pteridine 3-Oxides and Pteridines, Heterocydes, IS, 1981, 293 dü 296. E, Stanovnik, A. Hribar, IM. Tidier: Aza-Transfer Reactions. The Reaction between 3-HvdraziinapyrkIazänc 1-Oxidc and Some E>iazo Compounds. Vevtnik Slov. item, društva, 26, 1981, 35-43. B. Stanovniik, M, TšSIer, K. ITrčok, ß. Veriek: Azido-Tetrazoto isomerism of Some Pyrazines and Pyrozine N-Oxides. Vestni k Slov. kern, društva, 28, 1981, 45—58. L. Goiic, V. Kaivčič, B. Stanoraik, IM, TiSIer: The Crystal and Molecular Structure of 2-Phertylpyrimido(lr2-b)pyridazin-4-one. Vestnik Slov, kem. društva. 28, 1981, 121—128. A, Teimažič, IM. Tiiler, B. Stanovnik: Syntheses and Transformations of Some He- terocyclic Uydroxyiamines. Tetrahedron, 37, il981, 17S7—1793, B. iStanovnik, M. TiSler M. ffurgec, R. Kučmam Bromination of n-Ergocryptine and other Ergot Alkaloids with 3-Bromo-6-chloro-2-meihy!imidazo(J,2-b)pyridaznie-Bromine Complex as a New Brominating Agent. HeteTocycles, 16, 1981, 741—74F. B. Stanovnik, 'M. Tiller, A. Hribar, G. 3. iBarfin, D, J. Brown; Methvlation of Heterocyclic Compounds Containing NH, S H and/or OH Groups by Meatis of N,N-Dimenthylformamide Dimethyl Acetat. Austral. J. C hem.. 34 1981, 1729—1738. _M. Tižler, B. Stanaimiik, Z. Erimiek: New Synthetic Approach fa'- Azolopurines and Analogs. Hoterocydes, 17, 1981. A. S-timac, B Stamovnik, M. Tiilen Transformations of N-Hcteroarylformamidc Oximes. The Synthesis of 2-Ammooxazolo(4,5-cjquinalhie. Vcstnik Slov. kern, druživa, 28, 1981. M, Koicvar, S. Polanc, B, Stanovnik, F. Skerjanc, H. TiSler: Cydization of Isomeric 2.Hydrazino4-mCthylbenzoihjqmnoline nad i-Hydtazino-l-melhylbezitoH/quino-tine. A Reinterpreiation. Bull, cbim, Soc, Japan, 29, 1981. Trstenjak Anton Knjige Psihologija ustvarjalnosti. Slovenska ima lica, Ljubljana 1981, 536 s. N. Ghifcla, G. Rau, Harwood academic publishers, London 1981, 683—717. Indirect Spinal Cord Stimulation — Some Engineering Viewpoints Proc. J"1 Irit, Meeting on Spinal Cord Stimula!ion, Houston 1980, Applied Neurophysiology +4, 1961, 97—113. VraltlSa Anton Vtis i iz »Kitajskega trikotnika«. Komunist, Ljubljana, 13. marca 1981. Uresničevanje zakona o zdrutenem delu v teoriji in praksi. Združeno delo, 14. zvezek, 4/81, str, 574—579, Ljubljana. Ideje, ljudi i godine nesvrstanosti (1961—1981}, Vijesnik, 30. aprila 19S1, Zagreb. Vloga znanosti v samoupravni socialistični družbi. Teorja in praksa, it. 8, 19S1, Ljubljana. Druibeho-zgodovinski viri produktivnosti iti učinkovitosti fSorio-historieal sources of productivity and efficiency}. Leading Papers — VI. I niternationai Conference on Product ion Research, Novi Sad, avgust 1981. Ob dvajsetletnici beograjske konference neuvričenih. Vestnrk, 10. septembra 1981, Murska Sobota. Zadravec Franc Članki Pesnik, pesem in iivljenjepis. JiS 1980/1981, istr, 117—121. Oton Župančič in Louis Adamič. Zbomvk Louis Adamič. Simpozij. Ljubljana 1981. str, 101—111. Kardeljevi pogledi na krit ko. Knij-ižcuni listi. Delo št. 227, 1, akt- 1981, Jitmitirt in politična snov. Miško Kranjec, Pisarni!, Murska Sobota 1981, str. 419—432- Knjige Umetnikov »črni piruh«. Cankarjeva laločtoa. Ljubljana 1981. Strani 460, Alojz Gradnik. Znameniti Slovenci. Partizanska knjiga. Uublijana 19S1. Strani 22S. Z witter Fran Liti hart m'a doba, misel in delo. V knjigi Anton T. Linhart, Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel Južnih Slovanov Avstrije, L j. 1981, str. 303—350, BIBLIOTEKA Uvod Vse leto 1981 je delo v Biblioteki SAZU v redu potekalo. Kot že nekaj let nazaj opažamo ustaljeno poslovanje. Tekoče delo je sproti opravljeno in biblioteka more nuditi svojim uporabnikom vse želene informacije. To dejstvo je hkrati dokaz, da je bil delovni načrt zastavljen premišljeno i o stvarno, saj zato more radosti ti vsem dolžnostim in potrebam, ki jih v okviru njenih nalog zahteva naša družba. Delamo sicer v težkih pogojih, prostori so neprimerni, premajhni, zlasti nas tare pomanjkanje prostora za shranjevanje knjižnega fonda, tudi število uslužbencev je preskrojnno. Zato smo lahko toliko bolj zadovoljni, da smo po zaslugi urejenega načina poslovanja ter dobre strokovne usposobi j enoti in prizadevnosti bibliotečnih delavcev vse dolžnosti v redu opravili. Kot novost v tem letu moramo omeniti, da se biblioteka pripravlja za vključevanje v računalniško obdelavo podatkov in biblioteka Inštituta za raziskovanja krasa v Postojni je že začela s prvimi tovrstnimi obdelavami S tem v zvezi je potrebno dodatno izobraževanje nekaterih delavcev, kar smo v preteklem letu v okviru možnoti uspešno opravili. Prodajo akademijskih publikacij SAZU opravlja izključno Cankarjeva založba v Ljubljani. V zadnjem času prodaja upada, kar pripisujemo visokim cenam teh publikacij in ozki specialnosti objavljenega znanstvenega materiala. Opremo biblioteke smo dopolnili z novimi policami in l.ako dobili nekaj dodatnih možnosti za vskladiščcnje. Seveda pa bo ta problem rešen šele i a krat, ko bomo dobili primerne in dovolj velike prostore za skladišča. Predvidena nabava dveh električnih pisalnih strojev je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev morala odpasti. Dodatno aktivnost so nekateri biblio tečni delavci poleg publiciranja izkazali s svojo udeležbo na raznih kongresih in strokovnih posvetovanjih. Akceslja Prirastek knjižnega fonda je razviden iz naslednje ta bete Zamena Darilo Makup Obvezni izvodi Skupaj Knjige 58 52 1395 5627 733 %07 rokopisi — 1 -- — 1 mikrofilmi — 27 — — 27 geografske karte 2 S 6 — 16 fotografije in reprodukcije 1 157 26 — 194 gramofonske plošče in kasete 1 1 14 - 16 skupaj 5BS6 1539 1673 733 9861 Pri akcesiji daril moramo posebej omeniti obsežnejše knjižne darove akademikov prof, dr. Ivana Rakovea in prof, dr. Svetozarja Ilešiča in dopisnega člana prof, Primoža Ramovša. Dubletnl fond Dublete, ki jih v preteklih letih nismo mogli zamenjati, smo razstavili v prostorih Centralne biblioteke ter jih ponudili Zainteresiranim uporabnikom. Sezname dvojnic, ki so se nabrale med letom, smo objavili šestkrat ter poslali v izbiro 115 ustanovam (od tega 64 v inozemstvo). Zamenjali smo 631 dvojnic, odpisali pa 600- Rokopisni oddelek Prejeli in uredili smo del zapuščine pisatelja Loujsa Adamiča. Objavili smo biografsko gradivo in zadevno kazalo osebnili imen iz zapuščine Ivana Jagra, Razen zapuščine člana akademije Alfonza Paul i na in pisatelja Ivana Tavčarja je gradivo rokopisnega oddelka v celoti urejeno in bibliotekarsko obdelano. Celotni knjižni fond Ob koncu letu 1981 je imela biblioteka SAZU inventariziranih knjig in letnikov revij 289 788 rakopisov 99 mikrofilmov 703 geografskih kart 3152 fotografij in reprodukcij 6636 gramofonskih plošč in kaset 208 skupaj 300 Sfcft če k temu prištejemo še neurejeni del zapuščine akademika S telet a in prof. Vumika, je imela biblioteka okrog 303 500 enot. Katalogi Lastna baza podatkov obstaja v obliki klasičnih listkovnili kartotek: matičnega in abeced nega-i m enskega kataloga, kataloga UD K, katalogov ekspe-dita zamene in prejema zamene. Razen zapuščin, ki jih je SAZU prejela po pokojnem akademiku prof. dr. Francetu Steletu in prof, dr. Ivanu Vumiku, je ves knjižni fond katalogiziran, klasificirati pa tisti tlel, ki je prispe! po 1951. letu. Na novo smo postavili abecedni-imenski katalog za mikrofilme, gramofonske plošče in kasete. Biblioteka pošilja kataloške listke akademijskim inštitutom, centralnim katalogom SRS in Jugoslovanskemu bibliografskemu institutu, Izdelali smo tudi dokumentacijo za računalniško obdelavo revij. Krediti Za nabavo knjig in revij smo porabili 1,636.000.— din. Seveda pa so to veliko premajhna sredstva, da bi mogli zadostiti vsem potrebam naših inštitutov. Razen tega je težava s pomanjkanjem deviz, ki jih knjigarne nimajo več v zadostni meri na voljo. Zamena Zamenjava akademijskih publikacij predstavlja naše najobširnejše delovno področje. Kljub marksi katerim težavam, ki nastajajo zaradi zamud pri tisku, nismo še utrpeli večje škode. Ob koncu leta je bila zamenjalna mreža razširjena na 81 držav vsega sveta in je obsegala 1458 naslovov (1215 v inozemstvu in 234 v SFRJ). V teku leta smo redno poslovanje prekinili z 6 naslovniki v inozemstvu in z I v SFRJ. M ove zum en j ai ne stike pa smo navezali z naslednjimi ustanovami: SFRJ Beograd: Savez Etnoloških dru stava SFRJ Zagreb: Muzejski dok um en tac ioni ceni ar AVSTRIJA _ _ Innsbruck: Intilut für Geologie und Paläontologie der Universität Klagenfurt: Slovenski znanstveni inštitut FINSKA___ Helsinki: Exchange Centre for Scientific Literature FRANCIJA______ _ Paris: École Normale Supérieure INDIJA_____ Calcutta: Geological Survev ol India ITALIJA_ ___ _ _ M ace rat a: Facoltà d i Lei lere e Filosofia Martina Franca: Gruppo Speleologico Marlinese Perugia: Istitulo di Archeoiogia .Univers i tà degli Studi P'tculin: Istitut Ladin »Micurà de Rü« Trieste: Gruppo T ri est i no Speleoîogi JAPONSKA__ tiagoya: Department of Earth Sciences MAROKO_ Rabat: Institut Scientifique POLJSKA____ Krožno: Muzeum Okrçgowe PORTUGALSKA Coimbra: Mnseu e Laboratório Mineralógico e Geológico ROMUNIJA___ Tulcea: Muzeul »Deltei Dunarii* ŠPANIJA___ Barcelona: Departamento de Zoología, Universidad Bellaterra: Universität Autónoma de Barcelona Sevilla: Universidad de Sevilla TANZANIJA Der es Salaam: Tanzania Library Service URUGVAJ__ Montevideo: Facultad de Humanidades y Ciencias VELIKA BRITANIJA Cambridge: Haddon Library Pèrranporth: Corn wall Archaeologieal Society ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA____ G rossweil: Freilichtmuseum des Bezirks Oberbaycrn Síuíígurí; Institut für Geologie und Paläontologie der Universität Recenzija Akademijski; publikacije pošiljamo v oceno 39 naslovnikom (od tega 32 v inozemstvo). Ekspedit Razposlali smo akademijske publikacije SAZU, skupne publikacije naše akademije in Sveta akademij, kakor tudi izdaje, ki jih je SAZU prejela kot dediščino nekaterih ustanov: v zameno 11774 v dar 2279 v prodajo 1330 obveznih izvodov 3418 bibliotečnih publikacij: v tiar 3315 kot obvezni primerek 649 skupaj 21765 Izposoje vanje Knjižni fond biblioteke je vsakomur dostopen, bodisi v čitalnici ali za izposojo na dom, Pri zadnjem seveda veljajo omejitve za dragocene in redke knjige, rokopise, priročnike in posamezne zvezke revij. V čitalnici so uporabnikom po prostem pristopu na voljo enciklopedije, leksikoni, atlasi, slovarji ter okoli 400 raznih revij. Velikega zanimanja so deležni knjižni oglasi založb. Biblioteka je izposojala V letu 1981 iz svojega knjižnega fonda 2070 uporabnikom. Ti so biblioteko obiskali 7918-krat (4249-krai za izposojo v čitalnici, 3669-krat za izposojo na dom). 5ievfio izposojenih zvezkov v preteklem letu je bito: v čitalnici 14919 na dom 7486 inštitutskim bibliotekam 8984 medbiblioteína izposoja 32 bibliotekam v SFRJ 371 10 bibliotekam v inozemstvu 16 skupaj 31776 Centralna biblioteka je skupno z inštitutskimi v preteklem letu posredovala številne pismene, ustne in telefonfske informacije. Pripomniti je treba, da moramo pri Številu izposojenih zvezkov upoštevati tudi izposojo knjižnega fonda, deponiranega v inštitutskib bibliotekah. Tam je pristop prost in je gradivo stalno na voljo njihovim delavcem, O tej izposoji statističnih podatkov ne moremo voditi. Publikacije Da bi mogli javnost seznaniti s svojim delom in knjižnim fondom, zlasti z novitetami, izdajamo razne publikacije. Te tiskamo v ciklostilni tehniki ter broširamo. Naklada je 200 izvodov. Te publikacije pošiljamo članom akademije, akademijskim inštitutom, sekcijam ter ustanovam, ki se zanje zanimajo. V letu 1981 je biblioteka vsak mesec izdala Seznam o akcesiji knjig. Razen tega je bil objavljen Letni seznam periodik, dva zvezka Objav in šest Seznamov dvojnic. V Letopisu SAZU je biblioteka objavila bibliografijo akademijskih publikacij v preteklem letu. Administracija Delovodnik biblioteke je obsegal v letu J981 2558 številk. Knjigoveznica Akademijska knjigoveznica je v letu 1981 zvezala 839 knjig. Poleg tega je broširala bibliotečne publikacije, restavrirala stare tiske ter izvrševala druga dela knjigoveške stroke. Personalia Centralna biblioteka ima 21 si stem at iz i ranili delovnih mest. Vendar zaradi pomanjkanja finančnih sredstev dve od njih nista zasedeni. Personalne razmere so oteževal i bolezenski dopusti. Za delavko, ki je na porodniškem dopustu, smo dobili nadomestno moč. V akademijskih inštitutih in njihovih sekcijah so opravljali knjižničarske posle (dokumentacija, pomožne kartoteke in izposojevanje) njihovi uslužbenci. Od lega pa jih je ¡e 5 iz knjižničarske stroke, drugi so administrativni ali strokovni delavci, ki opravljajo te posle poleg drugega dela. Objave M, f-abjau£lč Bibliografija Ekonomske rev i ju 1950—1979. — Ljubljana, Zveza ekonomistov Slovenije. 1980, (XII) + 193 i-.tr. (Ekonomska revija Ji (19801. izr, št,) (Soavfor Zarjan Fabjančič,) Publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu /980. — Letopis SAZU, 31, 1981, 207—208. A. Koblar-Horetzky Zapuščina Ivana Jagra, 2. ffiiojrafsfko gradivo. — Ljubljana, Bibi i otoka SAZU, J 981, XX + 131 str. + corr (Objave, 4.) Zapuščina Ivana Jagra. 3. Karalo osebnih imen k Biografskemu gradivu. — Ljubljana, Biblioteka SAZU, 1981, (IT) + 18 str, (Objaive, S.) P. Ramovš Kratko poročilo o delu v letu 1980. — Ljubljana Biblioteka SAZU. 1981, 8 str. + IV prii. Biblioteka, Poročijo o (teliu v lotu 1980. — Letopis SAZU, 31, 1981. 203—206. Letni seznam periodik. Biblioteka SAZU, 1981. (Urednik.) Seitiam prejetih knjig. Biblioteka SAZU, januaj'-decomber 1981, (Urednik,) IV PUBLIKACIJE S AZU i PUBLIKACIJE Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 1981 SPLO&NE IZDAJE Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti. 31, kniiga. 1980. Ljuhljana 1981. m str. 8". 2100 izv. Vloga znanosti pri oblikovanju strategije razvoja £R Slovenije. Ljubljana 1981. 174 + (Dstr. 8J. 1000 izv. Vsebina: Uvod. Str. 7. Janez M [Ič ins ki: Otvoritveni nagovor. Str. 8. Anton Vratu i a: Vloga znanosti pri oblikovanju strategije razvoja SR Slovenije. (Uvodni referat.) Str. 9—IS. Tone Z iimi ei: Znansitveno-tehnološki posveti. (Prispevek ik oblikovanju znain. ■stveno-tehnol o&kih strategij združenega dala.) Sir. 19—23, Drago O čepek: Stanje In razvitost naravoslovno-tehničnega sklopa znanosti za potrebe razvoja. Str. 25—27. Ernest Petrič: Nekateri vidiki raziskovalne politike v razvitih zahodnih deželah. Str. 29—36. Emil Milan P'int a.t: Nekateri elementi za oblikovanje družbuno-eftonomslcih odnosov za hit raji i razvoj raziskovalne dejavnosti, Str. 37—44, Miha Japelj: Uresničevanje družbenoekonomskih odnosov ina področju razisiko- (valne dejavnosti na Doienjskom. Str. 45—51. Ldo Ptrikmajen integracije in učinkovitost raziskovalne dej a vnesti. Str. 53—58, Institut »Jožef Štefan«: Izkušnje in problemi pri tesnejšem povezovanju 'raziskovalnega Instituta >J. Štefan* z organizacijami združenega dela. Str. 59-64. Boris Frjec: Dodatna pojasnila. Str. —68. Milan Os red k ar: Nekaj perečih vprašanj raziskovalne dejavnosti. Str. 69—72. Janez JorOvset: Razdrobljenost gospodarstva in raziskovalno delo. StT. 73—79. Lev Preinru: Nekateri problemi pri uvajanju raziskovalnih dosežkov v proizvodnjo. Str. 81—84. Miloš Kobe: VJoga znanosti pri razvoju sfere materialne proizvodnje. Str, 85—88. Peter Stanov« ik: Tehnološki vidiki v gospodarskem razi'o ju Slovenije. Str. 89—98. Rodovni AndrcjtSlč: Organizacijsko svetovanje in prenos znanja. Str. 99—107, Stojan Pretnar: Znanstvena odkritja in njihovo mesto v inovacijskem procesu. Str. 109—119. Dušan Hadži: Osnovne raziskave v kemiji. (Stanje, potrebe, perspektive.) Str. 121—124. Miro Brzin: Medicinski.* raziskave v Sloveniji. (Razred za medicinske vede S A Z L:.) Str. 125—127. 11 ja Jurančič: Vloga znanosti pri uveljavljanju načela delitve pO delu. Str, 129—137. Anton £ e r n e j, iel)Lmir DoboviSek: Daljnosežni vpliv visokora^vitih držav na gospodarstvo in razvoj prometa v nerazvitih državah s stališča pogonske energije. Str. 139—142. Tine Hriba.r; Kratek prikaz raziskovalne ngiloge »Vloga znanosti pri oblikovanju strategije razvoja SR SJovenije*, Str. 143—154. Janez Pelkienik: Univerza, raziskovalno delo in razvoj visoke tehnologije, (t)L ■skusijski prispevek.) Str. 155—157. Bogo G r a f e n a ii tir: Znanost ter naša kulturna in splošna zgodovina, (Di^kusij- siki prispevek.) Str. 159—16L Anton Vratoi^a: Sklepna beseda. Str. 163—164. Vestnik. Inštitut za marksistični Študije, letni* 1: J9&0. Ljubljana 1981, 3'. STO oz v. Številka 1: (235 str.) Uvodnik. Str, 7—9. Uradniški koncept za izdajo Zbranih del Borisa Ziherla, Str. 11—12. Bibliografija del Borisa Ziherla, Str. 13—50. Bon.it Pihler: Gradivo za zgodovino marksizma na Slovenskem Kronološka predstavitev člankov in &tudij iz slovenskih roviij in časnikov v obdobju od leta 1599 do lota 1935. iStr. 51—234. Sinopsis, str, 235. Številka 2: (211 str.) Aktualna vprašanja teorije »rjanosti in marksizem. Str. 7—11. Aleš Erjavec: Strok tura in geneza. Str. 13—39, Vojislav Lifcar: EpistemoJoška analiza procesa znanstvenega spoinavailja pri G. Bache.iardu, Str. 41—63. Matjaž Pot rč: Leibnizovska tradicija in Fregejev pojmovni zapis. Str. 65—103. Rado il i h a: Pojmovanje zgodovine naravoslovnih znanosti ur historični eipisiemolo-giji. Str. 105—175. Gaston Bachelard: Racionalistvčna dejavnost sodobne fizike. Str. 177—204. Sinopsisi. Str, 205—211. IZDAJE RAZREDA ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE Razprave XII. Pravni sistem Socialistične federativne republike Jugoslavije. Ljubljana 1981, 115+ (T) str. 800 izv. Vsebina: 1, Alojzij F i ni g ar: Pravni sistem Jugoslavije, (Razvoj, stanje in problemi.) Str. 7—16. 2, Jože Goričar: K vpraianju o strukturi pravnega sistema SFRJ. Str, 17—20. 3, Stojan Pretnar: Pravni a Litem Jugoslavije Str. 21—22, 4, Lado VavpeLIČ: Ncikaj poglavij k samoupravnega prava. Str. 23—32. 5, Rudj iKyovslcy: Delovno .pravo — .pravna ■veja novega pravnega sistema. Str. 33—43. 6, Alojzij Finžgar: Družbanolisminska razmerja in pravni sistem Socialistične fadcratiivne republike Jugoslavije, Str. 45—53, 7, Bojan Zabel: Pravo združenega dela v pravnem sistemu. Str. 55—62., 3, Jan oz Smidovnik: Dejavnosti .posebnega družbenega pomena fkot področje pravnega študija). Str. 63—S5. 9, Bojan Spicar: Socialno pravo. Str. S7—101. 10. Skica pralnega sistema Social ist ¡¿ne federativne republike Jugoslavije. Str. 103—109, Povzetki nekaterih razprav Str. 111—115. Arheološki vestnik XXXI. 1980. Ljubljana 1980. 3« + (I) str, + (8) pri). U0Ö iz v, Vsebina: Boris V ičič : Nc-kaij žigosanih opeik iz Poetovione. Str. 13—17. Paola Korošec: Posodi z žigorn lončarja iz Rabclčje vasi v Ptuju. Str. IS—22. Jakob Emeriič: Zanimiv kos žare i vtisnjenim člgorci iz .Ptuja, Str. 23—24. Daria .Batistic-Popaid1 ič: Ptuj — Rabelčja vas. Izvještaj o bunaru na sektoru ■bloka B-V Str. 25—37. Paola Korošec: Skeletni grob z bloka 'B-III a1 Ptuju in materialna (kultura tega obdobja. Str. 38—54. Paola KoroSec: StaldkrSčanska svečnika Iz Rogozitice v Ptuju, Str. 55—61, Tone Knez: 'Novo mesto in der Vor- und Frühgeschichte. ForscluingsstaTKi und Probleme. Str. 63—79, Endre T6ith : Die Entstehung der gemeinsamen Grenzen Zivi sehen Pannonien und Norioum, Str. 80—SS. Startko 'Pahiü: iPrx-i ¡podatki o grobi hišni Ionien in i z Brinjeve gore Sir. 89—112 + (2>pril. Tine Kurent : Preferrcd Mumibers in Modula r Sizes of Emona, Dioclctian's Palace, and Mogorjelo. Str. 1113—131. Trma Cremošnik: Tipov i slaven sikih nastambi nadenrh u sjeveroistočnoj Bosni. Str. 132—LSS + I prti, Franc Truhlar: Patrocini'j fcv. Jurija v Slovcniijj. Str. 1—J6S Vera Kol äck : Zanimive najdbe i/. Celja. Str, 171—172 + 1 pril Miroslatva M i r>ko v i č : Cohors V IGalloram u Trnn-idiemi, Sir. 173—178. Borka Dragojevi t Josifovska: Žrtvenik iz sela PSinje. posvečen 'kapitol- ■skam TiojsuvtJ. Str. 179—181 + 1 pril. Mithael P. Speidel: An AJtar ito ilhc Heailer God s r:rv! the Genius of Juppiter Dolichemts. Str. 182—185 + 1 pril. Zef M i.rtïit a ; Novi t aies epigraphicnc e ¡Dardania colleclae. Str, 186—19? + (2) pril, Ekkehard Weber: Bibliographie but epigraphischert Forschung in Österreich (seit 1902. Str, 201—209. Zef Mi rdita: Recherches épi graphiques en Albanie depuis 1902. Str. 210—219. Violeta Boži lova: Revue des études épi graphiques en Bulgarie 1902—1973, Str. 220—234. Ladislav Vidmain: Die api graphische Forschung in der Tschechoslowakei seit CIL III. Str. 235—241. Hans Kruinisrev: Bibliographie der Addenda et Corri^enda ™ CIL III in DDR- Ptiblükationen i945—1977, Str. 242—251, Marjeta S ai š ei Eos : Lateinische Epigraph ik in Griechenland. Str. 252—256. Barnabas Lö r-i ncz: (Die epigraphische Forschung in Ungarn seit 1902. Str, 257—267. Jerzy Kote ndo: L'épigraphie greeque et latine en Pologne. Str, 268—273. Nicolae G ude a: Bei träge /u einem Literaturnachweis der opigraphischen, das römische Daikicn Betreffenden Forschung nach 1902. Str. 274—293. Emilia ÜorutiU-Boila, Constantin C, PetoUescu: Kurze Literatnrübersicht zur lateinischen Epigraphik von Scythia Minor. Str. 294—300, Jurij G. Vinogradov; Epigraphik in der UdSSR. Str. 3ÛI—316. Jairo Saše!: Ep ¡graphische Publikationen in Jugoslawien seilt CIL TIT. Str. 317—321, Jaro S a šol: (Hans-Georg Pflaum 1(1902—1979). Str. 325—329. Manfred C Tau s s urad S ego] ene DemOugtn: Bibliographie von Hans-Georg Pflaum, Nachtrage. Str. 329—330, [Knjižna poročila.] Str. 333—345. IZDAJE RAZREDA ZA FILOLOSKE I NT XIT ERARNE VEDE Deta 36. Inštitui za slovensko narodopisji!: II. Josip Dravec: Glasbena folklora PrJekije, Ljubljana 1981. 525 str. + 1 prM. 8" 800 inv. Četrta jugoslovanska cnomustična konferenca. Portorož, od 14. do 17. oktobra 1981, Zbornik referatov. Ljubljana 1981 II +541 + (IV) str. S". 700 iz v. Vsebina; Franc Ja ko p i n: Predgovor. Str. I—II. France Bezla;j: Kočljivi onomistični problemi. Str. 1—9. Frajic Jakopin: Miklošičev pomen za slovansko imenoslovje (ob devetdesetletnici smrti). Str. 11—19, Dušam C O p,- Narečne in etimološke značilnosti vodnih imeji na Zgornjem Gorenjskem. Str. 23—35. Drago C up i d: Ii Mdronlrntje Lima, Str, 37—4-5. Momčilo C tir i č: Porijaklo hercegovačkog hidronima Brwa. Str. 47—54. Stevo Dalmacija: O klasifikaciji i snf'ultsaciiji hidronima Potkozarja. Str, 55—65. Božidar Fimka: Hidrc>r>imi u obalno j (opornimi j i zadaTsko-sibetwkoga područja. Str. 67—76. Kra&imira Illievska: Osnovata mok-, mak- vo makedonskata toponimija Str. 77—87. Olga Ivanova: Hidrontinihe po slivot na Bregalniea. (Semantičko-strukturni ka-raJrteristiki.) Str. 89—99. Aleksandar Loma: 'Prilotr proučavainju anitičtkog slo i a u hldrorrimijl severcizaipadne Srbije, Str. 101—113. Milan Majtän: Ilydronymia a komplexnä onomastioka interpretacia. Str. 115—121, Marinko Mi t ko v: Hidronimite od Martovsko i niivnala vnat nežna forma. Str, 123—134. Milan Mogui: Hidronimij.ski ojkonimi. Str. 135—141. Zvatdana M. Pavlovi č: Sagleda.van;e sistema hidninimn o okviru areala. Str. 143—1+9. Risto Raflti.no vi č: O mazivlma Skadarskog jezera. Str. 151—162. Ewa Rzetelska-Pelaszko: Czy sofiJcs -ica Jest sknviaiSskim forma anten hy-dronimicznym? Str. 163—175. Ljubica Staultovsta, Mito M i o v s k i: Prilog kon sops.Irai.nata makedonska hrf-dronimlja. Str. 177—185, Petar Simunovič: Iiidtronimijski apelatLvi u hidronimitna. Str. 187—198. Antun Sojiat: Fridjev u hidronimijskim sintagmama. Str. 199—207. Atanasije Uroše vi d: Srpskc i albanske re£i za pojmove o nekim hidrografs,kini objoktima ua Kosovu. Str. 209—213. Vida Barac-Grum, Vesna Zečevic: Tvorba prezimena u Gorskom kotam. Str, 217—224. Eugenija Barii: Rusinska prezimema. Str. 225—233, Živko B j e 1 ano^ i i: Semantifike podudajrnosti nadimaka rta -onja i na -ilo. Str, 235—246. Vincent Blanär: Zakladne probl^my antroponomastiky, Str. 247—258. Rexhep Tragovima älbanskog antoraponima Plaik. Str, 259—268, Svetozar Georgijevič: AnlroponfcnEji'ki nas tavale -ona). Str 269—279, Nevenka Goš.ič: Lična imena u sptsJou pnilažni.ka & 18, v ¡je k a stare pravoslavne enkve u Sarajevu. SLr. 281—288, Milica Gr kovic; Lična fanesia n ivlaškim katuakna banjs-kce vlastelinstva. S(t, 289—294. Cordana Jo v a novici: t) relativ.noj i rek venci ji te&čanekih imena XV. veka u oblasti Brankovida (Vučitrnskom sandiaku). Str. 295—308310 Marija Ko r o b ar - B e 1 čev Ä: Formantite -o, j i ota vo makedonskata antro- puntmitja, Str, 309—318. Milica Ladjevič: Prilog proučavanju naših nadimaka. Str. 319—329. Josip L i s a c; imcsnstki sustav -u službenoj i jiesluibettoj uporabi u Gorskom kotaru. (Imena, prezimena i naidimci u Gorrijim Turnima u 20. stoJječu.) Str. 331—340. Mijo L o n i ari C Prilog tvorih■ živih imena u kajkavsikom narjočjti. Str. 1+1—352. Marko Luk on d a: Prezitnena hidronimi jskog pori jekla. Str. 353—363, Boris Manko v; Dvočfcni makedonski p režimi im j a i prefcari (= preziminja), Str, 365—375. Mira Meinac: O učcn-ičkjrn nad-uncima. Str, 377—388. Pavle Me rk j: Onornastični pi'oblonii ob siovenisko-roma ns ki meji. Str, 389—400. Vfajiko Palavsitra: O porijeklu ndkih recentnih antroponima u Bosni i Hercegovini, Str 401—403. A s im P o c o: Morfološka i proizodijska uobSiianarrja crrien talnih imena ženskoga roda u srpskohrvatsk-oim jcziiku. Str, 409—418. Mi-tar Peš i ik an: Nasi svak -za u juÄnOBÖskim imenima XV. veka. Str. 419—425 Savo P tr j i č\ Herccgoveökii apidonimii u svjotlu slavenskog kulta ptele. Str. 427—436. ValentiLn Ruta ne r: Aloplotni antroponimni tsufiksi -ojlo, ojla u hrvatskoj iti erp- 5 ko j anlroponimiji. Str. 4.17—448, Dragutim Ra^ui: Rapusa u prezimenima. Str. 449—457. Janus? R i e 3 e r: Pmhlerny charakierystyki stowirtwörezej syst emu antroponimiez- nego. (Na przyktadzie antroponimii iwdhodndöelowiaüsädejStr. 459—469. Ka^imierz R y m u t: W&rstwy chrono! ogiezne w siowiailskicb dwucztanowych na/wach osobowych. Str. 471—477. Trajko St.tmatoski: Nadimak u sčstomu inieJiov^nja kod Makedonaca, Str. 479—4S9, Mate S i m u n di.il: Nepoznata osobna imena i prezimena šibenskoga kraja od XII, stoljeda do navijejn vremena, Str. 491—505. Alenka Si vic- Dular: Slovenski priimki na -en. Str. 507—519. Naiia Valjev ac: Zoonimi u sematičkjsm moduli m a naših preži mena: Str, 521—532. Stjepan V uti š t 6\ ZapadnonovoStOkavsike na glasne tendenci je u hidronimima i nntroponimima. Str. 533—541. IZDAJE RAZREDA ZA PR1RODOSLOVNE VEDE Razprave XXII, Ljubljana 19S0. 8', 1000 izv, Vsebina: L Danica Tovorni k: PodaiCki o -prehranjevanju komarjev (DLptcra: Culicidae), ¡zbranih iv kmetij.^ki.h nasetjib v ljubljanski Okotici. Str. 1—40. 2. Lojze MarimČek: Gozdne bdružbe na JclBstičmh serti.mentih v jugovzhodni Slo- veniji. Str. 41—186 -I- <26) [str. tabel + (4) pri J. 3. Lukas Hottinper and Katica Drobne: Early Tertfarv Coneia] Imperforate Porami tli fera. Sir, 187—278 + 22 iLab. 4. Ljerka Godicl: Stopsdca flora v'severozahodni Jugoslaviji. Str. 279—370. 5. Kazimir Dra 3t a r: Fiziologija trihobotrijev pri stenici Pyrrhocoris apterus .(L.). Str. 371—402 + (4) pri J. 6. Ivo Punc er: Dinarsko jelovo bukovi gozdovi na Kočevskem. Str. 403—562 -i- f7) kart "r- (10) tabel + l vegetacijski profil. Razprave XXIII. J.jubljana 1981. 1000 izv. Vsebina: 1. Dragica Turnäek, Milena Mi ha j I o vie: Jjawer Cretaceous Cnidarians from Eastern Serbia. Str. 1—54 + 50tab. 2. Lojze Marinček: Predalpski gozd bukve lil velike mrtve .koprive v Sloveniji. Str, 55—98 + (4) taib. J. Baba S eno wb a ri-D a r y a n: Z,ür Palaontologie des RifEes irmerhalb der A/mphycünen-Schichten be: Iludajužna, iSlowt-nien. Sir. 99—118 + {10} tab, 4. Jože Bole: Zoogeographische Analyse der Laiwischncoken des dinarischen Gebie-íes Slowenietts. Str. 119—146. GeograEskl zbornik XX. 19S0. Ljubljana 1981. 208 4- (I) str. + (6)kart. 5-'. 1000 izv. Vsebina; L Ivan Gams: Poplave na 'Planinskem polju. 'Sir, 5—34 + 1 karta. 2. Drago Meze: Poplavna področja str. + XVI sir. pril. + XI zvd. + VII pril. ■+ corr. 8". 2300 :zv. Vsebina: Družbena razmerja in gibanja. Str 7—542 + XVI sir, pril, XI zvd. VII pril. 29. Sergij V i | E a n; Soseske in druge podeželske skupnosti. Str, 9—74 F 61—678. Irena B ruekmtl 1 t er»Vilfan, Darja Mihelič: Osebni i« krajevni register. Str. i79—720. Pavle B I a z n i k, Bogo G r a1 F e n a u e r: Stvarni register, Str. 721—776. Načrt pravil za novi slovenski pravopis, Liobliann, Državna založba Slovenije 1981. XI -i- 210 4- (I)str. 3", 2000 icv. FortoloSki opisi srpskohrvalskih/hrvatskosrpskih, slovenačkih i makedonskih govora obtihvačenih opšieslovenskJm Imgvistickim ailasom. Sarajevo, ANU BiH 1931. (VIII) + 828 + (I)str -I- 1 zvd. S". 2(XX)izv. Literarni leksikon. Študije. Ljubljana, Državna založba Slovenije 1981. 6" Zvezki: 11. Anton Oevirk: Literarno delo in jozikovna jzi-azna sredstva. 131 + (IHjstr. 12. Dušan Pirjevec: Strukturalna poetika. Kibemetika, komunikaeija, informa- cija. 93 4- (H)str. 13. Niko Kuret: Duhovna drama. 112 -I- (IIDstr. 14 Aleš B e r g e r; Dadaiz-am, nadrealizem. 85 + (III)strli. Janko Kos: Morfologija literarnega dola, 103 ■+ lIIIjsLr. SUMMARY THE MEMBERS OF THE SLOVENE ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS (On 31 December, 1981) Honorary Member Vidmar, Josip Section One Historical and Social Sciences Regular Members Cvetfko, Dragotim, Ph. !>., born in 1911. Professor of Hitsiory of Slavonic and Modern World Music, Facility of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana, Finzgar, Aiojz, LL. D., bom in 1902. Professor of Law, Faoulty of Law, University oi Ljubljana, retired, Ljubljana, Gorifar. Joie, LL. iD„ born in 1907, Prulessor of Sociology, Faculty of Law, University oF Ljubljana, Ljubljana. tJrafcnauer, Bogo, Ph. D , born in 1916, Professor of Slovene History, Faculty oE Arts, University of Ljubljana, Ljubljana. KonoSec, Vitoor, LL. D., born in 1899, Professor of Roman Law and of General History of Ancient State anil Law, Faculty of Law, University oi Ljubljana, retired, Ljubljana. Kraäoivec, Stane, Eng, (Fcon.), born in t90S, Professor, Faculty of Economics. University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Kyovsky, Rtidi, LL, D., born in J906, Professor, Faculty of Law, University of Ljubljana, Ljubljana. Kuiej, Gorazd, LL. P., born in 1907, Professor of 'the Theory of State and Law, and oF Comparative Constitutional Law, Faculty of Law. University oi Ljubljana. Ljubljana. Majer, Boris, Ph. D,, born in 1919, Professor of Philosophy, Faculty oi Arts, University of iLgublliana, Ljubljana, Pretnar, Stojan, LL. D., born in 1909, Professor of Law, Faculty of Law, University of Ljubljana, Ljubljana. Vavpetic, La do, LL. U,. bora nil 1902. Professor oF Public Administration and Administrative Procedure, Faculty of Law, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Zwitter, Fran, Ph, D., born in 1905, Professur ot General Modem Hislorv, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Corresponding Members Bajt, Aloks-ander, LL, El.. bom 1921, Professor at the Economics Institute, Faculty of Law, Edward Kardclj University of Ljubljana, Ljubljana. Cevc, EmilijaJi. Ph, D., bom 1920, Scientific: Consul taint and Administrator at the Franc Stele Institute of Art History, Ljubljana. Mlinar, Zdravfco, Ph, D., born 1933, Professor of Sociology of Local Communities ¡it the Faculty for Sociology, Political Sciences and Journalism, Edvard Kanlelj University o£ Ljubljana, Chairman of the Local Communities and Work Organizations Research Center, and also Chairman of the Social Work Seminar at the rSPJ, Ljubljana. TrsLcrtjak, Anton, Ph. D., born in 1906, Professor of Psychology. Theological Faculty, retired, Ljubljajia. Vilfan, Sergij, LL. IX, born 1919, Professor of Legal History, Faculty of Law, University of Ljubljana, Ljubljana Vratusa, Anton, Ph. D , iborn 'in 1915, Professor at the Faculty of Political Sciences in Belgrade a ltd at the Faculty for Sociology, Political Sciences and Journalism. University of Ljubljana; member of the Presidency of the Centra! Committee of the Communist Union of Slovenia. jN cm resident Corresponding Members Apostoiaki, Mihailo, born in 191)6, Historian and Military Theorist, President of Macedonian Academy of Sciences and Arts, Skopje. Benac, Alo jzij, Archeology D. Sc., Iborn iin 1914, iProfcssor for Prehistoric Archaelogy, Faculty of Arc, Sarajevo, President of the Academy oF Sciences of Bosnia and Herccgoviiia, Sarajevo, Brajjkovic, Vladislav, LL. D., iborn 1913, Professor of Maval and Transportation Law. University of Zagreb, retired, Zagreb, Ciibnlovid, Vaisa, Ph. D,, born J 897. Professor of History of the Yugoslav Nations in Modern Times at 'the University of Belgrade, retired, Belgrade. Djordjesvid, Jovan, LL. D., bom in 1908, Professor of Political Science and Constitutional! Law, Faculty of Law, University cf Belgrade, Belgrade, Pjudjcv, Branislav, Ph. D,, born in 19(J5. Professor of History of the Turkish Era and Historical Methodology, Faculty of Ants, University of Sarajevo, retired, Sarajevo. Fischer von, Kttrt, iph. t)., born in 1913. Professor of Mitsicology, University of Ztirich, Ziirich. GerSkovid, Leon, LL. D, bom in 1910. Professor of Political Science, Belgrade. Larocjhe, Emmannuel, Ph. D., born in 1914. Professor of OrientaJ Languages, College de France, Paris. Pavicevie, Brarako, LL, D., born in 1922, President of the Academy of Sciences and Ants of Montenegro, Titograd. Sirotkovic, lakov, Ph. D., ¡born in 1922. Professor of Economics, University of Zagreb. President of Yugoslav Academy of Science and Arts, Zagreb, Supicid, Ivo, Ph. O,, born 192S, Professor of Musical History and Sociology at the Music Academy of Zagreb. Chairman of the Institute for Musicological Research at the Yugoslav Academy of sciences and Arts in Zagreb, Zagreb. Si dak, Jaroslav, Ph. D., born 1903, iProfessor for Genera! Modern History at The Faculty of Philosophy in Zagreb, retired, Zagreb. Section Two Philological and Literary Sciences Regular Members Uajec, Anton. Ph. D. iborn in I&97, Professor of Slovene Language, Faculty oF Arts, University of Ljubijana, retired, Ljubljana. Dezlaj, France, Ph. '!>,, 'born in 1910, Professor of Comparative Slavonic Philology, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana. Cop, Bojaa, Ph. IX, born in 192J, Professor of Indo-European Comparactive linguistics, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana. Berkopec, Oton, Ph. D., iborn in. 1906, Senior Scientific Collaborator, The Slavonic Inst ¡Lute of the Czechoslovak A«t(iumy of Sciences, retired, Ljubljana. Juranfiid, Janko, Ph. D., bom in 1902, Professor of Serbian and Croatian Languages and of Old Croatian and Serbian Literatures, ¡Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Logar, Valentin, Ph. D., born in 1916, Professor of tile History ood Dialectology o£ the Slovene Language, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana, Moravec, DuSan, bom in 1920, Director, Theatre Museum, Ljubljana, retired, Ljubljana. Slodnjak, Anton, Ph. Or, honoris causa, born in 1399. Professor of Slovene Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. V¡dinar, Jcrsip, Dr. honoris causa, born 1895, Literary Critic and Essayist, Ljubljana. Corresponding Members BorStuiik, Marija, Ph. 'D., born in 1906, Professor of Slovene Literary History, Philosophical Faculty in Ljubljana, retired, Ljubljana, Grad, Anion, Ph. !>., born in :1907, Professor ol Romance PhMology, Philosophical Faculty, University of Ljubljana, Ljubljana. Kos, Jajiko, Ifih, D., iborn in .1331, Professor of Comparative Literature and Literary Theory, Philosophical FaculLy, University of Ljubljana, Ljubljana. Kumbaitovie, Filip Kalan, born 1910, profossor of Theatre Hiisfcory at the Academy of Theatre, Radio, Film and Television in Ljubljana, retired, Ljubljana, Logar, Janez, Slav,1st, Bibliographer, bom in 1908, Senior Scientific Collaborator of the National University Library, retired, Ljubljana, Merliar, Boris, born in 1907, Professor of Slovene Literary History, College of Education. retired, Ljubljana. Paternu, Boris, Ph. U,, (bom on 1926, Professor oi Slavic Literatures, Faculty of Arts, University of E. iKandclj, Ljubljana, Stanonik, Jamei, Ph. D., born 1921, Professor o£ Germanic Languages and ¡Literatures Faculty of Philosophy, Edvard Kardelj University of Ljiubljaua, Ljubljana, Zadravec, Franc, Ph. D., born in 1925, Professor of Slavic Literatures, Faculty of Arts, University of E. Kardelj, Ljubljana. Nionrcsiilent Corresponding Members Deanovib, Miuko, Ph. 'D., born in 1890, Professor oi Romance Philology, University Of Zagreb. Zagreb. Gjivazzi, Milovan, ¿Ph. I). (Ethnography), born in 1895, Professor of Ethnology, University of Zagrob, ¡retired, Zagreb, Iviii, Pavle, Ph. D., born in 1924, Professor of Slavic Languages, University of Novi Sail, retired, Navi Sad, Konesiki, Blaze, bom in 1921, Professor of Macedonian Language, Faculty of Arts, University of Skopje, Skopje. Lavrln, Janko, born iin .1887, Professor of Modern Russian Literature, University of Nottingham, retired, Londom. Raimmelmayer, Alfred, Ph. D,, born 1909. Professor of Slavistics at the University of Frankfort, retired, Frankiurt. Vwienov, Dlmitrij. Ph. D., iborn 1911, Professor of Yugoslav Literatures, Faculty of Philosophy, Belgrade, Belgrade. Section Three Mathematical, Physical and Technical Sciences Regular Members Blinc, Robe«, 'D. Bhys. Sc., born in ¿933, Professor of Electromagnetic Field and Optics, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana. Dolar, Dawin, I). Chan. Sc., Dipl. Ing, Ohom,, Iborn in 1921, Prcfesor of Physical Chemistry, Faculty of Natural) Sciences anil Technology, University of ¡Ljubljana, Ljubljana, Gosar, Peter, D, Phys. Sc., bom in 1923, 'Professor o£ 'the Physics of Sulids, (Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana. Hadii, Duian, D, Chem. Sc., Ibcrn in 1921, Professor of 'the 'Chemistry of Structures, Faoulty of Natural Sciences and Technokngy, University of Ljubljana, ¡Ljubljana. pL'kicoik, Janez„ D. Eng., Dipf. Ing,. Habil,, iborn !tn 192ft, Professor of TuehnicaJ Cybernetics and Piiocessing Systems, Faculty of Mechanical Engineering. University oF Ljubljana, Ljubljana. Peterlcn, Anton, D. Sc., born in 1903, D. Sc. h. c. Ass. Chief, Polymer Scitnue anil Standards Diiv , NaLionai Bureau of Standards, Washington, D. C., US-A. Sukljc, Lujo, D. Eng. DupJ, Ing, Civ, 'Eng., ¡born in 1910. Professor of Soi.j Mechanics and of Basil- Technical Mechanics, Faculty of Architecture, Civil Engineering and Geodesy, University of -Ljubljana, retired, Ljubljana TiSier, Miha, £). Eng., Dipl. ling. Chem,, born in 1926, Facuhy of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana Vidav, Ivan, Ph. n., ¡born in J918, Professor of Mathematics, Faculty of Natural Sciences and Technology. University of Ljubljana. Ljubljana- Corresponding Members Gyergyak, Ludvik, Sc. !>-, born 1922, Professor of Bonds, Systems and Information Theory and Static Methods at the Eloctrotecnics FacuHy, Edvrard Kardeflj University of Ljubljana, Ljubljana. Vodovnik, Lojze, D. Phys, 15c., torn in 193.1, Professor of Biocybernetics, University of Ljubljana, 'Ljubljana. Nonresident Corresponding Members Batenovtdj .KreSimir, ¡D. Sc. (Chemistry), born in 1914. Professor of Organic Chemistry and Biochemistry, Institute of Chemistry, University of Zagreb i Zagreb. Borisevic, Nikolaj Aleksaudrovid, Sc. D., born 1923, ProFeasor at the Lenin University of Minsk, President *>f the Academy of Sciences of ¡BeSorussia U.S.Sit,, Minsk. Despic, Aloksandor, D. Sc. (Physical Chemistry), born in 1927, .Professor of Physical Chemistry, Faculty of Technology, University of Belgrade, Belgrade, Grdeniij, Drago, D. 'Sc. (Chemistry), .born in 191?, Director, Institute of Anorganic and Analytical Chemistry, University of Zagreb, Zagreb. Hah, Hrwin L,, Se, D., born 1921, Professor V>f 'Physics, University of California, Berkeley, California. Mihailovid, Mihajlo. D. Sc. (Chemistry), born ¡in 1924, Professor, Facility of Natural Sciences and Mathematics, University of Belgrade, Belgrade. Puvh, Bogdan, D, Phys. Sc., bora in 1932, Professor of Physios, University of HeideL berg, Director of Che 'Max-Planck -Institute for Nuclear Physics, Heidelberg. Prelog, VJadimir, D, Chem, Sc., tJom in 1906. Head of the Laboratory for Organic Chemistry ETH, retired, Zurich. Rao, C hi mamam 'Nagasa .RaiUiachandra, Sc. D.. 'boiin 1934, Professor at 'the Indian Institute of Technology, Kanpur, India. Savid, lPav.lt', Dr. honoris causa, .horn in 1909, Professor of Physical Chemistry, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, University ¡of Belgrade, retired, Belgrade. Section Four Naturai Sciences Regular Members Brodar, Srečko, .Ph. D., Dr. honoris causa, born in 1693, Professor of the 'Prehistory of Man, Faculty of Natural Sciences ami Technology, University of Ljubljana, Ljubljana. Grafenauer, Staniko, D. Geol. Sc., ibom in 1922, Professor. Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana, IleSii, 'Svotozar, Ph. D., born in 1907, Professor of Geography, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Rakovecj Ivan, Ph. D., born in 1899, Professor of Geology and Palaeontology, Faculty of Natm-al Sciences aiml Technology, University y£ Ljubljana, retired, (Ljubljana. CorTBspondng Members Bole, Jože, D. Biol. St., born in 1929, Scientific Adviser fur the Jovan Hadii Institute of Biology ;it the Slovene 'Academy of Sciences and Arts. Ljubljana, DrovenLk, Matija, J), Geology Sc., bom in 1927, Professor of Mineralogy and Petrography in the Faculty of Natural Sciences and Teclinology, University of Ljtib. Ijana, Ljubljana. Gams, i J van j D, 'Geography Sc., born in 1923, iProfcssor of Geography, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana, Maitjašič, Janez, D. Biol, Sc., born in 1921, Scientific Adviser, Jovan Hadii Institute of Biology, The Slovene Academy lot Sciences aitid Arts, Ljubljana. Mayer, Ernest, D. Biol. Sc., Ibonn in 1920, Professor Of Botanies, BioLecnical Faculty, University of Ljubljana, Ljubljana. Pleničar, Mar iu, Sc. D., born 1921, Professor bl Physical Geology, Bio stratigraphy and Geological Map-Making at the Faculty of Nat lira 1 Sciences and Technology, Edvard Kardelj University of Ljubljana, Ljubljana. Nonresident Corresponding Members Kochansiky-Devidi, Vaada, D. Nat, Sc., born in I9l5r regular member of the Yugoslav Academy of Sciences and Arts, Professor Geologic a!-Palaeontologies! Institute, Zagreb. Krailocbvil, Josef, D. Nat. Sc., bom ¡in 1909, Professor of Entomology, Department of Agriculture, Brno, Brno. Stovanavid, Petar, ID. Nat. Sc., born in 1914, ¡regular member of the Serbian Academy of Sciences and Arts, Professor, Faculty of Metallurgy and Geology, University of Belgrade, Belgrade, Section five Arts Regular Members Ingolii, Anton, 'Writer, bom in 1907. Ljubljana. JaJcac, Bo^idar, born in 1H99. Painter, Professor, Academy of Fine Arts. Ljubljana, retired, Ljubljana. fialin, Zdeoko, Sculptor, burn in 1911, Professor, Academy of Fine Arts in Ljubljana, Ljubljana. Kranjec Miiko, bom in 190Sf Writer, Ljubljana. liroft, B ratio, Ph. D,, born in 1905, Professor of Modem Russian Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Mihelii, France, born in 1907. Painter, Professor, Academy of Fine Arts, Ljubljana, retired, Ljubljana, Mosii, Marjan, Dipl. lag, Arch., iborn in 1904. Architect, Professor of the History of Architecture, CWil Engineering and Geodesy, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. PannSifi, VJadmrir-Matej Bor, iborn in 5913, retired, Radowljica. Ravniikar, Bdvard, Dipl. lng, Arch., born in 1907. Architect, Professor of Public Bail dings, Project] in® aiad Arranging Settlements, FacuSty of Architecture, Civil Engineering ami Geodesy, University of Ljubljana, Ljubljana, Corresponding Members Kiopcid, Mile, Poet and Translator, born in 1905, Ljubljana. Krek, Uros, Composer, born in iI922, 'Professor of Composition and Theory, Academy of (Music, Ljubljana. Mihelii, Milan, Architect, born J925, 'Director and Chief Project Coordinator at the Konstrukit firm for project planning, Ljubljana. Poire, Ivan, Writer, born in 1913, LjubLjana. Ramovi, Primoi, Composer, born in 1921, Head ;oE the Library of the Slovene Academy of 'Sciences and Ants, Ljubljana. Stupica, Gab rial, ac. Painter, born in 1913, Professor at the Academy of Plastic Arts in Ljubljana, retired, Ljubljana. Udovii, Joic, Author and Translator, bom 1912, Ljubljana. \ojiresident Corresponding Members CilenSek, Johann, born in 1913. Composer, Professor, Franz Liszt Hochschule fiir Musik, WeLmar, Weimar, Cernigoj, Avgust, iborn '1898. iPainter. Trst. Krleza, Mlrosiav, born in 1893, Writer, Zagreb Maksi movie, Desanka, horn in 1898. (Poetess, Belgrade, Muiii, Zoratt, Academic Painter, 'born 1909, .Paris, France. Panteieev, 'Dimitr, Author, Born 1901, Sofija. Rajicid, Stanojlo, bom in 1910, Professor, Academy Of Music, Belgrade, Belgrade. Saoverud, Harald, Composer, born in 1897, Norway, Zivada, ViJem, Ph, D., bom in 1903. Poet, Prague, Section Six Medical Sciences Regular Members Breeelj, Bogdan, M IX, torn in 1906, Professor Of OrlhOipedics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Briin, MiroslaiV, D. Sc., bonn in 11923, Professor of Biochemistry, Faculty of Modi-cine. Scientific 'Adviser at the Institute for Pathological Physiology, University of Ljubljana, Ljubljana. Fettich, Janez, D. Sc., iM. D. born in 1921, Professor of Derma'tovenerology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, Ljubljana. Mildinski, Janez, M. D , LL. D, bonn in 1913, Professor of Forensic Medicine, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, Ljubljana, Movak Franc, -D. Sc., M. E>., born in 190B, Professor oJ' Obstetrics and Gynaecology. Faculty of Medicine, University of Ljubljana, Ljubljana, 2upan£i£, Andrei, M. D,, bom an 1916, Professor of Pathological Physiology, Faculty of Medicine, University oE Ljubljana, retired, Ljubljana. Corresponding Members Balis, Janez, 1), V. M,, born in 3919, regular Professor of the Biotecbnical Faculty, University of Ljubljana, Ljubljana. Miliinsiti, Lev, Psychiatrist D, Sc., born in 1916. Professor at the Faculty of Medicine, University of Ljubljana and Head of the Psychiatry Dispensary at the Clinieaf Hospital for Psychiatry Ljubljana-Polje, Ljubljana- Nonresident Cm-responding Members Camo, 'Rdheju, U, V. M., born in 1909, Professor of Zoohygiene, Faculty of Veterinary1 Surgery, University of Sarajevo, Sarajevo. Dimitrijeviii, Milan, M. bom 1931, Nouropsyhistmt, Professor of Neurophysiology ait .Ihe Baylor College of Medicine, Houston, Texas, Chairman of the Department of Clinical Neurophysiology at the Texas Institute for Rehabilitation and Research, Houston, Texas, Dnijan, .Boris, D, Chain. Sc., born in 1923, Director of the Laboratory of Neunocho-m is try I VIC in Venezuela, Venezuela. Franohini, At do, D, Sc. M. D., born in 1910. Head of the Forensic Medicine Institute, University of Genova, Gcnoiva, Kogoj, Fran jo, M. D.. bom in 1894, Professor of Dermatoveucrology, Faculty of Medicine, University of Zagreb, retired, Zagreb. Mefculi, Bsad, D. V, M., 'bom in 5916. President of the Acaideiny Sciences and Arts of Kosovo, PriStina. Szentagothai, Jinos, M. D., born 1912, Anatomist, Chairman of the Hungarian Academy of Sciences in Budapest, Budapest. Volkov, Mstislav Vasiljeiic, D.oF Orthopw_xlies born in 1923. Director, Central Institute of Traumatology and Orthopedics, Moscow. THE PRESIDENCY President; Junes. Milcinaki Vice-President: Robert Blinc Vice-President: Bratko Kreft Secretary-General: lain Ggriiar The imomlicra of the Presidency arc aiso the Secretaries of the- Sections Section One — H'f.i<,n<\d and Social Sciences Secretary; Fran Zwitter 1. Institute of General and National History Director: Fran Z witter 2. France Stiiie Institute of Art History Director: Emilijan Cevc 3. Institute of Archaeology Director: Dematrij Brodar 4 Institute of tile Ancient Orient Director: Viktor Koroiec 5. Institute of Musicokjgy Director: Dragotin Cvetko 6. Centre for Problems of the Social Sciences Chairman: Lado Vaivtpotif 7. Centre for i lie History of Slovene Emigration Studies Chairman of the Cowutil: Fran Z wit ter S. Institute of Marxistic Studios Head: Boris Majer Scclion two — Philological and Literary Sciences Secretary.' Jaiuko JiiranüiÄ 1. Institute of Slows» Language Director: Bratskti lCreft (a) Diailcctologica] Department Head: Martina Orüäen ib) Leiicalagicail Dqpartment Head: Jamko Juranüic (c) Btymological-Onomastical Department Head: France Benlaj fd) Commission for Slovens? Grammar, Philology Discharged Presidency represented by Brarko Kreft (e| Coinm ill tee for Historical Dictionaries of the Slovene Language Chairman: France Beslaj 2 Institute for Slovene Literature and Literary Sciences Director: Janko Kos 3. Institute of Siowjnc Ethnography Director: Milk a Matiietov Section Three — Mathematical, Physical and Technical Sciences Secretary: Dušan Hadij Section four — Natural Sciences Secretary: Stanko Grafenauer 1. institute of Karat Research Director: Peter Habit 2. Anton. Meli'k Institute of Geography and Department for Cartography Director Ivan Cams J. Institute of Paleontology Director: Ivan Rakovec 4. Jovaai Hadii Institute of Biology Director: Joie Role Section Five — Arts Secretary: Zdciniko Kaim Scction Six — Medical Sciences Secretary: Franc Jiovak 1. Institute of Medical Sciences Director: Bogdan Breeelj Other Units 1. Termmologicgii Commies ion Chairman: Albert Struna 2. Library Direcaki Primož Ramovš 3. Department for Planning anti Coordinating Re starch Projects Director: Miro Brzin 4. Council! for Environmental Research and Protection H nad: Avguštin Lah 5. Administration Management Director: Bojan Plavc REPORT ON THE ACTIVITIES OF THE SLOVENE ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS IM THE YEAR 1961 GENERAL A: the end of December 1981, the Slovene Academy of Sciences and Arts had a total of 131 members: one honorary member, 49 regular, 32 corresponding aiVÎ 50 externat members, At the dose of 1981, 192 full-time workers were employed at the S ASA (the Slovene Academy of Sciences and Arts). UNITS The SASA is comprised of 14 institutes, tht' Terminological Commission arid its Legal, Technical, Med ¡cart, Veterinary, Natural Science and Art Departments; the Council for Study and Protection of the Environment; the Inter-Academy Flora and Fauna Committee; Inter-Academy Committee for the Ouestion of M.ixed Households, Coordinating Committee tor Molecular Scienees, Intcr-Academv Comma it ee for the Study of Infect ion of People and Animals with Stroptococus Agalactiae, the Cabinet of the Academician Josip Vklmar; the Liibrary; the Department for planning and Coordination of Rest-arch Projects; Administrative Services; and the Photo Laboratory. Tht Institute of Marxist Studies The research theme of the institute is part of the research program »The Theory of Self-Managoment Socialism« and the SASA research program, The theme comprises three areas of research: 1, The Collected Works of Boris Ziherl — research project for publication, The First -volume of 'the Collected Wonks lias been published; the second .Volume containing Ziheri's works From 1941—45, an introductory study and annotations, was almost completed. Concurrently, studies were made in connection with other aspects of the history of Marxism in Slovenia, 2, The Baste Slovene Edition of the Works of Marx and Engels — research project For publication. Research connected with the history of the origin and influence of Marx's critique of political economy and preparations for the annotated publication of Marx's Dissertation were continued, 3, Current Questions of the 'Theory of Science and Marxism — Research on this theme from tihe previous years has bean continued: the telation between genesis and structure; science, scientific practice and eplstomology; the problems of formalization; henneneutieal theories of science. The results of our research are provided in the Institute's Journal (Vestnik IMS), and in the Collected Worts of Boris Ziherl. The Milko Kos Institute of History In the series of publications under the collective title, The Economic and Social History of the Slovenes: An Encyclopedia According to Various Branches, two TOiluimos of the History of ¡Branches of Aericulttire have been published (Vrtlu-me I, 197-0; Volume II, 1981). Other publications on other branches of economic tind social development are lit preparation. With respect to the series of publications under the title, The Historical Topography of the Slovene Territories in the Middle Ages, an intennaJ publication based on the work of the late professor Milko Kus, which treats the historical topography of Carnolj'a if 5), was published; at the end of 1981 a historical topography of Prefcmurje (a part -of Slovenia which was under Hungary until 1919) prepared by Dr. Ivan Zclko was already in print; other works dealing with the Slovene territory are also in preparation. A third long-term project has been concerned with the preparation of the diplomatics for the Slovene territory 3m the Middle Ages; -so far 4.420 documents have been examined With respect to the program for publishing selected sources for the history of the Middle Ages, worthy of special mention are the preparations for the publications of the oldest notary records of the city of Piran (from 1281 to 1287 or 12S91, the statures of the Middle Ages in Piran (from the 14century), and the fetid a I records of the Ct'Jije counts {from the IS'1 century). With respect to sources for the history of modern 1 lines, an edition. Of selected sources for Slovenes during the Revolution of 1848—49 is in preparation; and an edition of The correspondence of Slovene politicians in the 19,b and the beginning of the 20th centuries is also in preparation. The Institute is preparing also an edition of some monographs am Slovene history of the Middle Ages and the Modern Era. The Franc Stele Institute of Art History The wor!k of the Franc Stele Institute of Art History concerned itself with the research of uninvestigated basic areas of the Slovene artistic past. All projects begun in 1981 are long-term. Besides supplementation of the documentation archive (with results of field investigations, -with exceipts from old domestic and foreign literature, with archive copies, photographs and plains), which is a lung-lasting and basic project, the following themes were investigated: Slovene Painting of the 11"' Century. Work on this theme consisted of supplementation of surveys of monuments on location, the establishing of graphic journals on domestic painlers, and the influence of l"he Venetian and Gradcc painting circle on 17th century painting in Slovenia. The periodizntion of material according to development of style and qualification was highly developed. Research included, also archival work. Slovene Architecture of the 19ih Century. The work of seme leading masters of the first half of the If'1 century In Ljubljana (i.e., the architects Anton Cragnolini anil Franc Coecorci) was researched; with respect to the architect lgnaci Prager, the question was raised about the transition of architecture from the J ate Baroque to the era before the revolution. of 1848. The influences of Gradec and Friul.i on the architecture of the first half of the 19'11 ccsnturv in the Slovene regions of Styria and Carnolia were also elucidated. And the effect of the Slovene: territory on die work of the Genman architect Schirukel was examined. The Beginnings of Illustration and Caricaiure in Slovenia. The organization of 'the bibliographical catalogue of the most distinguished illustrators was continued (with introductions), including the panicrs Anton. Koielj, Ivan Jager, HitiTco Smrc-kar, Gvi don Birolla. To some extern! foreign iHustrators were also considered (from Vienna, Munich, Paris, Prague) in the development of the Slovene masters. The Editing of Sources for the History of Slovene Art. \ critical editing of the manuscripts of the Baroque historian Janez Gregor Dnlnicar, complete with commentary, was finished for his »Cypresses Lahaeensis,« »Marianele Carmaliae.,« i-Bibl otheca Labacensis Publica.« The tests are ready for publication. Finailly, material was gathered for the Art History Atlas of Slovenia, and working maps were drawn (particularly for the Middle Ages). The Institute of Archaelogy The Institute's program, directed by the -Scientific Council, continued with its project, Slovenia from Prehistoric Times to the Early Middle Ages. Also, the Institute incorporated other research projects into its program which were contracted by external institutions or individual?. The study of the paleolithic period included systematic excavations in the Divja Baba cave, test sonding, iidentification of cave objects, work om the monograph on Poto£ka ZtjaBka, and the documentation of excavation locations and literature. The prehistoric studies included: excavation at the Mali Triglavci cave (neolithic, mezolithic); the excavation of the Bronze Arc settlements on the plains of 0tori5; the research oE the colonization o£ the South-Eastern Alps (Alpine fortified settlements), the preparation, of excavated materials; the supplementation of relevant card-indexes and archaeological maps of excavation locations in Slovenia and the neighbouring territories; the project on the ceramics of Halls tail has bean completed. Research of the periods of antiquity and migration of peoples included: the latent period of the East-Alpine area and the Western Balkans in the light of antique sources; the ana I ys in of narrative sources for the presence of Slovenes in this area in the S"1 and fi'11 centuries; a description of the history of the Slovene territory under the the Celts, Romans, Goths and Byzantines; work on the epigraplhic theme of Inscriptions^ Latinae; the excavation of the late antique and Slavic settlements of Tin fa; the special topography of late antique settlements in Slovenia, Bosnia, Friuli and Carinthia; and an archaeological map of early Christian objects in the Baitkans and the area of the South-Eastern Alps, The research of the early Middle Ages concentrated on the excavation of the old Slavic settlements of Prvftav near Bled, the program on the stratification of the graves of Alpine Slav*, and on the economic development and retrograde analysts oF written sources for specific settlements oF the early Middle Ages near Bled. With respect to the long-term program, work was carried out on the topography of Slovenia, arthaeologicail terminology, documentation of materials and sources abroad, -the historiography of archaeology and the central archaeological card index for Slovenia. The Institute's library received 1.116 nev uniits; at the beginning of the year the 3rf issue of the Archeotogtcal Herald (1980) was published; the following issue, number 32 (1981), is in print. Individual workers at the institute participated at scientific conferences at htwne anil abroad, and published the results of their research in domestic and foreign publications. 1'he Institute for the Laws of the Ancient Orient The Institute for the Laws of the Anciemt Orient continued with its studies of ouneform legal sources. A manuscript is being prepared on the true significance of the international treaty concluded between SuppiSulimas, the Hi!lite king and SunaSSura, the ruler of Kizzuwatina. Dr. V. KoroSee has already reported on the activities of the Institute at the conference 2S11" Rencontre Assyriolugioue Internationale« in Vienna, July ?, 1981. The Institute of Musicology In 1981 the Musicolosical Institute of the Slovene Academy of Arts and Sciences proceeded with ts research programme Fundamental Researches into the Slovene Musical Past. Thus, further musical sources have been recorded at home and abroad. Transcriptions and scores of l>aniel Lagkbiler's motets and Anrandus fvanitc's orchestral compositions have been critically examined, so that the manuscripts are ready for print; monographs dealing with the life and work oF the composes in question are being written. Material for a treatise on mediaeval musical manuscripts in Slovenia has also been systematically gathered. The Institute of Slovene Language The editing of the fourth volume of the Dictionary of the Slovene Literary Language (Preo-fi) was continued; more than one half of this book has been completed. Of the literary works currently produced, ninety-nine have been examined. Up to 108,000 new card-indexep were prepared. Finally, the alphabet for the fifth volume of the Dictionary was prepared, The editing of Lhu seceind volume of Lhe Etymological Dictionary ol the Slovene Language, which is being prepared by Dr. F, Beziaj, is practically completed; it will include the keywords for K-O A part of the manuscript has already been sent oul for print. To a certain extent the gathering of cortwion plaint names and onomas tics was continued. Intensive gathering of material for 'the historical dictionaries of the Slovene language, particularly for the dictionary of !the language of the sixteenth century, was also !in progress. 260,000 hew card-indexes were prepared. On the basis of lexicon material from the old 'literary Prekmunjc- language, Dr, V. ¡Novak has attempted to edit a dictionary of this language, Stabej's .preparation of the manuscript of 'the .Kastelec-Vorcne 'dictionary from 'the beginning iof ftihe 17™ century has been supplemented. Three diailectolo-gical at:lases have been piepared. The garth i* ring of field male-rial for the Slavic linguistic Atlas is being concluded: along with this, (the editing and supplementing of card-indexes has been coiitmied. Preparation for the General Slavic Linguistic A Max -is in the stage of interpretation, cartography ami commentary on the collected materia! on the Slovene dialedtological language. Phonological descriptions of all Yugoslav, articles for the General Slavic Linguistic Atlas are in print. For the European Linguistic Alias Hie preliminary work for field registration has been completed. The institute of Slovene Literature and Literary Sciences The program of the institute. Investigations in the History and theory Literature, is part of the integral SA SA research program and was carried ont in its (three departments. It has also included the participation of a great number of external collaborators. Department of Slovene Literary History. Research on ithe National Liberation War thane fm Slovene fiction is approaching its final synthesis. Various studies haive been completed dealing with such problems as; '(.he attempts to produce a 'major .narrative text with the it\L.W theme; the concept of Ithe hero li.n It lie contemporary Slovene war novci; and the f lotion of V, Kavcic. Within the Slovene Site rature éditorial [program 'the second volume of the Letters of Fran Govekar were prepared for print. Department of Literary Theory. Preparatory and editorial work for the Literary Lexicon hais lieen continued, along with the preparation of card-indexes of Slovene literary 'theory -terms, and the card-indexes for non-Slovene authors in 'the Slovene periodical press from 1775 to 1970; these ihavu been arranged according to national literatures and are ¡now available to rthose interested, Five volumes earanee of new ones, and ¡the influences which have affected rthe present conditions 1(3, e., ¡migration of population). The editing of Goth's etbn ograiphical topography for Slovene ¡Styria is progress in?: successfully. !N. Kuret ihas finished work on more than half the towns. Interest :n our archive has been so great thai iit is necessary ito hasten the continuation of our work, and ito prepare a printed list of the Archive contents. Department uf Ethnomnsicology, Among its most important projects, the department continued with its work on the publication of Slovene Fotk Songs. This year the second volume with (he first work on legendary songs was published; ithe third volume is already ¡prepared for print. The preparation of the .monograph on the song, music and da.nce culture of Rezija continued with 'the transcriptions of the latest recordings of instrumental music. For the future study of the contribution of Slovenia ito the so-ealled SonnleiLner Colleotion of Songs ¡from IS 19 (only Slovene songs from 1B22 are stiJ in Vienna) 39 songs with lyrics and melodies were copied; for now. in the original Bohor 'dialeot. The musical-damce culture research of a ¡mining colony in Trbovlje (¡«Terczija«) continued with field work on the last of May, with visits to 42 families or 67 family members in ithe colony. ¡Based on previous experience, the research was adapted to Che worseng conditions in a ¡broader framework, including facts ialso about other areas oE life not related 'to music or dance. Research in Southern Carinthia in Austria has been very limited in the past few years, due Ho ¡the lack of foreign currency, In 1981 work was carried out ¡in the area north of ¡the ¡Danube ¡to Diex, in the environ, of Voffikesraarkt, Along ¡wtth fchfe. work was continued in three areas ¡stall undeveloped: «the environs of Slovenska Ristrica ¡ill .Styria, Biieljuka and ithe environs cf Buzet. Some one-day filming trips were successfully carried out, by invitation or on suggestion, and much new material was collected. For documentation and cataloguing of newly-gathered materiarts we now have a specialist for ethnuehorology. Department of Material Culture. For the scheduled monograph, Aa Ethnological Sketch of the Pastoral, Alpine, Wood-Cut ter and Charcoal Burning Buitdings in Slave ma, T, Cewe prepared (tcxtuaJly and visually) two chapters: Ssltlqtnertt and the CoWst ruction Desngm of Temporary Buildings, Mountains in Slovenia ;; the second project, which rhis year ¡began wtiih field rosearch 'in :the Kaimrilk and Karnisch Alps, -in which «externa1! Co)laborators Lisci participated. The 'main objectives of the research are to produce monographs on mauntakt dairy fanning in Slovenia, For the project, Dress in the First Half of the 19lh Century A. BaS collected written sources -He copied material if ram archives in Ljubljana and Maiibor; an important source was dfco the maps .from Goth's collection. BaS wrote ,some ussays also, which were based tan the testimonies of Statutes Vraz and Fran Lwstik. Institute of Karst Research SASA, Postojna Within the SASA program no. 10 Basic Karst investigations spe!eogeo]c»gicat, speleohydroJogical, geomotphoiogical, spsleogeuetical and 'geographical! con Jit ions of some pants of Nbtranjsko, Primorje and. Alpine karst were partly studied. The further work was done by cotmjptefcipg the fcadastre of karst phenomena and by data into computer. Research workers of the institute bad communications on five congresses and symposia at home and abroad, they have publ'shcd 41 studies and have prepared treatises for the I01h ntumbcr of AcLa carsologica nnd for other publications. They have done several special! professional tasiks connect ad to organisations of associated labour and they have worked at Institute's Karst Museum Collection, where 54 exhibitions of karst, historical and other cantenL were organized. They haive lis ken part in international research programs wHh Chinese, Austrian, French and Italian institutions, The Anton Mclik Institute of Geography The research program of the Anton Mrl'ik Institute of Geography is part of the SASA program. The Natural and Cultural Heritage of the Slwene Nation, and has for its project The Study of the Geographic Environment in Slovenia, which was adopted from the Research Council of Sltovenia. The project is divided into six studies, five of which are lons-term. Most externa! collaborators and researchers at the Institute studied the flood areas, which were analyzed according to an adapted methodology: the Ljubljana Marsh, Brei ice Pol je with Lower Soda. Bloke, Pimka, Ccrkniea Pol je, the valley qf Scaynica, According to the same methodology, we add«! to the plainned studies of the complex conditions on 'the mountain farms in Slovenia also the new study regions of the Poihograd mountain aTeas, ithe southern tip of the Celje Valley and a part of the Pohorje Mountain?;. In 3981 -we also analyzed the Jate-summer conditions on rhe TrigJav Glacier and oil the glacier under $feta. We prepared a regkmalization scheme, according to which the regional-geographical monographs of Slovene regions will be prepared in future years. Prcpa rat ions for the publishing tjf the first geomorphulogicail map .(with a scale of 1:100.000) for a Col je journal have been almost completed with the preparation of manuscript 'maps (with a scale of 1:25,000) .in the Spod.Tiia Savin ¡'ska Valley and its borders. The two-year research of the Ponfkve mountain area was completed. The Institute's publication Geografski zbornik, which publishes results of research work, was in 1981 published in two volumes. Volumes XX (207 pp.) and XX.1 (J S3 pp.) contain treatises an the studies of Flood areas (Plantna 'Polje, Grosu-suplje Valley, Lower K'dka, Kocetfje Pol je), of moun'tain farms in the Kokra. basin and ithe Krvavec foothills, of the development of relief yreais in the Litia Valley, documented with a complex geomorphoiogicaj map (on a scale of 1:100,000), and of the catastrophic vf feels of the 'storm in Northwestern Slovenia in August, 19S0. The personnel at the AlVllG ircsmaineid the same, although the corresponding SASA member Dr. Ivan Gams took over ithe work of the ydmirnistrator of the Institute, academic professor L>r S. IleSii, on June 1st. The latter continues to direct the Scientific CouneH and the editing of the »Geografskii iboi-nik.« Tile Institute of Paleontology Our program for 1981 lincltwJed: 'the .presentation of Pieistocenu Kammalia for examination; the -editing i»f paleorutological treatises for print; confirming the biographies of geologists for the Slovene Biographical! Lexicon; reviewing technical geological works; the arranging of libraries and collections of fossils; administrative and graphic works; collaborating with other geological i-nst¡■ttBtfcmiis in determining problematic fossils; coMectng material for Radiolaria; and a detailed study of Foraminifera and Cnidairia, Fowmtnifera: in the Senonian we determined 4 tors min if era in the profiles of Pivka jama, Kreplje and Vremsfci Brit of. For the Keramosphajeri na Tergestina type the A form was determined. The suspicion of the existence of A and B forms of the Rhapydionina family was also confirmed From paleogene strata the profiles BeJa Pec and Fun talc were sampled. A preliminary study has determined species of foraminifera which indicate an Qldgocene epoch. Research of recent Fonminifera on the Kornar Islands and in the Northern Adriatic revealed that individual species are affected by temperature, sediment anion and various hydrographical factors. These results were uselful also to geologists in interpreting paleogeogiaphy and paleobatimerrLry, Cnidaria: we collected Upper Triassic corals and hydrozoans in Celje, Perbla, Rrleii roh and Poiibrd, Vie determined 22 species which confirm a Carnian and Ncrriaa-Rhaertian strata. We prepared a fat of ailJ Triassic Cnidaria in Slovenia, which includes 45 spoeies from 16 locations, Within the inter-academy program we examined corah' from two areas iin the U S,, which are of the Albiian and Cenomanian epochs. All of the mentioned foraminifera and Cnidarian Fauna From Slovenia are from areas, where they were hitherto unknown. All these results are new contributions to paleontology ar>d have Ihus aided in solving strati graphic and paleontolic problems boLh in Slovenia mnd in the wider Mediterranean area. The results are published in Slovene. The Jo van Hadzi Institute of Biology in twenty regular employees and three external scientific collaborators worked at the Institute, Research was divided into eifrht areas of study. The studies of polymorphism and endomisim in the fJora of Yugoslavia concerned the taxono-niical and horological problems of some, species ant! families in Serbia, Hercegovlna, Montenegro and Dailmatia, Phytocenological research included tlie study of pine, fir-beech, beech and therm oplri'lu forests, forests of ivh.ite beech, dry imwist and wet grasslands, and segctai, ruderal and haiphytic ■vegetation in aM phytogeographical areais of Slovenia. The geohotanical group mapped-out S6I new surfaces of Slovenia for the Vegetation Map of Yugoslavia. Palenological studies contributed to the understanding of development tendencies in various segments of the quaternary and pliocene periods These studies wore made predominantly in connection with the findings of Take and marsh sediments in Slovenia and Yugoslavia. Studies of the 1 us Dory of biology in Slovenia have il htm mated t±ie activities of the natural scientist P. A. Mattioli in Primorje fCoastland) and especially in Idrija. Fauna studies have included investigations of the taxonoiracail, ecological ar^d zoogeographicall problems of episodic fauna on sea organisms; studies have been made also of the groups of Temnocephata. Mollusca, Acarina, Araneae, Plecoptera, Siphonaptera, Coteoptera, Lepidoptt'ra and Avej in Slovenia, and to some extent also in other republics. Concurrently, studies have been in progress of animal associations on selected experimental slabs. The study of marine Benton Atgae included investigations of the effects of water pollution on the algae, of the renewed settling of algae on denuded rooky surfaces, of Lhe effects of metals on algae, and of the resistance and eh em ism of aigae 'in the Northern Adriatic and Atlantic, the Inter-Academy Flora and Fauna Committee uf Yugoslavia Our group of botany taxoniinists continued to prepare the catalogues of the flora of Yugoslavia, Al the end of the year a group of five botanists met in Ljubljana and agreed on preparations for a catalogue on Polycccrpicae, In J981 the following catalogues on the fauna of Yugoslavia were published: I. Sivec, Plecoptera; F. Ncfcoliic, Araneae; and M, Kerovec and N Mrsic, Otigochacta. The Terminological Commission The Legal Department continued excerpting legal sources. At its sessions it prepared the keywords for the lei tens S and S. The -department ad so cooperated in the editing of 'the Diction airy of the Slovene Literary Language, The Technical Department completed the final preparations for tihe printing of the second volume of the General Technical Dictionary (P— /). The dictionary was pointed in November, 1981 in 4,000 copiers. Translations of 224 Y^ugpslav standards were reviewed and approved. The department aiso cooperated with the SASA Instil tuite of Slovene Language on ex.pl an at Ions of technical terms for the Dictionary of the Slovene Literary Language. The Medical Department continued excerpting medical terms. At its weekly sessions it discussed terminological questions in connection with the compilation of a dictionary for medical terminology, which the keywoords for the letter A haive already been prepared. The department also cooperated with the SASA Institute of Slovene Language in the editing of explanations of medical terms, The Veterinary Department completed the final editing of terms beginning with A and B and prepared the text for print. It once again reviewed aill of the definitions for veterinary terms beginning with K and prepared definitions up to the loiter P ft continued excerpting terms from veterinary 'literature, Also, it cooperated with the Institute of Slovene Language in verifying the definitions for veterinary terms. The Natural Science Department continued its preparation of the draft for a diiotronary of chemical termimology; it supplement«] the card-index for genera1! biology and botany; and it began supplementing the card-index with terms of modem physics. The Art Department continued cxerpting terms from relevant literature and prepared material for the editing commissions Activities in the areas of the plastic arts, music and theatre progressed. The sub-departments of plastic arts and music are planning to print some sample issues in aibout a hundred copies, which would be open to discussion. The Intnr-Academy Committee for the Study of Infection of People and ^nlrnala with Streptoeocus Agaiactiae The Inter-Academy Committe for the project, »The Study of Infection of People and Animals with Streptococus Agaiactiae«, was established on the 27" of March, 19SI at the Slovene Academy of Sciences amd Arts. Studies within this project are aimed ait the dotermination of the frequency of the infection, the study of .¡¡ts characteristics, the research of its origins and, on the basis of the results of these studies, the determination of whether or not these infections are connected to zoonosis. The research :ts carried out bv medical researchers and the medical departments of the following Academies: JEZU, SANU, ANU, Bill, MANU and SAZU, along with external! collaborators of these Academies. The Inter-Academy Committee for the project is composed of member's of the Academies and external collaborators, The results of the worik on this project have been presented by researchers from Ljubljana and Belgrade at the VIIT'b international symposium on sLrepiococus diseases in Lund, Sweden in Jtuie 1981. In September 193] the mcdicail staff of SASA organized the fourth scientific meeting of the medical departments of the Yugoslav Academies, in Bi d near Kra-nj. The program of the meeting included also papers treating the problem of infection with streptococus agalactiac. The Library The activities of the Library in 1981 continued with the same intensity as in former years. The library also continues to confront the same problems, vie,: the lack of space for storage and the shortage of personnel. In spite of these problems, its work program was realised. This is due to the efficiency of the library management and the highly professional capabilities and pain-st ailing efforts of the library staff. The exhange of academic publications and (kiplicale stock represents the most significant and most active sphere of the Library. This exchange is now regularly established with 1,458 institutions throughout the world, Owing to this, in 1981 our literary collection was raised by 5,856 volumes Taking into account donations (1,599), purchases (1,673) and obligatory editions (733), the ontiire increase oF the library collection was 9,861 units. At the and of the year the library collection comprised approximately 303,500 units. This collection is recorded in various catalogues, both alphabetically, according to authors, and systematically. The Library prepares monthly bulletins to inform those interested about its new acquisitions; it aJso provides brochures outlining Library activités. The Library collection is accessible to alh either in its reading-room or for home-use, In the Tendnng-rooms various encyclopedic books and periodicals are available. In total, the Library lias lent oul 31,776 works to 1,070 readers, who have visited the Library 7,918 .times, The Library continues to be responsible for the dispatching of all Academy publications. At the end of the year the Library staif consisted of nineteen employees, fifteen of whom belong to the Library profession. VSEBINA 1- Organizacija S Skupš&na, SAZU 7 Predsedstvo SAZU 9 Organizacija akademije 10 Uprava institutov, komisij in študijskih centrov 12 Preglednica organizacije SAZU 18 Statut SAZU 19 ti. Člani 4) Častni «Sifoni 43 Redni in dopis iti ¿lani 43 Razred za zgodovinske in družbene vede 43 Razred za filološke m literarne vedo 52 Razred /a matematične, fizikalne in tehnične vede 59 Razred -za naravoslovne vede 66 Razred za umetnosti 70 Razred za medicinske vede 74 Novi člani 79 Umni i člani 163 Miroslav Krleia 176 III, Poročilo o dfrlu akademije % letu 1981 179 Razred za zgodovinske in družbene vede 181 Razred za filoloSke 'in literarne vede 164 Razred za matematične, fizikalne in tehnične vede 184 Rai.red za naravoslovne vede 185 Razred za u motnost i 187 Rasred za medicinske vede 137 Akademija v tetp 19S1 189 Splošno, enote, jubileji, nagrade, odlikovanja, priznanja, izvolitve 190 Pomembnejši dogodki v zvezi z življenjem 'in delom SAZU 192 Razstave 198 Tiskovne konference in predavanja na SAZU 199 Stiki s ■tujino 2W Zaključni račun 202 Svet akademij znanosti in umetnosti SFRJ Izmenjava raziskovalcev prek sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ 204 Svet delovne skupnosti SAZU 207 Osnovna organizacija sindikata SAZU 208 t niti tu t 7a marksistične Študije SAZU 209 Zgodovinski inštitut Micka fiosa 212 U.metnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta 217 Iniitut za arheologijo 219 Inštitut za prava starega orienta 226 Muzikolo&kj inštitut 226 Inštitut za slovenski jezik 228 Inštitut za slovensko literaturo in 'literarne vede 235 Kabinet Josipa Vidmarja 240 Inštitut za slovensko narodopisje 241 Inštitut t.a raziskovanje krasa 232 Geografski institut Antona MeJjka s kartografskim oddelkom 260 Inštitut za paleontologijo 2Mi Biološki inštitut Jovana Hadžija 269 Med akademijski odbor za floro in favno Jugoslavije 276 Medakademijskj odbor /a proučevanje nekaterih specifičnih problemov mešanih gospodinjstev (kmeta-delavcal 276 Medukademij.ski odbor /a proučevanje infekcij s sir. agalactiae pri ljudeh in iivalih 277 Koordinacijski odbor za molekularne vede 278 Inštitut za medicinske vede 278 Terminološka komisija 278 Oddelek za načrtovanje in usklajevanje raziskovalnega dela 280 Fotolabora torij SAZU 281 Bibliografija neka Levih članov akademije v letu 19&1 283 Biblioteka SAZU 299 IV. Publikacije SAZU v letu 1931 307 Summarv 315 LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 32, KNJIGA 1961 izdala SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI iN UMETNOSTI V LJUBLJANI tisk TK Gorenj &k i tisk Kranj naklada im izvodov LJUBLJANA 1982