Na dobri poti
Predsedstvi RO sindikata delavcev v prometu in zvezah in sindikalne konference Z2TP Ljubljana o uveljavljanju ustavnih dopolnil v želez-niškem gospodarstvu Slovenije in Istre
Ko Sta predsedstvi RO sindikata de-lavcev v prometu in zvezah Slovenije in sindikalne konference ZŽTP Ljubljana v torek na skupni seji razpravljali o dosedanjem poteku priprav na uvelja-vitev dopolnil in ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela in sloven-skih in istrskih železnicah, sta ugotovi-li, da je bila v celoti izpolnjena njuna zahteva po kar najbolj celovitem infor-miranju delavcev na železnicd ter da so bile Izdelane tudi variante rešitve bodo-če gospodarsko-funkcionalne in samoup-ravne organiziranosti železniškega go-spodarstva Slovenije in Istre. Ob anga-žiranju celotnega političnega aktiva me-stnega odbora sind. del. prometa in zvez Ljubljane in RO v januarju letos so organizirali kar 170 zborov delavcev, ki se jdh je udeležilo 10.000 ali skoraj 60 odstotkov vseh zaposlenih na želez-nici.
čeprav pripombe s teh zborov, ki so Obravnavali štiri možne variante usta-navljanja TOZD na železnici, še niso dokončno obdelane, je očitno, da so se delavci z veliko večino izrekli za vari-anto, ki sedanje sekcije opredeljuje kot temeljne organizacije združenega dela. Ob ugotovitvi, da železnica ustvarja svoj dohodek predvsem s prodajo skupnih storitev vseh sekcij,- organiziranih po dejavnostih, da pa je mogoče po Inter-nih cenah — normativih ugotavljati dohodek posamezne sekcije ter da de-lovni proces pravilno organiziranih sek-cij predstavlja zaokroženo celoto, v ka-
teri delavci lahko uresničujejo družbe-noekonomske in druge pravice, obe predsedstvi v celoti podpirata omenje-no načelno izhodišče.
Zbori delavcev so se tudl izrekli za tako organiziranost vzdrževalne dejav-nosti, ki bi s takoimenovanimi central-nlmi delavnicami kot združitvi.jo TOZD na tem področju dela omogočala raci-onalnejše oblikovanje odnosov med transportno organizacijo in vzdrževalno službo. Obe predsedstvi v načelu pod-pirata tako stališče, vendar bosta pri nadaljnjem delu še zlasti pozorno bede-11 nad njegovo praktično izvedbo.
Predsedstvi RO Sindikata v prometu in zvezah Slovenije in sindikalne kon-ference ZŽTP Ljubljana se tudd strinja-ta z zahtevami nekaterih zborov delav-cev, naj bi pri uresničevanju vseh že sprejetih načelnih stališč še zlasti po-skrbeli za to, da bi bili izdelani jasnl ekonomski, razvojni in drugi elaborafci, na podlagi katerih bi se delavci dokonč-no odločali o načinu organiziranosti po sameznih TOZD in o njihovem medse-bojnem povezovanju. Zlasti so po-membni tisti kazalai, ki bi jasno opre-delili, kdaj je v posamezni dejavnosti izpolnjen ustavni pogoj funkcionalne za-okroženosti. Upoštevaje sodobno teh-nologijo poslovanja naj bi ta kriterij odločilno vplival na sklep o teritorial-nem obsegu in sedežu posamezne teme-ljne orgardzacije združenenega dela. Prav zato  obe predsedstvi  izrecno  za-
vračata nekatere lokalistične, davčne in podobne kriterije snovanja temeljnih organizacij združenega dela. Menita to-rej, da je predvsem treba opredeliti programsko usmeritev železnic Sloveni-je in Istre in s tega stališča opredeliO razvojne možnosti posameznih dejavno-sti in njihovo perspektivo. To še pose-bej velja tudi za obstoj in razvoj vseb namenskih podjetij.
Po mnenju udeležencev te skupne se-je je temeljna naloga v nadaljnjih priza-devanjih za uresničitev ustavnih dopol-nil v železniškem gospodarstvu Sloveni-je in Istre ter tudi v celotnem sistemu jugoslovansklh železnic v tem, da bi TOZD organizirali in njihove samoup-ravne sporazume o medsebojnih odno-sih izoblikovali tako, da bi delavci res neposredno odločali o ustvarjanju in de-litvi dohodka. Do tega cilja vodi več poti. Ena izmed njih, za katero nedvo-mno lahko poskrbijo železničarji sami, je dosledna izvedba delegatskega siste-ma in odgovornosti za odločitve. Drugo pot, ki obenem pomend možnost in sred-stvo, na katero pa železničarji nimajo vpliva, predstavlja taka ureditev odno-sov med železnicami ta družbeno skup-nostjo, ki bo delavcem na železnici za-gotavljala enakopravnost z drugimi de-lavci. To bi vsekakor morali dosedi na način. kl bo onemogočal delovanje ob-stoječih in nastajanje novih sistemov odvzemanja rezultatov njihovega teko-čega ta minulega dela, če pa se že želez-ničarji izrekajo proti novim administra-tivnim in državnim posegom v njiho-ve samoupravne pravice, hkrati poudar-jajo, da so pripravljeni upoštevati tiste pravice uporabnikov železniških storitev, ki jim nedvomno gredo zaradi vlaganja njihovega tekočega in minulega dela v železniško gospodarstvo Slovenije in Istre. Velike podpore tem stališčem pa dajejo tudd občni zbori OSO. ki pote-kajo ravno sedaj.
Julka Zilert