žtev. 56. Poštnina plačana v gotovini Ljubljana, dne 30. decembra 1825. . kSMeMMMNMNi Brj'8—i—in < n; MMRMM Leto V ž 8. Kmet, dciaocc in obrtnik naj bedo narodu vodnik! Izhaja vsako sredo. Naročnina: za cclo leto Din 30 — ta pol leta . 15'— *« inozemstvo %a celo leto Din 50-— Inscrati po tarifu. - Pismenim vprašanjem naj *e priloži znamko za odgovor..— Nefrankirana pisma se ne spre]ema]o. 5/sakdo uživaj vse sadeve svojega dela in marljivost! I Glasilo „Zveze slovenskega kmetskega ljudstva". Rokopisi se ne vračajo. - Plača In to« se v Ljubljani. — Uredništvo ln uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ulici štev. 7. — Telefon inier. št. 306. — Račun pri pošt. čekovnem m-vodu št 11.368. : 3K69I f^^AJOZBim > '-^^Mumni EKsnidR^ascs-^iaHaaKifmvo taca* ...... i i 111 ni i i ' iiii:' so se v duhu sporazuma najprej sami združili v syoji »Zvezi slovenskega kmetskega ljudstva«, pozneje pa se sporazumeli s hrvaškimi kmeti. To je popolnoma nova slovenska politika, ki ne gleda nazaj v žalostno preteklost, ki ne išče ogabnega maščevanja za stare »klerikalne« iu »liberalne« budalosti, ampak gleda naprej v bodočnost, polagoma ustvarjajoč in polagajoč nove temelje za bratsko sožitje med Srbi, Mrvati in Slovenci v skupni državi. Nova naša politika ne prežvekuje in i ne pogreva žalostnih ostankov iz stare avstrijske dobe, ki je nikdar več ne bo, ampak išče, kar druži ogromno večino slovenskega naroda, in to je zavest kmečke demokracije, ki pravi, da vladaj v kmečki državi kmet v sporazumu z ostalimi stanovi. Tako odmeva velika ideja sporazuma tudi v naših srcih in ob vstopu v novo leto nimamo srčnejše želje, kakor da se politiko sporazuma uveljavi čim globlje tudi pri nas. Naša pot je ravna, jasna in poštena in zato bomo po tej poti tudi srečno prišli do zmage kljub vsem zahrbtnim našim nasprotnikom. javnosti splch ne pridejo v poštev. Življenje is dandanes pri nas pač takšno, da ni dovolj, da se brigamo samo za verske stvari, ampak.se moramo zelo in prav zelo brigati tudi za posvetno zadeve, če hočemo živeti in obstati kot posamezniki in kot narod. Nas tlačijo in morijo neštevilhe skrbi, ki niso z vero v nobeni zvezi, katerih pa ne smo prezreti stranka, ki hoče biti »zastopnica celega slovenskega naroda«. Tudi najnovejša politična poteza SLS, pomagati si na političnega konja s pomočjo vere, je velika napaka, ki bo škodovala samo veri. To pa ne more biti dobro! Bera. Na napačni poti. V dobi, ko je bil Stjepan Radič še najostrejši opozicijonalec, je SLS vedno rada naglašala v svojih glasilih, da njegova politika ni prava in dobra, ker se da doseči v parlamentarni državi uspehe samo na parlamentarnih tleh s sodelovanjem v parlamentu, bodisi v opoziciji ali pa v vladi, in časopisje SLS se je kaj rado sklicevalo na Čehe, ki so tudi preživljali pred 50 leti v bivši Avstriji trdo dobo opozicijcna-lizma brez vidnih političnih uspehov, ko so se pa pozneje vrnili v parlament, so dosegli toliko, da so brez težave mogli organizirati leta 1918. svojo lastno državo. Zastopniki SLS so sedeli vedno v parlamentu, večkrat so bili zastopani tudi v vladi. Svojega položaja pa niso znali nikdar izkoristiti v prid slovenske eelokupiiosti, ampak so vedno skrbeli samo za koristi svoje stranke. To je bila težka politična napaka za stranko, ki silno rada naglaša, da je ona in samo ona edina legitimna zastopnica vsega slovenskega naroda. Stranka, ki je v opoziciji, tudi ne more prekoračiti vseh mej dopustnosti, ampak se mora njena politika gibati v gotovih mejah. Kdor gre v parlament, priznava državo in kdor priznava državo, se mora boriti za celokupne' državne koristi in zastopati splošne državne interese, brez ozira na svojo opozicijonalnost. Tega načela se pa zastopniki SLS niso držali v znanem sporu med Vatikanom in našo državo, in to v sporu, ki ni bil in še danes ni verskega, ampak jc popolnoma političnega značaja. Zavzemanje poslancev SLS za koristi izvendržav-ne politične sile ni v skladu z interesi lastne države in zato je tudi ia korak SLS velika politična napaka. Velika napaka SLS je dalje, da se je v najnovejšem času odločiia postati v prvi vrsti samo verska stranka. Že drži, da je Slovencem njihova vera sveta. Tega noben pameten človek ne taji in nas v našem verskem življenju tudi nihče ne ovira. Proti veri rohni pri nas samo nekaj bedakov, ki pa v V zadnji številki »Kmetskega lista< berem razpravo, v kateri se oglaša kmetski župnik proti odkupu bere. Da se resnica prav spozna, treba čuti oba zvona, zato naj bo tudi meni kot berskemu zavezancu dana prilika povedati svoje mnenje, tem bolj, ker sem prepričan, da govorim iz srca tisočem. Popolnoma umljivo je, da je bera mnogim duhovnom zoperna, dasi dopisnik tega noče umeti ter pravi, da je celo potrebno, da se na ta način da duhovnom prilika, priti v stik z ljudstvom. Jaz pa poznam dovolj duhovnikov, ki se sramujejo spremljati mežnarja z žakljem od hiše do hiše ter pre-puste to inteligentnega človeka nevredno beračenje mežnarju, da opravi mesto njih. Na drugi strani pa ima duhovnik toliko stika z ljudstvom, da si ga več že želeti ne more. Saj zato je tukaj, da ima z ljudstvom neprestano opravka. Ker se dopisnik sklicuje, da je vsak delavec vreden svojega plačila, tedaj jaz izjavljam, da mu to rad podpišem magari z obema rokama. Gre le za to, na kak način naj bo plačan. Mi kmetje smo za to, da bodi duhovnik plačan od države kot vsak drug uradnik tako, da bo mogel svojemu stanu primerno živeti; srednjeveška bera in vsakršno plačevanje raznih pristojbin pa naj se odpravi. To zahtevamo iz naslednjih vzrokov: Bera je srednjeveški ostanek enako, kakor tlaka in desetina. Nje pobiranje je poniževalno za duhovna, še stokrat bolj pa za kmeta. Gospodar, katerega ne speče ne dolg, niti intabula-cija, ni nič vreden. In tak dolg, rekel bi celo večen dolg je bera. Že oblika tega večnega dolga je za kmeta žaljiva in kje je naš ponos, če bomo živeli M zavesti, da nas ima vedno nekdo na vrvici. Ako se je pomelo z vso srednjeveško šaro, naj se pomede še s to. Dopisnik trdi, da se takemu, ki bero res težko da, tudi odpusti. Znabiti on res tako ravna, toda koliko je takih? Jaz poznam en sam tak slučaj, vem pa pozitivno, da se je zgodil le, ker je bil dotični njegov politični pristaš. Kaj pa bo rekel dopisnik, ako mu povem, da se je pri nas zgodil slučaj, ko se je pobirala bera pri nekem kočarju, ki ni mogel dati dva mernika žita, ker ga pridelal ni, pač pa je hotel dati v denarju. Župnik ga je tožil, češ da ima pisano bero v naravi in naposled so kočarju svinjo zarubili kljub temu, da je hotel bero plačati. Ako kdo 2 J^^^Razširiajte vselej Id povsod zavest o potrebi kmetske politične samostojnost!! želi takega stika z ljudstvom, da ga bo hodil tirjat in celo sekirati, tedaj mu moram povedati, da se nahaja na napačni poti. Dopisnik pravi, da bera temelji v zavesti, da mora biti človek Bogu hvaležen za njegove darove ter od tega, kar mu je Bog dal, naj skrbi za cerkev in njegove služabnike. Dobro, bodimo logični. Ravnotako lahko pride tudi učitelj k kmetu češ, ti moraš biti Bogu hvaležen za omiko in izobrazbo, ki ti jo prinašamo, ker brez šolstva hi bil divjak, v posmeh in pre-ziranje vsemu kulturnemu svetu ter vsaj v gospodarskem oziru suženj tujcev. Ker nisi, hvali Boga in skrbi za me! Daj tudi meni bero! Potem bi prišli orožniki, ki skrbe za našo varnost in še drugi. Vsak naj dobi od kmeta po dva mernika žita, kmet pa naj lakote pogine, kakor star pes na gnoju, ko je doslužil svoje gospodarje. Če enkrat ugotovimo, da so vsi tisti potrebni, ki nam služijo, potem so vsi upravičeni do bere ali pa nobeden. Zakaj naj bi ravno en sam stan imel izjemno pravico? Dopisnik pravi, da mu je stara gospodinja rekla, da se ji ni še nikdar poznalo, če je dala bero. Dobro. Kam pa gredo leto za letom tolike množine žita, ki ga Slovenija uvaža? Kaj delajo z njim, ko se jim dajanje žita nič ne pozna? Ali morda kurijo z njim? Naša dežela in Banat in celo večji posestniki v slabejših letinah premalo pridelajo žita, dasi store vse kar morejo. Kaj šele manjši. Dopisnik pravi dalje: Ako ne boste dajali bere, boste pa plačevali duhovna drugače. Dobro. Sedanje plačevanje bere je jako krivično, zato pa ga odpravimo in ako kedaj reče država: »Nečeim več plačevati duhovnov«, tedaj pa jih bomo plačevali mi sami, davčni moči vsakega zavezanca primerno. Kako pa se pri nas plačuje bera, hočem navesti nekaj primerov, katerih resničnost lahko dokažem z uradnimi dokumenti. Večinoma dajemo po en mernik pšenice in en mernik ovsa ter prispevek za predivo. Dobe pa se tudi imoviti kmetje, ki so dolžni le 12 krajcarjev, enako tudi večinoma ko- j carji. Nekateri dajejo toliko kron, to-I da le, če hočejo. Zato se pa druge toliko bolj pritiska. Zmešano je tako, da o kaki pravičnosti ni ne duha ne sluha. Pri nas živi kočarica P., ki nima toliko zemlje, da bi si na svojem pridelala dovolj krompirja za svojo osebo. Če ne bi hodila dan za dnevom na dnino, ji skoraj ne bi preostalo nič drugega, kakor od lakote umreti. In ta reva mora dajati dva mernika žita, dasi ga sama niti zrna ne pridela. V naši fari je tudi grajščina K. Pokupila je pred časom več večjih kmetskih posestev, pa tudi več koč se je moralo umakniti pod njenim pritiskom. Koder so bili nekdaj prijazni domovi, je sedaj gozd. V službi ima kakih 20 delavcev, ki z družinami vred spadajo v našo faro. V naši fari je kakih osem njihovih hiš z grajščino vred, vrednost celega tega premoženja, ki ga ima naša grajščina, sega v stotine milijonov. Več je vredna kot cele vasi z vsem premoženjem. Kaj mislite, koliko da bere? Od štirih hiš po 12 krajcarjev, skupno 48 krajcarjev letno. Včasih mu vrže nekaj več, toda ne to-i liko, da bi bilo imena vredno. Ali je to pravica? Kdo je tak, da bi mu ne zavrela kri ob teh razmerah. To ni že več potrpežljivost, niti angelsko ne. Kdo more kaj takega mirno prenašati, to je tlačanstvo, to je suženjska kri, podedovana od prednikov skozi stoletja. Zato pa je dolžnost nas mladih borcev za kmetsko misel, da neustrašeno povemo vsem in vsakemu, kaj zahtva pravica in kaj naša kmetska čast in ponos. Ako je človek krona stvarstva, tedaj naj napreduje in pre-urejuje vse času primerno, saj je znano, da se vsaka stvar enkrat preživi ter postane času neprimerna. Ponavljam: Nočemo duhovna prikrajšati, ampak primerno plačo naj dobi, bolj enakomerno kot je sedaj, ko imajo mnogi preveč dohodkov, a mnogi premalo. Mi pa jih bomo tako vzdrževali, kakor je naši davčni moči in naši časti primerno. Andolšek Matej, Velike Poljane št. 32, pošta Ortnek. Dol. Kako si pridobi učitelj ugled med kmečkim ljudstvom! (Dopis.) Mi podeželski ljudje smo trpini in zato ni čuda, če smo materijalisti. Večna skrb in boj za obstanek nam je ustvarila kritičnost, ki jo imenujejo tudi neopravičeno nezaupljivost. Ni čuda, če se kmetje ne ogrejemo takoj za vsako novo iznajdbo, če se ne navdušujemo takoj ob lepih besedah in se ne moremo takoj ogreti tudi za osebe, ki se pojavijo med nami. Učitelji so dobrotniki ljudstva in imajo vzvišeno nalogo. Kako jo izvršujejo in razumejo, je pa zelo različno. V pretežni večini moramo povedati, da so bili stari učitelji bolj obrajtani med ljudstvom, to pa zato, ker so razumeli svojo nalogo drugače, kakor današnji svet. Pisanje, čitanje in računstvo so bili glavni predmeti stare šole. Tega so se naučili učenci prav dobro, kar vemo zlasti starejši ljudje. Poleg šolskih predmetov so gojili učitelji v prvi vrsti sadjarstvo in tu so imeli najlepše uspehe. Naštejte nam pa danes vzorne šolske vrtove! Zelo malo jih je. Navadno nam nudijo šolski vrtovi zelo žalostno sliko, ker so zanemarjeni do skrajnosti. Očitki padajo na krajne šolske svete, da se ne brigajo za oskrbo vrtov. Mogoče je to deloma res, vendar pa smo prepričani, da bodo skrbeli krajni šolski sveti za vrtove povsod, kjer kaže učitelj zanimanje za vrtnarstvo in ga bodo tudi podpirali. Krajni šolski sveti nimajo danes pri namestitvi učiteljev nobone besede več, kar v mnogih slučajih ni prav. Zato se dostikrat zgodi, da dobi učitelj na vrtu popolnoma nevrednega naslednika in da propade vsled nedelavnosti v par letih vrt popolnoma. Zato naj bi krajni šolski sveti vzlic temu, da nimajo pravice pri odločevanju učiteljskih služb, zahtevali od višje šolske oblasti, da nastavi ta v krajih, kjer deluje dober šolski sadjar in vrtnar, pa kraj zapusti, drugega, ki se bo- de v istem smislu udejstvoval v gospodarsko korist kraja in okolice. Ponekod so se vršili prav lepi gospodarski in gospodinjski .tečaji, ki so jih brez stroškov za občine priredili naši vrli učitelji. Ali se ne bi mogli vršiti taki tečaji povsod? V zimskem času, ko ni dela zunaj — so dolgi večeri, bi se vaška mladina prav lahko zbirala okoli šolske peči, kjer bi učitelj razlagal gospodarske stvari. Take vrste večerna šola je za vse fante koristna in učitelj si pridobi s tem mnogo ugleda. Danes se prirejajo po šolah skoraj povsod igre ali predstave. To je sicer nekaj lepega in zabavnega, vendar se nam zdi, da ni to neobhodno potrebno. Zabava in počitek pride šele po dovršenem delu. Zato se nam zdi, da je mnogo boljše oprijeti se na deželi gospodarskega dela, kakor pa zabave. Dela je dovolj na kmetih. Kmetijske podružnice, občine, zadruge itd. potrebujejo tajnikov in te posle prav lahko opravljajo učitelji. Precej jih deluje v tem smislu in vživajo tudi splošen ugled. Taka mesta so navadno združena tudi s kakšnimi nagradami v denarju, če pa tega ni, se pa kmetje prav radi oddolžimo z domačimi pridelki, kar tudi prav pride. UČiteljev-politikov, kakor tudi du-hovnikov-politikov pa ljudstvo ne mara, kar tu odkrito povemo. Zaupanja nimamo tudi do takih, ki ne pridejo nikoli med nas, in jahajo samo tiste stare šolske paragrafe, ki nam delajo včasih preglavice, dasi bi se dalo temu izogniti. Učitelje, ki delajo v kmečkem smislu na gospodarskem polju, pa spoštujemo globoko v svojem srcu, če tudi tega kot preprosti kmetje ne moremo na zunaj vedno pokazati. Učitelji, delujte za gospodarski napredek našega podeželja, pa boste imeli vedno ugled in vso našo zaščito! Predlog za spremembo strankinega imena. (Dopis.) si bil poprej v SRS, ali pa si bil v SKS, nego v novi enotni politični stranki ima veljavo tisti, ki pošteno in uspešno deluje za uresničenje našega programa, pa naj je poprej pripadal SKS ali SRS. Na preteklost se v tem pogledu ne oziramo več, nego gledamo le sedanjost! Hvala Bogu, da je do tega prišlo tako naglo! Vsi iskreni pristaši kmetske misli se pri tem radujemo in želimo, da bi se naše delo v tej meri razvijalo tudi v bodoče. Toda vkljub vsemu temu sem mnenja, da je treba pogledati tudi naše današnje strankino ime. Mi smo takrat, kolikor se spominjam, ime »Zveza« zbrali namerno vsled tega, da se s tem že na zunaj pokaže, da imamo posla ne z bivšo SRS in ne z bivšo SKS, nego z »zve-/O« obeh teh strank. Z imenom nove strankine organizacije se je to hotelo tudi na zunaj označiti, radi tega smo izbrali tako označitev, v kateri se takoj vidi, da imamo posla z »zvezo« strank. Ta označba je bila prehodnega pomena. Tako je bilo zamišljeno, ko sta se obe stranki sporazumevali in v tem smislu so se stvari do danes tudi razvijale. Danes obeh starih strank ni več, nego z združenjem istih je nastala ena sama nova stranka, ki še vedno nosi ime »Zveza slovenskega kmetskega ljudstva«. — To ime pa se mi zdi precej okorno in zato si dovoljujem sprožiti misel, naj bi se naše strankino ime spremenilo. Naši hrvatski somišljeniki so združeni v stranki, ki nosi zmagovito ime »Hrvatska seljačka stranka«, kar se pravi »Hrvatska kmetska stranka«. Ali bi ne bilo popolnoma dosledno, da se slovenski del naše skupne Radičeve stranke imenuje »Slovenska kmetska stranka«? S tem smo se tudi po imenu popolnoma približali naši stranki na Hrvatskem, a razen tega mora vsakdo priznati, da gre ime »Slovenska kmetska stranka« mnogo bolj gladko z jezika, kakor ime »Zveza slovenskega kmetskega ljudstva«. V bistvu pa izraža od mene predlagano ime ravno isto, kar smo hoteli izraziti z imenom, ki ga nosimo, odkar sta se združili SRS in SKS. Iz tu navedenih razlogov sem za to, da se naše strankino ime spremeni, a duh mora ostati isti, kakor vlada tudi v naši ZSKL. Naj bi se o tem razmišljalo in na prihodnjem letnem občnem zboru naše ZSKL tudi sklepalo. — Kmet iz ptujskega okraja. Po shodu Štefana Radiča v Mariboru. (Dopis iz Maribora.) Radičevcu v Mariboru je toplo pri srcu, ko čuje, kako različno govore Mariborčani o onem velikem Radiču, ki so ga poznali le po »Jutru« in »Slovencu«, deloma pa iz »Kopriv«. 0 njem, velikem sinu naše domovine, našem idejnem vojvodi, se je mnogo govorilo, a danes — ko so ga videli — samo videli in čuli —, jim je zastala sapa. 0 njem se je obistinila tista Cezarjeva: »Veni, vidi, vici!« (Prišel, videl, zmagal sem!) Stopil je na oder. Oni, ki so hoteli žvižgati in kričati, so na to pozabili. Onim, ki so z zlim namenom prišli v zborovalno dvorano, se je zmešal jezik, pozdravljali so onega, ki so ga na povelje proklinjali in zaničevali. In po shodu? Pojdi po ulici! Povsod — Radič in debata o njem. Greš v gostilno, zopet govor o Radiču in po kavarnah se debatira o Radiču. Ivot človek, ki pridem v razne družbe, zbirališča, sem imel priliko čuti raznolike sodbe o naši nedeljski prireditvi. Tako je rekel zagrizen eselesar: »Danes smo ga videli in čuli, a ni sledu o demagogiji. Njegova je bodočnost in igra z vero je propast za SLS.« — Duhovnik mi je rekel f »Zadržan sem bil iti žal mi je. Pondeljko-va »Straža« je napisala poročilo, katero je vsebovalo toliko klasičnih misli iz govora Radiča, da sem »Straži« hvaležen za spreobrnenje.« — Demokrat pa mi je dejal: »Ne čudim se ljudem, da volijo Radiča. To ni demagog, to je ljudski filozof in edini poklican, da vodi slovensko ljudstvo ... Kaj sta nam Žerjav, kaj je Korošec proti takemu duhu ...« Kmet in delavec pravita iskreno: »Radič je naš oče ... Za njega bi dal življenje...« — Zopet drugi, ki mu ne znam politične pripad nosti, mi v razgovoru reče: »Radič je brezdvomno veleum. A za sloves svojega imena naj se zahvali tudi SLS, ki ga venomer in neprenehoma napada, kakor svoj čas farizeji Kristusa, ki je moral na križ, predno so množice pokleknile pred njega.« Po mojem okusu je to sicer malo drzna primera, a toliko značilna, da se zabeleži kot vtis, ki ga je napravil pri nas Radič. In tako simpatično se vrsti sodba za sodbo, le zagrizenejši premlevajo stare fraze o Radiču demagogu, ali njih govorjenje je bob ob steno, udarec v zrak. — Radič je prišel, videl, govoril in zmagal. — Zidovi eselesar-ske Jerihe se sicer niso podrli, pač pa močno zamajali. Narod je spregledal, ker je videi in čul njega, ki je bil zaničevan, zasramovan — zaradi pravice in resnice, a ko je odprl usta, je privrela iz njegovega srca čarobna govorica o kmečko-delavski slogi. Korektno in taktno je prijel nasprotnike in jim položil na srce, da je še čas spreobrnjenja. In naša javnost, ki ni za novotarije preveč zavzeta, je razumela skrivnostni mig iz njegovega govora. Naše tajništvo (oblastno v Mariboru) ve o tem najbolje: Dan za dnevom se oglašajo ljudje, ki hočejo v našo ZSKL kot redni in priprosti člani, ker žele biti člani človečanske Radičeve družine. Ogromno delo nas čaka: Od vsepovsod dobivamo pozive na shode in sestanke; tu želijo prosvetno društvo, tam gospodarsko zadrugo, drugod zopet krajevno, oziroma okrajno organizacijo... To je vtis Radičevega poseta v Mariboru! Vspri-čo tega so pozabljene vse skrbi in ves trud preteklosti in z živo vero gledamo v bodočnost, v novo — radičevsko Novo leto!! nol Z velikim navdušenjem smo letos ob priliki občnega zbora Samostojne kmetijske stranke pozdravili združenje te stranke s Slovensko republikansko stranko v Zvezo slovenskega kmetskega ljudstva. Sedaj po tolikih mesecih so se tudi najbolj zakrknjeni nasprotniki slovenskega kmeta, obrtnika in delavca mogli prepričati, da je združenje obeh imenovanih strank izvršeno v popolnosti. Danes obstoji po celi Sloveniji le enotna stranka Zveze slovenskega kmetskega ljudstva in kar je še bolj važno: Danes obstoji tudi enotna volja, skupna enotna politična volja vseh pristašev bivše SRS in bivše SKS. Med nami ni nobene razlike več, čutimo se kot eno in v tem smislu tudi delujemo. A veljavo med nami ne dajemo po tem, ali Javno vprašanje. Dne 19. decembra t. 1. je zapisalo »Jutro« v uvodniku med drugim tudi tole: »Bilanca režima RR v Sloveniji je povsem pasivna. V celi državi in v Sloveniji še posebej. V neveščih rokah častihlepnih poedin-1 cev brez čuta globlje odgovornosti je vplivanje na vladne odločitve iz Slovenije bilo zelo nesrečno. Otročarije v osebni politiki, nameščanje nesposobnih novih moči, smešna maščevalnost kratkovidnih napihnjencev, to so bili glavni znaki te dobe. Klerikalizmu se je v senci te revščine dobro godilo. Spravil je nazaj na važna mesta svoje eksponente, ki jih je prejšnji režim odrinil, ker so službo zlorabljali za stranko.« — Uredništvo »Jutra« vljudno prosimo, da blagovoli povedati jasno in brez pridržkov: 1. Kdo so častihlepni poedinci brez čuta globlje odgovornosti in neveščih rok? 2. Kakšno osebno politiko je vodil novi režim v Sloveniji doslej? — 3. Katere so tiste »nesposobne moči«, ki jih je novi režim namestil v Sloveniji? Kolikor je nam znano, novi režim ni namestil doslej nobene druge nove moči, kakor dr. Lončarja! Ali je »Jutru« znana še kakšna »nesposobna nova moč«? če mu je znana, naj jo imenuje javno! — 4. Kdo je zlorabljal službo za stranko pod prejšnjim režimom? Če jo je kdo res zlorabljal, zakaj ni prejšnji režim postavil zlorab pod zakonito disciplinarno preiskavo? — 5. Zakaj je prejšnji režim učitelje in uradnike preganjal brez vsake pravne podlage? — 6. Ali se pravi storjeno krivico popraviti »uganjati klerikalizem«? — 7. Ali ie proces dr. Pestotnik — »Narodni dnevnik« že končan ali ne? — Na ta vprašanja naj »Jutro« odgovori javno! Poštene ljudi napada z meglenimi in nekonkretnimi trditvami in obdolžit-vami samo lažnivec, ne pa človek, ki kaj drži na javno spoštovanje! Ob smrtni postelji novega režima. »Jutro« pripoveduje, da leži novi režim že na smitrni postelji. Ubogi režim! Ampak tisti, ki leži na smrtni postelji, še vedno lahko ozdravi, nikdar več pa ne tisti, ki je že umrl. To naj si zapomnijo samostojni demokrati! Najnovejše geslo. Slovenska ljudska stranka si je zbrala novo geslo. Posl. dr. Kulovec je zaklical na nekem shodu v Vojvodini »Katoliki skupaj«, dr. Korošec pa je rekel na shodu v Ptuju, da je SLS »krščansko socijal-na« stranka in stranka krščanskega solidarizma. Po našem nemerodajnem mnenju bodo slovenski kmetje bistvo in pomen krščanskega socijalizma bolj malo razumeli. Mnogo pametnejše bi bilo, da bi se SLS in njeni zastopniki držali nekoliko pametnejše politične črte in ne vpeljavali k nam blaga, ki ni za nas. Gledališča. Nekdaj so bila gledališča verske in splošno narodne ustanove. Gledališki prostor je bil dovolj velik, da se je zbralo na njem po 30 in še več tisoč ljudi, in igrali so igre, nad katerimi se je ob svečanih prilikah izobraževal in dvigal ves narod v polnem pomenu besede. Takih gledališč pa dandanes nimamo več. Stara gle- i dališča so se danes izpremenila v pri-: jetna zabavališča za premožne in bogate ljudi, kjer za revne sloje ni prostora. Zato je čisto umestno, da so postala današnja gledališča moderne pridobitvene ustanove, ki se vzdržujejo z vstopnino. Tako je tudi prav, kajti kdor se hoče zabavati, naj si svojo zabavo plača. Ni pa prav, posebno pri nas ne, da se gledališča vzdržujejo skoro edino le na državne stroške, to je iz denarja vseh davkoplačevalcev. Davčni denar ne bi smel služiti onim redkim meščanom, ki imajo dovolj časa za gledališča, v prijetno večerno zabavo, ampak v namene, za katere davek plačujemo. Kdor pa hoče imeti zabavo, naj si jo plača sam. Rekli bodo sicer mnogi, da so od država vzdrževana gledališča odlične splošnokulturne ustanove, ki jih mora država podpirati. Kdor si pa ogleda te vrste »kulturo« od bližje, jo bo imel kmalu dovolj, in bo prepričan, da je škoda vsakega krajcarja, ki se vrže za tako »kulturo« naravnost na cesto. Za predpust. Iz »Jutra«: »Gospoda Pucelj in Prepeluh bi se že lahko zavedala, da niso samo njihove številčne, marveč tudi duševne in moralične sile(!!!) prešibke za vodilno pozicijo med naprednimi Slovenci. Za velike politične akcije so predvsem potrebne tudi organizacije, kulturne, gospodarske in socijalne, katere bi si mogli slovenski radičevci šele graditi. Vsekakor predstavlja slovenska SDS faktor, ki ga more podcenjevati le političen naivnež. Ako hoče g. Pucelj boj, potem bo izkrvavel in podlegel on, ne mi! Ni več daleč čas, ko bodo vsi pristaši SKS obžalovali, da so šli g. Radiču v torbo in da so lovili politične muhe drugod, mesto da bi se doma, kjer nas vse napredne ljudi vežejo malodane isti interesi, pravočasno složili ter ustvarili nepremagljivo fronto. Do te uvidevnosti bo pri ŠKS sigurno prišlo.« — Kakor predpustna šala se bere, če piše »Jutro« »o številčni moči« in »o duševnih in mora-ličnih silah«, s katerimi baje razpolaga SDS, gg. Pucelj in Prepeluh pa ne. Danes čivkajo že vrabci po strehah, da se ima SDS zahvaliti za svojo »številčno moč« pri zadnjih volitvah edinole politični zlorabi orožništva in oblasti in neštetim nasilstvom, ne pa svoji »duševni in moralični moči«, ki jo je SDS kazala takrat, ko je imela moč v rokah, na zelo čudne, danes že splošno znane načine. Pomoč takih »duševnih in moraličnih sil« hvaležno odklanjamo. — Za »vodilno vlogo« med naprednimi Slovenci se mi ne poganjamo. Kar je pametnih ljudi, pojdejo z nami, ostanek pa prepuščamo SDS. — Svoje kulturne, gospodarske in druge organizacije si bomo že počasi zgradili, toda brez politične zlorabe orožništva in brez nasilstva nad učiteljstvom in uradništvom. Nam tega ni treba. — Kakšen »odločilen faktor« je danes SDS v Sloveniji z dr. Žerjavom vred, kaže zgodovina razpisa ljubljanskih občinskih volitev. Če SDS niti ljubljanske občine ni mogla rešiti zase, naj o »odločilnem faktorju« v Sloveniji rajše molči. Zato tudi ni treba govoriti samostojnim demokratom o »boju«, v katerem bo podlegel g. Pucelj. Pucelj je v navadnem življenju obrtnik, ki kolje živo žival, mrhovine in crkovine še ni pobiral. — Do uvidevnosti, da je treba žerjavščino opustiti, ker nima ne repa ne glave, je SKS prišla že takrat, ko je obrnila samostojnim demokratom hrbet in jim pokazala to, kar je pod hrbtom. — »Jutro« prosimo, da nam prinese na mizo še nekaj predpust-nih burk. Brez glave. V Beogradu so ravno za praznike sestavljali komisijo, ki naj bi odšla v Ameriko, da uredi tamkaj način odplačevanja onega dolga Ameriki, ki ga je bila napravila prejšnja kraljevina Srbija med vojno v Ameriki. Sprva je bilo dogovorjeno, da bodo zastopani v tej komisiji Srbi, Hrvati in Slovenci in sicer kot enakopravni člani. Polagoma pa so skušali neki ljudje celo stvar zasukati tako, da bi imeli odločilno besedo v komisiji samo Srbi, Hrvatje in Slovenci pa naj bi dobivali samo dnevnice ;— po 50 dolarjev na dan — drugih pravic pa ne bi imeli. Ko je za ta načrt zvedel Stjepan Radič, ki se je ravno takrat mudil v Zagrebu, se je takoj odpeljal v Beograd in napravil red. Gotovim krogom to sicer ni bilo po volji, ampak končno je le obveljalo, kar je Radič hotel in želel. Radičev nastop je prvi nastop te vrste za enakopravnost Hrvatov in Slovencev. Kako pa so »pozdravili« v Sloveniji ta Radičev nastop in sicer baš oni ljudje, ki vedno najbolj vpijejo pa enakopravnosti? Namesto, da bi bili Radičev energičen nastop za enakopravnost Hrvatov in Slovencev pozdravili in ga vsaj moralno podprli, so Radiča zmerjali in psovali po svoji stari navadi, češ kako ga je polomil! Kdor te brezglavosti .pjsp Razširjajmo večno in povsod misel zedlnjenja slovenskega, hrvaškega In srbskega kmeta i mm li.) < i»i—i ■ ni mi kmiihi mbiiiih m i ihbimii ii ' i '"t i ' n n > ......~i" 'i m mnnumr inniin ni ■■mir i in m i hi i hi ii iiniiiirin i ii iw im i iiiimiiiiimm !<■■ 111 ii i i' ur n..... ii in ■ mi ni n n in Mili ■ i^TirwrriTinw«TTOiriwnMr««TM 8 ■dMES 9MMW ne verjame, naj vzame v roke »Jutro« ali pa »Slovenca« in naj se sam prepriča o politični kratkovidnosti slovenskih političnih zagrizencev. Zadnja tolažba. Samostojni demokrati in eselesarji imajo za svoje obupane pristaše samo še encr tolažbo, da se bosta namreč Pašič in Radie v kratkem temeljito skregala, nakar bo sedanja vlada razpadla in potem se bodo vsedli na ministrske stolčke zopet demokrati ali pa eselesarji. Posebno močna je bila ta tolažba na praznike, ko je nastopila v vladi zaradi notranjih prepirov v radikalni stranki mala izprememba. To je bil halo v demokratarskem grmovju in šumenje v eselesarskem lijstju, češ vlada se že podira, sedaj smo zopet mi na vrsti! Na sv. Štefana dan pa je prišlo drugače. Ta dan je praznoval Stjepan Radie v Zagrebu svoj god. Pri tej priložnosti je Stjepan Radie tudi govoril in rekel med drugim, da je Pašič čisto prav in dobro naredil, kar je naredil (da je izmenjal nekaj ministrov), Pašič pa je bil med prvimi, ki je bzojavno voščil Radiču srečen in vesel god! Tako vse kaže, da bodo naši demokrati in eselesarji še dolgo čakali na razpad vlade, še dalje pa na to, da bi se prerinili do ministrskih stolčkov. Zato tudi najzvestej-ši pristaši samostojnih demokratov in eselesarjev ne verjamejo več praznim tolažbam svojih političnih voditeljev in trumoma zapuščajo dr. Žerjava in dr. Korošca. Izpremembe v vladi. Minister za promet Radojevič je moral odstopiti in na njegovo mesto je prišel Krsta Miletič. Minister za poljedelstvo je postal Vasa Jovanovič. Finančnega ministra Stojadinoviča pa bo zastopal za časa njegovega bivanja v Ameriki Ni-kola Uzunovic. Vse te izpremembe so posledica razmer v klubu radikalov. Ministri, ki pripadajo Radičevi stranki, so ostali na svojih mestih, ker v Radičevi stranki ni nobenih notranjih razprtij in prepirov. Med Hrvate se ne upa! V eselesar- skem in demokratarskem tisku smo do božiča vedno brali, da se Radič ne upa med hrvaške kmete, ker se zaveda, da je njihovo zaupanje popolnoma izgubil. Na dan Radičevega godu pa se je zbralo v Zagrebu na tisoče hrvaških kmetov, da skupno s svojim voditeljem proslave njegov god. Tisoči hrvaških kmetov, katerih navzočnost v Zagrebu se ne da utajiti, ker jih je vsak videl, so najboljši dokaz, kako neresnične in iz trte izvite so trditve slovenskih Radičevih nasprotnikov. Pred božičem pa je Radič obiskal mesto Šibenik v hrvaški Dalmaciji in tudi tam je govoril tisočerim poslušalcem. Nasprotno je pa gola resnica, da nista priredila v Ljubljani po volitvah še nobenega shoda niti dr. Korošec, ki je poslanec za mesto Ljubljano, niti dr. Žerjav, ki trdi, da ima večino ljubljanskih volilcev za seboj. Ravno tako še nismo nikdar slišali, da bi prišlo v Ljubljano na tisoče ali pa vsaj na stotine kmetov slavit god dr. Gregorja Žerjava ali pa god dr. Antona Korošca. Odgovor na vprašanje, kdo da uživa zaupanje kmečkih volilcev, torej ni težak. Vlada bo padla! Tako se glasi najnovejša tolažba, s katero tolažijo samostojni demokrati svoje borne pristaše javno, eselesarji pa bolj tajno. Ker nobena vlada ni večna, je jasno, da tudi sedanja vlada ne bo večna, ampak bo enkra padla in na njeno mesto bo stopila druga vlada. Toda naj pride še toliko novih vlad, je eno že davno gotovo, da samostojni demo-kratje ne bodo nikdar več v nobeni vladi, ker jih nihče ne rabi. Zaenkrat je tolažba z novo vlado še bolj vodena. Res je pač, da so se pojavili neki spori med radikali, kar bo mogoče imelo za posledico, da se bodo izvršile kake izpremembe v onih ministrstvih, ki jih imajo radikali. Smer celokupne državne politike pa bo ostala neizpre-menjena in podlaga obče državne politike ostane sporazum — brez samostojnih demokratov in kakor je zelo verjetno, tudi brez eselesarjev. Shodi in razne prireditve. V Dobrepoljah v nedeljo dne 10. januarja 1926 priredi krajevna organizacija ZSKL shod po prvi maši. Poročal bo tov. posl. Pucelj. Tovariši pridite vsi. Ivan Brodnik, tajnik. V Komniku seja okrajnega odbora v nedeljo dne 3. januarja 1926 ob 10. uri pri tov. Cerarju. Fr. Kristan, predsednik. V Kranju bo občni zbor okrajne organizacije v pondeljek dne 4. januarja 1926 ob 10. uri pri Peterčku. Joško Benedik, tajnik. Dvorska vas. V nedeljo 27. t. m. se je tukaj vršilo zborovanje ZSKL. Udeležba je bila zelo lepa. Nad 150 mož in fantov se je zbralo pri tov. Maroltu, da čujejo svojega poslanca. Predsedoval je tov. Fr. Lunder iz Dol. Podpo-Ijan, poročal pa je tov. posl. Pucelj. Kranjsko. Borovnica. Davkarija na Vrhniki je zarubila po svojem davčnem organu tukajšnjim kmetom radi zaostalih davkov razne predmete, posebno pa dosti živine. Pred nedavnim časom bi se imela vršiti javna dražba teh stvari. Ker je gotovim faktorjem znano, da je naš kmet tako organiziran, da se takih prodaj ne udeležuje — najeta sta bila kot zdražitelja za dan prodaje dva tujca, menda Srba. Ko sta pa pred prodajo opazila tujca resne in razburljive obraze prizadetih kmetov, sta jo takoj s prvim vlakom odkurila nazaj, od koder sta prišla in na to je ostala vsa prodaja brezuspešna:. Popoldne istega dne se pripeljeta v našo vas iz radovednosti o uspehu prodaje dva kmetom nenaklonjena gospoda. Ker je na ta dan brila huda burja, sta se gospodiča poleg čilega konjička in no-bel sani, preskrbela tudi s toplo odejo, obstoječo iz raznih lepih pisanih dek in kodrastih kocev — še celo na kožuhovinaste copate nista pozabila — skratka preskrbela sta se z vsem tako, kakor se bi odpeljala v Sibirijo. Ko sta dospela v Borovnico, vstavila sta se takoj v prvi gostilni in si naročila za prvo okrepčilo liter kuhanega vina, konja z vso sibirsko prtljago sta pa pustila na mrazu pred gostilno. — Med časom, ko sta v tej gostilni pri mladi gospodični »falcala«, nekako tako, kakor spomladi divji petelin, ko ga lovec neopaženo ustreli — priplazila se je h konjičku neka nevidna roka in zapodila zmrzujočega konjička galop domov proti Vrhniki. Ko sta gospoda opazila, da ju je konjiček v naglem diru zapustil — zdramila sta se takoj iz »falcanja« in jo vžgala brzih nog za njim. Da nista po poti preveč prezebovala, jima je konjiček med V poldrugournem govoru je temeljito pojasnil politični položaj in dokazal, da more prinesti ozdravljenje v sedanjih hudih časih le kmetska politika. Vsi zborovalci so soglasno odobravali izvajanja tov. Puclja in so sklenili, da hočejo v bodoče še bolj vneto delovati za zmago kmetske misli. Naša okolica je že močno probu-j^iia. Delo probujenja hočemo nada-Ijuvatil iVelcu pulte preden si ne og! date veiike izbire zimskih oblek in ulstrov pri 101 ROJINA - LJUBLJANA Interesente vabimo na ogled! potjo raztresel vse deke in koče, celo copate. Kmetje, ki so ta smešni prizor gledali, so se do solz nasmejali. Radovedneža si bodeta pa menda zapomnila, da v bodoče ne bodeta več prišla v takem razburjenem času nalašč dražit naših kmetov. — Samostojnež. Krška vas. Oče, odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo. Tako Kristus. Drugače pa naš g. kaplan. Na praznik Kristusovega rojstva je pri sv. maši v Krški vasi rekel, da je zamudil vsled tega, ker ni bilo pravočasno voznika iz Krške vasi in da ga ni bilo radi maščevalnosti in sovraštva do njegove osebe. Nadalje je g. kaplan strahovito napadel fante iz Krške vasi, češ da so se nespodobno obnašali in govorili pri polnočnici in da je bila celo njegova oseba v smrtni nevarnosti in sicer od pripadnikov gotove stranke. Končno je vzkliknil, da bo temeljito prerešetal in naredil konec vsemu temu. Tako g. kaplan. Sedaj pa mi zapeljani v interesu vseh poštenjakov iz Krške vasi. Kar se tiče voznika je golo demagoštvo. Ugotavljamo, da je bilo več voznikov na razpolago in na izbiro. Treba 'je bilo le obvestiti, kakor se ljudem spodobi in stvar bi bila v redu. Ker pa tega niste storili, niti cerkovnik, se nimate pravice pritoževati. Dalje Vas vprašamo, na kaki podlagi smatrate Krško vas odgovorno, ako se je našla kaka pijana oseba, ki je kršila cerkveni red in grozila Vaši osebi? Saj imamo vendar sodni-jo za to, da se te stvari razjasnijo in ne cerkev, kjer izlivate svojo onemoglo jezo na poštene vernike. Kar se fantov tiče iz gotove stranke, ste gotovo cikali na našo ZSKL. In jasno je, da ste samo radi naše politične stranke razlili žolč v cerkvi. In v tem je tudi vsa napaka Vaše pridige. Bila je politična in ne moralna in radi tega je izgubila vsako vrednost. Tu pa vzkliknemo mi: Nikdar ne bodete na- pravili Vi konec naši stranki kmečkega ljudstva. Nas drži skupaj naša kmečka misel in pa nepristransko delo našega posl. Puclja, ki bo temeljito prerešetal Vaše načrte. Iz Belokrajine. Sekira okoli Gradca poje neusmiljeno pesem brez dobička za ljudski blagor. Obetalo se nam je ob prodaji velikih gradačkih šum vse mogoče in z novo šolo se je delala velikanska reklama. Namesto šole je zrastla nova vila kot v posmeh bodoči šoli, ki je od nikoder ni. Orju-na v Gradcu se je vselila v prostorno sobo v gradu, šolo pa so zaprli. Orjuna bi imela lepo priliko, da ščiti narod pred kočevarsko nevarnostjo, ki je v Gradcu vedno večja. Pričakovali smo, da se bo za novo šolo kaj naredilo in da bo okrajni šolski svet izpeljal to zadevo. Ne razumemo prav, kaj je pravzaprav z našim šolstvom? Včasih je opravljal šolske posle za dva okraja novomeški šolski nadzornik, pa je šlo vse v redu, danes pa imamo poleg nadzornika v Črnomlju še dve učiteljici v pisarni, dasi se število šol ni dvignilo in otroci tudi ne znajo dosti več, kakor svoj čas. Naj bi se vendar malo štedilo, ker smo prepričani, da bi se za pisarniške posle uporabljala tudi lahko kaka bolj poceni pisarniška moč, ne pa kar dve učiteljici, ki lahko bolj uspešno delata v šoli. Za gozdarski pouk se nihše ne briga, odkar nimamo več okr. ekonoma g. Konde. Naša zahteva jo, da naj se gospodarstvu posveča več pozornosti. Prosimo pa učiteljstvo, da prireja na svojih šolah sedaj pozimi gospodarska predavanja, da ne za-ostanemo še bolj! Hotavlje. Spoštovano uredništvo! Do sedaj ste pošiljali »Kmetski list« na mojega brata J. P. Ker je pa odšel z doma k stricu na Dolenjsko, pošljite list na moj naslov. »Kmetski list« naj še naprej tako lepo piše, potem se bo dalo veliko napraviti. Jaz sem bil tudi klerikalec in sem čital »Domoljuba«. Potem sem večkrat dobil v roke »Kmetski list« in sem takoj spoznal, da nisem na pravi poti. Opustil sem nesrečno klerikalno stranko in lažnji-vi »Domoljub« ter pristopil k pravi naši kmečki stranki in tudi naročil »Kmetski list«. Že pri zadnjih volitvah sta pristopila k naši kmečki stranki dva soseda in brat našega očeta. Da se bo naša kifiečka stvar še bolj razširila, pošljite »Kmetski list« na naslove, ki jih na drugem listu prilagam. Zato me veseli, da se je naša kmečka stranka zvezala z Radičevo stranko na Hrvatskem in da smo ustanovili delavsko organizacijo. Po celem našem okraju se čuti odobravanje in tudi napredek našega kmečkega pokreta. — Franc Primožič, Hotavlje, kmet. Tuhinjski kovači nam pišejo: Čast, komur gre res čast! Naš poslanec tovariš Ivan Pucelj je pri carinski seji predlagal carino na pluge, katere nam hočejo vsiliti inozemske fabrike. Taki inozemski železni plugi niso posebno prilični za Jugoslavijo; za Slovenijo sploh nepraktični, naravnost nerodni in predragi. — Tedenska liberalna pletka »Domovina« pa se širo-kousti; kakšno škodo je tov, Pucelj zadel kmetu, ko je predlagal na tak nepotreben fabriški plug znatno carino. Baš v tem poslu uvidevamo, da je naš poslanec, bivši kmetijski minister Pucelj veščak, ter previden in daiekomisleč državnik, on zna kedaj se odpre ali zapre carina, on ve kako se carinsko pridobi ali pa ščiti lastno državo. S tem, da je tov. Pucelj predlagal carino na inozemske pluge, je javno pokazal, da skrbi za domačo malo industrijo; za nas revne rokodelce. Dopisunu v »Domovini« bi lahko rekli nesramnež, ker je hotel dobro in previdno delo našega poslanca osramotiti, pa je le sam sebe osramotil, tu se vidi, da je list »Domovina« velika nasprotnica napram nam domačim rokodelcem, ter da ima jako malo parlamentarne soli v svoji zvi-jaški glavi, ona le iz gole zavidljivo-sti do poslanca Puclja, ko reva ne ve kako bi ga denuncijantsko ubila ali vsaj omadeževala, pa rabi tako nepremišljeno gradivo za svoje liberalne bralce. Star pregovor pravi: »Kdor drugemu koplje jamo, sam vanjo pade.« Kmetovalci kupujte in naročajte trpežne in prilične pluge pri plužnem mojstru Jerneju Hacetu, Potok, pošta Šmartno v Tuhinju, kateri Vam po opisu ali dogovoru napravi plug ka-koršnjega si želite. -o ooooogo oooooooo oooooc co nOOOOOO- COOOOOOOcoooocgc cx f \ § Zdravnik .m Ur.MILIMPERSfl | naznanja, da je otvoril splošno zdravniško prakso § v Ljubljani v Novrm Vodmatu * Društvena ulica 38. § Možice In rasno. Pridobivajte »Kmetskemu Listu« novih naročnikov! Bera ali bira. O tej stvari smo sedaj slišali več glasov, tako od strani zavezancev, kakor tudi od strani gg. duhovnikov kot upravičencev. Ni - dvoma, da je revizija neobhodno potrebna. Današnji članek to jasno dokazuje. Naša stranka se bo morala s stvarjo pečali. Kdorkoli ima tozadevno kake predloge, naj jih vpošlje na tajništvo ZSKL v Ljubljano, Kolodvorska ulica 7. Umrla je v Globokem pri Brežicah mati našega odličnega tovariša bivšega narodnega poslanca Ivo Ureka. Rajnka je bila blaga žena, dobrega srca, jasnega razuma in miroljubna. Kako splošno je bila priljubljena, je najlepše pokazal lep pogreb. Tovariš Urek je vest o smrti ljubljene mamice prejel, ko se je nahajal v Ljubljani na občnem zboru Kmetijske družbe. Naj počiva v miru! Preostaim izkreno so-žalje! tov. Puclja hoče Slovenija kar zasuti s pismi. Opozarjamo ponovno, naj se vse prošnje za razne intervencije vpošiljajo na naša tajništva v Ljubljani (Tajništvo Zveze slov. kmet. ljudstva v Ljubljani, Kolodvorska 7) ali v Mariboru (Narodni dom). Polno je stvari, katere lahko tajništva sama opravijo in ni potrebno z vsako malenkostjo nadlegovati poslance, ki so z važnejšim delom itak preobloženi. Užitni kostanj izumira v Severni Ameriki in ga tam kmalu ne bo več dobiti. Izumirajo pa kostanjeva drevesa radi bolezni, imenovane kostanjevi palež. Veter raznaša palež od drevesa do drevesa že skoraj 20 let. Vsi poskusi, bolezen odpraviti, so ostali brez uspeha. Prerokovanje za leto 1926. Ljudje, ki nimajo pametnejšega dela, se pečajo z razmišljanjem o tem, kaj se- bo leta 1926. zgodilo. Eden takih modrijanov napoveduje to-le: Januarja bo silna železniška nesreča in veliki požari. Maja se je v Evropi bati vojne. Junija bodo upori v Palestini. V juliju bo huda vročina in mnogo se bo pisalo o nekem zastrupljenju. Avgusta bodo velike delavske stavke in kajpada tudi mnogo muh. V zadnjih štirih mesecih se bosta uprli Anglija in Turčija. Okrog Sredozemskega morja bodo potresi. Dogodila se bo tudi velika rudniška nesreča in doživeli bodemo dve revoluciji. Ženske muhe. Njujorške sodnike je spravila v veliko zadrego mlada in jako bogata gospa Madic. Vložila je namreč tožbo na ločitev zakona, ker ima njen mož rdečkaste lase, a ona ljubi zeleno barvo ter si je dala vse sobe tapetirati, vse pohištvo prevleči zeleno. In ako zagleda v svojem zelenem domu rdečkaste lase svojega moža, zdi se ji kot oduren madež, vsled česar ima živčne napade. Možu se je tožilo po lepi ženi, še bolj pa po njenih milijonih ter si je na vse načine barval lase, le da bi ženi ugajal. Zeleno pobarvati pa si jih vendar ni mogel. Ptič, ki vedno žvižga. V Egiptu živi ptič deževnik, ki ima na vsaki strani peruti pod perjem po en trn in ki neprestano žvižga noč in dan. Arabska pripovedka pravi o njem tole: Nekoč so praznovali ptiči na čast Bogu, ki jih je povabil k sebi. Vsi so prišli, le deževnika ni bilo blizu. Šele čez nekaj dni se prikaže in pove v svoje opravičijo, da je med tem časom spal. Bog se je razsrdil in ga kaznoval s tem, da mu je dal na vsako stran po en trn. Kadar je deževnik potem hotel zaspati, sta ga vedno zbodla oba trna in tako sedaj leta brez prestanka in miru vedno okrog ter žalostno žvižga noč in dan. Sredstvo proti krču. Dobro sredstvo proti krču je hladna voda. Če te krč večkrat napade, pripravi k postelji posodo z mrzlo vodo, namoči v njej robec in ga položi na ud, ki trpi na krču. Krč navadno takoj odneha. Zanesljivo sredstvo je drgnjenje z men-tolovim žganjem. Kratkovidnost otrok. Otroci postanejo kratkovidni, če pri čitanju ali pisanju glavo preveč nagibajo. Že od rane mladosti jim je treba to zabranje-vati, kakor tudi čitanje in pisanje na močni solnčni svetlobi ali v mraku. Ne samo voda in solnce, ampak tudi milo je predpogoj vsake uspešne žehte. To milo je »GAZELA«, katerega dobite v vsaki trgovini. ? Tudi jaz Vam priporočam lo milo z znamko „GAZELA". Moje perib se L,, kl^č^i nnlnvH tfm OS tudi Ž6 Gospodarstvo, Kmetje, oblačite se ceno in trpežno. Starih, dobrih in cenenih časov se vsi radi spominjamo, zlasti pa starejši ljudje, ki so poznali domače sukno in platno. Za kmečki stan so nastali danes zelo resni časi, ker so dohodki zelo pičli, stroški pa veliki. Nekdanja znana kmečka preprostost izginja in današnja obleka podeželskega prebivalstva je vse drugačna kakor nekoč — na žalost je slabša in je dražja. Zato se nam zdi prav, da opozorimo zopet na izdelovanje domačega platna in sukna in s tem zvezano gojitev in setev lanu in pa rejo dobrih ovac, ki nam dajo vporabljivo volno za sukno in pletivo. Izdelovanje platna je pri nas skoraj popolnoma prenehalo. Posamezni tkalci še ropočejo na starih statvah in so skoraj povsod brez naraščaja. Eden za drugim odhajajo na drugi svet, statve ostajajo same, izvlečejo jih iz hiše pod streho, kjer se jih lotevajo črvi. Bela krajina je pa v tem oziru še vsa živa. Tam so vzele slično kakor na Hrvatskem in v Srbiji žene tkalski posel v svoje pridne roke in če stopite sedaj po belokranjskih hišah, najdete povsod pridne tkalice, ki udarjajo z bilom v krosnih, da se trese hiša. Meter za metrom lepega in trpežnega platna raste dan za dnem pod pridnimi rokami in vsa zadovoljna položi ob koncu skrbna gospodinja težko balo v škrinjo k drugim balam in že premišljuje koliko srajc in hlač mora skrojiti in sešiti za družino. Mnoga dekleta bi imela priliko na- Pridobivajte naročnikov »Kmetskemu listu«, ker le 2 njim se širi najuspešnejše naša ideja! učiti »e tkanja po belokranjskih vaseh in to ne bi povzročalo posebnih stroškov. Za naslove smo že preskrbeli. Setev lanu se ni opustila povsod pri nas in mnogo lanu se še seje zaradi semena, ki ima še približno ceno. V Grosupljem imamo solidno tovarno, ki predeluje lan v predivo ali ga pa zamenja za gotovo platno. Opozoriti pa moramo, da je mogoče predelati le vagonske množine, ker'se tovarniško delo za male količine ne izplača. Zato bi bilo priporočati, da oddajo vasi lan skupno v delo in si potem sorazmerno razdelijo tudi predivo. 0 tem bi dala tovarna Šinkovec v Grosupljem pojasnila. Druga zadeva je pa s suknom. Na ljubljanskem velesejmu imamo priliko videti leto za letom trpežno domače sukno, ki se izdeluje iz domače volne v domačih tvornicah. Tako imamo n. pr. na Gorenjskem v žapužah tovarno sukna in pletenin: Loize Kristan, v Mostah pri Žirovnici sta brata Triplat, v Kočevju pa »Tekstilana«. Blago iz teh tvornic je dobre kakovosti in poceni. Tovarnarji zamenjajo primerno volno za gotovo blago, ali pa jo vzamejo v delo. Od dela se plačuje z barvanjem vred 35 do 40 Din po metru. Volna mora biti strižena od živih ovac in oprana. Belokranjske in hrvatske ovce ne dajejo dovolj dobre volne za sukno. Volna ostalih ovac se razlikuje med seboj. Najboljša je volna jezersko-solčavske pasme. Davče, Železniki, Vrba, Smokuč in radovlji- ški okraj dajejo najboljšo volno. Prav tako dobro volno daje Solčava. Kamniške ovce imajo že slabšo volno in še slabšo Dovje. Bolj grobo volno dajejo kumljanske ovce in okolica Radeč, Sevnice, Loke. Kakovost volne zavisi od plemena in plemenjaka. Križanje v sorodstvu ni dobro. Dalje je veliko odvisno od lege pašnikov, mokrega ali suhega leta, napajalne vode in apnenih tal. Iz 1 kg volne se dobi 1 m zelo trpežnega blaga. Za tanjše sukno se porabi manj volne. Če računamo vrednost volne na 35 Din in delo 35 Din, nas velja 1 m dobrega blaga komaj 70 Din, za kateri denar ni mogoče dobiti po prodajalnah inozemskega blaga, ki je pa še ponavadi slabo, zlasti pa laška roba, ki je precej težka, ampak malo trpežna. Želeti bi bilo, da se posveti ovčereji pri nas vsa pazljivost in da se začne čimpreje z odbiranjem dobrih živali plemenitih vrst, kakor je n. pr. jezersko-solčavsko pleme. Potem bode to nov dohodek v našem gospodarstvu. Če dosežejo živinorejci po drugih državah lepe uspehe pri ovcah, jih dosežemo prav lahko tudi pri nas, kjer je tudi paša in podnebje ugodno. B. R. * * * Vinska razstava in sejem v Ivanjkovcih. Vinarska zadruga »Jeruzalemčan« v Ivanj-kovcihje uprizorila 10. decembra 1925 v restavraciji pri kolodvoru dobro uspelo vinsko razstavo združeno z vinskim sejmom. Glasom kataloga je bilo pravočasno prijavljenih od 54 vinogradnih posestnikov 160 vinskih vzorcev za poskušnjo oziroma prodajo. Iz.vor vina je bil iz raznih vinorodnih krajev ormoško-ljutomerskih goric. Vzorce (142) je pravočasno vposlalo 48 strank, 6 jih je zakasnelo in niso mogle priti več v poštev. Vsa razstavljena vina so bila dan pred otvoritvijo prireditve od posebne komisije (Kočevar, Majcen, Žmavc, Zabavnik) glede kvalitete strokovno ocenjena. Komisija je priznala za kvalitetna vina več diplom. Diplome dobe: I. Za izborila kvalitetna vina: 1. Zabavnik Josip^ višji kletarski nadzornik v Mariboru, za silvanca in rulaadca, pridelanega v Jeruzalemu; 2. Puklavec Anton, vinarski ravnatelj v Mariboru, za rumeni šipon, pridelan v Jeruzalemu ; 3. Rajh Katinka, veleposestnica na Moti pri Ljutomeru, za muškatni silvanec, pridelan v Jeruzalemu; 4. Wolf Rob., vinogradni posestnik in general v pokoju v Grezovšaku pri Ljutomeru, za muškatni silvanec, pridelan v Grezovšaku; 5. Brodar Štefan, vinski trgovec v Ormožu, za beli burgundec, pridelan v Brebrovniku; 6. Kočevar Franc, veleposestnik v Središču, za Laško Graševino in rumeni šipon, pridelan v Kajžarju; 7. Petovar Lovro, veleposestnik in vinski trgovec, za beli burgundec, pridelan v Jeruzalemu; 8. Ravnateljstvo posestev štajerske hranilnice v Podlemiku za drobno graševino in trarninca, pridelano v Podgorcih; 9. Mestna občina Ormož za beli burgundec, pridelan v Vinskem vrhu; 10. Diermayr Otmar, posestnik v Ormožu, za laško graševino in silvanca, pridelana v Kajžarju; 11. Dr. Ban Adam, odvetnik v Ormožu, za rulandca, pridelanega v Jeruzalemu. II. Za prav dobra kvalitetna vina: 1. Obitelj Sigmund, posestniki pri Svetinjah,-za rumeni šipon, beli burgundec, muš- katni silvanec ln silvanec, pridelan v Brebrovniku in Svetinjah; 2. bratje Klinošek, posestniki v Zbigovtih, za drobno graševino in muškatni silvanec, pridelan v Železnih dverih in Jeruzalemu; 3. Veselič Ivan, župan, veleposestnik, vinski trgovec v Ormožu, za beli burgundec v Litmerku; 4. Lešnik Anton, piosetnik v Cerovcu, za beli burgundec, pridelan v Cerovcu; 5. Kuliarič Ludvik, posestnik in trgovec v Ormožu, za silvanca, pridelanega v Stanov-čaku; 6. oskrbništvo nemškega viteškega reda pri Veliki Nedelji za kabernet (črni) pridelan v Kajžarju; 7. Polak Rado, posestnik v Ormožu, za vino mešanih vrst, pridelano v Mihalovskem vrhu in 8. Stamen Adolf, posestnik v Ormožu, za beli burgundec, pridelan v Litmerku. Z diplomo obdarovani vinogradniki so tukaj sub. I. in II. navedeni po vrstnem redu, kakor so zanamovani v katalogu. Ocena vina nam kaže, da šipon, ki tvori glavno vrsto ljutomerskih vin, kot novo vino ni dosegel najvišje ocene, isto tako ne vino mešanih vrst, kateremu je podlaga šipon, to pa radi tega ne, ker potek letošnjega vremena ni bil ugoden dovolj za njega popolno dozoritev. Lepa jesen in pozna trgatev sama pa za popolno dozorenje, n. pr. 1. 1921 nista zadostovala. Druge, rano zoreče vrste so' ga edino zbog tega letos kar se tiče kakovosti in harmonije vina prekosile. Vsa vina liutomersko-ormoških goric, kjer se je s trgatvijo čakalo do druge polovice oktobra in ki vsebujejo nad 10 do 13% alkohola, je šteti med kvalitetna vina. Kot taka se bodo sčasoma pokazala čim izgube naravnim potom kislino, na kateri skoro brez i7.jeme obilujejo. Rana huda zima nam jemlje upanje na bogato vinsko letino 1926, kjer trtni les v peron ospori ranili in po toči poškodovanih vinogradih ni imel časa dovolj, da popolnoma dozori in bo skoro gotovo zbog tega poze-bel, kar bo imelo- za posledico dviganje vin- skih cen. Nakupovalcem vina se torej priporoča, da z nakupom vina ne odlagajo predolgo. O organizaciji, poteku in uspehu prireditve smo že čitali razna ugodna poročila, rato jih tukaj ne t o m ponavljal. Končno bi priporočal, da prired© vinogradniki v interesu vinske kupčije t vseh vinskih okoliših mariborske oblasti vinske razstave z vinskimi sejmi po vzorcu, ki smo ga videli v Ivanjkovcih. Zabavnik. LJUBLJANA Simon Gregorčičeva ulica st. 13 > i!!;i:;iiiti:ii!ii!iiii!iiiiin;;jiiii!iiiiii!iii;!i Tiska časopise, poset-nice, knjige, brošure, letake, cenike, pravila, lepake, vse trgovske ln uradne tiskovine itd. v eni in v več barvah Lastna knjigoveznica IU;!iii!Uili!!Mllli!l!!WI!ll!lllimUiil!l!U Telefon st. 552 Račun pri pošt. ček. zsvoda , si, 13.103 qT Eiiiii.« rt jfa oŠ j sa m\ stroji m ftoiesi ** i. Josip Petelinc-a IJubljana (L>li*u Prešernovega spomenika ob vodi) ^Gritzner,Ph6riSMinlld!ir za rodbinsko, obrtno in Industrijsko rabo. Pouk v vezenju in krpanju brezplačen. Večletna garancija. Delavnica na razpolago. ago- j Jugoslovanski kreditu! lavo Marijin trp štev. »umiiiimmBa uimiiiuitmsi P i Ms ?M *ii)?5 m ,,M ERAKL" vošči vsem svojim cenjenim odjemalcem veselo in srečno NOVO LETO MEDIC - ZANKL tovarna olja, lakov in barv, družba z o. z. »Jias -/M m iS % viiVfS M sp? a j srna hranilne vloge in v'cge ua tekoči račun ter jih obrestuj« KiajUffOCineJe. Vezane vlog« obrestuj« p® dogovora. — Podeljuje proti dobremu poroštvu osebna trgovsk* is ©brine. posebno kratkoročne kredit«. m m --1 <»či '>>-1 'J^-i t-\to/ Uvto/1Nto/1.Sto/ Sšto/ !xtoi !Xto/ Ustol \ 99 osrednja gospodarska zadruga Maribor ■ ■ ■ » [ Prodaja krompirja in jab lk v vsaki : j množini nad 50 kg; preskrba imetij- : skih in gospodarsk h potrebščin. j Prostori v Meljski ul ci 12 na dvorišču \ (prej „Orient"). * s Mm taisti miki mili ra sve i znamke DIIBIED za obrt in industrijo. — Edina tovarniška zalogo za Slovenijo Josip P te inc, Liubliana bilzu Prešernovega s omemka Najboljše in zato najcenejše kupile edino le pri pletenine, majee, volno, žepne robce, kravate, pe-1 ce, nahrbtnike, spodnje hlače, otroško trikot perilo, kompletne potrebščine za čevljarje, ferojfače, sediarje, ši vilje \ v Ljubljani ob vodi, blizu Prešernovega spomenika. Na veliko in malo! a...............................................................q j Brin j c vo olje • kupuje po najvišjih cenah j • drogerija „ADRIJA" | ! V Ljubljani, Selenburgova ul. 3 j (nasproti glavne pošte). S a................................................................a Največje vrtnarsko podjetje v Jugoslaviji V P HP Džamonje irs drugovi, IV I dr. z o. za v., Maribor. M fsjveiji libor rasnovritiiih plemenitih jadnitt drevet čepov) v najplemenitejših vratah in v v»eh oblikah Plemenite vinske trte na amerikanskih podlogah, kakor odi cep» in podloge istih. Seme zelenjave, cvetja in fotpodarikih rastlin. Cvetje v loncih in razno ukrasti« jrmovje in drevje imamo celo leto. — Zahtevajte cecike' '»»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■Bi s"**®' amaneaaaaiiMiK« r. z. l o. z. v Ljubljani, Mestni trg 6 sprejema vloge na hranilne kupice ki teke M račun te r jth »foresfiaje aa^ugodnejc. siiri. Posojila dffl^e proti popolni var-na vknjiSbe, poroštva fn proti, zastavitvi ostilna^ ^vlraislc^ trgovina in posestvo z vsemi gospodarskimi poslopji, se odda za več let v najem. Gostilna je popolno opremljena z vsem potrebnim inventarjem, za trgovino z vinom so na razpolago vsakovrstni sodi kakor tudi potrebno kletarsko orodje. Na posestvu jo vsa potrebna živina, stroji in vse gospodarsko orodje. Gostilna s posestvom leži v jako lepi legi in ije v neposredni v bližini večje železniške postaje. — Naslov se izve v upravi »Kmetskega lista«. Kroja«, Siril je in nefirilj«! S 1. januarjem pričetek krojnih tečajev. Razpošiljanje in izdelovanje krojev po morah. Krojni pouk i pošto potom učnih risb. Dipl. krojna šola, Stari Srg št. 19/1., Ljubljana Naročajte . »KMETIJSKO MATICO"! dret« in vso vrste vrvar skih iidelkor ter v to stroko spadajoče blago dobite v skladišču »Konopjuta« t Ljubljani Gospesretska 3. BIASNIKOVA m i lili »a navadno leio S92-S, ki ima 365 dni. VELIKA PHATIKA" a najstarejši slovenski kmetijski ko-ijdar, koji je bil najbolj vpoštevar že od naših pradedov. fudi letošnja obširna Izdaja se odli kaje po bogati vsebini, zato pridt prav vsaki slovenski rodbini. Oobi se » vseh trgovinah po Slovenji in stene 5 Din. Kjer bi fo ne bilo o dobiti, na| se naroči po dopisnici pr/ J. Blasnika našitkih tiskarna In litosrafični uvmi - BREa STEI/. 12. Najcenejše strešno kritje! ; ' 1 f I ZDRUŽENE OPEKARNE D. D. Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 13 preje VID1C - KNEZ LOVAiiNE NA VIČU IN BiiDiJ nudijo v poljubni množini — takoj dobavno — najboljša preizkušene modele strešnikov z eno ali d vem i j.irezi-aiu kakor tudi bolirovcev (bi-ber) in aiO, proti poroštvu, zastavi S« premičnin in vrednostnih papirjev. — CsICOVim XiJtlJJI|CIl£l met. - Nakazila. ^ Tavčarjeva (Sodno) ulica Št. 1, pritličje. Poslovne ure od 8.-121/, dopoldne in od 3.-4«/, popoldne. fMfovomj w»dmiki WILA* MBAVUB. - t* Konaorri) »K>n»tiS»«s lfrtawt IVAN PUCELJ, iuit^inl po»lanM. - Za ANDREJ SEVER.