vas sprimi! Kdaj pojddete domu?
Vesela igra v enem dejanji.
* .
_—.—*-.—........—i
m
'f ' 1 ^	t Lr '».a ti j- js-s
Poslovenil
Val. Mandelc.
Izdalo i založilo
Dramatično društvo v Ljubljani.
V LJUBLJANI.
Natisnola Rozalija Eger.
1868.
* A	i.
O s o b e :
\
Česarek, smolar. Majda, njegova žena. Koščak, kmet. Špela, njegova žena.
Navadna izba. Na levej, desnej i zadaj vrata,, mize i stoli.


Prvi prizor.
Češarek (sam).
Da, tako-le se ga iznebiva. (Premišljuje.) Prav sem zadel. Naj se zgodi, kar koli, dalje nama ne sme biti na glavi. Mojej babi je bilo res treba, vabiti ga! Sicer je resnica, da skoro nijsva mogla drugače, pa če tudi —• kaj bi se onegal! Saj so samo kmetje, a kaj je kmet, to vsak ve brez moje pridige. —• Ees nijsva mislila, da pride precej. Ali mahoma je bil tu, pa da bi se vrnol, niti ne' misli. A jesti — jesti zna, kakor prdvi kmet. Pa čuj ga, baš gre sem.
Drugi nastop.
Prejšnji. Majda.
Češarek. E, kaj si ti? Veš kaj, Majda? —Našel sem, kako ga odrineva.
Majda. Ees? —« Kako?	-■■ /V
Češarek. Veš, njegova žena je še zmirom ljubosumna i kratko ni malo ne trpi, da bi pogledal kakej deklini v obraz.
4
Majda. Ljubosumna? Na to grdobo?
Češarek. To se ve, da je grd, ali vsi ne mogč biti tako brhki, kakor je tvoj mož. A to nič ne de, zato ga more vendar rada imeti.
Majda (sama seboj). Tako brhki, kakor Česarek!
0	ti otep! Moj starec govori o svojej lepoti!
Češarek.. Kaj blebečeš ?
Majda. Da si preljubeznjiv možiček, pravi an-
v geljček (gladi mu brado).
ČešareJc. To bi dejal da! Pa da kreneva na prejšnjo reč. Pisal sem njegovej ženi, ter jej natvezel, da se je tu nekam zagledal, da se je seznanil z deklino v sosedstvu, s kratka, da jej poročava, ker misliva, da nama je dolžnost
1	ker nehčeva, da bi se nama pozneje kaj oponašalo i v oči Mikalo.
Majda. Česarek, kaj si storil? Ženo zaščul na moža! Splesti bi se utegnole hude reči.
Češarek. Eh, kaj hude reči! Pokliče ga kratko i malo nazaj ter ga izpraša, kaj je tu počenjal, i ker nij nič hudega storil, pregovori i potolaži jo on čisto lehko. Sicer tudi niti nijsem nič gotovega rekel, samo dozdevalo se jej bode nekaj.
Majda. Nu, morda bode res kaj. Vendar menim, da sem jaz nekaj boljšega skovala.
Češarek. Lej, lej! Povedi!
Majda. Čisto lehko je. Denes bodemo kosili „ krompir s kislo omiko.
Češarek. To se ve, zato da nij zmirom ista jed.
5
Majda. Kaj, zato da nij zmirom ista jed? Ali nij samo črez tede:^i, da ti ga kuham s kislo omako, a v nedeljo imava vendar vselej kaj drugega?
ČeŠarek. Nu, nu, le ne stavi se tekčj po robu, saj sem zadovoljen.
Majda. Kader bodemo torej sedeli pri kosilu, ti srdit udžri ob mizo, pa reci, da je omaka prismojena. Jaz porečem, da n j a ti vedno svojo trdi, tako da se poslednjič tudi jaz raz-togotim. Tedaj povprašava njega, kdo prav trdi. Če poreče: jaz, pa mu ukaži ti, naj pobere kopita, a če reče, da ti, tedaj mu jaz pokažem vrata. A vsekakor se ga iznebiva.
Cesarek. Majda, ti si premetene glave! Kes nij čudo, da si našla tako srečo.
Majda (sama seboj). Našla tako srečo —• mož —
smolar —•	- . '
v
Cesarek. Kaj momldš ?
Majda. Dejala sem, —• kaj sem dejala? —• Da, našla tako srečo, da to nij čisto prav rečeno, pa vendar svoj kruh imava, i to je dovolj.
ČeŠarek. Kaj, našla tako srečo, da to nij dobro rečeno? I jaz sem oglednik enega golobinjdka ter kupčujem s smolo — človek z dvema opraviloma!
Majda. Nu, nu, saj je prav! Kaj bi se tako bahal! Saj sem zadovoljna.
ČeŠarek. Še tega bi se manjkalo —■
6
Majda, Ne pozabi torej, kar sem ti rekla — poldne bode, treba mi je iti, da pripravim kosilo.
v
Cešarek. Da, da, nič se ne boj. (Odide.)
Tretji nastop.
Majda, (potem) Koščak.
Majda (sama seboj). Rada bi vedela, kaj poreče. Glej ga, uže je tu.
Koščdk. Dober dan, strijna! Truden sem! Ali je kosilo uže gotovo?
Majda. Ne se, strijc, pa dolgo ne boste čakali. Ste li tako zelo lačni?
KoŠcdk. O ne, strijna; sam ne vem —• nič mi ne ljubi —■ ne morem jesti.
Majda. Zares, strijček, zdi se mi, da nijste vsega zdravi. Mesto vam ne dobri, vam ustreza samo zrak na kmetih.
Košcak. Mleni se tudi tako dozdeva. Strijna, dolgo ne bodem mogel tu obstati.
Majda. Jaz sem se uže tudi čudila, strijček, da morete tako dolgo ostati od doma.
Koščak. O imam^ dobrega hlapca, ki opravlja moje delo, pa Špela, moja žena, tudi je dobra duša, ka rada vidi, če se kde malo poveselim.
7
Četrti nastop.
v
Prejšnja. Cešarek.	;
v
Česarek. Oj, strijc, ali ste tu? Kako vam je po
godi naše mesto? Kosčak. Dobro.
Česarek. Ali ste vse pregledali? Kosčak. O vse!
Cešarek. Ali ste videli našo mestno hišo?
Kosčak.. Kaj ?
Cešarek.	I škofij o?
Koščak.	Kaj ?
Cešarek.	I hranilnico ?
Koščak.	Hranilnico ?
Česarek.	Na Poljanah ste bili tudi, pa pri sv.
Petru,	pa v Kravjej dolini?
Komh	Kde?	,	v
Česarek (oponašaje ga, sam seboj). Kaj? kam? kde?
M, pa je videl vse! (Glasno.) V Zvezdi ste bili vsaj?
Kosčak. V zvezdi? Nikdar. Ali ste bili vi, strijc? Česarek. Vsak dan sem, strijc. Kosčak. Lej, lej! — Kako pa pridete gori, strijc? Česarek. Oh, oh, ta misli na resnično zvezdo na nebu! (Glasno.) Strijc, pustiva fc reč za zdaj, ker meni se zdi, da ste gotovo uže lačni. Kosčak. Lačen? hem! nijsem. — Cisto nič se mi ne ljubi.
*
8
v
Cešarek. Lej, lej! kaj ste dejali ? Morebiti ste pretrudni ?
Koščak. Ne, ne! Ali nič mi nij nekam dobro. Cesarek. Da vam nij dobro? (Sam seboj.) Še oboli naj mi — tega bi se mi še manjkalo! (Glasno.) Počasi uže odleže, to je samo od vremena. Koščak. Ne, ne strijc, jaz vem dobro, od česa
mi je, od želodca. Tn notri tiči. Cešarek. He, he, strijčko, kakšno ste spet razdrli!
Tu pač ne bode nevarnosti. | Koščak. Ne bode nevarnosti? Če ne morete jesti,
strije, vendar niti ne morete živeti? Cešarek. To je pač res, ali malo boste vendar
mogli zajeti ?
Koščak. Poskusim, — ali jako se bojim —- ta zrak mi ne služi; dolgo ne bodem mogel tu
obstati.
Cešarek. Ees, jaz tudi mislim, da zrak na kmetih vam boj godi.
Peti nastop.
Prejšnja. Majda
(prinese z vrhom polno skledo krompirja, ki se kadi).
Majda. Sedite, strijc, pa pokusite, če pojde.
Cešarek. Zajemite, strijc. (Ponudi mu skledo; Košč&k
si vzame dve tretjini krompirja.)
Majda (sama seboj). Nij mu dobro!
t
9
Cešarek (sam sebo')- Ne ljubi mu!
Majda (sama seboj). Ne more jesti!
Cešarek (sam seboj). V želodci ga teži. (Sedeta ter si
v razdelita ostali krompir.)
Cešarek. Ali vam ljubi, strijc? Koščak. Nič kaj ne. Mlajda. To vidim, strijc.
Cesarek (sam seboj). Nič kaj ne! — Zdaj povprašam.
(Majdi.) Majda, omaka je uže spet prismojena. Majda. Zdi se mi, da si ti prismojen. (KoScák
v hrabro je, ter se niti ne zmeni za njijn prepir.)
Cešarek. Jaz trdim, da je osmojena.
Majda. A jaz trdim, da to nij res.
Cešarek. Kaj, ti mi bčeš dokazovati?
Majda. Da, da, ti gobec!
Cešarek. Nič večji gobec od tebe. Vprašaj strijca,
če ne trdim prav? Majda. Da, vprašaj ga. Cešarek. Kaj dete vi, strijc? Majda. Da, strijc, kateri prav govori? Cešarek.. Nij li omaka osmojena? Majda. Nij li omaka dobra? Cešarek. Nič se ne šajajte, strijc! Na vsa usta se odrežite!
Majda. Da, strijc, nič se ne šajajte! Povedite torej, kaj menite?
Koščak (maja z ramama i je). Ob, za teh 14 dnij,
kar jih ostanem še tu pri vaju, ne bodem se mešal v vajine reči.
t/'
10
1260
Cešarek (jezen vstane; sam seboj). Za teh 14 dnij,
kar jih še ostane tukaj! — Križ božji! Majda (isto tako). Še 14 dnij! Cešarek. Pa kar je še najlepše — da ga nij mogoče zavrnoti. Prav je storil, da ne vtika nosu vmes —• jaz bi bil tudi tako. (ženi.) Nu, kakšen se ti zdi tvoj naklep? Majda, Zares, izpodletel mL je, ali —■ Cešarek. Ali —•' ali —• ti si neumna baba. Majda. Le stoj, kdor čaka, pričaka, uči pregovor.
Videli bodemo, kako bode s tvojim pismom. Cešarek. Da, to bodemo videli, ali jaz vem uže naprej, kako bode. — Dobro. (Ogleduje Košč&ka, ki se zmirom je.) Kij li to, da bi človek zdivjal?
—	ko se ne bi premagoval? — Pa še trdi, da mu nič ne ljubi, to volčje brezno!
(Nekdo pozvoni i čuje se glas): 6 soldov. Majda (gre odpirat). Pismo !
Cešarek (mane si roki). Ha, ha, zdaj je uže gotovo,
—	žena ga kliče nazaj. Zdaj bodemo videli, kako se namrdne, (Majda pride z listom.) Daj sem, Majda, Jaz ga bodem bral. (Bere:) N. pr. gospod Cešarek v Blatnej vasi i od njega
Koščdk. (Pokaže Košč&ku pismo.) Nd-vas je, strijc.
Koščdk. Ali bi ne bili vi tako dobri, pa ga prebrali? Jaz nij sem učen. Cešarek. Z drage volje, strijc. (Bere:) „Ljubi moj Koščdk! Pišem ti, da sem zdrava, ter upam, da si tudi ti; če ni tako, žal bi mi bilo.
11
(Majdi:) Kako nežno piše! (Bere:) Ljubi moj, zdaj si uže 4 dni v Ljubljani, pa še nijsem slišala od tebe niti besede. Prosim te, da mi poročiš, če si še zdrav i vesel, pastrijc i strijna tudi. Ljubi moj, če ti je po godi pri strijci, ne spotikaj se zaradi mene čisto nič, pa moreš ostati, dokler se ti zdi. Jurij opravlja tvoja opravila vrlo dobro. I tako končujem to pismo ne s peresom, ampak s srcem, i ostajam tvoja zvesta žena Špela Koščica."
„Dostavek. Pazi, da ne daš strijcu brati pisma; nič ga ne briga, pa bi morda še mislil, da človek pride k njim samo zaradi jedi." (Majdi:) Kako ti je po godi? (Kozaku:) Kako ljubeznivo ženo imate! Ne vem, strijc, kako morete tako dolgo ostati od nje! To vam je pa vendar ženica, kakor mlečen kruh.
Koščak. Da, dobra duša je.
Majda. To je res, strijc.
Koščak (izleče veliko, dolgo lulo). Strijc, nejmate li „ mrve toMka?
Cešarek. Nejmam, strijc, žal mi je. (Sam seboj.) Mrvo tobaka! V ta pisker ga gre najmenj tri unče.	.. . vm^ )
Koščak. Tedaj grem sam ponj. Z Bogom, strijc, za ta čas!
12
Šesti nastop.
v
Cešarek. Majda,
Majda. Nu, kako je s tvojim pismom? Cešarek. Zdaj še ne moreš nič reči, ker je očitno, da mojega pisma še nij imela, ko je svoje pisala. Videla bodeš, da pride jutri, ali vsaj pojutrnjeni vse drugo poročilo. Majda. Samo če bode res. Cešarek. To je kakor pribito. Majda. Dobro, ali v tem času naju ogloda do
belih kostij. Cešarek. Veš li morebiti še kak pomoček? Majda. Mislila sem, da njega storiva ljubosumnega. Ce mu rečeva, da nij varno ostaviti doniš lepe mlade žene, da prilika greh dela ——• Cešarek. Da so nekatere žene tako nedolžne, tako zveste, da jih nij ostaviti ni trenotja na samem —
Majda,. Ter da možje to vedo, pa nedolžne stvari napšstujejo z ležnjivimi, sladkimi besedami. „ (Sama seboj.) Jaz to vem iz svoje izkušnje. Cešarek. Da, pa da nedolžnim stvarem to nij nič
po volji.
Majda. Gotovo ne. Ali ti to reč tako zateguješ,
kakor bi bilo drugače. To nij res. Cešarek. Rad verjamem, da ti to bolje veš. Pa
to nič ne de.
13
Majda. Kaj si rekel, Cesarek?
Češarek. Da ti prav govoriš, da ti verujem, pa da tvoj pomoček nij slab, drugega nič. Meni se sicer ne zdi potrebno, porabiti ga, ker ga njegova žena gotovo nazaj pokliče, toda če uže misliš, pa poskusiva.
Majda. To se ve, da poskusiva. —- Tu le je!
Sedmi nastop.
Prejšnja. Koščak.
Koščak (kadi). Kako je pri vas grdo vreme, strijc!
Češarek. Zares, strijc, na kmetih vne mora biti lepota — samo ne vem, kako morete en sam dan tu prebiti.
Koščak. Da, to sem se uže sam tudi vprašal, strijc. Jaz bi ne živel v mestu, ako bi mi dal v kdo ne vem koliko.
Cesarek. Da, dobro ste dejali. Ako bi jaz bil z vami, bil bi uže davno pobegnol.
Koščak. To vam verjamem, strijc. Pa sem se tudi samo zato pomudil, da delam vam i strijni veselje, ker vem, kako me rada imata.
Majda (sama seboj). Kakor miš mačko. _
češarek (sam seboj). Da nama dela veselje — grdin!
Majda. Veste kaj, strijc, to vendar ne bode varno, da ostavljate svojo ženo tako dolgo sdmo. Saj veste, kaj se more pripetiti lepej ženi.
■it*
14
Koščdk. Oh, o tem se ne bojte. Jurij, moj hlapec, i ta je korenjak, ta je bode uže varoval. Cešarek. Pa ko bi njemu samemu ne bilo upati? Koščak. O slabo ste zadeli! Jurij je priden hlapček, pa vse stori, kar koli hočem, — ako grem jaz od doma, ostane on doma, da mojej ženi dela dražbo. Majda. Pa to vi odobravate ? Nu, pri meni bi „ ne smelo tako biti.
Cešarek. Niti pri meni ne. Ne dal bi se tako za nos voditi.	|
Majda (kaže Češarka). Ta je bolj ZVit!
Koščdk. Tega ne morem verjeti o Špeli. Cešarek (sam seboj). Ne da se—■ Za šalo poskusim
V	1	♦
se nekaj. (Izleže časnik, pa kakor bi bral. Glasno),
Oj, strijc, strijc! Koščak. Kaj je, strijc? Majda. Kaj se je zgodilo, Česarek? Cešarek. Komaj si upam povedati! Velika nesreča! Koščak. Le povedite, strijc. Majda. Tedaj, Česarek?
Cešarek. Poslušajte torej: (kakor bi bral), davi je bil v Ribnici strašen ogenj v Ldgarjevej hiši. Koščak. Tik moje hiše?
Cešarek. Da, da, i tu stoji: (bere): Bali so se za
vsa sosednja poslopja. Majda. Za Boga svetega, strijc! Vi morate mahoma tjakaje! Koščak (8e smeje), čemu? Moja hiša i vse v njej
15
je zavarovano, če pogori, dobodem lepo po-
VI
„ vračilo.
Češarek. Ali vaša žena?
Koščak. Tudi ona je zavarovana.
Češarek (Majdi). Vidiš li, da ne bode pomagalo
nič, nego moje pismo? Majda (sama seboj). To bodemo vendar videli! (Glasno.) Strijc, ne morem vam zamolčati. Z Jurijem i vašo ženo vendar nij samo ob sebi, še le denes mi je pripovedala neka Ribničanka. Jaz kakor vi bi šla tekoj domu, pa bi izkusila zavohati, v kterem grmu je zajec. Koščak. Jaz ne morem verjeti. Majda. Ali če vam rečem, da je. Koščak. Ali bi res bilo mogoče, strijc. Češarek. Jaz nič ne dvomim.	>
Koščak. Kaj govorite! Majda. I)a da, strijc, resnica je. Koščak. Ce je tako, treba je zvedeti. Češarek. Samo zvito vam je pričeti, sicer ne zveste nič.
Koščak. K Juriju pojdem, k hlapcu, pa^ ga povprašam, ali je res, da je na mojo ženo pomeril. On mi pove vse, kakor je, pa zvem v resnico.
Češarek. Tako je; dobro ste se umislili. Strijc,
strijc, vi ne morete več dolgo živeti. Koščak. Zakaj ne ? Češarek. Premodri ste.
16
Koščak. To so mi uže večkrat dejali, ali jaz jim ne branim klepetati; jaz jim tega ne verujem. Majda. A zdaj bi se jaz tudi dalje ne mudila, strijc. Češarek. Čim dalje se tukaj pomudite, tem gorje
bode tam..
Majda. Ne odlašajte, strijc, ne odlašajte! Koščak. Zares, strijna, zdi se mi, da bode tako
najbolje. Majda. Kaj pak!
Češarek. Vam je bilo treba uže oditi. Koščak. Vem, strijc. Ostal sem tudi samo za to tako dolgo, da razveselim vas i strijno; ali kakor se je reč obrnola, pač sim prisiljen oditi. Verjemita mi, strijc i strijna! da mi je zel<5 žal, da ne morem dalje ostati, pa saj vesta — treba je, ne zamerita, jaz nijsem kriv. Cešarek. Ne, ne, strijc, ker nikakor ne more drugače biti, treba se je udati; a sitno je vendar! Majda. Kaj pak, da je sitno — za ta edinikrat, ka morete na leto priti v mesto, ali — potrebno je, kaj ne da, strijc? Koščak. To je res, ali ako bi enkrat — Majda i Česar ek (obaob enem).: Srečno hodite, strijc! Pozdravite domtl! (Rineta ga proti vratom.)
V treh tednih prideva v Ribnico na semenj, ali ste čuli? Srečen pot! Pozdravite domž!
(Nekdopozvoni.)
Koščak. Špela je, moja žena!
17
Osmi nastop.
Prejšnji. Špela.
+ *
v
Spela. Dober dan, strijc, dober dan strijna! Kako v ste mi kaj ? Zdravi i veseli, kakor vidim. Češarek. Hvala Bogu. A kako vi! Spela. Zdrava i debela, kakor jazbec. Samo v želodci me časi nekaj tišči. Zdajle me je spet „ prijelo. Nejmate li malo kaj grenkega, strijc? (pšarek. Nejmam, strijna, žal mi je. Spela. Ljubi Košč&k, teci mi po čašico pelinovca. Kosčak. Pelinovca, Špela ? Spela. Da, podvizaj se. Kosčak. Kde je na prčdaj, strijc?
Češarek (nejevoljen). Nasproti kovača.
Koščak. Ali bi mi ne mogli posoditi kak sold,
strijc? .Neemam nič drobiža. Češarek. Niti jaz ne, imam same zlatnike i bankovce. ~
Deveti nastop.
Prejšnji brez Koščaka.
Spela. Samo da se je pobral, samo za to sem ga poslala po pelinovec; v želodci me nič ne tišči, pa niti ne pijem te čobodre, ali kakor
2
t
18
sem rekla, hotela sem samo, da odide, da se morem z vami pogovoriti o tem, kar ste mi v pisali.
Cešarek. Mislil sem si pač, strijna, da ste prišli krpela. Ponj ne.
Cešarek i Majda (oba ob enem). Ne?
Spela. Ne, strijc! Jaz sem pametnejša. Tu ostanem v 14 dnij, da pregledam, kaj se godi. Cešarek (sam seboj). Stirnajst dnij! Izjedena bodeva do pčlti.
Deseti nastop.
>, - ■
Prejšnji. Koščak (s kupico peinovca).
KošMk. M! Pri Kovači ne prodajajo pelinovea, poslali so me h klobučarju, a ta mi je dejal: -ali vam nij dosti vaša grenka šoba, ter "me je pustil, da sem stal. Nazadnje sem ga našel . tule poleg vaše hiše v krčmi. Špela (izpije). Pej, to ti je čobodra! Pa malo odleglo mi je vendar! — Pojdi mi še po eno
eašo. (Košček odide.)

19
Enajsti nastop.
i r
Prejšnji brez Koščaka.
Qešarek (sam seboj). Nehče te čobodre!
Spela. Samo zato, da nam je izpod nog.
Cešarek. Vem, vem, strijna. (Sam seboj.) Kaj pak, da vem.
Spela. Torej, tedaj, strijc, povedite mi, katera je ta babUra, ka se je vanjo zagledal?
Cešarek. Ne morem vam na tanko povedati; ali daleč od tod ne more biti.
Majda. Čujete, strijna? Moj mož se je zmotil — nič ni res. Pazila sva nanj, i tudi izpraševala, pa morem reči za gotovo, da do denes nijsva nič našla.
v
Cešarek. Da, strijna, preveril sem se i nikakor ne mislim, da bi bilo kaj resnice.
Špela. Tem bolje; a prav mu vendar ne verujem. Bodemo videli.
Dvanajsti nastop.
Prejšnji. Koščak (z drugo kupico pelinovca).
i
Koščak. N&, Špela, nd!
Špela (izpije). Tako! Nu, zdaj mi je po polnem odleglo.
20
Koscák. Hvala Bogu! Pa povedi mi, Spélica, ali v je res, da je LOgarjeva hiša do tal pogorela? Spela. Logarjeva hiša pogorela? Jaz nič ne vem. Češarek. Kako lažejo ti novičarji. Tu le v „Nov vicah" se bere.
Spela. Od kod jemljd te laži? Oh, moje. noge, težke so mi, kakor svinec! Jaz bi ne ostala v mestu, uže za to ne, ker je treba črevlje nositi. ' Strijna, nejmate li cčkel? Majda. Da, tam zadaj v kuhinji so. Spela. Tam zadaj?
Majda. Da, strijna, da; strijc vam pojde pokazat.
(Košč&k odide s Spelo.)
Trinajsti nastop.
Češarek. Majda.
Majda. Vidiš li zdaj, kdkovšno zadrego nama je „ napravilo tvoje pismo? ČeŠareh. Kdo bi to bil mislil? Majda. Kaj nama je početi? Češarek. Da, kaj je zdaj početi?
Majda (po m&lem premisleku). Češarek!
Č&sarek. Nu, Majda? Majda. Samo en pomoček je se.
>
21
v
Cešarek. Eu sam pomocek?
Majda. Poskusiva prositi ja na pOsodo. Keci, da si dobil od gospodarja pismo, da je treba plačati stanovanje, pa da ne moreva.. Nagovori Koščaka za posojilo, a jaz nagovorim Špelo. Če to ne pomaga, tedaj ne pomaga nič več na vsem božjem svetu.
i
Stirnajsti nastop.
Prejšnja. Koščak. Špela.
v
Spela. Ne morem jih najti, strijna.
Majda. Saj res, saj jih niti nejmam. Ali čujte
v malo, strijna (potegne jo k sebi na stran).
Cešarek (tudi tako). Čujte strje, pojdite sem; zdaj le sem dobil pismo; gospodar me terj a za stanovanje, a novce imam v trgovini.
Koščak. V smoli?
y
Cešarek. Da, v smoli. Ne verjamete, koliko je temu treba groša. I zatorej bi potreboval kakih 15 gold. — ali mi jih morete posoditi?
Koščak. Strije, saj pač veste —• to je stvar, da se je treba pogovoriti z ženč — pa mislim — ne vem —
22
CeŠarek. E, vaša žena gotovo ne bode nasprotovala. — Le vprašajte je.
Koščak (potegne Spelo na stran). Spela, strijc me
v prosi, da bi mu posčdil. Spela. Mene strijna tudi. Koščak. Hem, ali njima odreče va? Spela. Eeciva, da nejmava nič pri sebi. A potem se hitro poberiva odtod, ter iznebiva se ju. Koščak. Tako bode pač res najbolje, (češarku:) Strijc, nejmava nič pri sebi. Strijc, povedite mi vendar, kdaj odhaja kočevska pošta? Moja žena nehče nikakor tu ostati. Cešarek. "Kaj, uže domu? Saj je vendar še le prišla.
Spela (Majdi). Sitno je res, ali Koščdk nejma nič pri sebi, niti jaz ne. Torej ne zamerite, strijna, niti ne, da odhajava; Košček nehče dalje tu v ostati.
Spela. Kaj, strijna, Vi hočete iti? (češarku:) Kaj ti misliš, Češarek? Strijna hoče iti uže domu. Cešarek. Vsaj ne, pridno kaj milega prigrizne? Špela. Hvaja, strijc! Ne mogla bi jest! — nič mi ne ljubi.
Koščak. Ona ima to težavo, kakor jaz strijc; v
V 1	1 •	•	I * V v
želodci jo tišči. Cešarek. Torej zares nehčete ostati, strijc? Koščak. Ne, gotovo ne, strijc. Majda. Tedaj mislite zares iti, strijna? Špela, Lejte si zares, strijna!
23
v*
Cešarek. Pojdite torej k vragu!—• (K poslušalcem:)
Da, - to je pravi pomoček, iznebiti se rddbine, kader vam dela preglavico!
(Igrališče se zagrne.)





$ M. ¿§ $a • -