arhivi xxi ¡998 Iz-.nunskih fondov Q /h.rk 65 Arh vsko grad vo o braun š mah v Pokrajinskem arhivu Koper MIR JANA KONJ ES TA BILF- ROVIS Bratovščine1 so delovale na meji cerkvenega in državnega prava. Delovat' so začele v zgotl njem srednjem veku. N.ihovc začetke lahko iščemo v tajnih zbiranjih prvih kristianov. Bolj znano je njihovo delovanje v sredni ;m veku, ko so dobile humanitarno versko m cclo gospo darsko obeležje, Cerkev je na sinodi v Arlcsn leta 1234 sprejela odlok, da se vse bratovščine podrcdi|o mcslncmti ordiiiariulti; lc-ta jim lahko dovoli ustanovitev in polrd: njibova pravila delovanja. S tridentinskim koncilom si je cerkcv zagotovila še večji vpliv nad njimi. Povsem cerkvcn značaj sta imeli bratovščini Sv ¿a knimcnta in Krščanskega nauka. Na prvem vatikanskem koncilu leta 1869 so po "Codex Inns Canonici bratovščine razglasili za cerkvene ustanove V Pokrajinskem arhivu v Kopru branimo veliko materiala o bratovščinah, in sicer v fondn Starega koprskega občinskega arhiva ;n v fondn Inšpektorata domen v Kopni. To gradivo nam pnča o veliki razširienost bratovščin v be neškem delti Istre. Njihovo delovanj'- jC segalo na vsa področja življenja iti est nega n vaškega prebivalstva. Vsaka bratovščina ic imela svoja pravila. Vodili so jo gaslaldi, voljen za eno leto na letnih skupščinah V deveti skupim fonda Starega koprskega občinskega arhiva sc je ohranilo gradivo b. začetka 17. stoletja- Prevladujejo lmančne kniigc o bilanci bratovščin, o nphovem kap.ialu, o stroških, o profilih/ Ravno tako so popi.^ar vsi davki in dolžniki, ki so jemali posojila alt zcm'jo v najem. Na prvih straneh zgoraj omenjenih knjig se nahajaio grbi bratovščin. Velikost omenjenih knjig je različna Najzanimivejši format jč 11 x 22 Bfnj sestavljen iz več zvežčičev. Pisane so vulgarni lat nsemi.5 Čc samo preletimo gra< ivo omenjenega fon da, ugotovimo, da so bi'c bratovščine zelo premožne. V arhivu hranimo tnd Pravilnik Blato, čeme y i/1 kta t3nllnl fvi Tfi». in jr Piu" v sfcrt-efi5Lim. n.i e ■■: -.■:■ kci fcpSt, k .k-, tp bnrtavifioi ipll> Scuola. Cnnlralcrnilii. 2 Cunnncs cl IX-crcIa saLNisancli kclumeniti cl generalis Cimcilii Tridcnlini, liim 17.12, sir. 194-195. 3 CmifM. Prinitnik kaminski ig prava katnličkc crkve. Zsjjrch 1945. sir. 147-149. 4 PAK. limit ii,OhCina K). skupina. I'tmv lam. f) Pak, ftind .152, Zliirkn sluvcnskiii spisov Pravilnik BraUivšCinc Svetega Rc.snjcga telesa v Diilini pri Vrstu. 1M5 Ida. vale na izoblikovanje vcr.k;h i drugih navad prebivalstva, kot so molitve, obiskovanje maš in pogrebov. Vpbvalc so tud' na izoblikovanje medsebojnih odnosov, saj '¡o spodbujale skrb za popotnike, revne i.- bolne.7 Domačinom so nalagale skrb za sakralne ob'cktc. Novo obdobje v delovanju bratovščin je pri nesel propad Beneške republike in prihod Fran cozcv v Istro leta 1805. Naslednje leto jc bi.l nekdanji beneški del Istre priključen k Italijanskemu kraljestvu, z glavnin mestom v Mi' lanu. To kral jestvo pila podrejeno Napoleonu, k> je ravno lakrat bil ttudo bitko z Anglijo. Francija je zalo potrebovala veliko finančnih sredstev. V lslr. si Napoleonova Francija zagotovila denarni1 sredstva tako, da Ijc podržavila trgovino s soljo, tobakom in motovunskim hrastom, Do dalen priliv v blagajno sije zagotovila z odpravo vseb bratovščin m nekaterih samostanov * Po-drža"ila jr vse njihovo imetje le-to je bilo izjemno b Jgato saj jc krepko presegalo državni proračun Beneške republikc.y V Benetkah so u slane-.'i li glavni finančni inšpektorat za nek danje beneško ozemlje.It; Ta je moral zbrati vse arhi 'c ter dokumentacijo administrativnih in finančni h poslov bratovščin in samostanov. Podre jen je |>ij finančnemn ministrstvu v Milanu.11 Na podlagi zbrane dokumentacije jc izterjevalce davkov v vsakem dcparlmaju organiziral -»obiranje davkov in obresti odpravljenih bratovščin 11 samostanov. V Kopru _c zj~moma direktorja domen, ki jc upravljal državne posesti, imenoval sam civ.mi magistrat Kopra.12 Največ gradiva iz tega ot doh^a se nahaja v fondu Inšpektorata domen v Kopru.1- Ohranjen je le del dragocenega gradiva, ki je nastal v obdobju Ilirskih provinc. Največ ohranjenega gradiva so knjige velikosti 34 x 45 cm, s popi: i i dolžndov samostanov in bratovščin iz Kra.ia, Izole, Bnz.cta it Kopra ter p.icgovcga zaledja.14 To gradivo vsebuje vebko podatkov o bratovščinah in njihovem finančnem položaju, hkrat pa nam kaže ludi socialno in družinsko Prav lam. 8 lidllcllimi dcllc ¡Sigi del Rebrni d'ilalia. Milano I K06, N. 34. T L'jeani. 1'rospcltn dcllc Scuolc laiehc nclftslria c delt liiru itndilc ncl 1741, L-i pnivincia dtifl.slria 51. 1N- 2N, Capudislria 1X72. 10 UnIlcIIiiKi dcllc lcf^i del Kc^n