V Partizanu uveljaviti pismo tovariša Tita
Predvsem bi želel, da moje besede sprejmete samo kot' skromen prispevek visold ob-letnici tako samega društva. kot slovenske telsne kulture. Poznavalci zgodovine in stro kovnjaki bodo morai. pisati o podrobnostih, o dogodkib In dogajanjih v tem dolgem raz-dobju, jaz pa bi želel ob tej priliki le predeliti neke osnov-ne značilnosti te dobe in opo-. zoriti na tista osnovna gibala, ki so bila v tem času prisotna v delu tistlh ijucu, ki so gradili ix> izgradili a\ izgrajevali, kot pravim slovenskc telesno kultu-ro Ustanov.t«\ pred 110-leti je daia osnovnl pečat organizaciji.
Ne glede iia vse dogodke, kl so se kasneje vrstill in kl jih je doživljala organizacija ta sa-mo tc društvo v svoji zgodovl-ni, 1e ta peč-at postal sestavnl del dela in zgodovme tega gJ-banja. Mislim da ga lahko eno stavno stmem v misli, da je bila organizacjja in to društvo ob svoji ustanovitvi visoko na-cionalna organizacija, toda ne
nacionalna v siabem smislu, ne v borbi za nadvlado, borbi za ustvarjanje neke višje rase, temveč da je gradlla svoje delo, izbirala svoje članstvo z enim samim namenom in enim sa-rnim ciljem, vzbuditi v ljudeh. kl se tu zbirajo, spoštovanje do vsega tistega najpristnejšega kar lahko odlikuje človeka, vzbuditi visoko nacionalno slovensko zavest, vzbuditi v lju-deh spoštovanje do človeka, vzbudlti Ijubezen in odloč-no voljo za svobodo tega človeka, graditi osebnost in uveljavljati polno spoštovanje dela.
To je bilo možno že v tistih časih in je moralo ostati ves čas organizacije in samega dru-štva prisotno samo pod pogo-ji če je svoje delo zastavilo po tistih principih, ki so se uve-ljavili v programu same orga-nizacije, ko pravi, da je treba biti borbo za zdrav duh v zdra. vem telesu, da je osnova dela organizacije in samega  društ-
va neprestano gibanje, kajti ml-rovanje pomeni smrt.
Že prva svetovna vojna je ob svojem koncu pomenila v določenem smlslu tragično raz-dobje tako sokolske organiza-cije kot oidi siovenskega življe-nja. Takratni politični veljaki, v strahu prea nevamostjo, ki je prihajala z vzhoda. pred ne-varnostjo socialistične in ko-muriistične levolucije, kot so takrat dejali, &o želeli tudi iz te orgaiiizacije ustvariti obrambni zid pred komunizmom. Toda ne takratni kapori ne kasnejše podržavljanje Sokoia, nitl vsa politična nasilja, m so se vrši la pred drugo svetovno vojno in med samo arugo svetovno vojno niso mogle zlomitl ti-stih osnovnih namenov, tistih osnovnih ciljev, kakršne si je organizacija in kakršne si je to društvo zastavilo.
Spomnimo se samo težkega in za sokolsko organizacijo ta-krat odločilnega procesa na Ta-boru. Spomnimo se pritiskov na Ljubljansko župo in še po-sebno na društvi na Taboru in
Narodnem domu. V takratno napredno gibanje so se prak-tično vklju&r vsi kai jih je bilo po telovadnicah Slovenije. Vključila so se društva, morda ponekod le uprave, vendar član-stvo, posebno mladina — na-raščaj, so se našli in znašli med partizani, torej med tistimi, ki so nosili to, kar je slovenskl človek želel, na svojih plečih, nosili so vojaške akcije, uspo-sobljeni v telovadnicah, v so kolskih oddelkib..
Spomnimo se na najodločil-nejše politične dogodke iz tega razdobja. Marsikomu morda ni znano, vendar dejstvo je, da je že leta 1940 najnaprednejša in odločilna politična grupacija na Slovenskem, to je Komurustič-na partija Slovenije ugotovila pomembnost dogajanj v Soko-lu, se povezala in vkljudila v svoje vrste tudi borce iz sokol-skib društev ui tako smo že leta 1940 praktično ustvarili to, kar smo kasneje kot Osvobodil-no fronto imeb na Slovenskera
ozemlju,  vrhovni  političnl  or-ganizera.
Narodnoosvobodilna borba s svojim potekom ui s svojiml rezultad je poiiazala, kako od-ločilni so pravzaprav bili vsi ti dogodki od leca 1937 dalje. Ne mislim o tem podrobneje raz-pravljati, ker niisnm da vse to, kot seno deja., od taborskega procesa pa preko povezovanja s komunistično partijo, pa so delovanje v društvu prijateljev Sovjetskt zveze vse to bo mo ralo slej ali pre.i najt.i še teme-ljitejšc zgodovinske obdelave in bo moralo najti svoje pra-vo mesuj v zgodovini telesno vzgojnega gibanja na Sloven-venskem.
Vendarie pa naj opozorim sa-mo r>a dva, trl dogodke med vojno Morda se bodo tisti sta-rejši tovariši, kl so v boju so-delovali, spominjali tako zvane Dolomitske Izjave iz leta 1942; ne bi želel tu podčrtati dejstva, da je Dolomitska izjava po ini-ciativi komunistične partije in z odločnirn sodelovanjem pred-vsem sokolske grupe v Osvobo-dilni fronta pomenila končno razčiščenje političnega življenja tn političnega dela na Sloven-skem, priznala je komunistično partijo kot edino in vodilno po-litično silo in odločno postavi-la, da sokolska organizacija po osvoboditvi nima nikakršnih že-lja niti potreb, da se organizira kot politična stranka in da se krščanski socialisti ne bodo in ne smejo organizirati na Slo venskem kot politična grupaci-ja. Dolomitska izjava v bistvu pomeni odločen prelom s ko-alicijo in odločno uveljavljanje principa ene politike tn ene bo-dočnosti slovenskega delovnega človeka. In pokazalo se je, da je resnično samo ta politika bila grajena in zgrajena v in-teresu slovenskega delovnega človeka. Zato mislim, da smo vsi tisti, kl smo nasledili boga-to zgodovino ustvarjanja slo-venskega telesnovzgojnega gi-banja na Slovenskem, da smo lahko ponosni na svojo pot in na svoje odločitve, predvsem v času pred drugo svetovno voj-no in med njo.
Mislim pa, da ne bi smeli ob tem, ko govorimo o teh politič-nih dogajanjih pozabiti na vse tisto, kar je pomenilo predvsem to društvo in pa tudi slovensko sokolstvo za razvoj telesne kul-ture na Slovenskem v strokov-nem smislu- Najbrže razstava dosti verno prikazuje kaj so ustanovitelji društva pomenili takrat, posebej pa podčrtava vlogo dr. Murnika, ki je dejan-ski izvršil velik prelom v stro kovnem delu, moderniziral na-pore v telesnovzgojnem delu tako, da to lahko še danes predstavlja bogato zakladnico vsem tistim, ki se pečajo z delom tn napori v strokovnen
pogledu    na    telesno-vzgojnem področju.
Brez tega dela, brez teh na-porov in brez tega prispevka, mislim da tudi današnjih raz-rnerij in dana^njih pogojev za strokovno delo na Siovenskem ne bi bilo. Zato upam trditi, da ne politične in ne strokov-ne vloge sokoistva na Sloven-skem zgodovina nlkdar ne bo rrogla ne zanikat; ne zanemari-ti, vendar napak bi bilo, če bi mi skušali živeti v tej zgodovl-ni in za njo.
Danes se uresniCujejo ideali takratnib nosilcev telesno-vzgojnega gibunja na Sloven-skem, ki je, to vam je prav go tovo znano, imeio s:la skromne začetke, vendar tdeab so bili visoki in jib. ni bilo mogoče v takratnib pogojih uresničiti. No, kot pravim, da prihaja da-nes in je čas tu, ko je možno te ideale tudi takratnih nosil-cev telesno-vzgojnega gibanja na Slovenskem ustvarjati, ti ideali pa so lepše in boljše živ-ijenje delovnemu človeku tn naši mladini, omogočiti vsako-mur da bo sposoben s svojim delom prispevati skupnosti, da bo lahko na drugi strani preje-mal od skupnosu to, kar je njej s svojim delom dajal
Uveljavljanje načel samoup-ravljanja, to je tisti princip, ki je dejansko veljal v tem dru-štvu že pred 110 leti, ha pa ga šele danes na osnovi material-nih pogojev in vsega tistega, kai je naro.lnoosvobodilna borba in socialistična revoluci-ja pri nas ustvanla, uresničuje-mo. Uresničitev najvišje misli, ki lahko preveva socialistično družbo, to je lastmštvo proiz-vajalnih sredstev v rokah de-lovnih ljudi in samoupravlja-nje, vse to je mogoče ustvarit) in izgrajevati le v socializmu Vse to je mogoče izgrajevati ta izgraditi na tistih temeljih, ki jih danes postavlja naša no va ustava, vse lc je mogoče iz-grajevati in še boljšt urejevati v takl povezavi in samo v tl-stih odnosih, ffi jih tudi za to področje, za področje telesne vzgoje nova ustava predvideva. To so tako ltnenovane tnte-resne skupnosti. Tu naj se sre-ča tisti strokovnjak, kl je pri-pravljen delati na tem področ-ju. s tistim delavcem, ki ustvar. ja sredstva in je pripravljen dajati ta sredstva tudi za te namene. Čim ostrejša bo naša bitka za višjo produktivnost, čim več bo prostega časa de-lovnih ljudi in naše mladine, tem večja bo potreba po teles-ni vzgoji. In zato čim- večja in višja bo zavest delovnega člo veka, da je ne samo dolžan te potrebe financirati, ampak da je tudl njegov Interes, da se vklju-čuje v materialno pomoč — tem hitreje se bo to področje razvijalo  ta  uveljavljalo.  Cim
uspešneje bomo uresničevali te napore, tem večji in bitrejši bodo naši uspehi.
Zato se je treba tudi v teh vrstah, y naših vrstah, v VTStah današnjih nosilcev telesno-vzgojnega gibanja odločno bo-riti zoper vse tisto, kar nas oyi-ra na tej poti, kar je negativ-no na tem področju. Ce je bi-lo napisano pismo tovariša Ti-ta in izvršnega biroja zoper vse negativne pojave v naši družbi, ni to napisano zato, da nas kritizlra, da ugotavlja in da zahteva od nas, da tudi tni med seboj ugotovimo, da smo giešniki. Morda msmo grešniki, toda pismo je napisano zato, da vemo, kje in kako se greši in da vemo, da smo vsi dolžni boriti se za uresničenje vsega tega, kar pismo od nas, ne sa-mo od komunistov od vseh de. lovnih ljudi Slovenlje in Jugo slavije zahteva.
Zato bo prav, če smo tudi v rwši organizaciji, v našeiri dru-šrvv in celotnem slovenskera telesno-vzgojnem in športnem gibanju pozorn.' na vse tisto, na kar nas to pismo opozarja. To velja zaradi tega ker smo doJžni in ker se moramo in ker se želimo boriti za zdravje, za zadovoljstvo nas in naše raladine, zaradi večjih sposoth nosti v delu In borbi, zaradi večj;h sposobnosti takrat, ko bi bilo eventuelno porrebno tudi prijeti za orožje v obrambi na-ših osnovnih pravic, naše skup. nosti, socializma in novih druž-benih odnosov pri nas.
Zato mislim in če dovolite, s tem tudi zaključujem teh nekaj skromnih misli kot prispevek k današnji slovesnosti, bi morali tako v društvu kot vsem živ-ljenju telesno-vzgojnega dela na slovenskem povezati vse sile v borbi za povečanje števila prl-padnikov telesno-vzgojnega de-la. S tem tudi za povečanje šte-vila pripadnikov tega društva.
Posebej bi se članstvo tega društva in vsi tisti ki mu žele dobro in ki mu žele pomagati, morali skupno boriti, da čim preje dobi svoje nove prostore. To zasluži društvo ne samo za-radi svoje 110-letne zgodovine, temveč predvsem zaradi tega, kar predstavlja danes na po-dročju telesno-vzgojnega giba-nja. Zato moramo vložiti vse sile za radost in zdravje naše mladine. To pa naj bo osnovni cilj celotnega slovenskega te-lesno-vzgojnega in športnega gi-banja.
Dovolite, da ob koncu samo še čestitam društvu k uspehom in priznanjem, ki jih Je v svo-jem dolgoletnem delu doživelo, posebno pa k odlikovanju, ki mu ga je dodelil tovariš Tito, razumevajoč vlogo, kakršno je to druStvo odigravalo na po-dročju telesne vzgoje v tem času.