Udajo Zavod za gospodarsko propagando • Domžale, Ljub Ijansku 92 — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Milan FJcrin — Izhaja vsakega 25. » mesecu — 2iro račun 600-20/6(12-6 — Cena 20 dinarjev — Tiska tiskarna »Toneta Toriiširn« v Ljubljani Leto II. — Št. 7 — Domžale 25. VI. 1%T /GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE TUDI POSLANCI ZA ZVEZNE IN REPUBLIŠKE ORGANE IZVOLJENI Z volitvami 16. junija je biio zaključeno večmesečno predvolilno obdobje, v katerem je bilo na številnih zborih volivcev, sestankih in razgovorih obravnavano in kritično ocenjeno preteklo obdobje, obenem pa postavljene nove naloge in novi cilji, za katere se bodo borili ne samo na novo izvoljeni predstavniki občinskih, okrajnih, republiških in zveznih organov, ampak prav vsi občani, ki jim je pri srcu ' napredek njihovega kraja, gospodarska krepitev komune in pa ugled naše države povsod v svet«. Ze volitve v občinske skupščine v naši občini, kukor ludi povsod drugod, so pokazale, da ogromna večina volivcev priznava pravilnost naše poli v socializem in pravilnost ukrepov za hitrejši dvig produktivnosti, za socializacijo našega kmetijstva, za boljše življenjske pogoje vsakega in vseh. Volitve v zvezni in republiški zbor pa so bile zaradi množične udeležile, ki je presegla udeležbo na volitvah 26. maja mogočna potrditev smeri našega družbenega razvoja, potrditev politike Jugoslavije, ki je politika miru in miroljubnega sodelovanja vseh narodov in držav, politika nevmešavanju. samoodločbe narodov in čim tesnejših mednarodnih gospodarskih stikov. Množična udeležba na volitvah in tako množično glasovanje za kandidate, ki so bili predlagani na zborih volivcev, pa je velika zadolžitev tudi zanje. Pred njimi so velike in odgovorne naloge. Ustavna načela in novi ustavni red bo treba v praksi uresničevali, sodelovati bodo morali pri sestavljanju novih pravnih predpisov, ki izvirajo iz nove ustave, morali bodo volivcem tolmačiti sprejele ukrepe za hitrejši gospodarski in politični ler družbeni razvoj, morali bodo priti med volivce in jim poročati o svojem delu. Naloge in dolžnosti naših ljudskih poslancev so se spremenile. Ne samo da so odgovornejše, tudi težje in zahtevnejše so. S svojim glasovanjem za predložene kandidate pa so volivci izrazili svoje polno zaupanje v njihove strokovne in moralno politične sposobnosti, zanje pa je to velika zadolžitev. Polni zaupanja v na novo izvoljene organe, volivci domžalske občine izjavljamo, da bodo naši predstavniki našli v nas vedno polno podporo in pomoč pri svojem odgovornem delu. Na volitvah 16. junija so bili izvoljeni naslednji poslanci: za zvezni zbor Silvo Hrast, član Izvršnega sveta SRS, za republiški zbor Angelca Keržan in ing. Lucijam Krivic. V zbore delovnih skupnosti zvezne skupščine so bili na prvi seji nove občinske skupščine izvoljeni: za gospodarski zbor Zorka Peršič iz Ljubljane, za prosvetno-kultiirni zbor Božidar Debeli jak iz Ljubljane. za socialno zdravstveni zbor dr. Saša Luzar iz Ljubljane. za organizacijsko-politični zbor Danica Jurkovič iz Ljubljane. V zbore delovnih skupnosti SR Slovenije so bili v občinski skupščini izvoljeni naslednji poslanci: za gospodarski zbor Srečko Rihtar iz Ljubljane. za socialno-zdravstvetrl zbor Anton Za-krajšek iz Domžal, za knlturno-prosvetni zbor prof. Stune Vrhovec iz Domžal. za organizacijsko-politični zbor ing. Vitju Rode iz Ljubljane. V okrajno skupščino okraja Ljubljana pa so bili na prvi seji nove občinske skupščine izvoljeni naslednji: Ivo Sonc, odbornik iz skupine industrije, ing. Metod Kropivšek. odbornik iz podskupine kmetijstva, Malka Škrlj. odbornicn iz skupine družbenih služb, ing. Pavle Grandovec, odbornik občinskega zbora. II. POTROŠNIŠKI SEJEM V DOMŽALAH od 20. do 28. julija 1963 Naši novi zvezni in republiški poslanci Silvo Hrasf, poslaner zveznega zbora Zvezne skupščine Zorka Peršič. poslanka gospodarskega zbora Zvezne skupščine Dr. Saša Luzar, poslanec socialno zdravstvenega zbora Zvezne skupščine Božidar Debenjak, poslanec prosvetno kulturnega zbora Zvezne skupščine Danica Jurkovič, postanka organizacijsko političnega zbora Zvezne skupščine Angelca Kržan. poslanka republiškega zbora skupščine SKS Ing. Lucijan Krivic, poslanec, republiškega zbora skupščine SRS Srečko Rililnr. poslanec gospodarskega zbora skupščine SRS Anion Zakrajšek, poslanec socialno zdravstvenega zbora skupščine SRS Prof. Stane Vrbovec, poslanec prosv. kult. zbora skupščine SRS Ing. Vitja Rode, poslanec org. političnega zboru skupščine SRS Občinska skupščina se je sestala na prvo sejo V ponedeljek 3. junija se je ob 8. uri seslula nu svojo prvo sejo novo Izvoljena občinska skupščina Domžale. Najprej se je sestal občinski /bor, katerega prvo sejo je začel najstarejši odbornik navedenega zbora, Ivan J'eterea. J'o verifikaciji mandatov so odborniki nove občinske skupščine podali slovesno izjavo, uuto pa Izvolili tov. Paiijnm Lidijo, ki bo v bodoče vodilu seje občinskega /bora. Pol uri; kasneje se je sestal /bor delovnih skupnosti, katere prvo sejo je začel najstarejši član lega zbora, Franc Sink. Po izvršeni verifikaciji mandatov so izvolili Iva Sonca za predsednika /bora, nakar je tudi ta zbor podal slovesno izjavo, ki se glasi: »Prisežem, da bom /veslo služil ljudstvu, da bom veslno in vdano izpolnjeval svoje dolžnosti in varoval časi ljudskega odbornika in da bom. držeč se ustave in /akonov, varoval, razvijal iu branil demokratične pridobi I ve narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije in da bom delal z vsemi svojimi močmi /a /graditev socializma, za napredek občine. Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije Takoj za tem sta se sestala oba zboru na skupno sejo. Sejo je začel in vodil Ivan l'etercn. Tri prvi točki je Miro Var-šek, odbornik /bora delovnih skupnosti, predlagal v imenu: 1'rnncn llabjann. Albina kleineiicu, Jožeta Zevnika. Hojunn Krištofa, Jerneja Leniča. Mitje Zupančiča. Iva Sonca in v svojem imenu /a predsednika občinske skupščine Jožeta Pogačnika, dosedanjega direktorja Tovarne sanitetnega mnleriala in člana /bora delovnih skupnosti. Predlog tov. Varšku so odborniki z aplavzom stoje polrdili. Po izvolitvi je prevzel vodstvo prve skupne seje novi predsednik Jože Pogačnik, ki se je za zaupanje zahvalil in pozval novo izvoljene odbornike, da Pomagajo skupno referati vse probleme tako. da |,o občinska skupščina ob koncu tvojega mandatu lahko z zadovoljstvom ugotovila enake uspehe svojega dela kot jih je dosedanji občinski ljudski odbor. ,,V nadaljevanju delu je občinska skupščina sprejela odlok o imenovanju komisije za volitve in imenovanja in odlok ° Imenovanju komisije za pripravo no-v«'gu statuta občine Domžale. V komisijo /a volitve in imenovanja so bili izvoljeni: Bojan Krištof, odbornik obč. skupščine, za predsednika. Ludvik Povž, tajnik obč. skupščine, za člana, Jože Lož, odbornik obč. skupščine, za člunu. Franc Ilabjan, odbornik občinske skupščine, za člana, Franc Sink, odbornik občinske skupščine, za člana, Francka Bevk, odbornik občinske skupščine, zu člana, Anton Blejc, direktor podjetja »Trak«, Za člana. Jernej Lenič, odbornik občinske skupščine, za člunu, Miro Varšek, odbornik občinske skupščine, za članu, V komisijo za pripravo statuta so bili Izvoljeni: Ivo Vitlali, odbornik občinske skupščine, za predsedniku, Miro Stiplovšek, odbornik občinske skupščine, /a člana. Miro Požek, sekretar podjetja- Vata«, zu člana. Mitja Zupančič, odbornik občinske skupščine, za člana, Milena Vodopivcc, odbornik občinske skupščine, za člana. Jože Zevnik, odbornik občinske skupščine, zu člana. Ludvik Povž. tajnik občinske skupščine, za člana. Štefan llrovut. načelnik oddelka za splošno /aileve, za članu. . Karel Kušar, upravnik DU, za članu, Milan Flerin. direktor I. osnovne šole Domžale, za člana, Jože Krevs, načelnik oddelka za notranje zadeve, zu člana. Po izvolitvi obeh komisij, so bile nu dnevnom redu volitve odbornikov v okrajno skupščino ter volitve poslancev oziroma poslanskih kandidatov v v »o zbore Skupščine SK Slovenije m Skupščine SFRJ. V ta namen sla bila v pomoč predsedniku za izvedbo volitev izvoljena še dva odbornika in sicer Jernej Lenič in Peter Gubane. Po ugotovitvi predsedujočega, da voli občinska skupščina Domžale v okrajno skupščino glede na število prebivalcev Štiri odbornike, je odbornik Franc llub- jun predlagal /a kandidate /a odbornike v okrajno skupščino: Iva Soncu, odbornika i/ skupine industrije, ing. Metoda Kro-plvška, odbornika i/ podskupine kmetijstvu, Malko skrlj, odbornico iz skupine družbenih služb in ing. Pavla (irniidovca. odbornika občinskega zbora. Po kančanein tujnem glasovanju je bilo ugotovljeno, da so bili vsi predlagani kandidati izvoljeni /n odbornike okrajne skupščine, ker je vsak od njih dobil 73 glasov, to je glasove vseh navzočih odbornikov občinske skupščine. Nato je občinska skupščina nadaljevala z volitvami poslancev v Skupščino SH Sloveniji: in to na podlagi kandidatur, ki jih je potrdila občinska volilna komisija. Po izvedenem volilnem postopku je bila za ;>oslunskega kandidata za volitve 16 6. 1963 zu Republiški zbor SR Slovenije v volilni enoti 39, Domžale 1. izvoljena Angelca Kržan, i/. Domžal. Železniška cesta 4, ki je dobila 74 glasov od 73 odbornikov, ki so glasovali, v volilni enoti 40. Domžale II.. pa Lucijan ing. Krivic iz Ljubljane, Kneza Koclja 2, ki je dobil glusove vseh 75 odbornikov občinske skupščine. O njuni izvolitvi za poslunca v Republiški zbor bodo odločili volivci 16. 6. 1963. Dokončno so bili v občinski skupščini izvoljeni poslanci v vse zbore delovnih skupnosti Skupščine SR Slovenije in sicer: za Gospodarski zbor — Srečo Rih-tar iz Ljubljane. Dvoržakovu 12, ki je dobil glasove vseh 73 odbornikov občinske skupščine: za Socialno zdravstveni zbor je bil za poslanca izvoljen Anton Zukrajšek. ki je dobil d 73 odbornikov občinske skupščine 3S glasov, medlem ko je Miran dr. Celeslina. ki je bil prav tako kandidat za poslanca v navedeni zbor. dobili 16 glasov; za Kultu i noprosvetni zbor — Stane Vrbovec iz Domžal. Prešernova cestu, za katerega je oddalo svoj glas vseh 73 odbornikov občinske skupščine, ki so bili navzoči na seji: za Organizacijsko-politični zbor — Vitja ing. Rode i/ Ljubljane. Šišenska 34. ki je dobil 74 glasov. Po volitvah /veznih poslancev oziroma poslanskih kandidatov je bilo ugotovljeno, da je bil za poslanskega kandidata za '/vezni /bor izvoljen Hrast Ivana Silvo iz Ljubljane, l.ikozarjeva 10. in sicer v volilni enoti 66. Ljubljana II. ki jo sestavljajo občine Domžale. Hrastnik. Litija. I, j u bi j a na-Bežigrad. I. j ubij a na-Moste-Polje. Trbovlje in Zagorje ob Savi. O njegovi dokončni izvolitvi bodo odločili volivci navedenih občili v nedeljo dne 16. 6. 1963. Kakor v republiške tako so bili tudi v zbore delovnih skupnosti Skupščine SFKJ Domžale v občinski skupščini dokončno izvoljeni M poslanec naslednji kandidati: /n Gospodarski /bor — Zorka Peršič iz Ljubljane. Vrtača št. 6. ki je dobilu glasove vseli "3 odbornikov občinske skupščine : za Prosvctno-kullurni zbor — Božidar Debenjak i/. Ljubljane. Voinjakova II. ki je dobil 74 glasov odbornikov občinske skupščine Domžale. za Socialno-zdravstveni zbor — Saša dr. Luzar iz. Ljubljane. Poet hov nova 12. ki je dobil 74 glasov odbornikov občinske skupščine: Za organizacijsko-politični zbor — Danica Jurkovič iz Ljubljane. Jamova 3S ki je tudi dobila 74 glasov odbornikov občin ske skupščine Domžale. S tem so bile volitve v občinski skupščini zaključene obenem pa tudi prva seja obeh /borov novoizvoljenih odbornikov občinske skupščine Domžale. II. potrošniški sejem v Domžalah bo od 20. do 28. julija Franc Habjan OB 1AMENJAVI Z Iztekom mandatne dobe staremu občinskemu ljudskemu odbora je potekel mandat tudi dosedanjemu predsedniku, Francu Habjanu, ki je drugič opravljal to odgovorno in napunio funkcijo od 22. novembra 1957. leta dalje. Obdobje dela zadnjega ljudskega odbora je bilo prav gotovo najbolj razgibano iu najbolj dinamično od vseh dosedanjih. Reorganizacija občin, krepitev samoupravnih funkcij in prenos odgovornosti in nalog od okrajnih iu republiških organov na občine, nove oblike financiranja in /.biranja sredstev in skrb /a nemoteno poslovanje družbenih služb so le nekatere od nalog, katere je reševal stari odbor, gradnja kanalizacije v Domžalah iu Mengšu, gradnja vodovodov, rekonstrukcije naših podjetij, modernizacija cest, gradnja šol iu kulturnih domov, športnih objektov in mostov pa so le nekateri izmed uspehov, na katere bodo vsi, ki so kakorkoli k njim pripomogli, lahko vedno ponosni. Staremu odboru s predsednikom llabjanom na čelu so volivci zato hvaležni Za opravljeno veliko delo, novi občinski skupščini iu njenemu predsedniku Jožetu Pogačniku pa Želijo, da bi na mnogih področjih začeto delo nadaljeval in dosegal uspehe v korist naše družbene skupnosti in vsakega posameznika. Jože Pogačnik Analiza podatkov socialno demografske ankete Anketo je izvedel Oddelek za splošne zadeve in družbene službe pri Obl.O Domžale. Anketiranih je bilo 341 družin na območju mesta Domžal. Analiza te ankete je pokazala naslednje: Od 341 anketiranih družin je 310 ali 91 % popolnih (oče, mati in otrok) in 31 ali 9 % nepopolnih družin (brez očeta alt matere). Poklicna struktura staršev, ki jc prikazana v tabeli št. I, kaže, da so 103 očetje ali 33 % po poklicu uslužbenci, 186 uli 60% delavci, 3 ali 2% kmetje in 16 ali 3 % drugih poklicev (upokojenci ipd.). Oil 3i() očetov anketiranih družin je 294 ali 93 % zaposlenih in 16 ali 3 % nezaposlenih. Od 341 mater je zaposlenih 208 ali 61 % in 133 ali 39 % nezaposlenih (gospodinje!. Uslužbenk je 90 ali 26%. delavk II" ah 33%. ena kmetica, 131 ali 38% gospodinj in 2 ali 0." % drugih (upokojenke). Struktura števila članov gospodinjstva pa je prikazana v tabeli št. 2 in je naslednja : Od 341 (100 %) družin je 88 ali 27% družili s tremi člani gospodinjstvu (oče, mati in otrok), 103 družine ali 30 % so s štirimi člani gospodinjstva, 78ali 24 % S petimi. 3" ali II % s šestimi ter 20 ali 6 % družin z več: kot šestimi člani gospodinjstva. Omenjene družine pa živijo v naslednjih stanovanjskih pogojih. Le en stanovanjski prostor ima od 341 družin — 48 ali 14 %. dva stanovanjska prostora ima S4 ali 14 %. tri 99 ali 29 %, štiri 66 ali 19 %, 4 in več pa 44 ali 13 %. Tabela št. 4 kaže strukturo otrok po starosti, šolanju, kje se otroci v odsotnosti staršev nahajajo in koliko otrok ima oz. nima svoje postelje. Od 421 ali 100% otrok skupaj jih je 47 ali 11 % v starosti od 0-3 let, 214 ali 51 % od 7—15 let in 60 ali 14% od 15—18 let starosti. Osemletko obiskuje 197, vajensko šolo 18, srednje šole 59, že zaposlenih 14 otrok, doma pa delajo 4 otroci. V odsotnosti staršev je 42 njihovih otrok ali 10% v otroškem vrtcu, 84 ali 20 % v šoli, pri sosedu 38 uli 9%, doma 23 ali 6 % brez nadzorstva pa je 23 ali 6% otrok teh anketiranih družin. Od 421 otrok ima svojo posteJjo 375 ali 89%, 46 ali II % pa nima svoje postelje, kar je za tako naselje kot so Domžale zelo visok odstotek. Prehrano otrok, njih vzgojo in dO neke mere socialne in vzgojne probleme ter njih strukturo prikazuje tabela št. 5. Redni topli zajtrk ima 263 otrok ali 62%, kosilo in večerjo pa 243 uli 58%. To pomeni da 38% otrok nima rednega toplega obroka zajtrka. 42% otrok nima rednega toplega kosila in večerje. Odstotek je visok in nam veliko pove. Starši bi želeli imeti v varstvu v času svoje odsotnosti 61 ali 15% predšolskih iu 34 ali 8% šolskih otrok. Sumo za teh 541 anketiranih družin je potrebno varstvo v času njihove odsotnosti za 93 olrok ali 23% od skupnih 241 otrok. Istočasno pa bi slarši želeli imeli kosilo izven doma za 73 otrok, kar predstavlja 17 % vseh otrok. To pomeni da 17 % otrok nima normalnih pogojev za kosilo. Zanimiv je prikaz vzgoje otrok. Od skupnih 421 jih vzgaja mati 305 uli 72 %, oče 63 ali 13%. stari starši 42 ali 10%, drugi pa 13 otrok uli 3 %. V 44 družinah, kar predstavlja 15% od skupnih 341 anketiranih družin, otroci razpolagajo z denarjem, v 297 družinah pa otroci ne razpolagajo z de- ali narjem. 0 otroškem varstvu in problemih so razi>ravljali v 55 gospodarskih organizaci-jih odnosno ustanovah, kar predstavlju 39%, v 86 ali 61 % gospodarskih organizacij oziroma ustanov pa k temu okutne-mu problemu še niso pristopili, oziroma še sploh niso razpravljali. Želimo po eno če še niso uvideli potrebe po teh. pa naj pazljivo preberejo to skromno analizo in upamo, da bodo to hitro storili. Kakor rdeča nit se nehote vleče od začetka do konca našega proučevanja problem delovne žene — matere. Na njo odpade delo v službi, skrb za vzgojo otrok in končno še vsa gospodinjska dela doma. Od skupno 208 (KM).%) zaposlenih mater mora 193 ali 93 % poleg že navedenega opraviti še gospodinjska dela domu v družini in le 13 ali 7 % mater, ki so zaposlene, ima gospodinjske pomočnice za opravljanje gospodinjskih del. Ta analiza je le kratek uvod. Do sedaj smo uspeli anketirati in obdelati le 341 družin na območju mosta Domžal. Anketirali pa smo že v glavnem vse družine, katerih struktura je taka, da ustreza pogojem ankete, to je. du je v družini vsaj en otrok do 18. leta starosti. Tudi obdelava podatkov teh anket je že v teku, rezultati pa bodo kmalu objavljeni. Končno naj povemo še to. da je bil namen te ankete prikazali socialno stanje družin in otrok in s tem zainteresirati širši krog ljudi za rešitev tega problema. Delo Turističnega društva Domžale Čeprav je od občnega zbora preteklo že nekaj časa. je vseeno prav. da spregovorimo 0 delu društva, ki se trudi in skrbi, da bi Domžale sčasoma postale pravlnčen turistični kraj Na občnem zboru se je zbralo lepo število članov, zastopniki družbenih organizacij, planinskega društvn Domžale, zastopniki Tabornikov, zastopniki sosednjega kamniškega turističnega društva, občnega zbora pa se je udeležil tudi predsednik ljubljanske turistične zveze, Janez Pirnat. I/. Poročila predsednika dr. uafiperina je bilo razvidno, da s9 je društvo trudilo zainteresirati čimveč Dom/alčanov. da Pomagajo pri urejanju svojega Kraja. Pri tem je doseglo že le-Pe uspehe. Najbolj prizadevne člane je društvo nagradilo, v Preteklem letu je pa zanje organiziralo enodnevni izlet v Šoštanj. Velenje in Dobrno. Tudi teto« se je v tekmovanje vklju- , za zboljšanje antifitoftorne službo naj proizvajalci krompirja dostavljajo kmetijski inšpekcijski službi pri ObLO. (Nadalj. s 3. strani) sredstev za rekreacijo delovnega človeka vložila v gradnjo turističnih objektov, športnih parkov, vikendov, knmpingov in podobno, kjer bi se delovni človek lahko razvedril in nabral novih moči. Okolica Domžal ima nešteto takih točk. omenil je Kolovec. Krumperk, sam športni park in druge. Potrebno bi pa bilo organizirati teden vljudnosti in čistočo, da bi tako občanom izostrili estetski čut. Dr. Frantar. predsednik TD Kamnik je pripomnil, da bi prav sedaj, ko bo zgrajena žičnica na Veliko planino, bilo treba med obema društvoma ustvariti tesnejše vezi. Predvsem bo trr'e> '-:!:;;ti za tem. da bo tudi gostinska mreža nudila gostu vse, kar se pač da. Drugi diskutanti so se ustav- ljali predvsem pri čuvanju nasadov in zelenic, kar je doslej vse prej kot razveseljivo. Za zgled naj nam bodo prebivalci novega Velenja. Iz. vseh razprav je izhajalo, da bodo Domžale postale privlačna turistična točka le, če bodo vsi Dotnžalčani pristopili k urejanju kraja. Zato imamo vso možnost, kajti kraj je v neposredni bližini Ljubljane, kjer predvsem v glavni turistični sezoni primanjkuje prenočitvenih kapacitet, ki bi jih pri nas kaj lahko nudili. Ce pogledamo v inozemstvo si ljudje prav s tem, ko oddajajo turistične sobe, i Iva rja jo lepe dohodke. Če bomo znali prisluhniti potrebam turistov, ki jih je prav ob važni magistrali Maribor—Trsi vedno več. bomo tudi Domžale lahko spremenili v privlačen turistični kraj. Tekmovanje z modeli motornih čolnov v malem bazenu domžalskega kopališča je pritegnil veliko število učencev .Modeli, izdelani pri tehničnem pouku, so se v vodi dobro izkazali, tekmovanje samo pa je navdušilo tudi precej gledalcev, da so se vključili v modelarski krožek Delo mladine na I. osnovni šoli v Domžalah Šah: Na občinskem tekmovanju osnovnih Šol v šahu. je sodelovalo 6 ekip (tri moške in tri ženske). Priborili smo si prvo mesto med mlajšimi pionirji, starejšimi pionirkami in mladinci. Na sektorskem tekmovanju pa večino drugih mest. Modelarstvo: V modelarskem krožku so izdelovali modele motornih avtomobilov in razne makete. Občinskega tekmovanja motornih čolnov se je udeležilo 36 tekmovulcov iz. naše šole. Prvo mesto je dosegel Igor Mnjhenič. drugo Miran Bukovec, tretje pa Franc Re-bolj. tekmovanja v Moravčah z jadralnimi modeli in zmaji se je udeležilo večje število naših pionirjev. Pri tekmovanju z zmaji je dosegel prvo mesto Marjan Pe.čovnik, drugi je bil pa Stojan Rihtar. Pionirji tekmujejo tudi v izdelavi prometnih znakov, ki jih režejo iz vezane plošče, lepo pobarvajo in nalepijo na le-sonitne plošče. Napravili so za vsako učilnico po eno ploščo prometnih znakov. Poleg tega Opral I jajo vse leto redno prometno pionirsko službo na treh križiščih v Domžalah. Mnogo pionirjev izdeluje radijske detektorske aparate s tranzistorji na zvočnike ali 'ušalke. Na prireditvi -Pokaži kaj zna,' so pionirji tekmovali tudi v znanju promet n ih predpisov, o organizaciji Počitniške zveze, športu itd. Počitniška družina je na naši šoli zelo delavna. Ima 135 članov, od katerih jih bo 60 preživelo počitnice aa letovanju v Piilju. Kno taborjenje pa so že imeli na Menini planini. Pohod ob z.ici okupirane Ljubljane. Tekmovanja so je udeležilo 6 ekip Kluba mladih tehnikov na I. osnovni šoli v Domžalah. S svojo udeležbo so si priborili nagrado Ljudske tehnike. Pionirske igre. Pri njih sodeluje večina pionirjev, ki so si zadali nalogo, da bodo v tem letu izpopolnili SVOje znanje v tehniki in dostojno zastopali našo šolo pri vseh tekmovanjih in nastopih. V počastitev Dneva mladosti so pevski zbori 1. osnovne šok priredili 25. maja zvečer na šolskem dvorišču že tradicionalni pevski koncert, na katerem so peli otroški, mladinski in dekliški pevski zbor ter učenci prvih dveh razredov. Sodeloval je tudi orkester Glasbene šole, zbora pa sta vodili tovarišici Če-lebićcva in Mntičičeva IZ NAŠIH KOLEKTIVOV Lesno industrijsko Začetki Lesno industrijskega podjetja Radomlje segajo ie v prejšnje stoletje. Leta 1895 je namreč tedanji kolovški gra-ščak Feliks Stare postavil na mestu, kjer so sedaj proizvodni prostori tovarne, dva polnojarnieuika, da hi tako lažje in do-Doaneje izkoriščal lesno bogastvo svojih in okoliških gozdov. Tako je postal prvi proizvod ohrata žagan smrekov in jelov les. 'lega je bilo namreč tedaj v naših gozdovih zelo veliko, pa tudi prodajal se je dobro. Kmalu po začetku obratovanja pa SO žaganju hlodovine dodali izdelovanje zabojev, ki so bili že takrat zelo iskan izdelek. Nekoliko kasneje pa so začeli izdelovati še lesno volno in nekatere izdelke domače obrti. V letih 1919 do 1922 so podjetje rekonstruirali in ga opremili s tedaj najmodernejšimi stroji za obdelavo lesa. Zaradi lega se je proizvodnja precej povečala. Žagan les, zaboje in druge izdelke so lahko začeli izvažali in med prvimi tujimi odjemalci so bili Italija, Maroko in Palestina. Nato so postopoma prešli tudi na izdelavo preprostejših končnih izdelkov, in sicer so začeli izdelovati lesene pogonske jermeniee in različne vrste ležalnikov. Za te nove proizvode so začeli uporabljati tudi bukovino, kar je med drugim ludi vplivalo na kasnejšo preusmeritev proizvodnje (stoli in mize). Končno je leta 1935 začel obratovati še mlin za lesno moko, ki se uporablja zlasli pri izdelovanju razstreliv. Kot pogonsko moč so uporabljali Mlinščico in turbino, ki so jo postavili leta 1914, leta 1920 pa so vodni sili dodali še parno lokomohilo. Podjetje je nemoteno delalo in se razvijalo vse do leta 1937, ko ga je zajel velik požar in uničil večji del strojev in naprav. Od posledic te nesreče si je podjetje opomoglo šele v začetku leta 1941. tik preden je našo deželo zajela vojna vihra. V tem času ga je vodila delniška družba, ki se je po kapitulaciji Jugoslavije kaj kmalu vdinjnla okupatorju, lako je začelo podjetje delali zanj in njegovo vojsko. Zalo je razumljivo, da so enote NOV tovarno onesposobile za obratovali je. Po osvoboditvi je bila tovarna obnovljena in leta 1948 je prešla z zakonom o nacionalizaciji v sestav Lesno industrijskega podjetja Ljubljana, ki je tedaj vključevalo 19 večjih in manjših lesno industrijskih obratov v okolici Ljubljane. V nekaj letih nato je večina manjših obratov prenehala z dedom in celotno podjetje se je osredotočilo v treh poslovnih enotah, in sicer v Borovnici, na Verdu in v 1'reserjali pri Radomljah. Z začetkom leta I9r>2 pa so se posamezne enote osamosvojile in od tedaj deluje LIP RADOMLJE kot samostojno podjetje. 2e v tem letu pa je prišlo v podjetju do pomembne .spremembe. Pripojila se mu je namreč Lesna industrija Domžale, podjetje Radomlje s čimer se je podjetje povečalo skoraj za eno tretjino. Danes jiroizvaja LIP Radomlje žagan les iglavcev in listavcev, kosovno pohištvo (stoli lažjih konstrukcij in mize), galanterijske izdelke, lesno embalažo in lesno moko. V vrednosti celotne letne proizvodnje zavzema žagan les 37 %, pohištvo 48 %, galanterija 2 %, lesna embalaža 10% in lesna volna 3%. Zanimivo je. da je bilo stanje pred 10 leti dokaj drugačno in da je žagan les zavzemal 52 % vse proizvodnje, drugi izdelki pa 14%, 9 %, 22 % in 3 %. Ze iz te majhne primerjave se lepo vidi. kako si podjetje prizadeva ,da bi proizvajalo čim več končnih izdelkov. V tako usmeritev proizvodnje silijo podjetje razen dejstva, da so končni izdelki mnogo donosnejši za podjetje, zlasti težave pri oskrbi za osnovno surovino, z lesom. Surovinska baza podjetja je območje ljubljanskega okraja severno od Save. Na leni predelu bi bilo lesa dovolj za podjetje, vendar posegajo na tržišče tudi drugu podjetja in tako molijo stalno in normalno dobavo. Poleg lega je podjetje v glavnem navezano še na sezonski odkup, zaradi česar mora imeti stalno na zalogi velike količine lesa. kar močno obremenjuje njegova obratna sredstva. V prihodnje namerava podjetje v proizvodnji napraviti še korak dalje in preiti od sedanjega kosovnega masivnega pohištva na ploskovno delovno pohištvo in na finejše postopke obdelave. Glede na ustvarjeni letni celotni dohodek spada LIP Radomlje med srednje velike gospodarske organizacije v domžalski občini in delovni kolektiv predvideva, da bo ustvaril letos za preko 630 milijonov dinarjev celotnega dohodka. Podjetje pa je pomembno zlasti zaradi izvoza, saj izvaža več kol dve tretjini svojih izdelkov. Glede izvoza je v naši občini na tretjem mestu in letošnji plan predvideva 540 milijonov izvoza. Izdelke končne izdelave izvaža predvsem na zahodno tržišče in sicer v Anglijo. ftl)A, Kanado, na Nizozemsko, v Švico, Nemčijo in Dansko, manjše količine pa gredo tudi na vzhod (na Madžarsko, v SZ in drugam). Žagan les pa gre predvsem v Italijo, Združeno arabsko republiko, Maroko in poleg Izraela še v nekatere azijske dežele. V Ihanu sta sama prišla na volišče tudi zakonca Ana in Jože Markič, ki imata skupaj 164 let. Markič Jože je bil že pred vojno dolgoletni občinski odbornik in še sedaj vestno opravi vse državljanske dolžnosti ^^222^^:.:::9//222/+....48^^ IZ NAŠIH KRAJEV Radio klub v novih prostorih Podpredsednik starega občinskega odbora, Ivo Vidnli, predaja ob navzočnosti republiškega poslanca Srečka Kihtarja in drugih most svojemu namenu Praznik v Zalogu pod Trojico Domžalski radioklub YU3-CAB, je bil pred dvemi leti, ko je imel svoje prostore še v 1. osnovni šoli, eden najboljših v Sloveniji. Ko pa se je moral preseliti s I. osnovne šole in mu je prostore (»Istopila II. osnovna šola, je dejavnost kluba popolnoma zamrla. Temu so bili krivi neprimerni, vlažni prostori, v katerih delo ni bilo mogoče, obenem pa je vlaga kmalu uničila precej aparatur in inventarja. Edini izhod za klub je bil, da čimprej dobi primerne prostore, katere je po dveh letih res dobil v Krakovski ulici 26 v Domžalah. Največ zaslug pri skrbi za nove prostore imajo od članov kluba predsednik Miha Pavlic, tajnik Cveto Naglic in član nadzornega odbora Ivo Smol-nik. Toda vse akcije pri iskanju prostorov ne bi bile tako kmalu uresničene, če ne bi klubu priskočil na pomoč občinski odbor SZDL in pa Stanovanjska skupnost. Že na zadnjem občnem zboru je bil sprejet sklep, da mora klub čimpreje najti nove prostore in zato so vsi člani kluba sredi aprila z veseljem pozdravili novico, da je Stanovanjska skupnost zagotovila klubu prostore. Upravni odbor kluba je sprejel sklep, da pomagajo pri adaptaciji novih prostorov vsi člani, kajti prostore je bilo treba popolnoma prenoviti. Delo je trajalo 14 dni, kajti treba je bilo izvršiti zidarska, mizarska, pleskarska in še razna druga dela. Sledila je selitev in dokončna ureditev prostorov. Pri adaptacijskih delih je sodelovalo 22 članov kluba, ki so opravili 449 prostovoljnih ur. Otvoritev novih prostorov je bila 24. 4. 1063. Predsednik je Te dni so obiskali pionirji I osnovne šole iz Domžal pod vodstvom svojih učiteljic pionirje na podružnični šoli_ na Rovih. Ob svidenju jc pozdravil rovske pionirje, ki so prihiteli iz svoje učilnice, eden domžalskih pionirjev, nato so ti zapeli pod vodstvom tovari-šice Matičičeve nekaj partizanskih in narodnih pesmi in zanje poželi od mladih rovskih poslušalcev burno priznanje. Upravitelj Vodnik jim je nato v kratkem orisal kraj Rova in njegovo zgodovino, ki je tudi po svoje zanimiva. Vsi so tovariša z velikim zanimanjem poslušali. Po tem kratkem predavanju pa so domžalskim pionirjem zapeli nekaj pesmi tudi pozdravil navzoče člane in goste in predal članom, ki so se najbolj izkazali pri urejanju prostorov plakete, vsem. ki so opravili več kot 20 prostovoljnih ur pa skromna darila. Največ prostovoljnih ur so opravili: Franci Mcrmal, Albin Hvastja in Cvetko Naglic, ki so v času adaptacije novih prostorov žrtvovali za delo v teh prostorih ves svoj prosti čas. S tem, da je Radio klub dobil svoje nove prostore, je UO izpolnil nalogo, ki jo je prevzel na zadnjem občnem zboru. Toda dejstvo samo, da ima klub lepo opremljene nove prostore, mu še ne bo povrnilo nekdanjega ugleda. Treba bo oživiti in organizirati delo v lubu tako kot je bilo nekdaj. Za uresničitev tega je bilo sklenjeno, da se organizira dežurstvo v klubu vsak torek in petek od 17. do 20. ure in ob nedeljah od 8. do 12. ure. V tem času je klub odprt za člane in vse druge, ki jih zanima delo v klubu in ki želijo postati njegovi člani. Kmalu bodo popravljene vse aparature, ki jih je poškodovala vlaga in zgrajen nov UKV priraopreda jnik, da se bo klub lahko udeleževal raznih tekmovanj, tako mednarodnih in pa tudi v okviru Zveze radioamaterjev Jugoslavije. Prva večja akcija je bila UKV štafeta mladosti, ki je domžalski radioklub prenašal s Kuma. sodeloval pa bo tudi na vseh drugih letošnjih akcijah, da si ponovno pridobi nekdanji ugled. Vsem, ki so pomagali pri iskanju in urejanju prostorov, pa se člani Radiokluba lepo zahvaljujejo in zagotavljajo, da bodo s prizadevnim delom skušali opravičiti zaupanje organizacij, ki so klubu pomagale. rovski tovariši skupaj pa smo vsi zapeli pionirsko himno. Za obisk se je pionirjem zahvalil načelnik rovskih pionirjev Ur-šič Henri, z željo, da bi nas še večkrat obiskali. Po programu so rovski pionirji odpeljali svoje mlade goste na šolsko igrišče, kjer so se pomerili v raznih igrah. Tako je prav lepo minil ta prijetni in nenadejani dogodek. Mnenja smo, da bi taki obiski med posameznimi šolami rodili lahko mnogo dobrih sadov in bi rudi vzgojno vplivali nn nnše najmlajše. Prijateljstva, ki se ob takih prilikah ustvarjajo, so po navadi trajna in lepa. Pionirji z Rov Prebivalci Zaloga in okoliških vasi so v nedeljo 19. maja v prazničnem razpoloženju dočakali dan, ko se jim je po več letih izpolnila želja po novem mostu čez Račo. Sredstvn za material je zagotovil Občinski ljudski odbor Domžale, za kar gre posebno priznanje Jiivšemti predsedniku tovarišu llabjanu. Prebivalci krajevnega odbora Zalog pa so s prostovoljnim delom sami opravili vsa gradbena dela. Na dan proslave je goste pričakala pred vasjo Zalog godba iz Mengša, dekleta, fantje in pionirji v narodni'i nošah, posebno pa so nas presenetili mladinci in mladinke iz sosednjega Skoejann. ki so pri jahali na konjih. Po povorki v vas je Anton Cerar v imenu krajevnega odbora Socialistične zveze pozdravil vse navzoče, med drugimi tudi podpredsednika občine Domžale Vidalija. ki je zastopal odsotnega predsednika, dalje Jerneja Leniča, predsednika občinskega odbora SZDL in Srečk Rihtnrjn, republiškega poslanca, navzoč pn je bil tudi dosedanji občinski odbornik Martin Klopčič. V uvodnih besedah se je zahvalil domačinom za prostovoljno delo, posebno tistim, ki so največ prispevali, in poudaril, da Krajevni odbor SZDL osbega vasi: Krtino, Studenec, Brezje, Skocjan. Račo. Rnčni vrh in Žeje. V volilnem imeniku je vpisanih 417 volivcev. Delo na tem področju vodi novoizvoljeni odbor, ki ga sestavi jo: 1. Ivan Prašniknr, predsednik 2. Marija Zarnik, tajnik 3. Gašper Slaner, blagajnik 4. Anton Gosfič, član Pavel Jeretina, član 6. Franc Orehek. član 7. Janez Jasene, član V nadzornem odboru so: je cena mostu le pol milijona (z redno oddajo del gradbenemu podjetju bi tak most stal preko dva milijona). Rekel je da če bodo občani enotni še vnaprej in se ne bodo dali mo« titi od posameznikov, da bodo na območju krajevnega odbora lahko še marsikaj napravili. Nato je predal besedo tov. Vi-dalijii, ki je v svojem govoru dal priznanje prebivalcem tega kraja, ki so .dokazali, da se da z malim) sredstvi, ki jih je dala občina, Veliko napraviti, če so ljudje oziroma občani enotni. Za njim je govoril še republiški poslanec Srečko Rihtar in v govoru prikazal razvoj kmetijstva in industrije na področju domžalske občine in Slovenije. Po končanih govorih so mladinke izročile šopke tov. Vida-liju in poslancu Rihtnrjn. pionirka v narodni noši pa je ponudila škarje podpredsedniku Vidaliju, da je prerezal trak in odprl novi most. Godba je zaigrala koračnico, sprevod v narodnih nošah in ostali so šli čez most nazaj nn veselični prostor in v veselem razpoloženju s petjem in plesom zaključili krajevno slavnost, ki bo ljudem še dolgo ostala v spominu. 1. Ciril Grošelj, predsednik 2. Ciril Zarnik, član 3. Angela Ro le, član Zadnja dva zbora volivcev sta bila za naše razmere še dokaj dobro obiskana. Obravnavali so družbeni plan in proračun občine ter volitve z določanjem kandidatov. Kandidata sta bila dobro izbrana. Kandidat Janez Merela je bil nn dan volitev 26. maja izvoljen z 42 glnsovi večine. Volilo ni 70 volivcev. Od teh je bilo 35 opra-(Nadalj. na 11. strani) Pionirji I. osnovne šole so nas obiskali Krajevni odbor S/DL Krtina L' Kamniški zbornik VIII - 1962 Predel od kamniških planin do Suvc jo bil v zgodovinskem razvoju in je ie danes v marsičem tako povezan, da je skoraj nemogoče proučevanje zgodovinske, geografske, narodopisne in kulturne podobe ter tudi nekaterih aktualnih gospodarskih problemov posameznik večjih krajev na kamniškem i/trgali iz lega širšega okvira, če jih želimo zares vsestransko osvetliti, lega se jo zavedalo tudi uredniitVO kamniškega zbornika in je v predgovoru k drugemu letniku 196' poudarilo, da ne bo objavljalo le prispevkov o Kamniku in okoliei, temveč DO uvrstilo v zbornik tudi razprave in prispevke z domžalskega, mengeškega in mn-ravškega območju. Doslej je izšlo osem letnikov Kamniškega zbornika. Z zadovoljstvom lahko Ugotavljamo, da uredništvo iz leta v leto dosledneje izvaja svoj razširjeni program. Med doslej objavljenimi prispevki. ki so posebno pomembni za naše območje, bi bilo potrebno omenili dve razpravi Vlada Valenčiča »Prebivalstvo kamniškega področja skozi tri stoletja (VI. 1938 str. 41—87) in »O slamnikarski domači obrti« (V, 1939 str. 165—194) ler dva prispevka Albina Pavlina Domžale v svojem razvoju« (in, 1957 str. 500—322) in »Gospodarstvo občine Domžale; (IV. 1958 sir. 256—282). Najbolj pa se tesna povezanost območij sedanje kamniške in domžalske občine vidi v prispevkih iz NOB. V tem obdobju je bila usoda prebivalstva vsega tedanjega kamniškega partijskega okrožja tako neločljiva, formiranje partizanske vojske in snovanje političnih ler oblastnih organizacij pa tako tesno povezano, da bi bilo lokalno obravnavanje posameznih dogodkov brez širšega pregleda lahko le v škodo pravilnemu vrednotenju posameznih dejstev in dejavnosti. Avtorji prispevkov v Kamniškem zborniku VII — 1961, ki je posvečen dvajsetletnici vstaje, so to v polni meri apoitevali, Ivan Viđali je V obsežnem prispevku »V boj za svobodo* (VII, str. 7—275) zbral spomine udeležencev NOR v kamniškem okrožju. S sistematično urejenimi spominskimi prispevki, dopolnjenimi ponekod ie z okupatorjevimi in partizanskimi arhivskimi viri. je Podana dokaj pregledna slika razvoja NOR na Kamniškem, ki jo prispevki Toma Brejca, Franca Podsliidcnškn-Rokn. Danila Corkvenikn. Ivana Lipar jn-Tzloka. Josipa Jerasa-Branka, Franca Zupančiča* **arjalia in Petra Klavčič lopo dopolnjujejo. Posebej naj opozorimo tudi na se-slavek Zvoneta Verstovškn •> Partizanski kr".ii na Kamniškem* (VVT. str. 331-387. v katerem je avtor zbral pomembnejše Podatke iz NOR o posameznih krajih In Pomnikih našo revolucije. To delo lahko korislno služi nčilcljstvu naših šol pri organiziranju ekskurzij v partizanske krnjo. Za boljše rnzutnevnnje vslaje 1941 in "ada I [njega razvoja NOR v kamniškem °krožju je nujno potrebno poznati razvoj delavskega gibanja pred vojno. To vrzel je v predzadnjem letniku Kamni- škega zbornika poskusil izpopolnili Srečko Zuhrič s prispevkom »Delavsko gibanje med obema vojnama na Kamniškem« (VIII, str. 3—56). V uvodu navaja avtor uporabljene vire in ugotavlja, da je s področja kamniškega okraja v ohranjenih dokumentih zabeleženih za obdobje 1918 — 1941 skupaj 15 stavk in 60 kolektivnih pogodb. To je vsekakor lep rezultat dejavnosti delavskih strokovnih (sindikalnih) organizacij. Pred opisom lokalnih razmer poskuša pisec na nekaj mestih podali na kratko tudi pregledno sliko zlasti slovenskega delavskega gibanja. Pregled razvoja delavskega^ gibanja na našem območju začenja s prikazom sin\ ke dclav kil. aprila 1918 v Lad-sliilterjevi slamnikarski tovarni v Domžalah. Neposredno po ustanov it vi K ral je v i ne SIIS pa vse do .šest o ja n u a rsk e diktature so so delavske politične, strokovne in prosvetne organizacije najuspešneje razvijale v Kamniku. Do konca 1920. ko je bila z Obznano dejavnost komunističnih organizacij prepovedana, so tudi kamniški komunisti pokazali precejšnjo aktivnost. Dve vidni manifestaciji njihove moči sta bili organizacija solidarnostne stavke in shoda kamniških dolavsev ob velikem želczni-čarskem štrajku aprila 1920 in razvitje delavskega prapora junija. 1920. Lep uspeli pa so komunisti dosegli tudi na volilah v ustavodajno skupščino novembra 1920. Tudi pO upadu povojnega revolucionarne ga gibanja mezdno in slakovno gibanje na kamniškem ni zamrlo, Avtor omenja z nekaj podatki stavke februarja oziroma aprila 1922 v slamnikarski tovarni Liidst-tttter v Domžalah in Stemberger iV Mcllit-zcr v Mengšu. Najbolj vztrajno pa so se za izboljšanje svojega položaju v dvajsetih letih borili delavci Titana in so zalo njihove akcije za sklenitev kolektivnih pogodb, vidiki stavki februarja 1920 in junija—avgusta 1921 ler izpor oktobra 1923 zaslužile podrobnejši opis. Sreda tridesetih lel je pomembna pre-lomnica v delavskem gibanju na Kamniškem. Strokovne organizacije so si utrle pot v večino tovarn. Podjetniki se niso brez vzroka upirali nastajanju delavskih organizacij, kajti prav kmalu so občutili moč organiziranega proleta riala. Iz lega časa je avtor zelo podrobno obdelal majsko stavko 1934 v Remcev i lova mi na Diiplicah. kjer je zaradi neznosnih razmer prišlo do prve velike delavske akcije v tem obdobju. Pravični boj dupliškega delavstva tO komunisti moralno, deloma pa tudi materialno podprli, in tako pripomogli k delnemu uspehu stavke. Tudi razmere po tej stavki so v članku solidno prikazane. Mezdni in delovni pogoji v Ronačevi tovarni na Količevem so bili skrajno slabi. Avgusta 1955 se je delavstvo končno poslužilo svojega najmočnejšega orožja — stavke, da bi tako prisililo podjetnika na spoštovanje svojih osnovnih pravic, švelo po oseintedenskem hudem boju je količevsko delavstva uspešno zaključilo stavko. Delavski zaupniki so nato vztrajno in uspešno vodili nadaljnja mezdna gibanja in sklenili so vrsto kolektivnih pogodb. Decembra 1955 je tudi delavstvo tovarne Induplati v Jaršah s sklenitvijo kolektivno pogodbe doseglo pomemben uspeh. Posebno težki so bili pogoji v tovarni Medic iV Zanki. Delavstvo je moralo dvakrat celo s stavko prisiliti podjetnike k izpolnitvi svojih upravičenih žalitev (najpomembnejšo stavke od 20. do "0. julija 1956 avtor ne omenja). Tudi pri Meščanski korporaciji v Kamniku so se razmere izboljšale šele po stavki spomladi 1958. Delavstvo v tovarni obvczilnoga materialu Kocjančič & Co. na Viru je po odločnem nastopu v kolektivnem izporu od 3. do 15. julija 1936 doseglo v kolektivnih pogodbah razmeroma ugodne mezdne postavke in delovne pogoje. Avtor se bežno dotakne še boja delavstva v nekaterih manjših podjetjih, več podrobnosti pa navaja le še o gibanjih za sklenitev kolektivnih pogodb pri Titanu. Svoj prispevek zaključuje S kratko omembo delavskega prosvetnega in športnega ude jslvovunju ter nastanka prvin komunističnih celic v kamniškem okrožju. Velika škoda je. da je člane, ki obravnava tako pomembno obdobje zgodovine našega območja, zelo pomanjkljiv. Zaradi precej Številnih napak, ki imajo svoj izvor predvsem v površnosti, vzbuja Zabričev prispevek na nekaterih mestih celo prej vtis kom tepta kot izdelane razprave. Zato je tudi tekst na več mestih nerazumljiv. V vsej razpravi je le malo strani, na katerih ne bi bilo ene ali več napak. Veliko napak je ti v tor zgrešil v pisanju imen podjetij, delavskih voditeljev in zaupnikov. Na več mestih samovoljno spreminja ime glavnega nahajališča virov Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani (na str. 38 ga je preimenoval celo ? Inštitut za delavska vprašanja), netočno pa navaja tudi nekatere podatke iz ohranjenih kolektivnih pogodb in poročil o stavkah (na sir. fi je iz stuvke od 15. do 25. oktobra 1921 v Bistri v Domžalah napravil kar dve, eno v Kovinski industriji, drago v Bistri: na sir. 22 so navedeni podatki iz kolektivne pogodbe delavstva tovarne Titan iz oktobra 1927. V točki V navaja avtor, da določa pogodba naslednje: >C'e delavec po 14-dnevncni službovali ju izoslane z dela zaradi bolezni oz. nenamerne ali ne-marnosliie nezgode, se mu izplača za enotedensko mezdna plača in hranarinn bolniške blagajne po zadnji urni mezdi.« V originalnem tekstu pogodbe pa je ta člen formuliran takole: »Ako jo delavce po vsaj 14-dnevnem službovanju vsled bolezni ali nezgode polno 4 tedne zadržan od dela. ne da bi bil to zakrivil namenoma ali z veliko nemarnostjo, mu podjetje izplača razliko za 1 (eden) teden med njegovo plačo in hranarino, katero prejema od Bolniške blagajne. Za plačo se vzame ključ zadnje urno mezde.' V razpravi je zapisano v členu V J1T: >Sprejom in odpust delavcev opravlja obratovndslvo Z delavskimi zastopniki', v originnlu pa piše: »Sprejem in odpust delavcev vrši slej ko prej samo obratovodstvo -Titana' d. d odn. po svojih zastopnikih (mojstrih).' Napačno je navedenih še nekaj podatkov iz omenjeno pogodbe). Tudi pri opisovanju splošnih razmer v državi in posebej v Sloveniji je vrsta velikih netočnosti (na struni II je avtor zapisal, da se je soeialističnu stranka »šele poleti 1920 v Vuko\aru preobrazila s pristopom različni h delov delavskih strunk v Komunistično partijo Jugoslavije« — v resnici pa se je le preimenovala in nu novo so bili zastopani le slovenski komunisti; Centralni delavski sindikalni svet Jugoslavije ni bil ustanovljen junija 1920, temveč sočasno s Socialistično delavsko stranko Jugoslavije (komunistov) uprilu 1919; na strani 12 je zapisano, da so železničarji z veliko stavko aprilu 1920 hoteli preprečiti »namen vlude poslati intervencijske sile na Mudžursko.t Pravi vzrok je bila vladna razveljavitev protokola sporazumnu s strokovno organizacijo transportnih delavcev in uslužbencev. Proti intervenciji je bila uperjeua stuvku julija 1919. Madžarsko sovjetsko republiko pa je uničila intervencija domače in tuje reakcije ie avgusta 1919. V Sloveniji je bilo na volitvah za ustavodajno skupščino že novembra izvoljenih pet komunističnih poslancev, v vsej državi pa 38. avtor piše na strani 13, da je imela KPJ v parlamentu le 55 poslancev od tega kar 16 iz Slovenije; na naslednji strani je povsem neupravičeno spremenil vladno Obznano v skupščinski zakon, popolno nerazumljivo pa je tudi, kako more avtor nai sli strani govoriti o neki šestojanuurski ustavi 1929. Na strani t" je znanega hrvaškega politika Stjepana Hudiča in njegovega nečaka Puvlu »pobrutilc itd.). Primer velike površnosti je tudi avtorjeva pripomba, du je bil tov. Miha Marinko predsednik LRS (str. 52) in da je tov. Marijan Dermustia vodil na Kamniškem oboroženo vstajo tudi leta 1942, (str. 33). Nekaj večjih napak izvira tudi iz nepreverjanja uporabljenega spominskega gradiva, kuj-ti [lisci res ne morejo vedno točno časovno opisati zelo odmaknjenih dogodkov (n. pr. v stavku na str. 28; »Tako vemo. da so bile 28. uli 29. za delavstvo tovurne Heinee na volišču gostilne Krulovcc volitve v Delavske zbornice.« sta dve napaki — nepopolno datiranje in nepravilno pisanje o volitvah v več delavskih zbornic pri nas. Mnogim napakam bi se avtor lahko izognil z bolj skrbnim iskanjem virov. Ze iz prikaza uporabljenih virov na začetku razpruve se vidi, du avtor svoje naloge ne bo mogel zadovoljivo opraviti. Po glasilih Strokovne komisije, Jugoslovanske strokovne zveze, Narodne strokovne zveze in Zveze združenih delavcev, ki so vestno spremljala razvoj domala vseh pomemb- nejših akcij svojih strokovnih organizacij v kamniškem okraju, bi avtor svoj pregled delavskega gibanju nu našem območju lahko občutno izpopolnil. Precej gradivu je seveda tudi še v drugem časopisju. Uporabil pa je vsega nekaj številk deluv-skega časopisja in tudi arhivskega gradivu je ostalo še precej nepregledanega. Zato se z avtorjevimi pritožbami na nekuj mestih, du ni bilo mogoče dobiti več virov, ne moremo strinjati, s pripombo o »skrbnem iskanju pa celo ne, (str, 47), kajti časopisje je vendarle lahko dostopno. Posebno v glasilu JSZ »Delavski pravici« so od srede tridesetih let skoraj v vsaki številki objavljeni dopisi iz orgunizacij v kamniškem okraju. Razvoj delavskega gibanja nu Kamniškem je torej v tej razpravi na mnogih mestih podim netočno, vrsta pomembnih dogodkov pa je ostala ne/.abeležena ali slabo osvetljena (delovanje delavskih organizacij v vrsti podjetij, sodelovanje t našega območja na taborih Ljudske fronte, zanimiva akcija grobeljskih misijonarjev za ustanavljanje podružnic Zveze združenih delavcev itd.) Avtor je v ruz-pravi ostal precej daleč od v naslovu začrtanega cilja, prispevek pa je tudi precej pod solidnim nivojem drugih razprav v osmem letniku Kamniškega zbornika. PISMA, VPRAŠANJA, ODGOVORI OBČNI ZBOR DOMŽALSKEGA PARTIZANA V četrtek, 13. junija so se čluni domžalskega IVI) Partizan zbrali na svoj redni letni občni zbor. Ob še kar zadovoljivi udeležbi — v glavnem mladine — so posamezni odborniki poročali o delu društva v pretekli sezoni in ugotovili, da so vsi oddelki razen članic, vse leto redno telovadili in nastopali, da je interes šolske mladine za redno splošno vadbo še vedno velik, da pa manjka sposobnih in prizadevnih vodnikov, ki bi bili voljni prevzeti posamezne oddelke. Govora je bilo o tem. da so vodniki v Partizanu ie edini trene rji-ama te rji, ki svoje delo vrše brez kakršnih koli honorarjev ali nagrad, marsikdaj celo brez. potrebnega priznanja. Olaviii del ruzpruvc pa se je sukal okoli finančnih sredstev oziroma okoli njihove delitve. Ugotovljeno je bilo, da to društvo, ki je osrednje partizansko društvo v občini, za vse svoje potrebe prejema od občinske zveze le skromen procent celotnih sredstev, ki so namenjena za telesno vzgojo, da se v tem kaže pomanjkanje razumevanja za tisto panogo telesno vzgojne dejavnosti, ki naj bi vzgajala kader za vse športne panoge in da ne bo mogoče v bodoče dosegati športnih uspehov v nobeni specializirani športni panogi, če naša mladina ne bo šla skozi osnovno šolo telesne vzgoje, tj. preko osnov- ne splošne vadbe k specializaciji in kvaliteti, kajti kvaliteta zraste lahko sumo iz množičnosti. Po razpravi je bil izvoljen nov enajstčlanski odbor, v katerem so po večini ostali stari, tj. dosedanji člani. OBČINSKA GASILSKA ZVEZA BO RAZVILA SVOJ PRAPOR Občinska Gasilska zveza v Domžalah bo v mesecu juliju razvila svoj pruoor. Večina naših gasilskih društev namreč že ima svoje društvene prapore, zato je upravni odbor Zveze sklenil na eni svojih :.ej, naj bi tudi Zvezu razvila svojega in sicer ob občinskem prazniku v Domžalah. Sedaj ježe na delu pripravljalni odbor pod vodstvom Valentina Brez-nikn. da pripravi vse potrebno za to slovesnost. Zveza se bo obrnila na vsa domača društva, kakor tudi na vsa industrijsku podjetja s prošnjo, da jo po svojih močeh tovnriško podpro in dajo s tem priznanje za njeno dosedanje delo v splošno korist naše skupnosti. Letos se pripravljajo tudi gasilci iz Loke pri Mengšu na praznovanje 35-letnice svojega obstoja. To društvo je v času svojega delovanja pokazalo veliko požrtvovalnost za gasilsko stvar. Ima krasen gasilski dom. novo motorko in odlično izvež-bane operativce. Prav tako se pripravljajo tudi gasilci na Pšati k praznovanju Iti ri desetletnice svojega obstoja. Tudi to društvo je vedno kazalo Velike aktivnost in prizadevnost za čimvečjo usposobljenost take v preventivi kot v organizaciji sami. Vprašanje: Ze pred nekaj meseci ste prenehali z objavljanjem nadaljevanja osnutka statuta naše občine. Obljubili ste, da bo prekinitev trajala sumo en mesec, sedaj pn že tri mesece nismo o njem slišali ničesar. Mnogo nns je, ki se živo zanimamo zn oblikovanje temeljne listine naše komune, zato prosim, da bralce obvestite, kje so vzroki za tako dolgo prekinitev in kdaj bo celotni osnutek dan zborom volivcev v razpravo. Odgovor: Na prvi seji nove občinske skupščine je bila imenovana posebna komisija za pripravo osnutka statutu. I a komisija je že pričela z delom. Prva njena naloga je, da že objavljeni del stutula prilagodi novim ustavnim nučelom, nato pa bo nadaljevala delo tam kjer jo prejšnja komisija obstala. Upamo, da bomo v naslednji številki lahko že več poročali o njenem delu. Vprašnnje: Tudi jaz imam željo, da hi postni šofer amater, pa vas prosim za objavo, kako bi prišel do tega. Rad bi vedel, kje se lahko prijavim, kdaj so tečaji, koliko ur praktične vožnje moram oprnviti in koliko vse to stane. Ker je še mnogo meni enakih, ki bi želeli odgovora na moje vprašanje, prosim, da za objavite v vašem listu. Posebno me zanimajo tudi stroški s tem v zvezi. Vprašanje: V OP je bilo pred meseci objavljeno, da gradnja turistične pisarne pri bencinski črpalki v Domžalah hitro napreduje in du so vsi izgledi, du bo že do začetka letošnje sezone odprta. V zadnjem času pu opažamo, du so dela na tem objektu zastala, to pa bo povzročilo, da bodo tudi že v letošnji turistični sezoni tujci vozili mimo Domžal in nosili denar tja, kjer se bolj zavedajo, kako dragocena so sredstvu, pridobljenu s turizmom. Tov. urednik! Kje so vzroki, da objekt, začet že lani, še danes stoji nedograjen in zapuščen, ko pu nam na drugi strani tako zelo manjka lokalov, kakršen naj bi bil tn. Odgovor: De grudnju turistične pisarne in bifeja pri bencinski črpalki v Domžalah tako počasi napreduje. je vzrok predvsem v tem. ker Turistično društvo Domžale ni imelo dovolj finančnih sredstev, svoja lastnu sredstva pa je že v celoti vložilo v gradnjo. Sedaj [ia. ko je društvo dobilo v banki potreben kredit, bo gradnja hitreje napredovala. Dokler društvo ni imelo zagotovljenih finančnih sredstev, ni moglo skleniti pogodb za izvedbo obrtniških del. Te pogodbe bodo sedaj, ko so odobrena sredstva v kratkem sklenjene. Najtežje bo z dobavo hladilnega pulta, ker bo na dobavo treba čakati 2 meseca. Do sezone objekt prav iz navedenih razlogov ne bo zgrajen, poslovati pa bo pričel jeseni. IZ NAŠIH KRAJEV Železna jama Bralce gotovo zanima, kako napreduje delo v Železni jami, še bolj pa najbrž, kdaj bo odprla, da si jo bodo lahko ogledali. Ker smo v eni prejšnjih številk jamo samo že opisali, objavljumo danes podatke 0 nreditfi in opravljenem delu. [zgotovljen je vhodni rov s kamnilimi stopnicami. Da ne bi prišlo do uničenju jame — razbijanja kapniškega nakita, kar so otroci že poskušali in se žal pogosto ponavlja v naših jamah, smo jo morali zapreti. Železna jama je dobila železna vrata. Jama je očiščena nesnage. Velik kup kamenja, ki so ga skozi stoletja nametali v jamo radovedni mimoidoči popotniki, da so tako spoznali njeno globino, je izruvnan. V prvem prostoru so speljane široke steze. Razširjen je hodnik iz prvega prostora v srednjo dvorano. Sedaj imamo precej težav z montažo prečnih nosilcev za mostove. 2e prihodnji leden bomo montirali 6 m dolg Žele- zen most, ki ga bo treba dvigniti 10 m visoKo nad prepad v srednji dvorani. Ker so stene gladke, je precej dela s postavljanjem provizoričnili odrov. Čeprav smo bili vsi jamarji, ki smo raziskovali Železno jamo mnenja, da je v eeloli raziskana, smo pred dnevi našli nov neznan rov, ki nam nalaga novo delo in tudi program za nadaljnjo ureditev jame. Našli srno tudi več kapniških lepot v stranskih rovih. Ce še povemo, da je zadnja največja dvorana še nedotaknjena, kar se tiče ureditve, bralci lahko sklepajo, da smo z ureditvijo Železne jume komaj na pol poti. Posebna težava je v tem. ker do jame ni lepe ceste. Ker jamarjem ni kazalo drugega, so se skupaj z nekaterimi domačini Oprijeli popravila. Nazadnje je prav, da tudi povemo, da potres ni prizadejal jami nobene škode, niti ni opaziti nobenih posledic. Jamarski klub Domžale Uspele glasbene prireditve Ob 10. obletnici proslavljanja dela DPD Svobod in oddelka Glasbene šole v Mengšu so bili organizirani trije gius-be ni večeri, katerih namen je bil prikazati glasbeno dejavnost in uspehe na vokalnem in instrumentalnem področju. Jh-bil ejna proslava, ki je bila v soboto v Mengšu je pokazala, du je delo glasbene šole zelo plodno in da so posamezne skupine, ki dedujejo pri glasbeni šoli že na tako visoki stopnji, da lahko izvajajo tudi zahtevnejša klasična glasbena dela. Izvajanje salonskega orkestra (Nadalj. z 8. strani) vičenih, 33 pa ni volilo iz neznanega vzroka. Volišče je bilo Primerno okrašeno. Volili so tudi stari, onemogli ljudje, ki so bili pripeljani na volišče z avtomobilom. Občani si žele lakojšnjega Popravila mostov, asfalt i ranje Ceste proti Moravčam, o tem so govorili že celo desetletje m stolov v prostoru za sestanke "i Prireditve. Sedimo na deskah s podstavi jenimi starimi stoli. Potreboval] bi 80-lOi) stolov. Nekateri so pripravljeni v ta namen darovati hrastovioo. V jesenskem času bi radi do-MH Predavatelja za sadjarstvo •n za poljudnoznanstvene te-'»e. laka predavanja so bila v Preteklosti dobro obiskana. Člani upravnih odborov drugih organizacij sodelujejo na »kupnih sejali, kar se je kot koristno pokazalo posebno v predvolilni dejavnosti, želeli pa bi. da bi tako sodelovanje ostalo tudi še za naprej. (odlomki iz opere Traviata) je bilo res kvalitetno in poslušalci so bili presenečeni nad harmonijo, ki je izzvenela iz vrst orkestra. Posebnegu uspeha pa sta bila deležna tudi pihalna orkestra, ki obstajata v Domžalah in v Mengšu. V nedeljo pa je bila revija mladinske zborovske glasbe, nu kateri so nastopili mladinski pevski zbori vseh osemletk s področja občini'. Tudi njihovo izvajanje je bilo na dostojni kvalitetni višini, tako da lahko ugotavljamo ne nehni kvalitetni razvoj te de javnosti v vseh šolah. V ponedeljek pa je bil glasbeni večei v Domžalah. Gojenci glasbene šole. oddelka v Domžalah, so prikazali svoj glasbeni razvoj in dosežke na glasbenem področju. Posebno pa je še ugajal moravski pevski zbor. ki je navdušil poslušalce z dobro uglašenimi glasov i iM z, velikim posluhom za melodijo. Tako je prvi del proslavljanja 10-lclni-ce dela na I j iidskoprosvel nem in glasbenem področju pokazal kvalitetno rast glasbene vzgoje. To prosluvljunje bo trajalo vse leto in bo zajelo vsa področja dejavnosti kulturnih institucij in ljudskoprosvetnih društev. 2eleli bi bilo. da bi se to delo še bolj razvijalo in da bi res stalno bogatilo našega delovnega človeka in mu dajalo dovolj osnove za njegovo kulturno izobraževanje. Brošura, ki je izšla ob tej priliki pa je namenjena pred vsem temu, da bi pokazala pota desetletnega razvoja in stremljenja, ki so zajeta v delu kulturnih skupin na področju celotne občine. Iz Moravč 2e dolga leta v Moravčah ugotavljamo, da sedanje šolsko poslopje ne ustreza več svojemu namenu, posebno ker je število učencev vsako leto večje in ker je namen, da bi vsi otroci moravske doline od 5. polno osemletko v Moravčah. Kljub tej ugotovitvi pa se dolga leta nismo mogli zediniti za kraj, kjer naj bi nova šola, katere gradnja je postala že neodložljiva, stala. Da bi se vprašanje gradnje premaknilo z mrtve točke, so ljudje na zboru volivcev sklenili, naj o lokaciji za novo šolo dokončno odloči posebna komi-misija. katero naj sestavljajo predstavniki občine, okraja in republike in gradbeni strokovnjaki. Ta komisija se je 13. junija sestala v Moravčah in po vsestranski razpravi in upoštevanju vseh dejstev sklenila, naj se nova šola zgradi v novem delu Moravč, t. j. tam. kjer stojijo že tudi zdravstveni dom, zadružni center in kulturni dom, tj. na Cebulovni. S to lokacijo se je strinjal tudi okrajni urbanistični inspektor, zastopnik republiškega sveta za šolstvo, kakor tudi vsi navzoči predstavniki organizacij iz Moravč, predsednik občinske skupščine Domžale, Jože Pogačnik pa je obljubil gradbenemu odboru vso pomoč. S tem sklepom je odstranjena glavna ovira za hitrejše priprave za gradnjo nove šole, od prizadevnosti gradbenega odbora pa bo v veliki meri odvisno, kdaj se bo z gradnjo tega prepotrebnega objekta zares pričelo. Potres prizadejal škodo V nedeljo 19. maja je bilo v vsej občini čutiti precej močan potres, katerega središče je bilo sicer v okolici Litije, vendar je tudi v nekaterih vaseh _na Moravškem, ki leže tektonski prelomnici ob znani posebno ležil dosedaj že več kot 20 potresnih sunkov, ki pa so vedno šibkejši in kažejo, da se bo zemeljska notranjost počasi spet umirila. Na občini zbirajo po- itki ud ;oib Wdl,j j.' jh in o ob-prijav- v Mošeniku. Dolah. Vrbi, Mo-UOtMjt/kfcgih 40 večjih škod, ravčah in drugod povzročil precejšnjo škodo. Zemeljska notranjost se še vedno ni povsem umirila, saj je seizmološki zavod v Ljubljani zabe- škoda pa je ocenjena na ca. 30 milijonov dinarjev. Prijave o škodi še vedno prihajajo, zato te številke niso še dokončne in bodo verjetno višje. Uspela razstava Galanterijski oddelek usnjarske šole v Domžalah je ob zaključku pouka. tj. od 14. do I", junija priredil razstavo izdelkov svojih učencev. V okusno aranžiranih prostorih so učenci vseh treh letnikov razstavili vse artikle ki spadajo v nji- Šlandrovci dobe spomenik V nedeljo. 30. junija bo odkritje spomenika 25 padlim šlandrovcem. ki so pokopani v skupnem grobu med Veliko in križevsko vasjo pod Cicljem. Vsi so padli ob nemški ofenzivi avgusta 1945. leta. Grobišče je bilo po vojni zasilno urejeno, leta 1962 pu je občinski odbor ZR Domžale naročil spomenik, za slovesnost odkritja pa je postavil poseben odbor, sestavljen iz zastopnikov Združenja borcev občin Domžale. Ljubljuna-Moste-Polje in Litija. Na dan odkritja spomenika, bo odkrita tudi spominska plošča petim padlim domačinom na šoli v Križevski vasi. Zučetek spominskih svečanosti bo ob 10. uri na grobišču šlandrovcev. kier bo govoril narodni heroj Mirko Jerman, nO odkritju spomeniku pa bo spominsko ploščo v Križevski vasi odkril Franc Zupančič-Marian. nekdanji sekretar OK KPS. Po končanih slavnostlh bo družabna prireditev. Pripravljalni odbor ob polni pomoči domačinov marljivo vrši zadnje priprave, tako. da vrši zadnje priprave, tako da li udeleženci dostojno sprejeti. hovo stroko, od denarnic do kovčkov in modernih ženskih torbic. Oblika in kvaliteta izdelkov dokazujeta, da je bila ustanovitev galanterijskega oddelka upravičena, da bodo tehniki te stroke, katerih naša industrija usnjene galanterije doslej ni imela, dobili dovolj teoretičnega in praktičnega znanju, da bodo lahko prevzeli odgovorne naloge v proizvodnji, ki v veliki meri dela za izvoz in je zato delo v tej panogi našega gospodarstva še toliko zahtevnejše. Razstavljeni izdelki so bili vsi res kvalitetni, še toliko pomembnejše pa je dejstvo, da so učenci vse izdelke tudi sami modelirali in zanje napravili vso tehnično dokumentacijo. Razstava dokazuje visoko praktično znanje in prizadevnost učencev, daje pa vse priznanje tudi učnemu kadru, ki je v razmeroma kratkem času šolo afirmiral in ji dal potrebno avtoriteto. Tekmovanje osnovnih šol v atletiki ŠPORT V počastitev Dneva mladosti Dne 23. 5. 1965 je bil v proslavo dneva mladosti v Jaršah velik šporini miting, katerega je priredil »Partizan« Jarše — na igrišču za tovarno »Indoplati . Program športnega tekmovanja se je pričel takole: okoli 16. ure so se zbrali najmlajši tekmovalci — cicibani,' pioni rke in pionirji, ki so se pomerili v teku na 60 m. skoku v daljino, skoku v višino in v igri med dvema ognjema. Tekmovanja se je udeležilo kakih 60 tekmovalcev. To je bilo težko pričakovani dan za naše najmlajši!. Po končanem atletskem sporedu se je začelo tekmovanje v nogometu, košarki in odbojki. V nogometni tekmi sta se srečali moštvi iz Kamnika in Jarš, v košarki mladinci iz Jarš, Domžal in Ljubljane — Zobo-tehniška srednja šola, ter članice Jarše : Domžale. Odbojkaši pa so imeli za nasprotnika Usnjarsko šolo iz Domžal. Pa poglejmo še rezultate: v nogometni tekmi so Jaršani visoko premagali Kamničune z rezultatom 7:1. Tekma ni bila preveč zanimiva, saj gostje ni- Najbolj priljubljeni šport na zeleni poljani je zaključil enoletno bilanco. V I. ljubljanskem razredu so se v sezoni 1962/63 prvič potegovali za uspeli tudi Jaršani. Doseženi rezultati so zadovoljili in končni plasman je več kot pohvale vreden. Oglejmo si še enkrat uspehe in neuspehe jesenske in pomladanske -runde«. Prva je bila na sporedu najtežavnejša tekma v Dobu z istoimenskim moštvom. Jaršani so zabeležili zmago po res borbeni in požtrtvovalni igri. Sledile so zmage, v katerih so ostala jarška vrata nedotaknjena, nasprotnik pa je vsakokrat zapuščal teren katastrofalno poražen. Zal je zmagoslavju sledilo obdobje porazov. V drugi polovici, tj. v pomladanskem dela, so e Jaršani zopet srečali najprej z Dobom ter tudi to srečanje dobili. Preostala srečanja so nihala med dobro in srednje dobro igro Jaršanov. Vmes najdemo tudi zelo slabe igre kot npr. tekma z Medvodami in tekma z Rakekom. Brez dvoma najlepša igra pa je bila zadnja v Jaršah, kjer so imeli za nasprotnika moštvo Kočevja, ki je v finalu zasedlo najvišje mesto. Požrtvovalni Jaršani so zaključili polčas z rezultatom 2:0 za Kočevje. Publika in pa sprememba postave so slednjič spremenili poraz v zmago in ko je po so pokazali tistega, kar so številni gledalci — mladi in stari — pričakovali. Zato pa je bila večja borba v košarki. V prvi tekmi so Ljubljančani premagali Jaršane z veliko razliko; prav tako so tudi v drugi tekmi Ljubljančani premagali Domžale, vendar je bila tokrat razlika v koših minimalna. Naše košarkašice so premagale svoje nasprotnice za tri koše in se tako vsaj delno oddolžile za prejšnji poraz. V Četrti košarkarski tekmi pa so Jarški mladinci premagali Domžalča-ne za celih 16 košev. V odbojki so v tekmi z Usnjarsko šolo naši odbojkaši že vodili v setih 2:0, a so nazadnje komaj zmagali s 3:2. to pa zato, ker še vedno niso resni igralci. Vzrok je nedisciplina. Številni gledalci so bili zelo zadovoljni, saj so lahko gledali eno ali drugo tekmovanje. Po končanem tekmovanja i° »Partizan* pripravil za vse nastopajoče, razen najmlajših, skromno zakusko. S tem smo se še bolj povezali med seboj in že pripravili program novih tel niova n |. 90 minutah igranja sodnik od-piskal konec tekme, so Jaršani veseli zapuščali igrišče, kajti drugo mesto po prvem letu igranja v tem razredu je vsekakor lep rezultat ter obeta še marsikaj. Bilanca Jaršanov je vsekakor pozitivna in obeta se jim, da bodo prihodnje leto igrali v višji skupini oziroma skupno s sosedi iz Domžal, Mengša. Duplice in drugih krajev, kolikor kateri od naštetih ne bo izpadel in pristal tam, od koder Jaršani prihajajo. Seveda, to napredovanje še vedno ni nujno, vendar vse kaže, da tako bo. Naslednje tekme, katere morajo Jaršani igrati pred jesenskim kolom, so še tekmovanje za pokal ObLO Domžale, katerega imajo tokrat v posesti prav Jaršani. ki so preteklo leto premagali Domžalčane, in pa tekmovanje, katerega bo organiziralo podjetje Ind uplati v počastitev 40. obletnice obstoja podjetja. Tekmovanje za ta pokal bo enkratno, pokal pa prejme zmagovalec v trajno last. Tekme z Domžalami. Mengšem in Kamnikom so narn poznane. Jaršanom dajejo rezultati vidiko upanja, nedvomno pa je, da bodo morali računati tudi s porazi. Tako ali drugače — prva runda je uspešno končana. Kaj pa drugi klubi? Poročajte o svojem delu! Aktiv učiteljev telesne vzgoje osnovnih šol domžalske komune je organiziral za Dan mladosti občinsko prvenstvo osnovnih šol. Tekmovanja v športnem parku se je udeležilo 400 učencev. Učenci so tekmovali v naslednjih atletskih disciplinah in dosegli naslednje rezultate: Dečki: Skok v višino: 1. Grošelj Ciril, Dob — 130 cm, 2. Koprivnikar Tone- Dob — 125 cm, 3. Veit<,Rado, Domžale I — 120 cm. Štafeta 4X60 m: 1. Osnovna šola Dob — 32,1 sek. 2. Osnovna šola Brdo — 34,1 sek. 3. Osnovna šola Mengeš — 35,4 sek. Tek 60 m: 1. Božiček Brane. Dob — 8 sek. 2. Obradovič Milan, Domžale I. — 8,1 sek. 3. Svoljšak Janez, Dob — 8,1 sek. Met krogle: 1. Cigler Slavko. Dob — 12.84 m. 2. Rožič Štefan, Dob — 12,75 metra. 5. Svetlin Peter. Moravče — 12,72 m. Deklice: Skok v višino: 1. Novak Angela, Dob — 115 cm, 2. Dornik Draga. Mengeš — 115 eni 5. Remšak Ana, Domžale I. — 110 cm. Štafeta 4 X 60 m: 1. Osnovna šola Dob-Brdo — 37 sek., 2. Osnovna šola Moravče — 38.2 sek., 3. Osnovna šola -Mengeš — 59 sek. TRIGLAV : DOMŽALE 43:37 (23:17) Za tekmo lahlio rečemo: izgubljena prilika. Kranjski košarkarji so z. borbenostjo in ostro igro izkoristili nesigurne goste. Razmočeno igrišče in gumijasta žoga Sta bolje ugajala domačinom, ki so prevladovali v sredini tekme, dočim je finiš pripadal Domž.alčanom. vendar so bili žal prekratki in pustili točki v Kranju. MARIBOR : DOMŽALE 59:53 (41:29) Ekipa Maribora je preteklo sezono igrala v h rvatsko-slo-venski ligi. Domžalski publiki so se gostji- predstavili kol ekipa, ki bo v jesenskem delu zmešala marsikomu račune. Tekma sama je imela dva polčasa in so domači prevladovali v prvem, drugi polčas pa je 'Tek 60 m: 1. Marko, Mengeš — 8,3 sek., 2. Jež. Brdo — 8,9 sek., J. Petek, Domžale 1 — 9 sek. Met krogle: 1. Burja, Dob — 9.79 m. 2. Kokalj, Domžale II. — 8,79 m, 3. Jež, Brdo — 8,67 m. Šole so tekmovale m-d seboj tudi v igri med dvema ognjema. Ekipe so bile razdeljene po razredih. V skupini 3. in 6. razred so se ekipe razvrstile takole: Dečki: 1. Osnovna šola Domžale I. 2. Osnovna šola Mengeš, 3. Osnovna šola Moravče. Deklice: 1. Osnovna šola Radomlje, 2. Osnovna šola Dob. 3. Osnovna šola Brdo. V skupini 7. in H. razred pa so šole dosegle naslednje rezultate: Dečki: 1. Osnovna šola Domžale I, 2. Osnovna šola Dob. 3. Osnovna šola Brdo. Deklice: 1. Osnovna šola Brdo, 2. Osnovna šola Domžule II. 3. Osnovna šola Domžale I. V skupni oceni šol je dosegla šola Dob največ točk in s tem tudi prvo mesto. Rezultat skupne razvrstitve je naslednji: t. Osnovna šola Dob — 60 točk. 2. Osnovna šola Domžale I — 28 točk, 3. -4. Osnovna šola Mengeš — 27 točk. Osnovna šola Rrdo — 27 točk. 5. Osnovna šola Moravče — 15 točk, 6. —7. Osnovna šola Radomlje 8 točk. Osnovna šola Domžale II — 8 točk. pripadal gostom. Tekma se je odvijala v slabih vremenskih okoliščinah. ELEKTRA : DOMŽALE (61:55 (28:23) Ponovila se je tradicija in morda brez potrebe so ostali gostje iz Domžal v SoStanJU brez izkupička. Tekma je bila izrazito prvenstvena z mnogimi, tudi nedopustnimi napakami, katere so domači izkoristili in v začetku drugega polčasa vodili že z 10 točkami naskoka. Tudi tokrat je bila domžalska ekipa v finišu, ki jim je pripadal, prekratka. Tri minute pred koncem je bil rezultat izenačen, toda domačini niso dopustili, da bi jim ušla zmaga iz rok. Domžale: Grilj 7. Hočevar 10, Brumen 8, Dovžan 20, Rojs 8, Štiftar 2. V nogometu Jaršani druqi v I. ljubljanskem razredu Košarka