Videm-Krsko, 25. septembra 1954 ŠTEV. 38 Leto VII Lastnik in Izdajatelj: Okrajni odbor Socialistične zveze delovnih ljudi Krško — Izhaja vsako soboto — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Gošnik — Naslov uredništva in uprave: Posavski tednik Videm-Krško 1 — Telefon uredništva in uprave Krško 17 — Tekoči račun pri Narodni banki, podružnica Krško St. 615-T-145 — Letna naročnina 400 din, polletna 200 din. če- trtletna 100 din — Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru MUŽ GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI OKRAJA posavsmvz Prizadevamo si, da hi dosegli veliki cilj s Mir in sodelovanje med naredi 359.000 zborovalcev na Ostrožnem: Doslej* naj'vecji zbor slovenskega Ij'udstva — Visoka odlikovanja 5 partizanskim brigadam — Izreden odmev govora predsednika republike po vsem svetu Partizansko srečanje »Štajerska v borbi« je po svoji množičnosti, številnih pripravah in nepozabnem poteku prekosila vse dosedanje podobne svečanosti Prelilo se je v največji ljudski zbor v Slovenji, ki udeležencem in vsem ostalim, ki so ga spremljali v radiu ali v tisku, ne bo šlo iz spomina. Dnevni tisk je obsežno poročal o poteku svečanosti, ki so se začele v soboto in dosegle svoj vrh v nedeljo dopoldne z govorom maršala Tita. Viharno navdušenje je pozdravilo predsednika republike, ko je odlikoval pet slovenskih brigad, za tem pa stopil na slavnostno tribuno skupaj s predstavniki oblasti, političnih organizacij in JLA. Precej časa je moral čakati, da se je poleglo navdušeno vzklikanje stotisočglavih množic, ki so prisrčno pozdravljale svojega vrhovnega voditelja, Zvezo komunistov, slavno narodnoosvobodilno borbo in bratstvo jugoslovanskih narodov. IZ GOVORA PREDSEDNIKA TITA Tovariš Tito je po uvodnem pozdravu dejal, da smo takrat, ko je bilo po vsej Evropi mračno in brezizgledno, vzeli orožje v roke in začeli boj. Fašizem nas je izpostavil uničevanju in ponosni moramo biti danes na tisto, kar smo tedaj storiU, kajti to je bil zgled za mnoge druge, ki niso videli nobenega izhoda iz položaja, v katerem so se znašli. Zato naše ljudstvo ne sme nikdar pozabiti tistih velikih dni, ko je tako slavno pokazalo svojo pravo podobo, ko je tako vztrajno branilo svojo pravico do obstoja na tej zemlji in ko je, čeprav tako majhno, dalo tako velik prispevek k splošnemu prizadevanja človeštva da bi odstranili največje zlo na svetu — fašistično zasuž-njevanje. Tovariš Tito je nato govoril o podobi naše dežele, naše nove Jugoslavije in o njenih pridobitvah ter nadaljnjih izgledih, ki so jasni slehernemu našemu človeku. Še imamo težave, ker DliHHlIlillliUinUiminffillillUlHHHHlHHinillHniniHIHlUBUHH 7 dni po s letu Izjave maršala Tita na velikem, vseslovenskem zborovanju na Ostrožnem so naletele v svetovni javnosti na tak odmev kakor že dolgo ne besede naj-višjega predstavnika kake manjše države. Ves svetovn-; tisk prinaša daljše izvode iz Maršalovega govora na vidnih mestih, navadno že na prvih straneh, mnogi ugledni časniki sveta pa mu posvečajo celo posebne uvodnike. Realno in trezno stališče Jugoslavije do zahodnoevropske obrambne skupnosti in obrambnih organizacij sploh, njena prizadevanja, da uredi dobre in prijateljske odnose z vsemi državami na podlagi obojestranskega spoštovanja, njena borba za mir in miroljubno reševanje mednarodnih sporov brez vojne ali kakršnega koli drugega nasilja itd.: to so načela, ki nujno morajo pritegniti vsakogar, ki sta mu mir in mednarodno sodelovanje pri srcu. »Prevedena na naš jezik, pomeni beseda komuna občino. Ta naša beseda zelo pravilno izraža vsebino te samoupravne ljudske skupnosti, ki nastaja danes v okviru naših okrajev in mest. Komuna v pravem smislu besede označuje tako samoupravno družbeno skupnost z ljudskim odborom na čelu, v kateri delovni ljudje neposredno in samostojno urejaj->_ na demokratičen način čimvečj} del vprašanj, ki se tičejo njihovega življenja in njihovih prizadevanj za dviganje blaginje skupnosti in vsakega posameznika- Odločale bedo seveda v okviru skupnega sistema za vso državo, v okviru skupnega gospodarskega načrta in na podlagi splošnih dolžnosti in pravic posameznega prebivalca kakor tudi ljudskih odborov, ki veljajo za vso državo. V tem smislu je torej komana taka ljudska skupnost, ki povezuje interese posameznikov tn družbe in po kateri lahko vsak državljan neposredno vpliva na razvoj življenja v naši državi. Komuna bo ona osnovna družbena celica, ki bo najbolj neposredno posredovala med individualnimi in družbenimi Interesi in ki bo prav kot taka še bolj okrepila enotnost vse naše socialistične družbe tn našega političnega sistema. Hkrati bo prav tako najboljša šola socialistične družbene zavesti, šola, kakršne človeštvo doslej ni poznalo.« Edvard Kardelj V Sevnici so razpravi ali o komunah STANOVANJSKO VPRAŠANJE JE IN BO SE LEP CAS NAJBOLJ PEREČE ZA SEVNIČANK j TITO NA OSTROŽNEM smo začeli iz nič z golimi rokami. Prav zato smo lahko tembolj ponosni na blesteče zmage, ki smo jih doslej dosegli na področju dela In na področju zavračanja vseh laži o naši državi. Nova Jugoslavija in njeni narodi so si pridobili s svojim delom, znanjem, duhom in dostojanstvenostjo takšen ugled po vsem svetu, kakršnega si naši ljudje prej niso mogli piti zamisliti. Tovariš Tito je nadalje dejal, da smo geslo bratstvo in enotnost uresničili docela in da je naš družbeni sistem takšen, da izključuje vsaka narodnostna trenja. V svoji državi kažemo v malem, kako je mogoče sodelovati med raznimi narodi. Zaostale republike hitro dohitevajo napredne in tako naša skupnost, ki je za nas edino možna, ustvarja lepše in srečnejše življenje. Tovariš Tito je nadaljeval, da nas obiskujejo ljudje iz vsega sveta in si ogledujejo naš sistem. Decentralizacija nam je ogromno koristila, pri tem pa moramo hkrati zdraviti in odstranjevati razne slabe pojave, katerih korenine segajo še v našo minulost. Tovariš Tito je opozoril na pomanjkljivosti v gospodarstvu, na štednjo in uvajanje raznolikosti v naši prehrani, o uvozu žita v državo in o obveznostih do tujine. Ostro je obsodil podražitve in dviganje cen, ki je posledica nerazumevanja raznih ljudi, bodisi v industriji ali pa v trgovini. Poudaril je tudi, da bo treba popraviti plačni sistem ozir. gospodarske instrumente, da bi še bolj sprostili ustvarjalno spodbudo naših jludi. V obširnem, kristalno jasnem govoru je tovariš Tito za tem govoril o zunanji politiki. Opozoril je, da je treba pri ustvarjanju enotne Evrope misliti naprej, kaj bo čez deset ali dvaj-u_ set let, pri tem pa moramo pa- »Maršal Tito je daljnoviden; ziti, da se ne bi ponavljale stare olitik-realist,« pravi nekje za-j napake. Prizadevati si je treba, odnonemški »Frankfurter Ali- j da bi razprti narodi pozabili na emeine Zeitung«, ko komen- minulost. Tudi mi smo odstra-ira realistične izjave predsed- j niti tiste hude spomine, minulost ika FLRJ in njegovo trezno in samo pa nismo pozabili in ve-opolno presojo sedanjega med- j mo, da bi v prihodnje lahko pa-arodnega položaja. Kar koli j metneje delali. Se več, mi smo istvarjajo države v Evropi ali I tu na Balkanu, kjer so razlike jer koli drugje po svetu, bi glede sistemov velike, pozabili lorale ustvarjati s perspektivo razne spore in druge ter ustva-več let naprej v borbi za rili silno lepo skupnost, ki je pripravljena, da gre do kraja obrambi svoje neodvisnosti Nastala je Iz nujnosti, zaradi obrambe neodvisnosti in mirnega življenja. Cilj balkanskega pakta je edinole ohraniti svoje meje in ohraniti mirno življenje. To pa je za nas zadostno poroštvo, da ta del Evrope ne bo tako lahko postal sod smodnika. Tovariš Tito je nadalje govoril o nedavni vzpostavitvi ponovnih diplomatskih odnosov z državami vzhoda. Tu gre za normalizacijo diplomatskih odnosov. naša pot in borba za mir pa jc takšna, kakor je bila. Ta normalizacija izključuje sleherno vmešavanje v notranje zadeve drugega. Svoj veliki govor je tovariš Tito zaključil z besedami: »Pred vsem svetom govorimo jasno, ničesar ne skrivamo za kulisami, vselej smo bili odkri- (Foto: Vlado Vodopivec) misli, kar hoče, kajti naša vest je čista — prizadevamo si, da bi dosegli veliki cilj: mir in sodelovanje med narodi (močno in dolgotrajno odobravanje ter ploskanje). Evo, tovariši in tovarišice, to sem vam hotel danes tukaj povedati. Naj živi naša federativna ljudska republika Jugoslavija! Naj živ) republika Slovenija!« 16, septembra 1954 je bila redna seja ljudskega odbora mestne občine Sevnica, katere so se udeležili tudi ljudski poslanci Živko Bernot, Tone Zupančič in Karel Štrukelj. Na sejo so bili povabljeni tudi predstavniki šolskih ustanov in organizacij. Predsednik občine Jože Smodej je pozdravil ljudske poslance in odbornike, nakar je predsednik gospodarskega sveta Frenk Valant izčrpno poročal o gospodarski dejavnosti mesta. Dejal je, da se po vojni v Sevnici ni še nikoli toliko gradilo kot se letos. Navzlic temu pa ostaja stanovanjsko vprašanje še vedno najbolj pereč problem mesta. Ugodno napredujejo dela na obnovi vodovoda, tako da bo del Šmarja kmalu imel vodo. Občinski proračun poteka IM O. J blVI icpuuzm« MSVtVIUJU.« I »vv*w. ------c----- Govor predsednika republike dobro. Posebno^velik je projnet so prisotni pozdravili z dolgo- 1 ’ Ji~‘ 4 trajnim odobravanjem in plo- .—~~ --------------—.........—-—. skanjem. Na Ostrožnem je nato opekarna pa zaradi drage kur-v nepozabno lepem dnevu po- jave le bolj životari. Gostinstvu j ~ ,3 : x _ ~ ir-* m ari tira tiiiclriVi Roh ciopr hi hil teklo nadvse prisrčno in prijet no srečanje tisočerih starih prijateljev in znancev, med katerimi je bilo tudi kakšnih 10.000 prebivalcev našega okraja. Kakor slavja v Dol. Toplicah in na Okroglici, tako tudi srečanja na Ostrožnem ne bomo manjka tujskih sob, sicer bi bil znatno večji tudi tujski promet v Sevnici. 10% udeležba občine na dobičku podjetij je dala v prvem letošnjem polletju nad OLO 400.000 din. Za odstranitev škode po junijskem neurju pa je okraj prispeval Sevnici 700.000 din, s katerimi bodo predvsem popraviti mostove, zaščitne zidove ob potokih in podobno. Po poročilu so se odborniki oglasili k besedi, omejili pa so se predvsem na razpravljanje o drobnih vprašanjih. Pri popravljanju mostov, potov in cest bodo sodelovali vsi odborniki in pritegnili k tem javnim delom tudi zainteresirane prebivalce. Do konca septembra bo gotov projekt za glavno kanalizacijo, načrt za ureditev ceste skozi Sevnico pa je prav tako že v delu. Mesto bi nujno potrebovalo primeren hotel, saj je važno železniško križišče. LO MO je začel graditi poleg novega bloka Jugotanina novo mestno stanovanjsko hišo, ki bo prihodnje leto gotova. Mesto bi nujno potrebovalo gradbenega inženirja ali vsaj tehnika. Živahno je bilo razpravljanje o šolskih vprašanjih. Pred kratkim je prenehala šola v Ledini, ker lastnik potrebuje poslopje zase. Tako je prišlo na sevniško šolo še 37 ledinskih otrok in mago duha strpnosti in sodelo-anja, vsakršno idejo o vojni Ji celo tako imenovani »obramb-ii vojni« pa b-; morale pokopati. rojna kot sredstvo za urejevale meddržavnih odnosov rodi amo nove zapletljaje in pomeni :ot taka zarodek novega sve-ovnega spopada. v -------- in medsebojnega sodelovanja. Tovariš Tito je opozoril, da so nam tuje sleherne morebitne namere v zvezi s preventivno vojno in zato mi glede tega ne moremo sodelovati. Balkanski pakt je formacija, ki ni obar- V tem ‘smislu je predsednik vana z nobenimi ideološkimi (Nadaljevanje na 2. strani) barvami kot Atlantski pakt. 2.230.000 din, vsi doseženi do-| 0jriskuje zdaj osnovno šolo v 12 hodki pa znašajo nad 4 milijone ! oddeIkih 44g učencev. Na Radni din. Poleg popravila oz. obnove sjjska v neprimernih prosto-tosrčni in danes povemo naše I mogli pozabiti — iy. septemoer vodovoda je pereče vprašanje j rih skoro 400 dijakov. Osnovna stališče o tem vprašanju odkrito | je bil zares vseljudski praznik obnova sevmškega gradu, za §ola ima pouk v treh stavbah, pred vsem svetom. Pa naj kdo 1 Slovenije. popravilo strehe je prispeval; jzmed katerih pa sta dve nepri- ! merni. Odbornika Krenčič in Cimperšek sta nazorno prikazala šolski problem, prav tako pa šolski upravitelj Ahačič. Predsednik OLO Tone Zupančič je opozoril odbornike na vire okrajnih dohodkov ter poudaril nujnost šolskih problemov v Sevnici. Vedeti pa je treba, da imamo na okraju še slabše šolske razmere — n. pr. v Šentjanžu in Telčah, kjer se v eni kmečki sobici stiska po 40 otrok! — ob katerih bo sevniško šolsko vprašanje moralo biti še odloženo. Ljudski poslanci so nato razpravljali o kmetijstvu in naprednemu gospodarjenju na podeželju Zvezni poslanec Živko Bernot je zatem obrazložil odbornikom vprašanje komune. Pod komuno razumemo občino, nuiiaiiuii, vacicj sinu um . . - — tosrčni in danes povemo naše l mogli pozabiti — 19. september stališče o tem vprašanju odkrito j je bil zares vseljudski praznik pred vsem svetom. Pa naj kdo Slovenije. Jlvte cesta L ubl ent-lagreb nam prinaša zaslužek in še bolj odpira okno v svet V ponedeljek je bil v Krškem posvet predstavnikov Investicijske grupe za izgradnjo avtoceste Ljubljana—Zagreb s člani OLO Krško in predstavniki občin Leskovec, Raka in Čatež. Navzoči so bili tudi sodni in krajevni cenilci, OLO Krško pa ie že pred tem postavil okrajno komisijo, ki bo ocenila vrednost zemlje, po kateri bo tekla nova avtomobilska cesta. Svoj čas smo že poročali, da prinaša nova, moderna avtostra-da tudi v življenje našega okraja marsikaj novega. Odprla bo ta del naše domovine tujskemu in ostalemu prometu, povezala nas bo hitreje z Ljubljano in Zagrebom ter prinesla našim delavcem, voznikom, kmetom, obrtnikom, trgovini, gostinstvu itd. lep zaslužek. Vzporedno z novo cesto bodo marsikje tudi v naših vaseh postavljeni novi vodnjaki, urejene bodo stranske ceste, postavljeni razni objekti, ki jih bodo zdaj potrebovati delavci in inženirji, kasneje pa jih bodo prepustili potrebam posameznih krajev. Zgraditev modeme ceste zahteva ogromne izdatke, ki jih bomo jemati iz našega ljudskega premoženja. Zato je potrebno sodelovanje ljudstva vseh krajev, skozi katere bo tekla nova cesta. Te dni so začele delati sameznikom zaradi odkupa potrebnega zemljišča. Podlaga za odškodnino je povprečna prometna vrednost parcel, odškodnina pa bo kmetom plačana v gotovini. Končna odmera parcel bo postavljena po vseh zaključenih delih, uprava za dohodke pa bo obveščena, koliko približno bodo posamezniki imeti manj zemlje zaradi nove ceste. Zemljiškoknjižni odpisi bodo na katastru izvršeni šele potem, ko bo cesta do kraja gotova. Da bodo ljudje življenjsko pedali na reševanje posameznih dru^-----... . . slučajev, bodo potrebni zbori ! ni, ki je svoj čas ze bila v Kr- volivcev in sestanki odbornikov : škem. Že leta 1909 je v našem z državljani. Nujno potrebno : mestu uspešne poslovala zadruž- bo tesno sodelovanje cenilcev, j na tiskarna ki sta jo kasneje ’ vodila Brata Rumpret. Po osvoboditvi so tiskarno zaradi centralizacije tiskarskih obratov preselili iz Krškega tako da je po- Brežic, gradbeni tehnik Tone Žigante iz Krškega, ing. Vlado Jenko, sanitarni tehnik Franc Pegam, okrajni prosvetni inšpektor Venčeslav Čopič, agronom Martin Cimerman in strokovnjak SGP Pionir. S komisijo bodo stalno sodelovati tudi predsedniki občin Videm-Krško, Leskovec, Raka, Cerklje, Čatež, Brežice In Velika Dolina. ZA VRNITEV TISKARNE V KRŠKO ■ vendar ne današnje sorazmerno Na zadnji seji je gospodarski majhne občine, ki ima premalo Da bodo ljudje življenjsKo svet LOMO Videm-Krško med pristojnosti. Ko bo občina do-eledali na reševanje posameznih drugim razpravljal tudi o tiskar- bivala čedalje več svojih do- i y • u«Jn i Li {a esrrt: 7.c* Vlila v Kr« i7 lflcttipffs PnSDOd3rStV3 občin in investitorja, tako da vodila Brata Rumpret. bodo na vsak način zaščiteni splošni ljudski interesi. Delati bo treba z roko v roki. Ze v letošnji jeseni bodo marsikje začeti z zemeljskimi deti na stalo Posavje z Dolenjsko vred brez tiskarne Ljudski odbor Zaceli 4 ^.cm^ijoiviiiii - Diez l|uumu vuuvi novi cesti, zato naj občine opo- j mes[ne občine se že nekaj let __i - — —možnost .________. __ zorijo prebivalce na možnost zaslužka in zaposlitve v jesenskem in zimskem času. V okrajni komisiji, ki bo sodelovala z graditelji ceste in skupno z njimi reševala vsa važnejša vprašanja, so naslednji tovariši: poteguje za vrnitev tiskarne, vendar pa ta prizadevanja doslej niso imela uspeha. Ker je v Krškem dovolj strokovnega kadra, ki je sedaj zaposlen v tiskarnah v Zagrebu in drugje, upamo da bo mesto kma- UlVčllti ^.cuaijc ».-j — - —- hodkov iz lastnega gospodarstva in bo razširila svoje pristojnosti, marsikje pa bo tudi znatno večja, bo bodoča komuna tista, ki bo urejevala vsestranski razvoj posameznih, znotraj komun zaključenih gospodarskih, prosvetnih in ostalih področij. Odborniki želijo, da bi o komunah zvedeli še kaj več določenega in da bi lahko čimprej razpravljati o bodoči sevniški komuni. Vremenska napoved urui e u ulll„ „„________ od 27. septembra do 2. oktobra variši: — y,.nnn_ * iu zopet ‘ dobilo svojo tiskamo. 1 Vremenoslovci napovedujejo .. „ - ...........fe’s $• Sg£ I 55Š, 'C 'A im i, . ion., dinarjev. ' <*» KMETIJSKI RAZGLEDI IIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllBlllllllčllllillllllllllllElllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Žilne vrste jesenske setve fflllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!l!llllllllllllll!IIBUII!llčlllli!!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllll1lillllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll N* Zaradi zgodnje in rane rasti in zaradi bogatega donosa sejemo rž tudi za zeleno krmo, ki daje spomladi prvo košnjo. Če rži dodamo še ozimne gra-šice ali oljne repice, bomo imeli zgodaj spomladi na razpolago zelo tečno zeleno krmo. Zato je treba že sedaj preračunati, koliko krme imamo in kako bomo s krmo izhajali v zgodnjih spomladanskih mesecih. Če vidimo, da nam bo za krmo na spomlad težko, posejmo že sedaj v ta namen določeno površino z rž j o v mešanici z grašioo ali oljno repico, da živina spomladi ne bo stradala-O pšenici pa drugič. Tit Doberšek (Nadaljevanje) b) RŽ je glavno žito severnih dežel. Daje nam dober ržen kruh, glavno hrano naših kmetij. Rži ugajajo suhe lege in rahla zemlja. Na rahli peščeni zemlji (Krško polje, Dravsko polje) je rž edino žito, ki se da kot ozimina s pridom sejati. Na gozdnatih novinah (po mahovju in vresju) boljše uspeva kot pšenica ali ječmen. Najbolj ji seveda ugajajo pešče-np-ilovnate zemlje. Njena skromnost izhaja iz krepko razvitih korenin, ki jih ima 50 odst. več kot pšenica. Hlevski gnoj rž slabo izkoristi, ker naglo raste. Zato se za gnojenje rži poslužujemo le umetnih gnojil. Za dobro rast potrebuje manj dušika kot pšenica, zato pa več kalija. Ker pa rž sejemo po navadi na lahko zemljo, kjer je dušika malo, je treba ržj gnojiti z dušikom. Gnojimo z 200 do 300 kg po ha v jesen; ali z enako količino solitra, katerega damo polovico v jeseni, polovico pa zgodaj spomladi. Kalijeve soli damo 200 kg na ha, in to polovico ob setvi, polovico pa zgodaj spomladi. Superfosfata damo na ha 200 kg (polovico ob setvi, polovico spomladi). Kakor ječmen se mora tudi rž že v jeseni obrasti, ker spo- mladi naglo raste in se spomladi ne obrašča več. Zato moramo rž sejati pred pšenico, vsekakor še v septembru- Pred setvijo se naj preorana zemlja nekoliko uleže. Zahteva suho setev v suho zemljo. Seje se plitvo, saj pravi pregovor, da mora rž videti nebo, kar ni brez zrna resnice. Pomanjkljivosti dom. sort rži so: tanka slama,, zaradi česar rada poleže, in kratek klas, ki ima mnogo neplodnih/klasičev in po eno zrno v klasiču. Od tod nizki pridelki. Tako imenovane nemške (avstrijske) rži, kot so: melkška, losdorfska, grotenhofska in pa švedska petkuaka nimajo teh pomanjkljivosti, zato ne poležejo in dajo skoraj vedno 100 odst. večje pridelke kot domače sorte. Zato je zelo važno, da domače sorte rži zamenjamo z imenovanimi, kajti ta ukrep se bogato poplača. Na žalost pa kmetje rži za seme sploh ne marajo jemati, čeprav je izmenjava nujna. Medtem ko nam domače rži dajo le 9 do 12 q zrnja na ha, nam dajo imenovane sorte najmanj 20 q, dosežemo pa s temi sortami tudi 30 do 40 q zrnja na ha. Ržena slama pride v poštev za vez v vinogradih in za steljo. Za krmo skoraj ni uporabna. KOZJANSKA PATROLA NA BOHORJU Po lepem sprejemu na Senovem je kozjanska partizanska patrola nadaljevala pot proti Ostrožnemu. Zastava, ki jo ji je podaril delovni kolektiv rudnika Senovo, se je ponosno vila skozi Dovško in Srebotno proti Lož-cam. Kdo izmed partizanov, ki so bili v patroli, se ne spominja še danes rad te vasice. Bila je pravo jastrebje gnezdo sredi zelenih bohorskih smrek. Revna gorska vasica sicer, toda bogata po zavesti in ljubezni do naše stvari. Ni bilo drugače mogoče, ka-I kor da se je patrola ustavila v * Ložcah. Vaščani so jo lepo sprejeli in pogostili. Mnogo spominov se je zopet obudilo, ko je patrola zapustila vas ter krenila pod Zajeselami mimo Zajeselske Micke proti Mrzli planini. Tudi tukaj so jo pričakali prebivalci ter jo dolgo zadržali v razgovoru. Zato ni čudo, da so ljudje v Zabukovju, kjer so patrolo pričakovali že okrog poldne, postajali malo nestrpni vse do takrat, ko se je na Zabukovje povzpela sevniška godba, ki je rezala take, da so ljudje kmalu pozabili na čakanje ter je vse zajelo veselo razpoloženje. Tudi patrola iz Sevnice je med tem prišla, prav tako sevniški pevci. Nadzorne odbore kmellfskih zadrug čakalo še velike naloge Delo Vodnogospodarske sekcije v Brežicah Vodnogospodarska sekcija je ustanovljena v Brežicah. Delovno področje te sekcije, ki se imenuje Sekcija za spodnjo Savo, obsega tele vodotoke: reko Savo od trboveljskokrške okrajne meje do slovenskohrvaške republiške meje, reko Krko ter reko Kolpo In del Sotle od celjskokrške okrajne meje do Izliva, kolikor tečeta po ozemlju LR Slovenije. Vodnogospodarske sekdje imajo tele naloge: 1. neposredno vzdržujejo In nadzorujejo gori omenjene vodotoke, vzdržujejo javne regulacijske ln melioracijske objekte in odstranjujejo pretočne ovire na teh vodotokih, 2. neposredno nadzorujejo vse druge regulacijske, energetske in hldrotehnlčne objekte na teh vodah, plavljenje, Splavljenje in plovbo, 3. tehnično nadzorujejo hidrološko službo, 4. gospodarijo z vodnimi zemljišči, id so del teh voda, 5. organizirajo službo za zaščito voda in za obrambo pred nevarnostmi od voda, vzdržujejo in obnavljajo naprave ter inventar za obrambo pred poplavami, kakor so nasipi, črpalke, čolni, splavi itd., 6. opravljajo raziskave in druge študijske naloge, 7. dajejo strokovno ln tehnično pomoč ljudskim odborom in opravljajo druge podobne naloge. Poslovanje Okrajne zadružne zveze je ob zaključku prvega polletja pregledal nadzorni odbor, ki se je o njenem delu pohvalno izrazil. Okrajna zadružna zveza, ki moralno in organizacijsko pomaga kmetijskim zadrugam v našem okraju, je skupno z OLO tudi finančno podprla kmetijstvo. Za nabavo semenskega krompirja je iz lastnih sredstev prispevala 1 milijon, za znižanje cen cementa in za gradnje gnojnih jam 1 milijon, za živinorejo 700.000, za obrambo proti toči 500.000 din itd. Poleg tega vzdržuje več dijakov v kmetijskih šolah. Preko živinorejskega odbora je OZZ svetovala kmetijskim zadrugam, da so nabavile večje število plemenskih bikov, krav in telic. KZ že uvajajo plemenilne kroge, vodijo rodovnike, kontrolo molže itd. Tudi farma za vzrejo selekcioniranih kokoši v Dobovi dobro dela. Nasprotno pa je pri sadjarsko - vinogradniškem in poijedelsko-semenskem odboru, kjer ni dovolj strokovnjakov, ki bi skrbeli za strokovno vodstvo ter dajali zadružnikom na tem področju pametne in preudarne nasvete. Da je delo na vasi res uspešno, je nujno potrebno tesno sodelovanje kmetijskih zadrug z občinskimi ljudskimi odbori in množičnimi organizacijami. Predpisov o plemenilnih krogih 0 prometu z nepremičninami V današnjem članku objavljamo oni del predpisov zakona o prometu z zemljišči in stavbami, ki govorijo o tem prometu med gospodarskimi organizacijami in zasebniki. Gospodarska organizacija lahko da s poprejšnjo pritrditvijo sveta za gospodarstvo OLO kmetijsko zemljišče, ki ga upravlja, zasebniku v zamenjavo za drugo kmetijsko zemljišče ali mu ga proda, da kupi od zasebnika drugo kmetijsko zemljišče, če je to potrebno za opravljanje ali Izboljšanje njene gospodarske delavnosti. Svet za gospodarstvo OLO ne sme odreči gospodarski organizaciji pritrditve za zamenjavo ali prodajo kmetijskega zemljišča zasebniku zarad; nakupa drugega kmetijskega zemljišča, če ugotovi, da je gospodarski organizaciji zemljišče, ki ga namerava pridobiti z zamenjavo ali nakupom iz denarnega zneska, dobljenega s prodajo, potrebno za kmetijske namene, ljudski odbor pa ji ne more odstopiti v isti namen drugega ustreznega zemljišča iz kmetijskega zemljiškega sklada splošnega ljudskega premoženja. Gospodarska organizacija sme s poprejšnjo pritrditvijo sveta za gospodarstvo OLO prodati zasebniku manjšo poslovno stavbo, ki je namenjena za kmetijstvo ali obrt. Svet za gospodarstvo OLO da pritrditev za prodajo poslovne stavbe le tedaj, če stavba ustreza potrebam kmetijske posesti kupca v mejah maksimuma, ki ga določa zakon oziroma potrebam zasebne obrtne delavnice. Gospodarska organizacija sme s poprejšnjo pritrditvijo sveta za komunalne zadeve OLO prodat; zasebniku manjšo stanov, hiš« z največ dvema stanovanjema. Pritrditev pa ni potrebna, če je gospodarska organizacija zgradila ali ei pridobila hišo v celoti ali pretežno iz lastnih sredstev* Gospodarska organizacija lahko kupi s poprejšnjo pritrditvijo sveta za gospodarstvo OLO od zasebnika kmetijsko zemfiišče. stavbo in stavbno zemliišče. Svet za gospodarstvo OLO ne sme odreči pritrditve za nakup kmetijskega zemlii-šča, če so glede tega zemljišča izrolpVp; rogoji iz 3. odstavka tega članka. Pritrditev za sklenitev pogodbe zahteva gospodarska organizacija. Zoper odločbo sveta za gospodarstvo OLO, s katero ta odkloni pritrditev za sklenitev pogodbe, se gospodarska organizacija lahko pritoži na republiški državni sekretariat za gospodarstvo, zoper takšno odločbo sveta za komunalne zadeve pa na republiški državni sekretariat za občo upravo in proračun. Stanovanjske zadruge lahko prodajajo v mejah svojih pravil brez pritrditve državnega organa stanovanjske hiše z največ dvema stanovanj ama in fizične dele stanovanjskih hiš. Pogodba, s katero je potrebna poprejšnja pritrditev, se lahko razveljavi, če take pritrditve ni. Tožbo za razveljavljenje pogodbe vloži javni pravobranilec. Razveljavljenje pogodbe se lahko zahteva v enem letu od dneva, ko se zve za sklenitev pogodbe. Po preteku dveh let od dneva sklenitve pogodbe se ne more več zahtevati razveljavljenje. Pogodba, s katero je gospodarska organizacija prodala zemljišče alt stavbo zasebniku, se lahko razveljavi, če prodajna cena ne dosega dveh tretjin prometne vrednosti nepremičnine ob sklenitvi pogodbe. Pogodba, s katero je taka organizacija kupila zemljišče ali stavbo od zasebnika, se lahko razveljavi, če kupnina več kot za tretjino presega prometno vrednost kupljene nepremičnine ob njenem nakupu. Uporaba teh dveh določb se ne more izključiti s pogodbo. Tožbo za razveljavljenje pogodbe v smislu teh odstavkov vloži javni pravobranilec, ki mora to storiti v enem letu od sklenitve pogodbe* Pogodba, s katero je gospodarska organizacija prodala zemljišče ali stavbo, ostane v veljavi, če plača kupec razliko do polne prometne vrednosti, ki jo je imela nepremičnina ob prodaji. S tern; določbami pa se ne posega v pravico pogodbenih strank, da zahtevajo razveljavljenje pogodbe po splošnih pravilih premoženjskega prava. Poleg prej navedenega razveljavljenja pogodbe zahteva iavni pravobranilec od kupca tudi vrnitev neprrmiSnme Takšna vrnitev se lahko zahte- va tudi od tretje osebe, če leta ni bila ob pridobitvi y dobri veri. Če se zahteva ria vrnitev nepremičnine, ne more uspešno uveljaviti proti tretji osebi, lahko javni pravobranilec zahteva od kupca razliko do zneska prometne vrednosti, ki jo je nepremičnina imela ob prodaji. IZ BREŽIŠKE SODNE DVORANE ZARADI DEKLETA... Na dva meseca zapora je bil obsojen 28-letni samski poljedelec Zvonko Pegan iz Hrastja, ker je sredi avgusta nekega večera na domači cesti večkrat s planko udaril Jožeta Unetiča po hrbtu, mu zlomil rebro in prizadel še več lahkih poškodb. Obdolženec je brez pridržka priznal dejanje in se je zagovarjal, da mu je Unetič prevzel dekle in se je iz njega še norčeval. in zatiranju kužnih živalskih bolezni brez sodelovanja občin ne bo mogoče uspešno uresničevati. Tesna povezanost na vasi je še posebej potrebna pri usmerjanju gospodarstva in investicijah v kmetijstvu. Nadzorni odbor je ugotovil tudi razne nepravilnosti pri nekaterih odkupnih podjetjih. Dajanje podkupnin poslovodjem zadrug, provizije, plačevanje z gotovino pri prevzemu blaga itd., vse to ustvarja ugodna tla raznim koristolovcem, ogroža pa uspešen napredek zadrug. Nadzorni odbor bo zbral vse podobne primere in jih predložil merodajnim organom. Nadalje je nadzorni odbor razpravljal o polletnih zborih KZ, o sprejemanju novih pravil v zadrugah itd. Sklenil je, da bo sklical sektorske konference vseh članov nadzornih odborov KZ v Krškem, Brežicah in Sevnici, kjer se bodo pogovorili o problemih v zadrugah in nalogah nadzornih organov. P. Z. Ali ne bi lahko tudi drugod prodajali kruh in moko? Poslovalnice kmetijskih zadrug v Podsredi, Koprivnici in na Velikem Kamnu so prodajale mlevske izdelke 1 din ceneje kot pa trgovine v Brežicah in Krškem. Primeru teh kmetijskih zadrug bi morale slediti tudi ostale trgovine, ki imajo znatno nižje stroške prevoza in ki ustvarjajo znatno višji promet s prodajo industrijskih artiklov. Pekarne v Ljubljani prodajajo žemljice po 4 din, v naših pekarnah pa celo po 5 din za kos, čeprav so žemljice v naših pekarnah mnogo manjše in bolj črne. Tudi kruh bi lahko naše pekarne prodajale nekoliko ceneje. V Tolminu na primer, ki ni žitoroden kraj, prodajajo kruh iz črne moke štev. 5 po 37 din za kg. Cene mlevskih izdelkov in kruha, ki jih je določilo Tajništvo za gospodarstvo OLO Poškodovanec več tednov ne bo mogel delati. Za bolečine zahteva 30.000 din, pa ga je s tem zahtevkom kazenski senat napotil na pravdo. PODLA TATVINA Na 5 mesecev in 20 dni zapora je bil obsojen 31-letni Jože Urbanč, brezposelni delavec z Dmovega. Dne 4, avg. 1.1. popoldne je našel na kolovozu Brege-Mrtvice truplo znanega mu sovaščana kmeta Jožeta Packa. Čeprav je svoječasno užival celo Packovo gostoljubje, je Urbanč vzel mrtvecu iz hlačnega žepa denarnico z najmanj 3555 din gotovine. Denar si je prilastil, denarnico z dokumenti pa je vrgel v bližnje grmovje. Obsojenec je bil že predkaznovan, zaradi te tatvine na škodo Pac- j-—- -----# kovih dedičev se je pa že ne- j kmetijstva pri nas. kaj dni skrival, zaradi česar so I France Vuca/nk, ga priprli že pred obravnavo. Krško, so okvirne, zato je dovoljeno prodajati mlevske izdelke in kruh tudi ceneje. Sploh je potrebno, da trgovine in pekarne prodajajo mlevske izdelke in kruh s čim nižjimi stroški! —nc Zakaj v Dobovi ni mesa? Vse se je pripravljalo za odhod na Ostrožno. Dobovčanov in Ka-pelčanov je šlo tja nad 700 po številu. Gospodinje so se že v zgodnjih jutranjih urah zbirale pred mesnico KZ, ki je še ob 7. uri bila zaprta. »Tovariš, ali danes ne bo mesa?* je kar zagrmelo Iz množice čakajočih — nestrpnih potrošnikov. Napotil sem se v pisarno KZ, kjer sem zvedel, da mesa ne bo. Novico sem povedal čakajočim. Dvignil se je val ogorčenja in bilo je slišati: »Danes teden je bila žegnanska nedelja. Mesa je bilo dovolj, ne enega, tri vrste mesa je bilo. Danes, ko je najveijt praznik vseh zavednih Slovencev, pa mesa sploh nil* Bilo je slišati še mnogo opazk; omenim naj le očitke, da se meso za gotove stranke rezervira pod predalom, medtem ko morajo posamezniki čakati v »repu*. Doma sem o vsej zadevi razmišljal, dokler me ni žena napodila na Hrvatsko, kjer sem dobil mesa na izbiro. Pri vsem tem je čudno še sledeče: ko smo odhajali v Črnomelj, ni bilo mesa; takrat ko smo bili namenjeni na Ostrožno, ni mesa. Tolaži nas dejstvo, da bo v nedeljo 26. 9. 1954. polletnj občni zbor zadruge, na katerem si bomo iz oči v oči povedali vse kar zavira razvoj socialističnega Franc Bukovinsky: Stanovanjsko vprafan5® v luži novih predpisov Opozorilo: Naslednje poglavje je nadaljevanje prvega podlistka o stanovanjskem vprašanju in bi moralo biti objavljeno že v zadnji številki našega tednika. Sodi torej med prvi in drugi podlistek, kar naj bralci upoštevajo. 1. ORGANIZACIJA UPRAVLJANJA STANOVANJSKIH HlS Temeljni členi v organizaciji upravljanja stanovanjskih hiš so hišni sveti in stanovanjske skupnosti (sveti in uprave stanovanjskih skupnosti). Po poobl. uredbe je OLO Krško na svojem zasedanju sprejel dne 12. avgusta 1954 odlok o ustanovitvi stanovanjskih skupnosti ter o volitvah hišnih svetov in svetov stanovanjskih skupnosti. Po določbah odloka in po navodilih. ki jih je izdal svet za gospodarstvo OLO se ustanovi za vsak občino v okraju Krško po ena stanovanjska skupnost. Stanovanjska skupnost ie pravna oseba in jo nosilec pravic in (Nadaljevanje in konec) obveznosti iz stanovanjskih in drugih pogodb, ki jih ima pravico skleniti po hišnem svetu v zvezi z upravo in vzdrževanjem hiš ki so vključene v stanovanjsko skupnost. V stanovanjsko skupnost se vključijo na območju okraja Krško vse stanovanjske hiše, ki so splošno ljudsko premoženje, zadružna last ali last družbenih organizacij in ustanov, in zasebne stanovanjske hiše z več kot 2 stanovanjema Izjemno se ne vključijo v stanovanjsko skupnost tudi zasebne stanovanjske hiše, ki imajo tri stanovanja, če koristna stanovanjska površina ne presega 150 m9. V zasebnih hišah, v katerih so poslovni prostori, se le-ti štejejo za eno stanovanje. V stanovanjskih hišah, ki so vključene v stanovanjsko skupnost je treba na dan 10. septembra 1954 izvoliti hišne svete. Hišni sveti se volijo vsako leto enkrat in sicer v prv; polovici januarja Za vsako stanovanjsko hišo se izvoli en hišn’ svet, k: ima na čelu predsednika in Močne detonacije s Pokojnika so naznanile, da se patrola pomika proti Zabukovju. Ljudi se je nabralo okrog sto petdeset. Samo iz Sevnice jih je bilo blizu sto. Tako so Sev-ničani spet pokazali, da jim je zabukovška vas in pokrajina med borbo postala druga domačija. Patrolo so pozdravili godci s koračnico, predsednik občinskega ljudskega odbora tov. Pipan pa jo je pozdravil v imenu zabukovških vaščanov in vseh občanov. Po stari slovanski navadi je ponudil borcem kruha in soli, takoj nato pa je godba zaigrala državno himno. V imenu okrajnega ljudskega odbora Krško in ostalih množičnih organizacij je patrolo pozdravil Lojze Jazbec, pionirji pa so partizanske fante obsuli s cvetjem. Končno je pozdrav izzvenel v preprostem domačem povabilu: »Fantje, bodite pri nas kakor da ste doma!« Za sprejem se je zahvalil Tone Žlindra-Janoš, nekdaj komandant prvega bataljona Kozjanskega odreda. Še dolgo v noč je zvenela v bohorske hoste stara partizanska pesem in glasovi partizanskih koračnic. Med tem je sevniški pevski zbor zapel nekaj pesmi, dokler niso vsi odšli na grob padlih borcev, kjer je patrola položila krasen venec. Tovariš Jovo Verdel je v imenu patrole spregovoril pozdravne in obenem poslovilne besede od vseh tistih, ki so dali svoja življenja v boju za obstanek našega naroda. Srečanje patrole kozjanskega odreda, ki je drugi dan dopoldne krenila proti Jurkloštru in dalje na Ostrožno, s prebivalci zelenega Bohorja je bilo nadvse prisrčno. Potrdilo je tesno povezanost vseh navzočih v preprosti, a veliki zaobljubi: skupaj držimo, pridite še! J. L. KAPELE PRI DOBOVI Nujno bi bilo urediti vodnjak pri šolj v Kapelah, saj je voda za pitje neuporabna, ker smrdi. Edina pitna voda je le pri gasilskem domu, pa še ta primanjkuje ob sušnih dnevih. Če se že uresničujejo asanacije drugod, je nujno, da to narede tudi v Kapelah, sa; za asanacijo vodnjaka ne bi bilo treba drugega kot nekaj vreč cementa in sesalko. Šolski krediti pa takih asanacij ne zmorejo! D. V. 7 dni po svelu (Nadaljevanje s 1. strani) Tito tudi označil sedanja prizadevanja Zahoda, da na neki način Vključi Zah. Nemčijo v obrambno skupnost. Nemčiji je treba dati lastno armado, ji priznat; popolno neodvisnost in. enakopravnost z ostalimi. Nikdar pa ne smejo dovoliti, da bi se čutila zapostavljeno, pa tudi ne, da bi brez nadzorstva prišle na njeno državno krmilo stare, vojnohujskaške klike-Svet bi ne smel v bodoče več upoštevati samo vojaških zvez in uveljavljati politiko blokov. Sedanji položaj v svetu kaže. da neposredne nevarnosti pred agresijo ni. Zato je tud; odveč preglasna propaganda, češ daje ta ali oni del sveta ogrožen, pri čemer se sklicujejo v resnici le na ideološke razlike določenih blokov. Najrazličnejši državni in družbeni sistemi bi ne smeli igrat; v sodobnem mednarodnem življenju prevladujoče vloge, kajti to sodelovanje mora temeljiti na medsebojnem spoštovanju, enakopravnosti in nevmešavanju v tuje notranje zadeve. Toda predsednik FLRJ je opozoril še na eno, za današnji čas tako pomembno stvar: zastonj je ustanavljati vojaške zveze pod kakršnimi koli motivi, če članice teh zvez niso uredile medsebojnih vprašanj če zveza sama ne temelji na tesnih gospodarskih, političnih in kulturnih stikih. Borba proti agresiji pa bi morala prevevati vsakršno državo, ne glede na njeno sedanjo ureditev in pa »blokovsko« pripadnost, saj gre Za vzvišeno stvar, za katero se brez dvoma zavzemajo ogromne množice ljudi po vsem svetu. Ni zgolj naključje, da je maršal Tito omenil prav Balkansko zvezo kot primer dobre vojaške zveze, ki pa temelji na vsesploš- stanovanjske. n!h' ‘esn,ih st^:h . držav podpis-nic. Ko komentirajo zadnje Titove izjave, radijske postaje in časniki tudi opozarjajo na to dejstvo. Omenim naj tudi, da so oni del Maršalovega govora, ki obravnava jugoslovansko stališče do zahodnoevropske varnosti, prinesli na prvih straneh tudi vodilni sovjetski časniki. To je dokaz več, da se Moskva in za njo njeni sateliti zavedajo poraza svoje protijugoslovanske Dobova 100 enega zastopnika v svetu stanovanjske skupnosti za občino. V stanovanjskih hišah z enim ali dvema stanovanjema sestavljajo hišni svet vsi polnoletni stanovalci hiše. V hišah s tremi do pet stanovanj volijo uživalci stanovanj tričlanski hišni svet, v hišah s šest do deset stanovanji 5-članSki hišni svet in v hišah z nad deset stanovanj i ^ 7-članski hišni svet. Hišni sveti se morajo Po dol. odloka sestajati praviloma enkrat mesečno, da se pogovore o svojih nalogah in dolžnostih. Svet stanovanjske skupnosti za občino tvorijo Po hišnih svetih izvoljen; zastopniki v svet stanovanjske skupnosti. Svet stanovanjske skupnosti bo torej štel toliko članov, kolikor je v občini hišnih svetov. Razen tega izvolijo v svet stanovanjske skupnosti svoje zastopnike iz delavskih svetov podjetja in ustanove, katerih hiše, ki so namenjene za stanovanja njihovim delavcem in uslužbencem, so vk'juč°ne v stanovanjsko skupnost. Število tako izvoljenih zastopnikov sme znašati največ do ene četrtine števila članov sveta stanovanjske skupnosti. Stanovanjska skupnost ima tud; postavljeni organ. t. j. stanovanjsko upravo ki skrbi za zakonitost dela stanovanjske skupnosti in opravila druge . dolžnosti iz uredbe. Stannvapiska unrava sc ! gonje, saj jo k temu tudi silijo imenuje pri vsaki občini, močni, neomajni dokazi. Na Blanci pripravljajo živahno kulturno dejavnost Proslave na Ostrožnem se je udeležilo nad 200 Blančanov. Ob povratku se jim je bralo na obratih zadovoljstvo in dobro razpoloženje. Prepričani smo, da bo drugič odšlo na slične proslave še mnogo več ljudi z Blance kot doslej. Pred kratkim je bil v zadružnem domu na Blanci sklican mladinski sestanek, katerega se je udeležilo nad 50 mladincev in mladink. Izvolili so nov upravni odbor, za predsednika pa je bil izvoljen tov. Anton Klenovšek, učitelj z Blance. V kratkem bodo ustanovili tudi kultumoumetniško društvo »France Prešeren«, M bo imelo igralsko, šahovsko in odbojkarsko sekcijo. Tovariš Branko bo ustanovil tudi kvartet, saj je na Blanci precej godbenikov. V kratkem bo urejen tudi oder v zadružnem domu, za katerega je svet za gospodar- stvo pri OLO Krško poklonil 200.000 din, za kar se Blančanl najlepše zahvaljujemo. Z ureditvijo odra bo na Blanci zaživelo kultumoprosvetno delo, o katerem je bilo do sedaj le malo slišati. Za otvoritev pripravljajo igro »Trije tički«. Radi bi še prepleskali dvorano, nabavili klopi, zatemnili okna in še marsikaj drugega, toda brez denarja se to ne da. OLO so zaprosili še za 100.000 din in prepričani so, da jih bodo dobili M. J. OREŠJE PRI BIZELJSKEM V torek, dne 28. septembra, bo v Orešju pri Bizeljskem slavnostni sestanek, na katerem bo predstavnik OK LMS Krško izročil diplomi mladinski organizaciji in učiteljici tov- Zmagi Vodopivec. -nc SEJE MLADINSKIH OBČINSKIH KOMITEJEV Te dni bodo seje občinskih komitejev LMS v Brežicah, Krškem, Cerkljah, Podbočju, Kostanjevici, Sevnici, Tržišču, Šentjanžu, Artičah, na Senovem, Bizeljskem ln drugod. Vsem sejam občinskih komite^ jev bodo prisostvovali člani sekretariata OK LMS. -nc Posvetimo več skrbi našim šotor eml Iz Bcšian a nam piše o V Dolnjem Boštanju bodo obnovili most čez Mirno, ki služi predvsem za prevoz '.esa na žago. Na starem mostu je nosilna konstrukcija popolnoma uničena, zato je nujno potreben obnove. Za gradnjo mostu bodo potrebovali približno 75 IZ BREŽ C Že drugi otroški, vrtec smo dobili v Brežicah. Te dni so..ga odprli v bivši občinski hiši v Brežini. Komaj so se odprla vrata te prepotrebne ustanove, se je vsulo vanjo nič manj kot 45 malčkov. Zato bo treba čim-prej najti še drugo nadzorno moč, da se bosta lahko uredila dva ločena oddelka. Ker stoji poslopje tik cestnega križišča in poleg tega še ostrega ovinka, bo treba brez odlašanja namestiti vsa potrebna prometna opozorila. Občina bo dala napraviti ograjo od vrtca do gasilskega doma. Priprave za organizacijo Posavskega tedna v Brežicah, ki se prične v soboto, 23. oktobra in se zaključi v četrtek, 28. oktobra z brežiškim občinskim praznikom, so v polnem teku. Prvi dan bo slovesno odprta nova velika dvorana v prosvetnem domu. Ljudski odbor mestne občine je za njo že kupil 300 novih stolov. Idejni načrt za novo tržnico sestavlja ing. arhitekt Medvešček iz Ljubljane po naročilu ljudskega odbora naše mestne občine. Sedanji tržni prostor nikakor ni več sodoben. Nova osrednja tržnica bo pod streho, in sicer na Bizeljski cesti blizu Topliškove hiše. Tam bo poslovala tudi stalna trgovina z zelenjavo. Hišo štev. 27 na Cesti prvih borcev, ki je last Splošnega ljudskega premoženja (krojač Gerjevič in čevljar Osojnik) je ljudski odbor mestne občine sklenil odstopiti Kmetijski zadrugi Brežice, ki jo bo na lastne stroške preuredila za svoje poslovne namene. Ker so sedaj v tej hiši tudi zasebna stanovanja, je poskrbljeno, da stanovanjski fond ne bo nič prikrajšan. Most pod gradom je potreben popravila, cesta pod gradom pa potrebuje novega gramoza. Ker uporabljajo obe komunikaciji po ogromni večini Čatežani, bo naša občina prispevala le del k popravilu in bo morala ostalo primakniti čateška občina. Gojenci predvojaške vzgoje So postali tako nediscipuimira-nn (ne vsi, kajpak), da je moral o tej zadevi razpravljati tudi ljudski odbor mestne občine, ki je na zadnji seji sklenil, da bodo v bodoče krivci predlagani v kaznovanje pri sodniku za prekrške. Starši, skrbniki in mojstri naj zato primerno vplivajo na prizadete mladince. Tretja pekama je nujno potrebna v Brežicah. Vedno bolj V dem-Krško Prostovoljno gasilsko društvo na Vidmu in gasilska enota Celuloze sta predzadnjo nedeljo organizirala mokre vaje z orodjem. Gasilci, posebno oni ie Celuloze, so opravili vaje uspešno in brez napak. Najuspešnejša je bila vaja na 25-metrski lestvi. Vaji je prisostvovalo približno 200 ljudi. Vajam je sledila-vrtna veselica, ki jo je organiziralo PGD Videm z namenom, da pride do sredstev za nabavo raznega orodja. * Žalostna resnica je, da v Krškem še niso postavili spomenika padlim borcem. Občane zanima, koliko sredstev je že zbrala organizacija ZB in če res ni mogoče odkriti vsaj spominske plošče? Prav tako jih zanima, kaj je sklenila komisija, ki je bila postavljena, da določi datum, ki ga bo občina slavila kot občini"q praznik. Prosimo odbor Zveze borcev za odgovor v našem časniku. -nc I pogosto se dogaja, da zmanj-kuje kruha v našem mestu in da prihaja do neprijetnih scen pred zaklenjenim poslovnim lokalom dosedanjih dveh pekam. Gibanje prebivalstva. Prejšnji teden je bilo rojenih v porodnišnici 14 otrok, od teh 10 dečkov in 4 deklice. Umrl je samo Jurij Topol, kmet, pa še ta Hi bil iz naše občine, ampak od sv. Križa na Hrvat-skem. Poroke ni bilo nobene. kubičnih metrov hrastovega lesa, nekaj cementa in peska; po predračunu znašajo obnovitveni stroški 1,298.000 din. S pripravljalnimi deli bodo kmalu končali, v začetku oktobra pa bodo pričeli z obnovo. * Prebivalci manjših vasi v občini Boštanj, kot so Okič, Vrh, Lipoglav, Brezovec, Jablanca, Lepi Dol, Jalovec in Planina, si že dalj časa prizadevajo, da bi dobili elektriko. Med te vasi spada tudi Staro Dobje, ki je precej oddaljeno od ostalih naselij, vendar naj se Staro-dobčanj nikar ne boje; tudi njim bo v kratkem zasvetila eiektrika. Po vseh te vaseh imajo jame že skopane in razpeljane drogove, kar so napravili prebivalci sami. Delavci podjetja Elek-tro Krško so pa že pričeti z montiranjem. IZ SEVNICE Priprave za občinski praznik so v polnem teku. O podrobnem kulturno prosvetnem in gospodarsko. razstavnem sporedu bomo v kratkem porpčali več. Prav pa bi bilo, ko bi do 12. novembra, do dneva našega občinskega praznika, spremenili tudi zunanje lice našega mesteca! Še imamo hiše, katerih pročelja naravnost vpijejo po novi »obleki« (da navedem le nekaj takih: hiša, v kateri stanuje živino-zdravnik Mohor, kaplanija, bivša Cvenklova hiša, ki jo upravljajo dediči, hiša lastnikov Skerl-Štarkl in še nekatere). Ovinek pri Plauštajnerju je bil že večkrat predmet ne le važnih razgovorov, temveč tudi pozorišče smrtnih nesreč. Sled- MLADINA BO RAZPRAVLJALA O KOMUNI V petek, 1. oktobra, bo v Krškem IV. plenum okrajnega komiteja LMS. Na plenumu bodo člani OKLMS razpravljali! o komunah ter o nekaterih drugih aktualnih mladinskih problemih. Plenuma se bo udeležil tudi član predsedstva CK LMS. -nc njih ne bo konec tako dolgo dokler bo tu nevarni ovinek. Prav bi bilo, ko bi občina posredovala, da se nevarni ovinek odpravi; v zvezi z regulacijo j ceste bi se to prav gotovo dalo urediti. —ič M nogo je bilo že govora in pisanja o šolstvu v krškem okraju, mislim pa, da ne bo odveč, če omenimo še nekatere probleme, zlasti o šolskih obveznikih, ki jih ne smemo prezreti. Žalostna je ugotovitev, da je šolski obisk prav v našem okraju n a j s I a b š I v republiki. V ktaflh, kot so Brežice, Krško in Videm, /v obisk zadovoljiv, ker se starši zanimajo za učne uspehe svojih otrok) v vseh ostalih krajih pa je obisk znatno slabši. Po statistiki je bilo v preteklem šolskem letu zaradi nerednega obiska 286 otrok neocenjenih. Največ takih učencev je na Ie-skovški šolt, kjer skozi vse leto 15 učencev ni prihajalo v šolo. V začetku lanskega leta so take primere kaznovale občine in se je obisk nekoliko izboljšal. Ko je to prevzel sodnik za prekrške, se je stanje ponovno poslabšalo, ker so kazni izostale. Za Leskovcem ne zaostaja dosti Senovo. Očetje hodijo na delo v rudnik, otroci pa garajo na kmetijah od ranega jutra do poznega večera. Od prenapornega dela so videti ti otroci utrujeni in postarani; pravega mladostnega, brezskrbnega življenja ne bodo nikdar zaživeli. Zaradi tega bo treba nujno pričeti skupno akcijo s socialnim skrbstvom, Rdečim križem in političnimi organizacijami, da rešimo to mladino. Na gimnazijah opažamo, da je o prvih razredih precej dijakov, zlasti dečkov, ki pa ne pridejo do četrtega razreda. Tako se je n. pr. na senovško gimnazijo vpisalo letos v prvi razred 89 dečkov in 75 deklic, v četrti razred pa le 6 dečkov in 25 deklic. To kaže na slabo prosvetno stanje našego kmečkega in delavskega prebivalstva. Dobro bomo morali razmisliti, kje tičijo vzroki, ki zavirajo višjo Izobrazbo Pa še nekaj! Spomladanska taborjenja predvojaške vzgoje so pokazala, da /e od letnikov 1934, 35, 36 in 37 v okraju 25 popolnoma nepismenih in 17 polpismenih mladincev. Številke vam same povedo dovolj. Prosvetni delavci, predvsem pa starši! Zavedajmo se, da je mladina naša bodočnost! Socialistična domovina potrebuje popolne ljudi, zato napnimo vse sile, da bodo našj otroci pridobili v šoli vse, kar jim je potrebno za življenje! Resničen je pregovor, ki pravi: »Več znaš — več veljaš!* Bridko ga občutijo v življenju vsi, ki so bili prikrajšani za svojo izobrazbo. A. R. Zanimiva arheološka najdba v Brežicah Ob kopanju vodovodnega jarka od gostilne Lukež do veterinarske ambulante v Brežicah so delavci pred dnevi naleteli na dobro ohranjen keltski meč. Ob kopanju so žal razbili žaro, ki je bila v jarku. Ob ponovnem pregledu se dobili še železno ve-zilo ščita iz mlajše železne dobe. Nadaljnja kopanja nam bodo mogoče odkrila še kake podrobnosti tako zvanih »Brežiških vrat«, ki so za naše arheologe še v marsičem zagonetka. Prav bi bilo, da bi pri vseh sličnih izkopih sodelovali tudi arheologi, ki bi Posavskemu muzeju ohranili marsikatero izkopanino iz davnih dni naše domovine. Zato bi morali delavci in podjetja ob vseh takih najdbah takoj obvestiti Posavski muzej v Brežicah. D. V. Ha Raki bi radi imeli zdravstveni dom Nekdanja občina Raka s svojo širšo okolico je imela pred vojno svojega zdravnika, ki je opravljal tudi zobozdravniško prakso. Že vsa leta po vojni si Račani prizadevajo, da bi prišli zopet do svojega zdravnika. Vemo sicer, da je trenutno še pomanjkanje strokovnega kadra,, druga nesreča pa je, da na Raki ni primernega prostora za stanovanje zdravnika in njegovo ordinacijo. Za sedaj se je zdravstveno vprašanje na Raki rešilo na ta način, da je ustanovljena zasilha ambulanta, ki pa nikakor ne odgovarja našim potrebam. Vse to je rodilo misel, da bi Račani prišli do lastnega zdrav- stvenega doma. Žal se ni uresničila želja, da dobe Račani primeren kulturno prosvetni dom, kajti s tem smo zamudili tudi marsikaj drugega. Upamo pa, da bi se dala uresničiti zamisel, da se postavi na že stoječih temeljih zadružnega doma zdravstveni dom, v katerem bi bilo na razpolago primerno stanovanje in vsi ostali potrebni prostori. Pri gradnji bi prebivalci občine pomagali z delom, vožnjami, pa tudi v materialu. Naš občinski ljudski odbor gotovo ne bo prezrl tega predloga in upamo, da bo začel misliti, kako naj bi prišli do nujno potrebnega zdravstvenega doma na Raki. L. K. Gasilstvo v novem veku (Nadaljevanje in konec) ' otrok. IZ ČERINE Gasilsko društvo v Čerini pri Čatežu je praznovalo 5. septembra lep praznik. Gasilci so izpolnili nalogo, kj so si jo zadal; pred letom dni ter zgradili ličen gasilski dom. Kdor pozna lego vasi, tem bolj ceni delovno zmago vrlih gasilcev, ki je terjala od njih nemalo truda in nesebične požrtvovalnosti. Ko s0 videli požrtvovalnost posameznih gasilcev, so tudi ostali vaščani pomagal,- s prostovoljnim delom- Pred domom so zravnali dobršen del zemljišča, kjer bodo zasadili lipe in bo novi drevored nudil ne le vaščanom, temveč tud* tujcem, ki zaradi lepega razgleda radi hodijo v Cerino, prijeten odmor. Toda gasilci v Čerini ne mislijo prenehati z delom. V načrtu imajo, da bodo domu, ki bo bodoče kulturno žarišče vasi, prizidali še majhno dvorano. Ob otvoritvi je predsednik občinskega odbora SZDL tov. Kuželj poudaril zaslugo gasilskega društva za ku'ltumi napredek vasi, zlasti pa je dal priznanje tov. Zupančiču, predsedniku gasilskega društva. Vrlim gasilcem čestitamo in jim želimo še mnogo uspehov tudi vsi njihovi prijatelji! PODSREDA Kmetijska zadruga v Podsredi je v letošnjem prvem polletju ustvarila 106.000 dih čistega dohodka. Zbor zadružnikov, ki je bili v nedeljo in ki mu je prisostvovalo 70 zadružnikov, je namenil ustvarjena sredstva v investicijski sklad za pospeševanje kmetijstva. -nc Glede drugega gasilskega orodja bi na kratko še omenili o lestvah: prvotno so uporabljali navadne domače lestve, le da so imeli klini dvojno daljavo, to pa zato, ker sta na vsakem klinu stala po dva moža — ena vrsta je podajala polne čebre vode na streho, druga je pa spravljala prazne nazaj do vode. Take lestve so pozneje še na spodnjem koncu okovali, da jih je bilo mogoče bolj trdno zasidrati, in za lažjo postavitev so ob koncu pritrdili oporne droge. Pravi napredek se pa tudi tu pozna šele v drugi polovici 19. stol., ko se pojavijo kljukaste lestve, kakor stikalne in mehanične, vrvi, rešil, ni prti itd- Razmeroma pozno (v primeru z Nemčijo) so se začela razvijati pri nas in v naši bližini prostovolj. gasil, društva. Prav tako je bilo na Jožefovo 1865. 1. ustanovljeno v Gradcu, temu je sledila že četrt leta pozneje Radgona in tri leta nato Leoben in Bruck, V Sloveniji so bila ustanovljena prva društva leta 1870, in sicer spomladi v Ljubljani, 3. marca v Ptuju in 25. avgusta v Laškem. V Ljubljani Pogovor o letini je prav tako priljubljen kot o pesnik Prešeren: »Kdor govorit) kaj ne ve, on vreme hval’ al* toži,. .* Vendar je pogovor o letini važnejš) kot pogovor o vremenu. Pogovor o letini nam namreč lahko da smernice in izpodbudo za boljše usm.rjanje našega dela v kmetijski proizvodnji. Na letino lahko kmetovalec vpliva z izbiro semena, gnojenjem in obdelavo, proti 19 53 vremenu, o katerem pravi naš vremenskim pojavom pa smo zaenkrat še brez moči, če izvzamemo nekatere neznatne izjeme kot namakanje, borbo proti toči z raketami itd. Statistična služba nam daje sledeče podatke o lanski in letošnji letini žit: 1954 1933 tođeki +100 š i b 8 •S6 is s Is 8 - o h o! Is i\ f* si Ši Pšenica v <1 15 10 12 10 80 100 Rž v q 16 9 14 9 87 100 Ječmen v q 26 10 20 10 77 100 Oves v q 10 7 10 8 100 114 Komisija za priznavanje semen je pa v letu 1954 ugotovi- Zitna vrsta Ječmen Pšenica Pšenica Pšenica Pšenica Pšenica Pšenica Pšenica Pšenica Oves Sorta žita la (razumljivo bo to posevki) sledeče pridelke: Donos po ha v <1 Statistični pregled pridelkov nam pove, da na splošno pri žitih (izvzemši državnega in zadružnega sektorja) n; letos nič slabša letina kot lani- Trdimo lahko, da je celo boljša, kajti letos so take rekoč prvič po vojni imeli zadovoljiv pridelek pri žitih tudi na Krškem polju. Visokih pridelkov nj bi- domači 4-redni 19 bela osinka (selekcija Svetec) 17 bavarska kraljica (golica) 17 kolonija (osinka) 18 U 1 (golica) 18 Italijanka Salto (golica) 19 grof K8nig (golica) 20 Ukrajinka (osinka) 29 Faraonka ali večklasna 40 domači smrokar 17 lo, da bi pa žita odpovedala, pa primerov. Tako je, v celoti vzeto, na področju našega okraja žita več kot prejšnja leta. V oči padejo razmeroma lepi pridelki semenskih žit, ki so pa nekoliko nižji kot prejšnja leta. Odpovedala ie predvsera bavarska kraljica, katero jte proti koncu zoritve ponekod pozebla strla rja. Visok pridelek sort- opažamo nih semenskih žit nas uči, da sadnega je kvalitetno seme silno važen pripomoček pri zvišanju pridelkov. Kljub temu da so žita — izvzemši rži — samoprašne rastline, vendarle po letih izgube svojo vegetacijsko silo In iz leta v leto pešajo ali degenerirajo. Zato je treba vsakih šest let tudi seme žit izmenjati, ali pa opraviti klasno odbi-ro (izbirati naj lepše klase za seme) na polju ali v kozolcu. Posebno se splača pri žitih dodatno gnojenje z umetnimi gnojili- To mi je potrdil vsak, ki je umetno gnojenje enkrat poizkusil. Poznan mi je primer kmeta iz Dmovega, kateremu sem že pet let pripovedoval o pomenu umetnega gnojenja Žit, pa me do letos ni hotel ubogati. Letos je umetno gnojilo prvič uporabil in trdi sedaj, da ga bo vsako leto. Krompirja bo na splošno letos manj kot lani. Povsod se naj lepši opaža močna degeneracija. Veliko »kode je zaradi pogostega dežja napravila krompirjeva plesen. Krompir je droben. Rešitev Je v izmenjav; semena, kar bi se moralo izvršiti vsaj vsako četrto leto, in pa v pravočasnem škropljenju krompirja z 1-odstotno galico, (bakre-no-apmeno brozgo) alf 1-odstotnim bakrenim apnom- K škropljenju krompirja nas bo drugo leto prisilil tudi koloradski hrošč, ki ga je sedaj v jeseni toliko, da hodijo kar preko cest, kar kaže, da bo tega škodljivca drugo leto še več. Zelo pogrešamo sadja, izvzemši malenkost češenj in breskev. Letos sadja sploh ni. Krivo je deževje v času cvetenja. Nekatere pozne sorte breskev (Halberta) so pa trpele od zimskega mraza ter so kje popolnoma spet ni bilo očesa. Zraven tega vedno več suhega drevja, kar je znak, da kapar neusmiljeno gospodari. Naprava novih sodobnih sadovnjakov in njih varstvo je zato zelo nujna. Po lanski katastrofalni pozebi se nam letos obeta sicer bolj slab, vendar zadovoljiv pridelek vina- Bele sorte so skoraj normalno polne, rizling je celo odlično obložen, odpovedala pa je žametna črnina. V nizkih legah in na pesku je ponekod napravila precejšnjo škodo pe-ronospora. Če računamo, da v dobrih letinah pridelamo povprečno 30 hi vina po hektaru, v srednjih letinah 25 hi po hektaru, računamo letos na štajerski strani 20 hi, na kranjski strani, kjer je večina trt sorte žametne črnine, pa največ 15 hi po hektaru. Zoritev grozdja se je zakasnila za ves mesec. Ce vinogradniki ne bodo čakali s trgatvijo najmanj do 15. oktobra pri belih sortah, Pri žametni črnini pa do 25, oktobra, bodo pridelali kislico, ki je ne bo mogoče vnovčiti- Za razliko od prejšnjih let, ko se je vse prodalo, prihaja sedaj do izraza predvsem dobrota (kvaliteta) vinskega pridelka- Kar dobro srno se pa letos odrezali s pridelkom krme. Poplava nam je sicer uničila precej sena, toda otava je bila zelo lepa in bodo lahko celo tisti, ki jim je poplava uničila seno, prehranili živino. Na splošno je krme dovolj. Na splošno smo letos z letino lahko kar zadovoljni. N) sicer najboljša, vendar zadovoljiva, tako da se nam ni treba bati prihajajoče zime in lahko z zaupanjem zremo v bodočnost. Tit Doberšek se je snovala že sedem let prej gasilska organizacija in je bil tedanji Južni Sokol pripravljen prevzeti gasilske posle, vendar do ustanovitve gasilnega društva oziroma gasilnega odseka v Sokolu ni prišlo, čemur so bde v glavnem krive politične intrige. Leta 1871 je bilo na našem ozemlju ustanovljenih šest novih društev, in sicer: Maribor, Ljutomer, Celje, Krško, Trbovlje, Metlika, 1872 so sledili Rogatec, Vič, Slovenj Gradec, Slov. Bistrica in Radeče, 1873 Konjice, Dolnja Lendava, Prebold itd- Čim več je bilo v bivših avstrijskih kronovinah gasilskih društev, tem bolj se je čutila potreba, da se gotove splošne gasilske zadeve obravnavajo in rešujejo na skupnih forumih, skupščinah. To spoznanje je rodilo najprej deželne gasilske dneve. Kmalu pa se je pojavila težnja, ustanoviti v okviru dežel višjo organizacijo, deželno zvezo gasilskih društev. Tako zvezo je ustanovilo na primer leta 1869 za Koroško 13 takratnih gasilskih društev. Naslednje leto (1870) se je od takrat na Štajerskem _ obstajajočih 17 društev udeležilo ustanovne skupščine štajerske deželne eveze 10 društev. Sele leta 1888 pa je bila ustanovljena bivša kranjska deželna gasilska zveza. V okviru teh deželnih zvez so se pozneje začele ustanavljati okrajne organizacije. ki so štele vsaj po 4 društva. Na južnoštajerskih tleh so bile prva leta samo tri fake okrajne zveze (mariborska 4 društva, ptujska 4 društva, celjska 11 društev). Društvo Slovenj Gradec ni bilo v nobeni okrajni zvezi včlanjeno. Razen tega se tudi sledeča društva niso vključila v nobeno štajersko okrajno gasilsko zvezo: Doroava, Fram, Ormož, Vitanje, žaleč, Mozirje, Rečica, Ljubno, Gornji grad, Loka, Kozje, Sevnica, Šoštanj, Ma-venberg in Vuhred. V isto dobo kakor ustanavljanje (nemških) deželnih okrajnih gasilskih zvez spada tudi ustanovitev Slovenske gasilske zveze- Kako pa je to poteklo in kakšen je bil razvoj zveze v desetletjih, o tem razpravljati ni bilo predvideno v okviru te razprave, ker bi to tvorilo članek za sebe. Zato zaključujem s tem pregled zgodovine gasilstva. Dodajam le še pregled ustanavljanja gasilskih društev v Sloveniji po bivših deželah in letih do izbruha prve svetovne vojne. 11 s| sl •s i_ Leto |S Sl8! l s| 3 ” «o C/3 jj* 1870—1880 26 16 2 1 45 1881—1890 34 40 1 3 78 1891—1900 28 53 3 10 94 1901—1910 42 75 — 3 120 1911—1914 12 29 — — 41 1870—1914 142 213 6 17 378 Predmet pisanja v predhod- lih člankih je bil razvoj ga- ■ilstva. preventivnih mer za (Nadaljevanje na 4. strani) Pred letošnjim Tednom otroka Za mirno, zdravo in napredno življenje otrok vsega sveta V Zagrebu je bil 4. septembra, letos, zaključen prvi povojni svetovni kongres za zaščito otrok, id se je začel 30. avgusta. Na kongresu, katerega se je udeležil tudi tov. Tito in bil najtopleje sprejet od delegatov iz 40 držav, so sprejeli vrsto sklepov, da bi zagotovili osnovne pravice otrok, poudarjene v deklaraciji o pravicah otroka. Ko se pripravljamo na letošnji Teden otroka, ki bo od 3. do 10. oktobra, objavljamo zanimive vtise s kongresa, ki jih je prejšnji teden objavila tov- Vida v »Večerovem« tedniku »7 dni«; prav gotovo bodo zanimali vse člane Društev prijateljev mladine kakor tudi ostale starše, vzgojitelje in prijatelje naših otrok. Kongres v Zagrebu je imel po- sprejeli tov. Tita kot velikega seben pomen za Društva prijate- prijatelja in zaščitnika otrok, ljev mladine, saj smo na njem Čutili so toplino, ki je dihala iz kot člani Mednarodne unije za njegovega pripovedovanja o na-zaščito otrok doprinesli svoj de- ših otrocih in mladini. Celo lež k okrepitvi svetovne borbe gospa dr. Pierra Vejjabul iz za pravilno, napredno, moderno Bangkoka, drobna Burmanka, ki in kulturno vzgojo otrok. 2e me- je sama adoptirala 45 otrok, za sece prej so priprave za kon- katere vzorno skrbi, je dejala: greš zajele širok krog ljudi, ki so se poglabljali v študij problemov o vzreji, vzgoji in zaščiti mladine sploh Na kongres smo prišli pripravljeni, v sleherni sekciji in grupj smo plodno sodelovali. (Kongres se je zaradi uspešnega dela razdelil v štiri sekcije z enajstimi grupami.) Delegati z vsega sveta so se zanimali za naše delo in nam priznali, da smo pri težkih pogojih graditve dosegli več, kot so pričakovali. Opazovali so skrbno, vpraševali ir.1 bili navdušeni nad našimi ljudmi in našo deželo, odkritosrčno so občudovali naše uspehe. Večina je prišla k nam z nekimi predsodki, ki pa so v delu in stikih z nami splahneli. Kmalu smo bili dobrj prijatelji, vzdušje kongresa pa je postalo s prihodom tov. Tita še prisrč-nejše. Neka Angležinja mi je dejala: »Saj morate biti dobri ljudje, ko imate takega predsednika!« Zastopniki 67 organizacij iz zadevanja naprednih posameznikov, skupin, privatnih organizacij pa tudi držav. Videli smo, da so naše izkušnje s področja zaščite otrok dragocene za mnoge narode in posameznike. Diskusija je pokazala, da se v tistem delu sveta, ki našim ljudem često pomeni »najmodernejši način vzgoje«, še niso uspeli dokopati do ugotovitev, ki so nam že dokaj jasne, ker se pač učimo iz socialistične prakse. Po kongresu bomo zato lahko nadaljevali naše delo še bolj pogumno in samozavestno. Programi organizacij, ki se v svetu ukvarjajo z zaščito otrok, so različni, vendar v osnovi vse delajo v duhu Deklaracije o pravicah otroka, ki jo imenujejo tudi Ženevska deklaracija. Pred | Slovenski delegat iz Trsta je - uspel prodreti z zahtevo, da naj bi se na področju, kjer so ljudje kompaktno naseljeni v okolišu tujejezičnega šolstva, vršil pouk v materinem jeziku, ker je sicer plodno sodelovanje staršev s šolo onemogočeno. Na kongresu je bilo čutiti, da v svetu vstajajo in se množe napredne sile in da smo storili korak naprej za mirno, zdravo in napredno življenje otrok vsega sveto. Anton Planinc je zmagal — njegova pečena štruca je tehtala 101,6 kg »Ali je res? Je to sploh mo- prekositi švedsk- rekord — štru-goče?« so spraševali zborovalci co, težko 63 kg. na Ostrožnem v soboto in ne- j Celjska mestna pekarna »Koh-deljo, ko so slišali o 100 kilo- ! ne« na Mariborski cesti št 50 gramski štruci. V trumah so mu je dala na razpolago delav-hiteli na Ljubljansko cesto k niC0) peč pa je z dvema delav-paviljonu 271 Splošnega trgov- cema zidal pod kozolcem, ki je skega podjetja Sev-nica. da si ogledajo ta velikanski kruh. Planinc Anton, doma iz Podsrede, je na vsak način hotel Seja gospodarskega sveta L0M0 VIdem-Krsko Gospodarski svet ljudskega odbora mestne občine Videm-Krško je 21. sept. 1954 razpravljal o delih v letu 1955 in izdelal osnutek proračuna za prihodnje leto. Za kmetijstvo so predvideti pet in pol milijona din. To naj bi bilo v prvi vrsti za obnovo začetkom kongresa je to dekla-, vinogradov in sadovnjakov. lr?T>fv , . . nejših ljudi na področju zaščite 40 držav, ki se ukvarjajo z za- otro]£ -p0 presega Vsa moja pri-to z nami vred jabovajlja. da zmore toliko ljubezni in skrbi poleg svoje odgovorne dolžnosti voditelja države!« Lepa mlada Indijka, gospodična Paul-Pont, ki stalno živi v Parizu, je v svojem srebrnem sa-riju (indijsko oblačilo) pristopila k tov. Titu in izrazila svoje veselje, da lahko spozna človeka, o katerem govori ves svet, pa st je bahavo plemenske živine ter za ureditev gnojnih jam. Za vodovod, ureditev cestišč in kanalizacije — za kar so načrti že v izdelavi — je predvidenih 30 milijonov din, za popravilo in dograditev ceste Videm-Krško— Gora—Veliki Trn pa 15 milijonov. Z dograditvijo te ceste bo znatno skrajšana pot do Krškega oz. Vel. Trna. Prihodnje leto bodo dogradili tudi cesto Videm—Zdole, za kar so predvideti 2 milijona. Ze večkrat je bil govor o novi tržnici v Krškem. Gospodarski svet je predvidel za gradnjo tržnice 1 in pol milijona din. Zgraditi bodo tudi 3 mrliške veže na pokopališču v Krškem. Nadalje bodo uredili Savsko nabrežje in j so predvideti zanj 1 milijon. Na j videmski strani nameravajo »Vaš predsednik je oče tiso- Veliko pozornost je vzbudil v , drugo .le^ zgr»d‘« d«81 čim otrokom in skrben boter grupi, ki je obravnavala »odelo- vanjski olok, _k”- Za ,c-u-vsakemu enajstemu otroku, kar vanje šole m doma, nas predlog s l . .. . niiavgUe- presega podvige najpožrtvoval- o družbenem upravljanju šolstva. iacUo starovaskega m pijavske racijo podpisal tudi tov. Tito in s tem pred svetovno javnostjo manifestiral svojo ljubezen do otrok kot voditelj napredne države, ki ustvarja pogoje za zdravo in bogato rast mladega rodu. ( Delo kongresa je pokazalo, da ! je tudi v bodoče treba nuditi v '1 interesu otrok največjo pomoč družini, ki je v moderni družbi dobila popolnoma nov smisel. Ta osnovna celica družbe lahko pravilno diha le tam, kjer sta žena in mož enakopravna člana skupnosti, pa jima skupnost z najrazličnejšimi merami oomaga, da i moreta svojo dolžnost pravilno opravljati. Druga osnovna ugotovitev kongresa zajema vzgojno okolje, ki lahko samo v napredni družbi pomaga pri vzgoji otrok v skladu s prizadevanjem staršev. ga potoka pa sta v proračunu dva in pol milijona din. Nadalje so predvideti še za redno vzdrževanje šol 1,080.000 din, za predvojaško vzgojo 150 tisoč, za prosveto 70.000 in socialno zaščito 630.000 din. Za razne subvencije, kot n. pr. komunalni upravi, občinski hranilnici, gasilskim društvom itd. je predvidenih 1,800.000 din. Kulturnemu prosvetnemu društvu »Svoboda«, ki bo pričelo z graditvijo kulturnega doma, bo dala občina 29 milijonov din. Gospodarski svet je razpravljal tudi o gradnji objekta pri železniški postaji za graditelje avtoceste. Novo poslopje bi uporabljali graditelji za čas gradnje, potem pa bi ostalo last občine. Zato bodo gledali, da bodo prostori primerno zgrajeni. bil 1 km oddaljen od pekarne. Ljudje, ko so slišali, kaj namerava. so na tihem šušljali to in ono; posebno so stikali glave pek: izmed katerih so bili nekateri nevoščljivi, obenem pa so mislili da mu mogoče le ne bo uspelo Toda 67-ietni možakar je uspel. Na praznik »Štajerska v borbi« je pripeljal z vozičkom na Ostrožno velikanski hleb kruha in ga razstavil. Za testo je porabil precej materiala: 70 kg moke, 30 1 mleka, 21 olja in 2 kg sladkorja. Vmešano testo je tehtalo 108 kg. Tovariš Planinc zasluži za svoj trud res vse priznanje. Zal mu je pri njegovem delu šla na roke le celjska pekama in mlin v Sevnici, ki mu je poklonil 70 kg moke. Za ves nabavljen material in gradnjo peči je tov. Planinc da! preko 12.000 din. Za kruh, ki ga je prodal do zadnjega koščka, pa je dobil le 4800 din. Tako ima preko 7000 dinarjev izgube. Kd0 mu jo bo kril? Prepričana sem da bi se našlo — kjerkoli že — toliko denarja, da bi prizadevnemu peku krili povzročeno izgubo in da se mu da za njegov trud vsaj malenkostno priznanje! A. R Pepce .frdpaveduic... Tokrat jih imam, okrogle in | gotovo udeležila. Dnevni red je Špičaste, z Ostrožnega. Tistim, ki * bil ganljivo pester: 1. Splošno so štirinajst dni prosili, da bi šla ljudsko rajanje, 2. splošno ljud-po nas ploha, toča, dež in prek- sko spanje, 3. ugotavljanje tem-lje, so šli upi po vodi... Bilo je perature posameznikov, 4. budni- ščito mladine, so nnmiinwiiniiiininiiiiHiniiinmimmiiinminmniiimniinniiH Gasilstvo v novem veku (Nadaljevanje s 3. strani) preprečevanje požarov ter napredek in izpopolnjevanje gasilskega orodja in gasilskih strojev. lepo, kakor še vedno, kadar se srečajo pošteni in dobri ljudje. Brez šal seveda ni šlo. Ko sem se vračal, so m: razni ljudje kar tiščali v roke male oglase, tako, da jih nekaj le moram objaviti: »Na Ostrožnem se je izgubil skladiščnik iz Brežic, sliši na ime Milan. Prosimo najditelja, da ga vrne v skladišče ...« »Podpisan} Francelj Takointako iz Zasavja sem pa na Ostrožnem Večji .razvoj je doživet ja- j časi {n prišel na kongres za zaščito IL ZBOR GOSTINSKO-TURIS TlCNIH DELAVCEV BO LETOS V ČASU OD J2. do 14. OK TOBRA V ROGAŠKI SLATINI silstvo že v predapriilski Jugoslaviji, po osvoboditvi pa gre naše gasilstvo tako Po množičnosti kakor tudi po tehnični dovršenosti z velikimi koraki naprej, redno s inozemskimi gasilskimi organizacijami, kar je razvidno iz števila društev v naši republiki (LRS), ki jih je že preko 950 in so včlanjena v 22 okrajnih gasilskih zvezah. M. Žmavc Kmetovalci, boeoi Kmetijska zadruga Brežice obvešča vse kmetovalce, da ima na zalogi sledeča umetna gnojila ter jih nudi Po sledečih cenah: Nitrofoskal po din 6.—, apneni duši': po din 6.—, super-fostat po din 5.—. kalijevo sol Po din 5.— tomaževo žlindro po din 6.—, na katero vas posebno opozarjamo. Nudimo vam tudi razna škropiva in praš.va, kakor rumesan, pantakan ir ostala, ki se uporabljajo v kmetijstvu! Priporočamo vam. da se z umetnimi gnojili pravočasno oskrbite iz naših skladišč! Cene so ugodne in z ozirom na vrednost gnojil nizke! Dne 12. oktobra bo ob 20. uri otvoritev zbora in kulturni pro-otrok. Ko ji je tov. Tito odgovo- gram, ki ga organizira z gostin--- i sitimi delavci Turistično dru- štvo Rogaška Slatina. 13. oktobra dopoldne začne zbor ob 8. uri z delom (referat z diskusijo). Popoldne bodo športna tekmovanja v nogometu, stinstva in turizma v Sloveniji, ca — kimanje z glavami, in 5. odhod... Posebno 3. točka je morala biti prisrčno domača. Saj pravim, žal me še ne vabijo na take in podobne veselice. V imenu posavskih trgovin obveščam vse potrošnike, ki so si »pomotoma« in »iz nevednosti« nakopičiti velike zaloge sladkorja, da ga trgovine jemljejo nazaj za 10% znižano ceno. Iz Kostanjevice mi poročajo, da je bilo na isti dan, ko smo se ril, da 30 otroci največje bogastvo nekega naroda in največji zaklad človeštva, je bronasta pika na njenem čelu veselo zaigrala. Drobna Japonka s čudovito orhidejo v laseh se je preri- nila do velikega prijatelja mla- kegljanju, namiznem tenisu in dine in ga pozdravila po običaju gahu. svoje domovine z lahnim poklo- p0 želji in v okviru možnosti nom. Okoli tov. Tita so se zbrali na tem kongresu ljudje različnih ras in narodnosti in ljudje različnih političnih prepričanj, ker * so v trenutku začutiti g'oboko ljubezen in zaskrbljenost državnega voditelja za vzgojo mladega rodu. Na kongresu smo srečati več znancev, ki so kot strokovnjaki v okviru Mednarodne unije za zaščito otrok bili letos ali lani na obisku v naših ustanovah jn so globlje spoznati naše delo. Tako je bilo v svetovnem poročilu zajeto tudi delo na področju zaščite otrok in družine v Mariboru. Delegat; z vsega sveta so prinesti na kongres svoje izkušnje ob reševanju raznih socialnih, zdravstvenih, vzgojnih in drugih problemov o zaščiti otrok. Plenarni, sekcljski in grupni referati so pokazati predvsem pri- bodo organizirani izleti. Zvečer bo kulturna prireditev ostalih kulturnoprosvetnih skupin gostinsko-turističnih delavcev, po programu pa zabava s plesom. 14. oktobra dopolne bo event. nadaljevanje športnih tekmovanj, razdelitev nagrad in sprejem zaključkov. V času zbora bodo razstave vin, žganih in brezalkoholnih pijač, kulinarična razstava, razstava gostinske reklame, turistična razstava, steklarska razstava in predvajanje turističnih filmov. Stroški za udeležbo gredo v breme posameznika ter bo znašal dnevni penzion 600 din. Stroški prevoza so izven te cene. Za organizacijo zbora, ki ima ogromen pomen za razvoj go- lzgubil ženo. Najditelja prosim, , . _ naj mi vrne cekar, ženo pa naj zbrati na Ostrožnem, tudi pri njih obdrži za nagrado...« 1 kar živahno. Na proščenju je Takih in podobnih oglasov sem imelo podjetje »Vino« iz Brežic dobil več. pa ni, da bi vse ob- svoj paviljon, v katerem je toči-še prav posebno pa glede izme- javljal. »Društvo rajžarjev«, ki lo brezalkoholne pijače. Res ne njave izkušenj, so potrebna fi- ga vodi Miha-Mišo, je pri pa- vem, alj to pot »Vmo« konku-nančna sredstva, s katerimi pri- viljonu 167 imelo 5. redno skup- riralo vinu, »• . • « . 1 • 11 — 1 ! - JU... v __•' — J X1— Lal/S Atnilrr reditelj, L j. pripravljalni odbor, $čino svojega društva in je bilo ne razpolaga. Zato se obrača na : baje prav veselo pri njih. Zal s ati pa je nagajalo vsa naša gostišča z vljudno prošnjo za pomoč pri organizaciji tega zbora v obliki primernega prispevka in zbiranja oglasov za program, ki ga bo izdal za to priložnost pripravljalni odbor. Prispevke nakažite na našo zbornico, ki jih bo skupno pre-nakazala pripravljalnemu odboru. Naša gostinska zbornica je o tem že razpravljala na zadnji redni seji in sklenila da organizira skupen izlet gostinskih delavcev našega okraja, ki bodo hkrati prisostvovati temu zboru. S tem bodo imeti gostinski delavci oddih in razvedrilo. Apeliramo na vsa gostišča, da bodo omogočila svojim kolektivom, da se v čim večjem številu udeleže tega zbora. To velja tudi za vse privatne gostilničarje. Uspeh zbora naj pozitivno vpliva na nadaljnji razvoj naše gospodarske panoge. Pospešujmo gostinstvo in turizem! Tajništvo Gostinske zbornice Krško. Pavliho nisva pravočasno dobila vabil, sicer bi se skupščine prav božjepotnikom prav nalašč brezmaliganskimi pijačicami. Za danes dovolj, drugič pa še kaj. Vaš Pepče KINO BREŽICE Od 26. do 26. septembra ameriški barvni pustolovski film »Rdeči gusar« — FN 31. Od 28. do 30. septembra avstrijski zabavnj film »Stari grešnik«. Od 1. do 3. oktobra premiera francoskega filma »Taras Buljba« — FN 32. KINO KRŠKO Od 25 do 26. septembra ameriški barvni film »Kapitan Ho-ratio«. Od 29. do 30. septembra angleški film »Trenutek obupa«. KINO SEVNICA 25. in 26. ‘ septembra ameriški film »WilIiamsova karabinka«. KINO KOSTANJEVICA 25. in 26. septembra angleški film »Beli hodniki«. SEJMI v okraju Krško: 27. septembra na Bučki, 29. septembra na Drnovem in Pi-šecah. v okraju Samobor: < 29. septembra v Samoboru. j v okraju Klanj ec: 29. septembra v Luki. v okraju Celje-okotica: 29. septembra v Ptištajnu, Slov. Konjicah in Vojniku, 1. oktobra v Podčetrtku in Pristavi TRGOVSKI INVENTAR za mešano trgovino, v dobrem stanju, prodam. Demovšek Miloš, Sevnica, Glavni trg 4. 13 # ANTON INGOLIČ: SONC MA REBER Tako je prišel na Klopce za pastirja; ko ni bilo paše, pa je staremu Joku, nadležnemu hlapcu, pomagal tudi pri težjih delih. Teta, kakor je klical gospodinjo, je bila bolj in bolj zadovoljna z njim. Tevž, kakor so ga sprva klicati samo na Klopcah, pozneje pa tudi spodaj v vasi, je bolj in bolj pozabljal na očeta in tudi na mater, zrasel je s Klopcami, čedalje bolj je čutil, da je tu nj.egov dom. Tudi Ko-renka, Jok in priletna Tina, nova dekla, so ravnali z njim kakor z domačim sinom. Tako je bilo do zime. ko je začel prihajati v hišo postaven fant iz vasi Sprva mu n; bilo kaj očitati. Prišel je na večer in ob vinu, ki ga je prinesla Korenka, pripovedoval take zgodbe, da so se nasmejali do solz. Tevž ni videl v tem nič posebnega, dokler mu Jok nj odprl oči »Kaj misliš,« ga i» vprašal nekega dne z nasmeškom, »zakaj prihaja Petanov Franc tako pogosto?« Tevž ie začuden pogleda! starega hlapca. I »Klopce mu dišijo, Klopce,« se 1 je Jok kislo nasmejal. »Ampak če je Korenka pametna, ga bo spodila, kakor je doslej vse, ki 1 so se sliniti okoli nje.« | Tokrat Korenka nj bila pametna. Kmalu je začela Petana zadrževat, in ga ob slovesu vabiti, naj še pride. Petan je prihajal čedalje pogosteje, nazadnje vsak večer. Se pred koncem zime se je zgodilo, da se je poslovil, toda ko sta se Jok in Tevž v hlevu spravljala spat, sta zaslišala tihe korake po predverju. | »Cuješ?« ! »Kaj?« je vprašal Tevž zaspano. j »Petan se je vrnil,« je Jok jezno povedal in pljunil v temo Šklevsnila je ključavnica, vežna vrata so se odprla in spet zaprla. »Kaj je le obsedlo babnico neumno,« je Jok v jezi nadaljeval. »Korena tvojega očeta ni zadovoljila, tega mladega petelina bo še manj Bo že še videla « Tevž je pridušeno prisluškoval. A iz hiše nj bilo čuti nikakegs glasu. Kmalu potem ni Petan ne z Jakom ne s Tilo in tudi ne a Tevžem govoril več tako prijazno. Ko mu je bilo zvečer dovolj pogovora, je vstal in rekel, kot da je že gospodar: »Spat bomo šli. Kaj bi žgali petrolejl Alj ne„ Korenka?« Pri priči so se morali pobrati, on pa je seveda ostal. Nič ni bilo čudnega, da je Korenka po svečnici vzela Petana, ati kakor je rekel Jok: »Petan je vzel Klopce.« Odtlej je bil Petan s Tevžem vsak dan trši; nobenega dela mu ni opravi! dobro in dovolj hitro; kar na lepem se je zarežal vanj. »2e spet postajaš! Bog je ukazal: šest dni delaj, sedmi dan počivaj! Tako pravim tudi jaz.« Sprva se je Korenka kdaj pa kdaj potegnila za Tevža, tudi sicer je rekla kako besedo, polagoma pa je vso oblast na Klop cah dobit Petan, ki je bil dobrih deset let mlajši od nje. »Tu mi ne bo obstanka,« je nekega večera potožil Joku »Vidim vidim,« ie pritrdil Jok. »Petan se boji. da bi mu zrasel čez glavo ko se boš zavedel, da imaš tudi tj nekaj pravice pri | tej hiši.« Prav ta zavest da res ima ne kal pravice na K*or>cah ie Tev žu dajala moči, da je sprva po žil marsikatero pikro besedo, pozneje pa se je začel Petanu postavljati po robu »Ti mi boš ugovarjal, paglavec?« je Petan planil nanj, ko je prvič zavrnil njegove očitke. »Se eno tako pa jih boš dobil po zobeh. da boš pomnili« Tevž se je vgriznil v ustnico. Ob naslednji priložnosti pa ni obmolknil, dokler mu ni Petan zalučal ročice pod noge. »Na tu imaš! Glej, da si poiščeš drugega gospodarjal Ob novem letu poveži culo!« »Franc,« je zaprosila Korenka. ki je bila malo prei stopila na prag, »pusti ga, Franc. Fant ni slab.« »Zanič je, zanič!« je bevskni! Petan in togoten odšel v hlev. Zvečer pa je Korenka rekla Tevžu: »Petan je vroče krvi. ne ugovarjaj mu! Se bo že unesel.« Petan se ni unesel. Na zimo je Tevžu vsak teden enkrat odpovedal, ob novem letu pa je zares moral pospraviti svoje stvari in zapustiti Klopce. Ko se je spuščal po zledeneli poti sredi vinograda se je spomnil na očetove besede. Grem. sl je govori' v žalosti in jezi A prišel bom naza'1 je ta-koi nadaljeva' uporno Bom* Tu V »ipi dom in •v*-!e- i---nod Se tisti dan je dobil službo drugega hlapca pri Repniku, bogatem kmetu konec vasi. Dela je bilo manj kakor na Klopcah, tudi gospodar je bil prijaznejši, toda Tevž ni bil zadovoljen. Ob jutrih — a tudi sicer — so se videle izpred Repnikovega hleva Klopce kakor na dlani. Na veliko Repnikovo začudenje je čez nekaj mesecev odpovedal službo in se odpravil iz Podloža. Službo si je poiskal blizu Brežic, a ob nedeljah je često prihajal v Podlež, seveda samo zato, da je videl Klopce. »Saj sem rekel, da je vzel Klopce, ne pa Korenko,« mu je nekoč dejal Jok, s katerim se je često sešel pri cerkvi. »Se huje bo, ko bo začel laziti za drugimi« Tevž ni mogel skriti zadovoljstva ob tem sporočilu. Res, čez kako leto je Petan že zaha-al nekam v sosednjo vas in tudi delo je začel zanemarjati. Korenka se je nekai časa kujala, potem pa z Jokom in Tilo vzela gospodarstvo spet v svoje roke. »Zdaj vidi. kdo je ime' prav, ampak prepozno.« je dejal Jok, ko ie Tevž prišel z drug-mi podlostmi naborniki pros’avljat k Urekv potrditev v volsko. Voi«ko -e služti nck:e na Zgor-niem S'eip-^em toda Klone ni pozabil. Po odsluženi vojaščini — | v tem času je zrasel v visokega, vitkega, a krepkega in na oko čednega fanta, — se je vrnil v Podlož, čeprav je že dolgo pred vrnitvijo sklenil, da se bo odpeljal v Celje in si v mestu ali kaki bližnji vasi poiskal službo. Z dvema domačinoma tudi odsluženima vojakoma je ves dan popival. Na večer — bilo je v soboto — je prišlo v gostilno več kmečkih gospodarjev iz vasi in z okoliških hribov. Tudj Petan je prišel. Kmalu ie prostorna soba | bučala od vzklikanja in topotanja razgretih plesalcev. Petan, ki Tevža niti videti ni hotel, je bil najglasnejši. j »Kako je na Klopcah?« je Tevž vprašal Romihovo Nežo, ko je tretjič zaplesal z njo. »K'opce bodo šle,« se je nasmejalo drobno, vendar zdravo in čvrsto dekle, ki je tena veče-! ra prvič prišlo v gostilno brez . domačega spremstva, j »Kako: šle?« se je zavzel Tevž in pridržal sapo in dekle. I »Ali ne vidiš Petana?« je nadaljevalo dekle. »Vsak letni čas ima drugo žensko. Zdaj na iesen si je dobil Brglezovo Treziko, mojo sončenko. poleti pa je hodil k neki poročen; prek Sotle. Pravijo, da prodaja bajto pod gozdom. (Se nadaljuje)