Iz Jugoslavije. — Ad vocem Opeka! Da je šolstvo pri nas — kakor povsod — tekom šfirih vojnih let jako trpelo, to ve vsak in o\ moral vedeti tudi višji šolski nadzornik" Opeka. Učiteljstvo je ob vsaki priliki opozarjalo merodajne kroge na to. Nebroj člankov v tej zadevi je bilo priobčenih v našem listu in v drugih časopisih. Naša Zaveza je pismeno in ustno posredovala na prejšnji deželni vladi, na deželnem šolskem svetu in naučnem ministrstvu, da naj uvedejo reden pouk, da naj šolska poslopja izpraznijo in določijo svojemu pravemu namenu. Vse to prizadevanje je ostalo brezuspešno, pač pa je deževalo fertnanov, ki so nalagali šolski mladini vse druge posle, samo učenja ne! Ob začetku vojne so morale deklice presti nogavice, zapestnice, dokolenice itd., dokler je bilo kaj bombaža na razpolago. Ko je ta pošel, so šivale papirnate podplate in pletle kite za slamnate črevlje. Učenci so zbirali možnarje, Hkalnike in drugo kovinasto posodo in orodje, zbirali denar za Rdeči knž, agitirali za vojna posojila, delali cigarete za ranjence in bolnike, nabirali gumbe, šivanke, igle, svinčnike za Dožična darilca itd. itd. Vso šolsko mladino so mobilizirali, da je nabirala jigodino, robidino listje za čaj, bokovo listje za tobak, konoplje, koprive, suknjene krpe, stare krpe, stare cunje, star papir itd. Na kmetih so jih poleg vsega tega uporabljali za domača in kmetiška dela in jim podelili v ta namen generalno dovoljenje, da smeio izostajati od šolskega pouka. Naznanjanje zamud je bilo ustavljeno; nastala je popolna anarhija v šolskem obiskovanju. — Da so tedaj take razmere rodile slab sad, je umevno vsakemu, samo dr. Opeki ne. l'a ni upošteval teh razmer, ko je inšpiciral šolo v Dragatušu, ni upošteval težke bolezni Potokarjeve, ne bolezni tamosnje učiteljice. — 'la pedagog po Kalteneggerjevi in Susteršičevi milosti je zahteval prav takih uspehov kakor v normalnih časih in razmerah in doživel je »najžalostnejši dan svojega življenja«! — — Naše mnenje pa je, da bi imel prav sedaj višji šolski nadzornik najlepšo priliko, da pokaže svoje zmožnosti in usposobijenost za zvanje, ki mu ga je oamerila modra vlada bivše Avstrije. Njegova sveta naloga in prokleta dolžnost bi bila, da priskoči na pomoč učiteljstvu, ga bodri na vseh koncih in krajih, mu stoji ob strani z dobrimi sveti in modrim dejanjem, da spravi na dan vse svoje pedagoško znanje in dvigne in vzpostavi naše šolstvo, ga spravi v pravi tir, da se čimprej poravna, kar je krivega, napačnega in nedostatnega. Toda ta pedagog je šel v Dragatuš, nahrulil nadučitelja, postopal z njim, kakor ne postopa s svojim hlapcem noben pošten gospodar, in da je postavil krono svojemu delovanju, je stopil na leco in razrušil s tega mesta še to, kar je bilo dobrega na dragatuški šoli: vzel je nadučitelju Potokarju — ugled! — S tem dejanjem se je dr. Opeka izkazal pravega mojstra-skazo; pokazal je, da nima nobenega smisla za delokrog, ki mu je odmerjen. Zato pa kličemo: Proč z njim! In tisti dan, ko se to zgodi, bo — najveselejši dan našega učiteljstva! — Ljubljanskemu učiteljstvu — ljudskošolskemu, meščanskošolskemu, vadniškemu in licejskemu! Da bo mogoče »Ljubljanskemu učiteljskemu društvu« ugotoviti končnoveljavni kataster svojega članstva, vabimo tem potom zgoraj imenovano učiteljstvo, ki želi postati član »Ljubljanskega učiteljskega društva« in s tem hkrati tudi član naše Zaveze, da naznani svoj pristop društvenemu predsedniku Jakobu Dimniku. Tistim tovarišicam in tovarišem, ki so se že lansko leto zglasili, se ni treba nanovo oglašati. Vseletna članarina znaša 24 K, ki se lahko plačuje v celoletnem znesku naenkrat (24 K) ali polletno (12 K) ali četrtletno (6 K); plačuje se-pa lahko tudi mesečno po dve kroni. — Vse zavedne učiteljice in učitelji — v organizacijo! Navedeno članarino plačuj vsakdo toliko rajši, ker bo prejemal zanjo »Učiteljskega Tovariša« in »Popotnika« brezplačno in ne bo imel no- benih drugih organizačnih prispevkov. Uo aanašnjega ane je priglašeniti že 49 danov. Umevno je ob sebi, da je k pristopu vabijeno tuai v LjuDijaiii tnvajoCe vi>___Oieno uciteljstvo. hnpominjaiiio Se, da se Do v uciteijsKo aprovizacijo spjejcrnaio le uCiteijstvo, ki je pri nasi aii p.i bratski uciteijski organizaciji. Zatorej le vsi v orgamzacijo. bvojim organizacijara se iiiiamo v prvi vrsti zanvaiiti za regulacijo uciteljsiali plac in potom organizacij boino se marsikaj aosegii. lorej! — uočal zi>or blomškove Zveze se je vršil ane 3U. pret. mes. v knji_nični avoiani »Katouske tiskarne«. Na oosirnem anevnetn redu je mio predavanje nauuCi.eija bilvestra, bivsega vojnega ujetniKa, o boijsevizinu, o njegovem aeiovanju in o njegovili posledican. __>oi.-.eviKi so ruski soc. ueinoKraije, _u so vrgii canzem; so proietanat in lnteiigenca izmuumega ruske^a naroaa. — uoiga aeoaia se je vneia o nasiovu glasua, ki ga lzuaja i>l. Z,v. Z. oziroin na novi poiozaj v t-oeumi arzavi se lmenuje oasiej: bioven-ki Uciteij, glasno jugosiovanskega ki-canskega učueijstva. Zveza stopi laiiKO s tem prograniom v stik z druginn ucueijsKimi arustvi, ki so osnovana na en.a___i_ naceun. uianarina in narocnina sta uoioceni letno na 10 K. — LjumjansKemu knezosKoiu se pokioni depucacija, aa se mu zanvaii za pismeno voscno k Novemu letu. Mato poroca zastopnik Zveze uriov g. Hrc * o soaelovanju uciteijstva pn teiovaanih organizacijali in o teiovaabi naraseaja. boiga aeoata, v kaieri se ostro protestira proti omalovaževanju ucit. organizacij pri rešitvi vpra-itrija, aii naj se miaaina izloči iz teiovaunih orgaruzaci. aii ne, skiene slednjič oDcni zbor, visjemu soiskemu svetu svetovati m pnpoiocati, naj ostane v veljavi še ne razveijavijena prepoved bivse črne-žolte viaae, ki se z njo zabranjuje mladini udeiezba pri telovaabi teiovauniti organizacij. — V ostalem se sprejme več točk, ki jih je sprejel upravni odoor nase Zaveze in jiin je že objavil zadnji »Učit. Tov.«. — Med samostainimi predlogi je predlog tov. Smrdela o ustanovitvi jugoslovanske centrale za učila na zadružni podlagi. — Zborovanje je biio vsaj dopoldne slabo obiskano. A. — Umrl je na španski bolezni v Ljubljani dne 28. pret. mes. naš goriški tovariš Vladimir F u r 1 a n i, sin tov. Leopolda Furlanega, nadučitelja v Standrežu, sedaj pregnanca v Ljubljani. — Ljubemu tovarišu blag spomin! Svojcem naše sožalje! — Umrla je dne 28. pret. mes. v Ljubljani po dolgotrajni bolezni gospa Vida P a j k o v a, vdova po prof. Milanu Pajku blagega spomina in hči pokojnega dež. šoiskega nadzornika Franca Levca. — Vrli slovenski ženi blag sponiin! — Iz Tolminskega nam pišejo: V cerkljanskem sodnem okraju smo pričeli s poukom dne 2. decembra. Italijansko poveljstvo nam je to zaukazalo — seve po svojih karabinjerjih. Kakšno ponižanje! Prvotno so govorili ti italijanski orožniki, da bo pouk italijanski, ker smo se pa opirali na to, da nimamo nikakih odlokov glede tega, nas puste na miru. Poučujemo po starem urniku. Vendar reče skoro vsak dan kak prostak: »Ma sera la scuola italiana, e maestri se caput.« Dne 5. decembra so odpeljali — baje v Gorico — vse bivše vojake od 18 do 40 leta, učitelje in uradnike so pustili; za koliko časa, se ne ve. Slišimo, da jih bodo izpraševali, kje so se bojevali; verjeti ni dosti. Najbrže se skriva za tem nekaj politiškega. Oficirji pravijo, da nas z Novim letom plača italijanska vlada, potem bodo pa zahtevali tudi kak pozdrav italijanski. In če se to zgodi, kaj narn je početi? V prvem slučaju nas čaka zasramovaaje, v drugem Kalabrija. Sicer smo prepričani, da ne bomo nikdar pod Italijo, upamo celo, da jih pust vzame. Če pa ne bomo kmalu rešeni te sužnosti, nam je znoreti. Svobodni bratje, pomagajte nam! — Otaležan. — Italijani v Nabrežini. Poročajo nam iz Nabrežine: Italijani so ukazali, da moramo pri nas začeti s šolo. Izpraznili so sobe, dali peči, obljubili tudi gorivo. Obenem s slovenskim poukom pa zahtevajo tudi laščino. Učitelj in katehet nista mogla pritrditi, da bi začeli takoj splošen pouk v laščini s prvim letom. Tedaj je pa *) Cujemo, da je g. Pirc pri tei priliki otepal tudi i libeFaltjimi učitelji, kakor da bi sodila v njego vo nalogo klasifikacija politiškega mišljenja tistega dela učiteljstva, ki stoji izven Slomškove> Zveze. Seveda se z g. Pircem ne bomo prerekali, a toliko smemo že zahtevati, da naj bo vsaj dostojeri v besedi, kadar gov,ori o učiteljih na zborovaniu učiteljev. S starirrti manirami prejšnjega politiškega ciivjanja slabo služi svoji zvezi, ker tako le dokazuje, da jo je rod^la samo potreba domačega strankarstva, ki ji hoče nemara še nadalie služiti. - Uredn. komandant zahteval, da se laščina začne vsaj s tretjim šolskim letom. Poslal je v ta namen laškega častnika, ki Do otroke poučcv-d. Kdor ostane potem v tej laškl šoli, dobi kosilo, kruii in kasneje tudi obleko. Ob nedeljah bodo popoidne otroke zbiraii za telovadbo: rekreatorij. Tudi tem bodo uali kosiio ali večerjo in pa uniiorine. Slovenskim otrokom, ki se tega nccejo udeležiti, ne dajo nič! To se razuraei Na ta način bočejo vplivati in poitalijančiti otioke! Pa upam, da se jim to ne posreči. — Sactfa_ skl tečai na Orinu pri Novem inestu priredi tamkajšnja kmctijska _oia v doDi od io. februarjii du 15. maja letos. — »Akadtmija« priredi po Novern letu vrsto tecajev. Vršili se bodo tečaji o higieni, astronomiji, francoSCini, sroohrvaščini itd. — Izpremembe na biviem Stajerskem. Narodna vlada SHS v Ljubljani, oadelek za uk in bogočastje, je razpustila nemški krajni šolski svet v Vojniku in izrocila njegove posle slovenskemu krajnemu šolskemu svetu. S 1. prosincem 1919 je zaprla nemško javno ljudsko šolo v Vojniku ter .odstavila od službe nadučitelja Franca Kresnika, stalno učiteljico Justino Hernausovo in namestno učiteljico Julijo _>enico. — Narodna viada SHS v Ljubljani, oddelek za uk in bogočastje, je odstavila prof. dr. Adolfa braunerja kot okrajnega šolskega nadzornika za nemške ljudske šole v Ptuju, Orraožu, Rogatcu in Rogaški Slatini ter poverila njegove posle Matiji Hericu, okrajnemu šolskemu nadzorniku v Ptuju. — Dekliški Hcej v Ljubliani. Pouk na liceju in na licejski ljudski šoli se je zopet začel v polnem obsegu. — Umrl je v Sarajevem dr. Jetvo Dedier, docent na belgrajskem vseučilišču. — Naj dajo odgovor! »Slovenec« piše: »V Ljubljani se mudi hofrat vitez Kaltenegger. Ta mož je bil ob revoluciji zbežal in se je sedaj vrnil. Na Kranjskem mu solnce zopet prijazneje sije. Ta mož je bil poosebljen nemški šolski režim in nosi vso odgovornost za neštete krivice, ki so se godile naši mladini in našim profesorjem (in učiteljem! Op. uredn.). Bil je eden najzagrizene.ših sovražnikov našega naroda in je zlorabljal svojo uradno oblast, kadar in kakor so zahtevale koristi ljubljanske kazine. Prav bi bilo, da tega viteza pridržimo v Ljubljani in si natančneje ogledamo njegovo bivše delovanje!« — Iz Solčave nam poročajo: Tovariš Branko Zemljič v Solčavi je prejel za vdanostni pozdrav šolske mladeži ob priliki narodnega praznika nastopno brzojavko: »Vodstvu narodne šole, Solčava. Njeg. Velič. kralj Petar in Njeg. kralj. Visoč. regent prestolonaslednik Aleksander izrekata za prelepi pozdrav povodotn praznika našega ujedinjenja svojo presrčno zahvalo ter se čutita eno z vsem narodom, ki se veseli ujedinjenja slobodne Jugoslavije! — Po Najvišjem nalogu 5ef dvorske kancelarije: Balugdjič.« — Tovariš Zemljič se je pridružil takisto l)rotestu proti laškim okupatorjem.