Iz naše organizacye. Eranjsko. Erožek Št. Vid. Prvi sestanek učiteljskega krožka Št. Vid v smislu tozadevnega člauka v nTovarišu" z dne 28. septembra, št. 39, je bil 18. t m. na Svetju pri Medvodah. Ogledali smo si velezanimivo mlekarno in sploh vzorno urejeno gospodarstvo g. M. Juvančiča. Gospod Juvančič nas je preprijazno sprejel, nam pojasnoval svoje gospodarske razmere ter nas končno pogostil z izdelki svoje mlekarne. Pri tej priliki se je izreklo par iskrenib pozdravov ter nabralo med udeležniki 23 kron za konvikt. — Tega sestanka se je udeležilo tudi nekaj kolegov iz kranjskega okraja in Dekaj uglednib prijateljev našega stanu. Vsem tem in pa g. Juvaučiču in njegovi gospici sestri bodi na tem mestu izrečena srčna zahvala za vso izkazano prijaznost. Ž—k. Štajersko. Učlteljsko društvo za brežiški in sevniški okraj zboruje v nedeljo, dne 4. listopada t. 1, v šoli v B r ežicah. Zborovanje se prične točno ob VsH. uri dopoldne po sledečem vzporedu: 1. odobrenje zapisnika zadnjega zborovanja. 2. društvene zadeve. 3. iz šolske prakse. 4. eventualno predavanje. 5. slučajnosti. Oenjeni društveniki in cenjene društvenice se tem potom vljudno vabijo k zborovanju. Na novo v okraj došli tovariši naj pristopijo društvu, zakaj le v združenju je moč in dela je dovolj. — Vsi oni tovariši vin one tovarišice, ki še niso za tekoče leto vplačali udnine za Šolsko Matico, se opozarjajo, da se bo ta še ta dan pobirala. O d b o r. Uditeljsko društTO za laškl okraj ima v nedeljo, dne 4. iistopada 1906, dopoldne ob 9. uri v šolskem poslopju na Zidanem mostu svoj ustanovni hkrati I, občni zbor po sledečem dnevnem redu : 1. poročilo osnovalnega odbora 2. govor. 3. volitev odbora. 4. določitev društveuine. 5. slučajnosti. Na polnošteviluo udeležbo vljudno vabi osnovalni odbor. Ormoško nčiteljsko draštvo zboruje 2. novembra t. 1. v ormoški slovenski šoli po sledečem vzporedu: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. %. Društvena poročila in dopisi. 3. Nekaj novib misli o pevskem pouku v ljudski šoli; podava g. Dom. Serajnik ml. 4. Poročilo o letošnji glavni skupšeini nZavezea in poročilo o Lehrerbundovih odborovih sejah; poročajo gg. delegati. 5. Predlogi in nasveti. — Na udeležbo tega zborovanja, ki se začne ob polu 11. uri predpoldne, vabi vljudno odb or. Trst. Učiteljsko društro za Trst in okolico je imelo prvo jesensko zborovanje dne 4. t m. v šolskem poslopju na Opčiaah. Točno ob 3. uri popoldne je predsednik društva, tovariš nadučitelj Štefan Perluga — razveselivši se lepega števila udeležnikov — pozdravil svoje kolege in koleginje, ki so se odzvali pozivu odbora. Pozivljal je tovariše in tovarišice: Bodimo vsekdar taki, složni v vsem svojem postopanju po geslu: Vsi za enega, eden za vse! Potem je poročal tovariš A. Germek o Ietošnjem wZavezinem" zborovanju v Šoštanju. Poročevalec je teraeljito razmotrival razprave na rečenem zborovanju. Posebej moramo še omeniti pozdrava tovariša g. Jelenca, predsednika ,,Zaveze", ker iz tega pozdrava je razvidno, kako čislana sta bila naša delegata na skupščini v Soštanju. Gospod Jelenc je namreč vzkliknil, da mu je čast, pozdraviti dva pijonirja od siaje Adrije, zastopnika komaj rojenega učiteljskega društva za Trst in okolico. Ustanovitev tega društva — je rekel — je velikega pomena za učiteljstvo ob sinji Adriji. Tam se bije veden boj za našo slovensko deeo. Še pred nekoliko leti so učitelji trepetali in se bali izvestnih mogotcev; danesjepa izginil ta duh sužaosti. Slovenski učitelji se zavedajo, da so pijonirji omike slovenskega naroda. Druga točka na dnevnem redu je bila peticija na mestno delegacijo, da bi ta v prihodnje tudi ueitelje v okolici — kakor one iz mesta — imenovala in premešeala ob koncu šolskega leta. Tisto zakasnelo imeuovanje ni škodljivo le za posamezae učitelje, marveč ovira na vseh zavodih tudi redni pouk. In ker nam je šola prva in glavna stvar, predlagamo v prvi vrsti zaradi nje in ne zaradi osebnih ozirov to peticijo. Peticija, prečitana od tovariša predsednika, je bila soglasno sprejeta. Ob tretji točki — razni predlogi — se je oglasila vrsta udeležencev. Prvi govornik je razpravljal, kako treba zahtevati, da bo učitelj tudi na tržaškem ozemlju deležen istih dobrot in pravic, kakor jib je deležen drugod, k.jer imajo svoje d e ž e 1 n e šolske zakone, kjer pravice dele v enaki meri, kjer človek ni odvisen od nekaterih gospodov, ki poljubno dele dobrote in časti, ali pa jib odrekajo, kakor je že njib blaga ali neblaga volja. Kjer vladajo take razmere, je protekcijonizem neizogiben: tam vlada samovlastno postopanje, absolut zem, pristranost proti posameznikom in proti skupnosti. Tako moramo posebno rni trpeti toliko v pedagoškem, kolikor v materijaloem pogledu — povsod smo mi, bilo v raestu, bilo v okolici — ki moramo trpeti. Druge dežele se razvijajo pod zaščito deželnih zakonov: le mi in edino mi učitelji v Trstu po 3oletnem obstanku tegi blagodara še vedno pogrešarao zaščite takega eminentnega šolskega zakona! Odslej pa se moramo potezati najodloeneje, da vendar enkrat tudi v Trstu stopi v življenje deželni šolski zakon, pa naj ga že predloži deželaemu zboru mestna delegacija ali pa vlada! Da vidimo, kateri teh dveh činiteljev ima pogum in kateremu je zares ležeče na tem, da se naše šolske razmere enkrat urede! Doslej naša vlada ni imela dovolj poguma, da bi stopila pred zakonodajni forum z deželnim šolskim zakonom. To je prežalostna resnica. Pa kaj bi se ona utikala v to, ko ji je to le postransko delovanje, glavno pa — protekcija nemških življev. No, poznamo sicer sedanjega gospoda namestnika kakor prijatelja šole, kakor zaščitnika našega šolstva. Doslej iraamo sieer le lepih besed, ali nadejati se smemo, da gospod pokaže tudi plemenito dejanje in da se toliko zaželeni šolski zakoa po njegovi pripomoči vendar skoro uresniči. Bodi enkrat konec temu žalostnemu zavlačevanju našega vprašanja! V ta namen se je predlagalo, naj se izvoli iz učiteljstva deputacija, ki naj jo gospod okrajni šolski nadzornik provede pred gospoda namestnika. Ob tej priliki naj se mu izroči memorandum. Predlog je bir. seveda sprejet z velikim navdušenjem. Nadaljni predlog se je glasil: Mestna delegacija naj se naprosi, da se tam, kjer so sedaj spojeni slovenski in italijanski oddelki pod enim ravnateljstvom, ustanove za posamezne oddelke posebna ravnateljstva. Ob sedanji uredbi trpi ueiteljstvo škodo, zakaj redki so slučaji. ko slovenski učitelj prihaja do mesta ravnatelja. A čira iraajo slorenski učitelji enake sposobnosti, morajo imeti tudi enake pravice! Tudi ta predlog je bil sprejet. Stavljeaih je bilo tudi takib predlogov — in med terai tudi jako važnib — ki pa sodijo v razpravo okrajne šolske skupščine. Zato naj bi se ta skupščiaa sklicala čim prej. Ko se ni nihče izmed udeležnikov oglasil več za besedo, je gospod predsednik zaključil zborovanje s presrčnim nagovorom do tovarišev in tovarišic ter je zahvalil gospoda okrajnega šolskega nadzornika, da se je udeležil tega zborovanja. če bomo tudi nadalje — je rekel — tako vneti, edini, složni v mladem društvu, potem nara je uspeh zagotovljen! GfOriško. Učlteljsko zborovanje t Tolmiim. Pravočasno bi bil lahko poročal o zborovauju Tolminskega učiteljskega društva, ako bi ne bil čakal na — zapisnik, ki ga gg. zapisnikarja še do danes nista poslala; pretekel pa je že cel mesec.*) Toda k stvari! Lepo število se nas je zbralo k zadnjemu občnemu zboru; posebno častno so bile zastopane gospice koleginje. — Predsednik M. K e n d a je pozdravil v navdušeriem govoru navzoče Spominjal se je umrlih in v pokoj stopivših članov s toplimi besedarai. — Tajuikovo in blagajnikovo poročilo je bilo soglasno odobreno. Daljšo debato je provzročil predlog tovariša Kašce, po katerem naj bi društvo plačalo troške za razna odprta pisma in poslana v znani aferi Lasič-Vrtovec. V debato so posegli tovariši Rakovšček, Kutin in dr., ki so piedlog odločno pobijali, nakar je bil soglasno odklonjen. Ker bi pa bilo krivično, uaprtiti vse tiste nepotrebne troške g. Kašci, je predlagal tovariš Kutiu, naj prispevajo k pokritju vsi oni, ki so podpisali; ta predlog je obveljal. Tovarišica gospica Pavšičeva je čitala svoje poročilo o delovanju učiteljice izven šole. Splošno odobravanje je pričalo, da je govorila vsem iz srca. — Da, tako naj bi delovale učiteljice med narodom. in lep uspeh ne bi izostal! Na predlog g. Kutina je izrekel občni zbor vrli poročevalki zahvalo ter jo naprosil, naj priobči sestavek v _Ueit. Tovarišu".**) Izvolil se je tudi poseben odsek učiteljic, ki naj proučuje, kako bi se dalo pridobiti vse koleginje za podrobno delo med narodom ju za večjo stanovsko zavednost. Tovariš Rakovšček je stavil več umestnih predlogov, tičočih se odnošajev učiteljstva med beboj in do drugih stanov, oziroma korporacij. Zavzelo se je stališče v zadevi člankov v »Slov. Narodu", kakor tudi glede napadov ua učiteljstvo od nekih oseb v Gorici. Sklenilo se je naprositi društvo slovenskih profesorjev, oziroma odbor Slovenske Šolske Matice, da bi se nam preskrbela slična predavanja v Tolminu, kakor jih nameravajo prirediti češki profesorji v L.jubljani. Na c. kr. deželni šolski svet se odpošlje prošnja, iiaj se ne postopa z dijaki v Kopru tako strogo pri pouku v glasbi, ker naše ljudstvo ne potrebuje muzikantov, marveč dobrib učiteljev. Po triurnem zborovanju se preide k volitvi odbora. Izvoljeni so bili soglasno : M. K e n d a, Fr Kašca, Ant. Kutin, Dragica Pavšičeva in Ant. Stres. *) 0 nekaterih zborovanjih ne dobimo sploh nobenega poroeila, kar prav obžalujemo. Lahko bi imenovali tiste brezbrižnike, pa že sami vedo, kje in kdo 30. **) Prosiino! Urednistvo. — V odboru je bil potem prvi izvoljen predseduikom, drugi blagajnikom, tretji tajnikom, gosp. Pavšieeva pa predsednika namestnici. — Slednjič se je še sklenilo, da naj se ustauove v okraju štiri podružnice, nakar smo se razšli z nado, da se kmalu spet snidemo.