TRZlC, 30. junija 1960 Izdajatelj: Zavod »Tržiškl vestnik*, Tržič — Urejuje uredniški odbor. Glavni urednik Vlado Erjavšek — Tiska tiskarna »Gorenjski tisk«, Kranj — Naslov uredništva in uprave: Tržič, Cesta JLA 3. Tel. 255 Številka — računa pri KH 007-705-2-189 — Celoletna naročnina 360 din, posamezna številka 15 din LETO IX. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI TRŽIŠKE OBČINE Poživitev dela na vseh področjih družbenega in političnega dela s pokončne r konference SZDL Pred kratkim je bila pokongresna konferenca SZDL, na kateri so delegati obravnavali naloge Socialistične zveze po V. kongresu. Konference sta se udeležila tudi sekretar glavnega odbora SZDL Slovenije, tov. Franc Kimovec-Ziga in predsednik okrajnega odbora SZDL Kranj, Jaka Žen. Za uvod v razpravo je predsednik občinskega odbora SZDL, tov. Stane IMešič prebral referat, iz katerega povzemamo nekaj glavnih misli. r V. kongres SZDL je s svojimi sklopi zgodovinskega pomena ne samo za Jugoslavijo, ampak za vse napredne narode na svetu. Vsega tistega, o čemer so govorili na kongresu naši najvidnejši politični voditelji, ni mogoče takoj sedaj uveljaviti v praksi, ampak bo potrebno nekaj časa, da bomo uresničili vse sklepe kongresa', Kongres je ugotovil, da se pri na« nenehno razvija in utrjuje razvoj socialističnih in družbenih odnosov na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja. Nadaljnja krepitev gospodarstva pa krepi in razvija delavsko in družbeno samoupravljanje. Na kongresu so poudarili, da je s takim razvojem treba nadaljevati na vseh področjih. Bogate izkušnje in uspehi, ki smo jih že dosegli, naj postanejo nova pobuda vsem so- 2. julija 1949 je v Moskvi umrl Georgij Dimitrov. 3. julija 1922 se je na Dunaju začela 1. državna konferenca KiPJ — 1934 je bila < velika gladovna stavka rudarjev v Trbovljah. 4. julija 1941 je bil v Beogradu razširjeni sestanek politbi-roja CK KPJ, na katerem 'so' sklenili začeti oborožen upor. — Dan borca, 5. julija 1937 je padel v Španiji Blagoje Parovie, član poilit-biroja GKKPJ. 7. julija 1941 začetek Oborožene vstaje v Srbiji. 13. julija 1941 začetek oborožene vstaje v Črn.1 gori. 14. julija 1889 se je začel v Parizu ustanovni kongres III. Internacionale. cialističnim silam, da se bodo še bolj vneto lotevale nalog nadaljnjega gospodarskega življenja in krepitve socialističnih odnosov. Na kongresu so sprejeli tudi nov statut z namenom, da bi s tem pripomogli k boljšemu vsebinskemu delu organizacije — SZDL. Kot osnova jo organizacija socialistične zveze v komuni. Velik poudarek je na krajevnih organizacijah, ki bodo imele vsekakor največ dela in tudi največjo odgovornost za politično in družbeno življenje na terenu. Te krajevne organizacijo vsak dan prihajajo v neposreden stik v. delavci in drugimi državljani. Občinska organizacija naj bo osnovno mesto družbeno-politič-ne dejavnosti in pobuda državljanov. Občinske organizacije naj se skupaj s krajevnimi organizacijami še bolj naslanjajo na razpredeni sistem družbenega in delavskega samoupravljanja in naj čim tesneje sodelujejo z drugimi organizacijami, ki postajajo čedalje važnejše za Ohranimo borbene tradicije 8b4-i"»in " borca V Beogradu na Dedinju, v vili Vladislava Ribnikarja je bil 4. julija 1941. leta sestanek razširjenega politbiroja CK KPJ. Sestanek je vodil generalni sekretar CK KPJ. Josip Broz-Tito. S sestanka so poslali poziv jugoslovanskim narodom, naj začno oborožen boj proti okupatorju. Sklenili so, naj se takoj začne formiranje odredov v vsej državi in zbiranje materiala ter izvajanje oboroženih akcij in sabotaž. — Ta dan praznujemo vsako leto kot Dan borcev. 4. julij je eden izmed najpomembnejših datumov v naši zgodovini. Letos je preteklo že 19 let, odkar je KP pozvala narode Jugoslavije, naj se upro sovražniku. Poziv CK KPJ k vstaji je bil tudi poziv k sklenitvi nerazdružljivega bratstva naših narodov, h končni ustanovitvi svobodne in enakopravne skupnosti jugoslovanskih narodov. V štiriletni krvavi borbi proti okupatorju pa se je začela porajati tudi naša nova družbena ureditev, v kateri je delavski razred pobudnik in voditelj vseh dogajanj. Za vse cilje, ki smo jih dosegli, pa je padlo nešteto naših najboljših ljudi. Danes, ko uživamo sadove težke borbe in revolucije, se marsikdo ne zaveda ogromnih žrtev, ki so jih dali naši narodi. Vedno nam morajo biti pred očmi vsi tisti neustrašeni heroji, ki jim je bila svoboda ljudstva več, kot njihovo življenje. Vsi spomeniki, ki stoje na neštetih krajih naše domovine, ne morejo izkazati dovolj časti in zahvale tistim, ki so se borili za to, kar danes imamo, a žal tega sami niso dočakali. Naši preživeli borci na sestankih in izletih z mladino prenašajo borbene tradicije in izkušnje na mlade rodove, ki bodo čuvali in branili pridobljeno svobodo. Vsi. naše družbeno življenje. Take odgovorne naloge Socialistične zveze pa narekujejo potrebo po zbiranju aktivnih političnih delavcev. Krajevne organizacije pa za izpolnjevanje naloge ustanavljajo sekcije za raznovrstne dejavnosti, ki združujejo člane Socia- listične zveze in druge državljane v skladu z njihovo zainteresiranostjo za določene probleme družbenega življenja. Ce so se organizacije Socialistične zveze do sedaj posluževale masovnih sestankov kot oblike sodelovanja s člani, bodo sedaj to (Nadaljevanje na 2. strani) 4. JULIJU - DNEVU BORCA če it i ta vsem borcem, internirancem in aktivistom činski odbor Zveze borcev NOB Tržič } odbora in te podružnice opravljajo administrativno delo, ki bi ga bilo drugače na tako velikem področju nemogoče opraviti. Organizacija na Slapu bi se pridružila k organizaciji stanovanjske skupnosti. Center. Gozd bi se lahko priključil h krajevni organizaciji v Križah ali v Seničnem. Ziganja vas in Breg bi se priključili h krajevni organizaciji v Sebenjah, Retnje in Pristava pa h krajevni organizaciji v Križah. Tako bi se organizacije približno ujemale z območji krajevnih odborov. Po tej spremembi bi bilo v naši občini enajst krajevnih organiza- cij: dve v mestu ter Kovor, Lese, Brezje pri Tržiču, Podlju-belj, Senično, £5ebenje, Križcjj Jelendol in Lom. Potem je tov. predsednik še obširno govoril o delu organov družbenega upravljanja in opozoril tudi na nekatere zadeve, ki niso v pristojnosti občinskega ljudskega odbora. Opozoril je na nepravilnosti, ki se še pojavljajo pri delu svetov in pa pri delu samega Občinskega ljudskega odbora. V razpravi je več delegatov razpravljalo o nalogah Socialistične zveze v naši Občini in iz te razprave posredujemo nekaj tehtnih misli. Nudimo mladini pravilno vzgojo Predsednik Socialistične zveze naše občine, tovariš Mešič, bere referat o nalogah Zveze po V. kongresu obliko opustile, poslužile pa se bodo nove Oblike, to je sekcij. Krajevna organizacija bo zbirala ljudi v skladu z njihovo zainteresiranostjo za nek problem. To pomeni, da ne bomo za vsako stvar sklicevali masovnih sestankov, temveč bomo sklicali in povabili na razgovor tiste ljudi, ki so zainteresirani za nek določen problem. Tisti pa, ki jih ta problem ne zanima, na ta razgovor ne bodo prišli, pač pa se bodo udejstvovali drugje. S tem bo postalo delo naših organizacij zanimivejše in uspešnejše. Pri ustanavljanju sekcij pa moramo paziti, da sekcije ustanavljamo tam, kjer je to potrebno, to je tam, kjer se je pojavil nek določen problem, ki ga je treba rešiti. Če bo sekcija ustanovljena tako, bo njeno delo uspešno, če pa bi bila ustanovljena samo zato, da obstoja, pač ne bo imela možn-redbe prenehati s pobiranjem mlinske merice in zaračunavati mtevske usluge po gornji tarifi. 3. člen Ta odredba se objavi na oglasnih deskah in v Uradnem vestni ku okraja Kranj. Predsednik sveta za blagovni promet: Milan Zupan 1. r. Predsednik ObLO: Lovro Cerar 1. r. ODREDBA o določitvi najvišjih stroškov trgovine na drobno pri prodaji jedilne masti, jedilnega olja in koruzne moke ter zdroba na območju Občinskega ljudskega odbora Tržič. 1. člen Najvišji stroški trgovine na drobno na območju ObLO Tržič se določajo pri prodaji: a) jedilne masti in olja — 11 % od nabavne vrednosti blaga — b) koruzne; moke in zdroba — 12 % od nabavne vrednosti blaga. — 2. člen Nabavna vrednost je fakturna cena dobavitelja s prištetimi odvisnimi stroški. — Ce trgovsko podjetje na drobno nabavi zgoraj našteta artikle (pri proizvajalcu in dr.) po nižji ceni kot je običajna cena pri grosistu, se dovoljuje vkalkulirati stroške trgovine na drobno na običajno nabavno ceno. 3. člen Odredba stopi v veljavo takoj. S sprejemom te odredbe preneha veljati odredba o določitvi najvišjih štroSkov trgovino na drobno pri prodaji masti in jedilnega olja, ki jo je sprejel svet za blagovni promet ObLO Tržič dne 21. oktobra 1958 pod št. 03-2025/3-58. 4. člen Ta odredba se objavi v Uradnem vestniku okraja Kranj. Predsednik sveta za blagovni promet: Milan Zupan I. r. Predsednik ObLO: Lovro Cerar 1. r. ODREDBA o spremembi odredbe o prepovedi zvišanja cen industrijskih proizvodov, živil, obrtnih storitev in uslug na območju ObLO Tržič. 1. člen V besedilu 2. člena odredbe o prepovedi zvišanja cen industrijskih proizvodov, živil, obrtnih storitev in uslug na območju ObLO Tržič, ki jo je 24. oktobra 1958 sprejel Svet za blagovni promet in potrdil istega dne na skupni seji ObLO Tržič, se črta »gostinska podjetja in gostišča«. 2. člen Gostinska podjetja in gostišča na območju ObLO Tržič po sprejemu te odredbe niso več dolžna predlagati ObLO Tržič v potrditev cene gostinskih uslug in storitev. 3. člen Ta odredba velja takoj. Objavi se v Uradnem vestniku okraja Kranj. Predsednik sveta za blagovni promet: Milan Zupan 1. r. Predsednik ObLO: Lovro Cerar 1. r. MAR JE TO PRAVILNO? V nedeljo, 19. julija, je bila v gostilni v Bistrici veselica, ki pa je prej razočarala kot pa razveselila pienokalcre goste. — Kljub velikemu številu natakaric je bila postrežba zelo slaba in so ljudje čakali pri praznih mizah tudi po pol ure. Vendar kaj takega se mnogokrat zgodi na takih prireditvah. Ce pa je nekdo samo malo bolj natančno pogledal, kaj delajo natakarice, se je mimogrede naučil recepta za »novo pijačo«. Natakarica pri točilni mizi je točila pivo, ki je veljalo 65 din za vrček. Natočila je nekaj piva, ostalo pa sifon. To se ni zgodilo samo pri enem vrčku, ampak je to delala pri vseh (vi- del sem, da je natočila sifon v pet vrčkov). Opazoval sem jo in je delala to tudi takrat, ko je bil pri točilni mizi upravnik Go-slinskoga podjetja. Ne vem, aH tovariš upravnik lega ni videl, ali kaj? Zato tudi ne vem, ali je šel denar, zaslužen na tako nepošten način v žep natakarice, ali v blagajno podjetja; Na veselici so bile že tako vse pijače dražje, kol sicer in zalo.je zalivanje piva s sifonom vredno še toliko ostrejše kritike. Kaj vse so lahko zalile natakarice že pred veselico! Ce hočejo zaračunati vodo, naj jo servirajo gostom posebej, pijače pa naj nosijo na mize originalne, saj jih gosti pošteno plačajo. V naslednjih letih hitrejši razvoj turizma Na plenumu SZDL so obravnavali perspektivni program razvoja turizma v Tržiču Tržiču, 7, njegovimi posebnostmi je treba tudi s turističnega vidiku posvetiti vso pozornost. Zavedati se moramo, da poteka skozi naše mesto cesta, ki veže severozahodno Evropo z Jugoslavijo in južno Evropo. Pokrajina sama je zelo primerna osnova za razvoj intenzivnega •turizma. Gorski svet Karavank in gozdovi pod obronki Storžiča in Kriške gore pa s svojo odlično klimo ustvarjajo pogoje za zdravstveno klimatski turizem. Za naš domači turizem je značilnost predvsem izletniški in planinski turizem, za mesto samo pa prehodni turizem. — Po uradnih podatkih obmejne službe je prešlo obmejni blok na Ljubelju lani 67.000 inozemskih turistov, kar dokazuje, da se bo turizem v prihodnjih letih še hitreje razvijal. Toda s takim stanjem v gostinstvu in s prenočišči ne moremo pričakovati, da bodo gostje za dlje časa ostali pri nas. Za hitrejši razvoj turizma v našem kraju pa je Gorenjska turistična zveza izdelala perspektivni program najvažnejših del, ki jih moramo izvršiti, da bo Tržič res postal turistični cen- ter. .O tem je razpravljal zadnji plenum občinskega odbora SZDL in priporočil občinskemu ljudskemu odboru, naj prouči probleme turizma in sprejme sklepe, ki bodo zagotovili Tržiču večji dohodek od turizma. Na najslabšem je gostinstvo, ki ima v celoti same stare prostore, za novogradnje pa zaenkrat še ni denarja. Zato mislijo modernizirati restavracijo »Pošta«, povečati restavracijske zmogljivosti ter urediti vrt. Tudi sedanjo kavarno »Zelenica« bodo sodobno opremili ter preuredili v slaščičarno s kavarniškimi značaji. V novem trgovskem centru na Cankarjevi ce- sti bodo uredili tudi sodobne gostinske prostore, ki bodo imeli okrog 450 km- površine. S tem novim objektom bo gostinstvo vsaj zaenkrat zlezlo iz največjih težav. Modernizirati bi morali tudi gostišče »Pod Košuto« in dozidati pri gostišču nov trakt pa-viljonskega tipa. Prav tako morajo zasebni gostinski obrati izboljšati in modernizirati kuhinjsko, gostinsko in sanitarno opremo. Ko pa bodo začeli gradili novo cesto od ljubeljskega predora proti Podforezjem, pa bo vsekakor treba začeti Ob cesti graditi tudi hotel z najmanj 50 ležišči z bencinsko črpalko in servisno delavnico. Zaradi vse večjega motornega prometa bi morali rekonstruirati nekaj odsekov na cesti Ljubelj- ski predor—Naklo. Prav tako bi bilo potrebno razširiti Blejsko cesto na križišču s Trgom svobode, ki povzroča voznikom precej težav, večja vozila pa sploh ne morejo po tej poti proti Bledu. Za večji turistični promet bomo morali še izpopolniti našo trgovsko mrežo, ki so je že rešila glavnih težav in bo z zgraditvijo trgovsko-stanovanjskega centra na Cankarjevi cesti vprašanje trgovine za dolgo časa rešeno. V Tržiču bi morali začeti misliti tudi na uveljavljanje zimske sezone, saj nam Zelenica nudi izredne možnosti za zimski turizem. Tudi z dokončno ureditvijo campinga »Tominčev slap« bo naš turizem mnogo pridobil in marsikdo se bo ustavil v tem lepem kraju. Za uresničitev vseh teh načrtov pa bo potrebno ogromno denarja in zavedati se moramo, da vse probleme in težave ne bomo rešili naenkrat Kaj so delale Požarno-varnoslna služba, Civilna zaščita in Gorska reševalna služba Požarno-varnostna služba v naši občini jo organizirana v Občinski gasilski zvezi in gasilskih društvih, ki dajejo predlo- Miadinka-mladinec! ge upravnemu organu za splošno upravo in notranje zadeve za izvršitev požarno - varnostnih ukrepov. Člani gasilskih društev so ugotavljali pomanjkljivosti v .stanovanjskih zgradbah in kmetijskih gospodarskih poslopjih in opozorili lastnike stavb na nepravilnosti. Za uspešno delo pri gašenju požarov in preprečevanju nesreč pri elementarnih nezgodah so imele gasilske enote redne vaje in predavanja, gasilske čete v industriji pa tudi tečaje.V občinski gasilski zvezi je petnajst gasilskih društev, enajst po vaseh in v mestu Tržič ter š'iri v industriji. V teh društvih sodeluje preko tisoč dve sto članov. Lani je bilo v tržiški občini 22 požarov, ki pa zaradi dobre or- ganizacije gašenja in zaradi požrtvovalnosti gasilcev niso povzročili večje škode, razen pri sobnem .požaru v Bistrici in pa na cerkvi pri Jožetu. Za še uspešnejše poslovanje gasilskih društev pa bi morali dograditi gasilski dom v Pod-ljubelju, dograditi gasilska stolpa v Jelendolu in v Brezjah pri Tržiču, zgraditi potrebno število hidrantov v Kovorju, pripraviti prostor za adaptacijo gasilskega doma v Lešah ter začeti s pripravami za gradnjo gasilskega doma v Tržiču in Lomu. V večjih podjetjih, kjer še ni ustanovljenih in usposobljenih posebnih gasilskih desetin, bi jih morali ustanoviti. Taka potreba se kaže predvsem v Tovarni kos in srpov in Tovarni finega pohištva. Služba Civilne zaščite Oddelek za notranje zadeve okrajnega ljudskega odbora — Kranj je formiral enote civilno zaščite. Pri nas imamo komando mesta, sanitarno ekipo, tehnično ekipo in ekipo za zveze. V vseh teh enotah so usposobljeni 104 člani za civilno zaščito. Lani sta bila zaključena tudi dva tečaja za opazovalno ekipo in enoto za zveze. Enote ci- vilne zaščito so organizirane tudi v BPT, Runo, Peko in Tovarni kos in srpov. Enote civilne zaščite so dobro opremljene in imajo primerno skladišče za inventar. Lani je bilo premalo vaj posameznih ekip in tudi disciplina članov je nezadostna in bo pri nadaljnjem delu civilne zaščite potrebno vskladiti delo in vaje z gasilskimi društvi. Vedno so pripravljeni pomagati v nesreči Uključi se luđi ti v delovne brigade t Naša gorska reševalna služba ima 17 registriranih članov in njun delokrog Obsega področje Planinskega društva Tržič, Planinskega društva Križe in severni del Planinskega društva Radovljice. V to območje spada ves okoliš Kriške gore, Storžt-ča, Košute in Zelenice, do vrha Stola in Dobrče ter Begunjščice. Člani gorske reševalne službe se usposabljajo za delo v raznih tečajih in predavanjih ter tedenskih sestankih. Preteklo leto so priredili tečaj na Zelenici in pod Storžičem, poleg tega pa so se udeležili pohodov in tečajev v Julijskih Alpah in Kamniški Bistrici. Osem članov Gorske reševalne službe se je udeležilo posebne odprave v Lievške Dolomite, en član pa je izvršil vzpon na Mont Blanc, drugi pa na Matterhorh. Člani gorske reševalne službe so lani sodelovali na svojem območju v osmih akcijah in . nekajkrat v Kamniških planinah in Julijskih Alpah. Požrtvovalnim in hrabrim' gorskim'reševalcem pa manjka še sodobnih pripomočkov, da bi z njimi lažjo in še bolj uspešno opravljali plemenito delo. \ TUDI V VRTCI RAZSTAVA IN PRIREDITEV Ob zaključku šolskega leta je uprava Dijaškega doma in vrtca pripravila majhno, a zelo smotrno urejeno razstavo, ki kaže, česa vsega so se naši malčki med letom naučili. Nekateri izdelki so bili izdelani tako mojstrsko, da človek kar težko verjame, da so jih izdelali tako majhne ročice. Tudi z zaključno prireditvijo so pokazali, kaj vse so jih naučile tovarišice vzgojiteljice. — Mamicam so zaplesali in zapeli pesmico o kralju Matjažu, predstavili so se jim konjički in palčki, zadnji dan pouka pa so dijaki Dijaškega doma zaigrali malčkom iz vrtca prijetno igrico. Slike vam prikazujejo nekaj odlomkov zaključnih prireditev. PREDSTAVE IN PRIREDITVE OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA 'Preden so se za dva meseca zaprla šolska vrata, so dijaki osnovne šole heroja Bračiča skupaj z učitelji pripravili razstavo, ki nazorno prikazuje, kaj vse so delali med letom in kaj so se naučili. Razstava je smotrno urejena in pokaže obiskovalcu, kako danes nudijo otrokom znanje na prijetnejši način kot nekdaj. Človek dotoi vtis, da je reformirana šola otrokom ljubša. Prav posebno velik poudarek ima na razstavi tehnična vzgoja in gospodinjski pouk. Učenci pa so prikazali tudi svoje izdelke, ki jih izdelajo v prostem času, ko se izživljajo v raznih krožkih. Tudi zaključna povorka, sprejem dijakov v mladinsko organizacijo in prireditev za starše so pokazali, da v naših šolah res veje nov veter. Ob lepem vremenu je na Ziv-žavu vse živo. Ze v zgodnjih jutranjih urah mnoge mamice pripeljejo svoje malčke, da se razgibajo na tem prijetnem prostoru TOVARNA OBUTVE TRŽIČ vam nudi v svojih prodajalnah po vsej državi kvalitetno obutev v najnovejših vzorcih in ugodnih cenah Kolektiv čestita ob Dnevu borca Sodrug Stanko Sova Ko je v Tržiču umrl delavski voditelj in borec za napredne ideje Stanko Sova, je Ljudski glas priobčil o njegovem delu in življenju tale članek. »V četrtek, dne 23. maja je umrl v Tržiču v najlepši moški dobi prvak tržiškega delavstva in nezlomljiv 'borec za delavske pravice in ideale tov. Stanko Sova. Tov. Stanko Sova je vse svoje življenje izven dela v tovarni posvetil in žrtvoval delavskemu razrednemu gibanju. Polog vsestranskega dela v zadružnem, kulturnem in političnem pokretu pa seje udejstvoval zlasti v strokovni organizaciji. S svojim prirojenim talentom si je pridobil veliko izobrazbo in poznanje vseh gospodarskih in socialno-politlčnih problemov. Kot kremeni!., neomahljiv, vseskozi pošten in plemenit značaj je užival vsestransko zaupanje delavstva. V svojem 20-iletnem članstvu v Splošni delavski strokovni zvezi je bil v njeni tržiški podružnici stalno njen duhovni vodja, bilo si kot. predsednik ali tajnik. Dolgo let, do zadnjega je bil član centralne uprave SDSZJ, odbornik Strokovne komisije itd. Vsa leta do odpusta iz službe je bil starešina delavskih obratnih zaupnikov v predilnici. Njegove sposobnosti, agilnost in Iniciativnost pa je poznalo in visoko cenilo tudi vse organizirano in drugo delavstvo širom Slovenije in cele države. Dolgo let do razpusta Delavske zbornice je bil član njene skupščine. Kot dober govornik ni le na sestankih in zborovanjih bičal Obstoječe krivične razmere in kazal delavstvu pot v boljši svet, njegova beseda, predlogi in nasveti za izboljšanje delavskega položaja so bili upoštevani in uvaževani prav tako na anketah v Beogradu, skupščinah delavske zbornice, raznih konferencah in sejah vrhovnih forumov delavskega gibanja. Tov. Stanko Sova je bil rojen leta 1898 v Tržiču. Kot sin pro-letanske družine je že v zgodnji mladeniški dobi postal tekstilni delavec, predilec pri tvrdki Gdanzmann -Gassner v Tržiču, kjer je bil zaposlen nad 20 let. V velikem mezdnem gibanju tekstilnega delavstva Slovenije v letu 1936 je bil v centralnem vodstvu gibanja. Zaradi stavke, ki se je razširila tudi na tržiško predilnico pa je biil s svojo ženo vred vržen iz službe. Dela ni mogel dobiti nikjer več. Sam brezposeln, žena brez posla in dva mala otročička stradajoča kruha. V zavedno, prej srečno delavsko družino se je naselila kruta beda in pomanjkanje. Žena je pozneje dobila zaposlitev v neki tovarni v Kranju, da je s trdim delom vsaj delno rešila svoje drage pred najhujšim. Naš Stanko je padel v prerani grob kot žrtev dela za novi, lepši svet. Žrtvovan je bil za druge. Že itak omajanega zdravja vslcd naporov dela v tovarni, je beda in pomanjkanje zlomila sicer njegovo življenje, duh pa je •ostal vseskozi trden kot jeklo, nezlomljiv. Tov. Stanko je orai brazde na ledini delavskega gibanja. Sodeloval je pri setvi in pognojil našo njivo s potnimi sragami trpljenja in žrtvovanja. Žetve ni dočakal, dočakali pa jo bomo mi in Tvoji najdražji. Zaradi Tvoje izgube jim bodi nase najgloblje sožalje. V bodrino pa jim vzkliknemo: »Ne Obupati, pride vstajenje!« Slava našemu Stanetu mučeniku, .počastimo njegov spomin z energičnim nadaljevanjem njegovega dela za skupnost, zmago in vstajanje.« L. BORBENE ČESTITKE OB DNEVU BORCA IJredništi dbor ivo in upravni o TRŽIŠKEGA VESTNI KA V nedeljo, dne 5. junija, nas je po težki bolezni zapustil dolgoletni sodelavec Planinskega društva v Tržiču. Čeprav šele 52 let star, je moral kloniti zahrbtni bolezni. PD Tržič je z njim izgubilo nadvse požrtvovalnega člana. — Takoj po osvoboditvi se je vključil v planinsko organizacijo in že leta 1945 postal član upravnega odbora. Vneto je sodeloval pri gradnji novih planinskih postojank Koče pod Kladvom, Koče na Dobrči in izgradnje mogočnega Doma pod Storžičem. Nešteto prostovoljnih delovnih ur je pri tem iiz-vršil, poleg tega pa je tudi ves prosti čas porabil za delo v društvu. Sodeloval je v gospodarskem odseku, bil nekaj časa tudi oskrbnik zasilne Koče pod Storžičem. V letu 1955 je prevzel dolžnosti načelnika marka-cijskega odseka. Odsek je oživil, pridobil novih sodelavcev in povsod po naših poteh so se pokazale nove markacije, kaži-potna znamenja in druga po-popravila. Odsek je požrtvovalno vodil vse dotlej, dokler ga bolezen ni priklenila na bolniško posteljo. V društvu pa je poleg navedenega tudi vedno tiho in nesebično deloval na vseh drugih 'področjih planinstva in se vedno odzval pozivu društva za pomoč v raznih akcijah. Kot delaven človek se je kmalu po osnovanju OF vključil v delo in bil nadvse požrtvovalen ilegalec vseskozi do osvoboditve. Izvrševal je težke kurirske posle in povezave s severo-vzhodnimi predeli okolice mesta. V njegovem stanovanju v Cadovljah so se vsak dan zbirali partizani, vsak se je stoodstotno zanesel na tovariša Bertka. Razen v planinstvu pa je po osvoboditvi sodeloval tudi drugod, posebno v industrijski gasilski organizaciji tov. »Peko«. Bil je vedno skromen in zato so ga vsi, ki so ga poznali, vzljubili. To kaže prav posebno njegova zadnja pot na pokopališče. Množica ljudi, venci, zastave, planinci, gasilci in droge organizacije priča o hvaležnosti vseh do njegovega požrtvovalnega dela. Pri odprtem grobu se je od pokojnika poslovil zastopnik gasilcev, Planinskega društva in Zveze borcev in v slovo mu je tiho in mirno za-donela planinska pesem »Oj, Storžič je moje kraljestvo - domovina...!« Planine so se zastrle z megleno kopreno, v naših srcih pa je ostala žalost, ko smo na njegovo krsto zgrnili v slovo domačo grudo. Bertka ne bo več med nami. Na vseh naših planinskih poteh pa bomo v markacijah srečavali spomin nanj. Tržiški planinci ga bomo ohranili v častnem spominu. — Družini, katero je tako neizmerno ljubil, pa izrekamo naše dskreno sožalje. Rojeni: Nataša Knific, rojena v Tržiču, Proletarska ul. 21. Poročeni: Markič Anton, mizar iz Tržiča in Marija Urbane, tovarniška delavka iz Podbrezij — Vincenc Godnjov, upokojenec iz Bistrice pri Tržiču in Veronika Urankar, preditka iz Bistrice pri Tržiču. Umrli: Albert Zupan, umrl v Tržiču; Marija Klemene, rojena Jane, umrla v Pristavi; Anton Kavar, umrl v Podljubelju; Janez Sve-gelj, umrl v Visočah. POSREDOVANJE Našla sem moško ročno uro. - Naslov dobite v Turističnem društvu Dobrega in vestnega prirezo-valca sprejmem v stalno zaposlitev. Plača dobra, nastop takoj. Greta Brodar, izdelovanje copat ČESTITKA 16. junija 1960 je na Pravni fakulteti v Ljubljani diplomiral Ernest Petrič iz Tržiča. Iskreno čestitamo! Čestitkam se pridružujejo tudi starši Raspis deloDiiifi mest SAP TURISTv Ljubljani išče za svojo mehanično delavnic« v Tržiču več kvalificiranih ključavničarjev in kleparjev Prijave sprejema vodstvo Mehanične 'delavnice SAP Turista v Tržiču. ZahTala Ob težki in nenadomestljivi izgubi dragega moža in očeta ALBERTA ZUPAN A se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in članom organizacije, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali vence in cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Martlnčiču, sestri Leonori Vovk In ostalemu 'bolniškemu osebju, ki mu je lajšalo bolečine. Iskreno se zahvaljujemo občinskemu odboru ZB, SZDL, upravi in sindikalni podružnici tovarne 'Peko, gasilcem, planincem, pevcem, sosedom in vsem ostalim, ki so ga spremili v njegov tihi dom. Zarajočl: žena Frančiška, sinova Ciril In Albert, hčerki Metka in Francka z družino ^31939 Ti:či Mesarsko podjetje ima težave zaradi prostorov. Da bi pa povečal: proizvodnjo brez večjih stroškov in novogradenj so mesarji sklenili, da bodo pomagali pri rekonstrukcijskih delih jih vidimo pri delu v nedeljo, 19. junija S prostovoljnim delom. Na slikah Vsako, leto zadnjo nedeljo v mesecu maju organizira Akademsko planinsko društvo Ljubljana pomladanski veleslalom v plazu pod Jalovcem. Tekma je posvečena spominu treh mladih v Jalovcu leta 1950 ponesrečenih alpinistov, ki so postali žrtve snežnega viharja. Poleg tekme je tudi počastitvena slovesnost vseh mladih žrtev gora. Letošnje leto je tekmovalo 43 tekmovalcev, med temi tudi člani AO Tržič. Start je bil v višini 2CO0 m. Naši alpinisti so dosegli prvo mesto v ekipah treh članov s časom 5:50,4 v postavi Janko Krmelj, Nace Kuhar in Tonček Kralj ter osvojili prehodni pokal. Tudi druga alpinistična ekipa Tržiča je dosegla drugo mesto. Pri posameznikih je dosegel prvo mesto in najboljši čas dneva Janko Krmelj 1:24,0. V V V spori • čft&ct • šport • ifioct • šport • ift&ct • šport MOZAIK. Na tradicionalnem Triglavskem veleslalomu, ki se ga je udeležilo preko 70 alpskih predstavnikov iz Avstrije in Jugoslavije, med njimi tudi člani »Ljubelja«, je v članski konkurenci zanesljivo slavil zmago naš stari znanec z zeleni.ških ie-renov Henmann Muckenschna-bel iz Beljaka, ki je 1800 metrov dolgo tekmovalno progo s 450 m višinske razlike in 31 vratci prevozil v času 1:19,0 pred Jugoslovani Sumijem, Lakoto, Križa jem in Dornikom, ki se je tokrat, uvrstil na šesto mesto. Med članicami je mlada Rutar-jeva nad svojim vzorom Slavi-co Zupančičevo poskrbela za idealno presenečenje, Vida Ko-drova pa se je plasirala na solidno četrto mesto. Tradicionalni Triglavski memorial je pripadal povsem zasluženo gostom iz beljaškega kluba ASKO, pred kranjskim Triglavom in tržiškim Ljubeljem. Organizacija prireditve je bila na dostojni ravni. Rokometaši tržiškega Partizana so vzlic znatnemu handica-pu, ki jih je prizadejal spričo odhoda njihovega najučinkovitejšega strelca Nika Hladnika na redni študij v Postojno — ostali po zadnjem kolu spomladanskega dela rokometnega prvenstva Gorenjske še vedno na prvem mestu in sicer brez poraza, kar pomeni vsekakor izreden primer v njihovi športni dejavnosti. Po odhodu kranjske Mladosti v slovensko ligo se je mladim igralcem Partizana odprla široka perspektiva, da si že ob neposrednem začetku prvenstva z resnim in zagrizenim športnim nastopom zagotovijo prvo mesto, ki jim, kot prvaku podzveznega prvenstva omogoča sodelovanje na kvalifikacijskem tekmovanju za vstop v slovensko rokometno ligo. Ce bi na omenjeni, sicer za debutante zelo težki preizkušnji dosegli primerno mesto, ki bi jim pripravilo kvalifikacijsko tekmovanje in pravico nastopa v elitni zasedbi najboljših slovenskih rokometnih moštev, tedaj bi dobili Gorenjci polog Mladosti svojega drugega predstavnika v tem najvišjem republiškem tekmovanju, kar je seveda v izraziti meri želja vseh ljubiteljev rokometne igre v Tržiču. Moštvu želimo na kvalifikacijskem turnirju obilo športne sreče in uvrstitev v slovensko ligo. Zelja in upov je seveda ogromno, njihova uresničitev pa je žal odvisna od različnih činiteljev, zato raje počakajmo zaključne odločitve, ki bo hkrati najverodo-stojnejši prikaz naporov, skrbi, hotenj in stremljenj. Rokometaši tržiškega Partizana so osvojili naslov letošnjega prvaka Gorenjske in S tem pridobili obenem tudi pravico sodelovanja v kvalifikacijah za vstop v slovensko rokometno ligo. Zanimivo je nedvomno dejstvo, ki posreduje trditev, da je moštvo v obeh delih prvenstva ostalo neporaženo, kar predstavlja vsekakor izredno posebnost, če pomislimo, da je bila konkurenca med pretendenti za najboljše mesto velika, vendar je? Partizan s solidnim nastopom zanesljivo osvojil gorenjsko rokometno prvenstvo. Na drugo mesto se je uvrstil golniški Storžič, moštvo, ki mnogo obeta zlasti v zadnjem času, tretje mesto pa je pripadlo kranjski Savi. Četrto mesto predstavlja za Iskro reprizo spomladanskih dogodkov, nasprotno pa preseneča peto mesto dupeljskega Partizana, ki je pokazal v nadaljevanju prvenstva viden napredek. Zaključek lestvice tvorijo drugo in tretje moštvo Mladosti ter Partizan iz Križ, ki še ni dorasel omenjeni konkurenci. 20-letni član KK »Ljubelj« Anton (Pavšek, ki smo ga pred nedavnim že predstavili naši športni javnosti, je na mladinskem prvenstvu Slovenije v kegljanju v Ljubljani presenetljivo zmagal z 858 podrtimi ke-glji, kar mu je poleg lovorike najboljšega mladega slovenskega kegljača omogočilo tudi sodelovanje na državnem mladinskem prvenstvu, ki bo v doglednom času v Zagrebu. Na odličnem, četrtem mestu zasledimo v zaključni uvrstitvi tudi Jereba z 830 podrtimi keglji, na enajstem mestu pa brata zmagovalca — Pavška II. s 795 podrtimi keglji. V ekipnem tekmovanju je mlado moštvo Ljubelja doseglo drugo mesto z izidom 1182 podrtih kegljev in najboljšim posameznikom prvakom Pavškom s 425 keglji, ki je trenutno v odlični formi. Mladim tržiškim ke-gljačem za njihove uspehe na asfaltni stezi prisrčne čestitke z željo, da bi se vrnili iz Zagreba ponovno kot prvaki! Alpinistična odprava v inozemstvo Alpinistični odsek tukajšnjega Planinskega društva gre v sredini meseca julija v Centralne Alpe. Izvršili bodo vzpone na najvišje in težavne vrhove evropskih gora med drugim na Matterhorn in Mont Blanc. Odpravo sestavljajo alpinisti Ber-gant, Kralj, Kuhar in brata Perko. Upamo na dobre uspehe in srečno pot želimo odpravi! llcatlte L<& tekiadce, ZDA so imele, brez Aljaske in Havajev, v začetku leta 1959 66,645.000 telefonskih aparatov, Velika Britanija in severna Irska 7,525.000. Kanada je bila tretja s 5,123.000 aparatov, nato Zapadna Nemčija s 5,090.000 Sovjetska zveza s 3,700.000. V svetu je bilo skupaj 124,800.000 telefonskih aparatov. Na Aljaski in Havajih je število telefonskih pogovorov na osebo in na leto največje in znaša v letu 1958 609 na Aljaski in 536 na Havajih, medtem ko je v Kanadi 511, v ZDA 472 in na Švedskem 346. V ZDA pride na vsakih 100 ljudi 38 telefonskih aparatov, medtem ko je svetovno povprečje 4. V Washingtonu samem pride na 100 ljudi 71 telefonov, New York ima največ aparatov, in sicer 4,289.060. 15. januarja 1960 je bila otvor-jena fototelegrafska služba med Jugoslavijo in Italijo. V državi Ghana v Afriki imajo najmodernejšo radiooddajno postaja za kratke valove. V Temi blizu Accara bodo instalirani štirje 100 kW oddajniki. V Keniji imajo od oktobra 1959 radijsko oddajo s polnim programom, kar pomeni velik korak naprej v kulturnem življenju te afriške dežele. Oddajajo angleški in azijski program. V Italiji so velike priprave za letošnje olimpijske igre. Radio-televisione Italiana (RAI) je ustvarila močno organizacijo za radijski in televizijski prenos iz Rima, kjer bodo olimpijske igre. Ze 53 dežel se je prijavilo za radijski in televizijski sprejem. Drugih 70 želi po radiu in televiziji oddajati specialne reportaže. RAI je organizirala 58 snemalnih študijev, ki so združeni v radiocenter. Vsi ti studiji so zvezani s stadionom v Rimu, s Castelgandolfo, kjer bodo vožnje s kanuji in Neapljem, kjer bo jadranje. V organizaciji je 50 inženirjev in tehnikov, 60 tolmačev in 10 vodičev radioreporter-jev. ZGODOVINSKA DEJSTVA Učitelj: »Kaj veš o staroegip- tovskih kraljih?« Učenec: »Da so že vsi pomrli.« PREMAJHEN RAČUN »Ste izročili gostu v sobi številka 30 račun?« »Da, tovaniš direktor!« »In vendar še kar naprej poje!« BREZ SKRBI »V tem oddelku jc prepovedano kaditi!« »Brez skrbi, tovariši ca! Brž ko bo prišel sprevodnik, bom skril pipo pod sedež!« USTREŽLJIVA ŽENA Mož: »Ker kosilo Se ni pripravljeno, grem v gostilno.« Zena: »Če počakaš deset minut, pojclem s teboj!« 24