Tri srca odslej v čeških rokah V tržaškem Verdiju Wagnerjeva Prepoved ljubezni Na Goriškem spet zaseg božičnih artiklov
Primorski
□ Available on the
App Store
dnevnik
št. 297 (21.230) leto LXX.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
SOBOTA, 20. DECEMBRA 2014 1 ,20 €
Primorski mobile
Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s seboj
Snemi aplikacijo s spletne trgovine

POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
771124 666007
4 1 2 20
Prebežniki danes in pred sto leti
Danjel Radetič
V Gorico iz dneva v dan prihajajo novi prebežniki iz Afganistana in Pakistana. Poleti so se naselili na soškem bregu, kjer se več mesecev nihče ni zmenil zanje. Zatem so jih premestili v šotorišče v Ulici Brass in oglasili so se številni nestrpneži, češ da prebežniki ne sodijo v mestno središče. Ko so šotorišče pospravili, so se prihodi novih priseljencev nadaljevali, tako da so jim nekaj dni zatočišče nudili v nekdanjem avtosa-lonu. Pred dnevi se je v nudenje pomoči priseljencem, za kar že dalj časa skrbi goriška Karitas, vključila občina Škocjan, ki je v nekdanjem dnevnem centru za odvisnike sprejela petnajst prebežnikov. Ostale občine se izmikajo. Nimamo primernih prostorov, pravijo.
Ravno včeraj je goriški župan podpisal odredbo, ki prepoveduje bivakiranje v spominskem parku, kjer je v zadnjih dneh prenočevalo na desetine priseljencev. V prejšnjih dneh so jih nekaj gostili na sedežih nekaterih ustanov in združenj; kje bodo odslej nastanjeni, še ni znano, saj v celotni zadevi ni prave režije. Medtem ko je vse skupaj prepuščeno naključju, se nestrpnost širi med Goričani. Zakaj njim pomagajo, mene pa puščajo brez dela, je slišati med sprehodom po ulici ali med nakupi v marketu. Ljudje pozabljajo, da afganistanski in pakistanski mladeniči in možje bežijo pred vojno in nasiljem - podobno kot so pred nekaj manj kot sto leti naši ljudje bežali iz vasi na goriškem Krasu, po katerem je tekla soška fronta.
Pred dnevi se je ves svet zgražal nad pokolom otrok v pakistanskem mestu Pešavar; jasno je, da je treba v Afganistanu in Pakistanu zagotoviti mir, drugače se bo bežanje v Evropo še naprej nadaljevalo.
rim - Protesti zaradi ukinjanja pokrajin
Zopet iskre med vlado in sindikati
Vlada zagotavlja, da nihče ne bo odpuščen
dežela fjk
Obračun dela in obeti za prihodnost
TRST - »Leta 2014 smo postavili temelje za izhod iz krize in za novo rast. Prihodnje leto čaka torej deželo Furlanijo-Julijsko krajino pravi preobrat. Pred nami je zgodovinski zasuk, ki bo zaznamoval našo deželo v prihodnjih letih.« To je poudarila predsednica Dežele FJK Debora Serracchiani na novoletnem srečanju z novinarji, kjer je skupaj z deželnimi odborniki seznanila javnost z opravljenim delom in glavnimi načrti za prihodnje leto. Med temi bodo reforma socialnega sektorja, ki bo nadgradila zdravstveno reformo, reforma produktivnega sektorja (v deželi FJK bo prišlo med drugim do prvega enotnega zakonskega besedila za industrijski sektor), izvajanje načrta za podeželski razvoj in izdelava načrta za razvoj turizma.
Na 3. strani
s&uene*ič Si
4
od leta 1919
Pridi V naše prodajalne in najdi svoj poročni prstan
Dvigujemo in izmenjujemo zlato Ocenjujemo dediščine Zajamčimo diskretnost
Trst - Ul. Ginnastica 7 - Tel. 040/774242 ^^ L. Santorio 4 - Tel. 040/772770
gospodarstvo
Nov sedež
podjetja
Dotcom
RIM - Potem ko je včeraj prišlo so serije odlogov, je vlada zvečer v poslanski zbornici postavil azaupnico na takoimenovani masiamandma k zakonu o stabilnosti, ki zadeva nekaj pomembnih dopolnil. Glede na proceduro je bilo glasovanje napovedano za drugo uro zjutraj, zato mu medijsko ni bilo mogoče slediti.
Medtem je včeraj prišlo do nove zaostritve med vlado in sindikati zaradi ukinitve pokrajin. Sindikati so sprožili mobilizacijo in zasedbo pokrajinskih uprav v nekaterih mestih, protest pa nameravajo razširiti po vsej državi. Sindikati trdijo, da zaradi nejasnosti v zakonu o stabilnosti tvega izgubo delovnega mesta kakih dvajset tisoč uslužbencev, poleg njih pa tudi kakih dvatisoč prekernih delavcev.
Na 11. strani
trst - Zadnja vest
Staro pristanišče ne bo več v državni lasti
TRST - Leto 2015 bi lahko Trstu prineslo epohalne spremembe: njegovo staro pristanišče namreč po novem ne bo več v državni lasti, ampak bo o njegovi usodi in namembnosti odločala Občina Trst. Vest je sinoči prišla iz rimske palače Madama, kjer so sprejeli tozadevni popravek tržaškega senatorja Francesca Russa. »To je nedvomno dobra novica za naše mesto,« je novico za naš dnevnik komentiral župan Roberto Cosolini.
Na 5. strani
tržič - Zaprli pet kitajskih salonov
»Vroče« masaže
Uslužbenke so obiskovalcem ponujale tudi spolne odnose
lii; ■in-.v . j
Dežela sprejela proračun za leto 2015
Na 3. strani
Trst bi rad gostil rokomet na OI 2024
Na 4. strani
Pri Sv. Jakobu novi zabojniki po protestih
Na 4. strani
V Gorici prepoved bivakiranja v mestu
Na 14. strani
naše božično darilo od 10* do 30* popusta
na spodnje perilo, oblačila t in dodatke TrŽIČ ■ Corso del Popolo 50/52
2
Sobota, 20. decembra 2014
SLOVENIJA
/
prevzem - Pivovarna Laško Radensko prodala Kofoli
Tri srca odslej v čeških rokah
LJUBLJANA - Pivovarna Laško je včeraj s češko družbo Kofola podpisala pogodbo o prodaji nekaj več kot 75-od-stotnega deleža družbe Radenska za 51,8 milijona evrov. Kofola napoveduje dolgoročno lastništvo in vidi velik potencial za povečanje poslovanja Radenske, zato pričakuje tudi nove zaposlitve.
Pivovarna Laško je pogodbo podpisala z v Sloveniji registrirano družbo Kofola in družbo Kofola S.A., holdingom, prek katerega družina grškega priseljenca Kostasa Samarasa obvladuje lastništvo. Prevzem bosta izpeljala Kofola in slovenska Skupina P&P, ki je v lasti družine Polič, v konzorciju, v katerem bo imela češka družba 60-odstotni, slovenska pa 40-odstotni delež.
Pivovarna Laško je prodala 3.812.023 delnic oziroma 75,31-odstotni delež Radenske po ceni 13,59 evra na delnico oz. skupno 51,8 milijona evrov. Od tega bo morala Pivovarna Laško Radenski vrniti 33,1 milijona evrov posojila, je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal Jakub Dyba iz družbe Genesia, ki svetuje pri poslu. Prodajna pogodba je sklenjena pod več odložnimi pogoji. Kateri so pogoji, ne razkrivajo. Pričakujejo, da bo posel zaključen v treh mesecih.
Generalni direktor Kofole, ki se ukvarja s proizvodnjo brezalkoholnih pijač, Janis Samaras je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal, da jim v port-felju manjka kakovostna mineralna voda. »Radenska je ena najboljših znamk in ena najboljših mineralnih vod na evropskem trgu. Ima velik potencial ne le v Sloveniji in državah nekdanje Jugoslavije, ampak tudi na češkem, slovaškem, avstrijskem in italijanskem trgu,« je dejal.
Podrobnosti glede razvoja Radenske Samaras še ni razkril. Napovedal je, da bodo v do treh letih Radensko kon-solidirali in proizvodne procese prilagodili standardom skupine Kofola. Okrepiti nameravajo prisotnost na trgih Češke in Slovaške, tudi Avstrije, Italije, Hrvaške in Srbije, poleg tega naj bi bila slovenska lokacija izhodišče za okrepitev prisotnosti ostalih Kofolinih znamk na Balkanu.
Pivovarna Laško je Radensko prodala skladno z zavezami sporazuma o prestrukturiranju in mirovanju. Prodajo Radenske so začeli septembra lani,
kupca pa so izbirali na podlagi mednarodnega zbiranja ponudb. Februarja letos sta zavezujoči ponudbi oddala dva ponudnika, Kofola in Skupina P&P, ki sta pozneje v fazi pogajanj oddala skupno zavezujočo ponudbo. Prvi mož Pivovarne Laško Dušan Zorko je poudaril, da pri iskanju investitorja za Radensko ni bila v ospredju samo cena, temveč tudi skrb za razvoj blagovne znamke.
Kofola bo morala po pridobitvi omenjenega deleža objaviti prevzemno ponudbo za preostale delnice po enaki ceni. Prevzem celotne družbe bo tako vreden 68,8 milijona evrov.
Pijačarska skupina Kofola zaposluje okoli 2000 ljudi in ima sedem proizvodnih obratov na Češkem, Slovaškem in Poljskem. Lani je družba skupaj ustvarila nekaj nad milijardo poljskih zlotov prihodkov (okoli 243 milijonov evrov po takratnem tečaju), čisti dobiček pa je dosegel 8,5 milijona evrov. (STA)
Tri srca so kot zaščitni znak Radenske uvedli leta 1936, njegov avtor pa je slovenski tržaški umetnik Milko Bambič
arhiv
ljubljana - Konec prihodnjega tedna sto dni od imenovanja
Vlada izpostavlja rebalans, ukrepe za mlade in spoštovanje pravne države
LJUBLJANA - Konec prihodnjega tedna bo minilo 100 dni od imenovanja vlade Mira Cerarja. »V tem obdobju je bil sprejet rebalans proračuna za 2014, narejene številne aktivnosti za zmanjšanje brezposelnosti med mladimi, pomemben premik pa je zaznati tudi na področju spoštovanja pravne države,« so med drugim zapisali na vladi.
Priprava rebalansa proračuna za leto 2014 je bila dejansko prva naloga, s katero se je spopadla ekipa Mira Cerarja. Ker je bilo do konca leta le še nekaj mesecev, sprejem sicer nujnih strukturnih ukrepov za leto 2014 ni bil možen, je pa vlada to upoštevala pri naboru ukrepov za leto 2015. Pri pripravi obeh rebalansov (za leto 2015 je tik pred sprejemom) vlada ostaja zavezana osnovnemu cilju, to je, da v letu 2015 doseže javnofinančni primanjkljaj pod tremi odstotki BDP, so zapisali na spletni strani vlade.
Dolgoročna vzdržnost javnih financ je po njihovih navedbah ena izmed prioritet, ki jo vlada poskuša uresničevati na vsakem koraku. Med temi koraki pa navaja izvedbeni zakon o fiskalnem pravilu, ki naj bi bil sprejet v naslednjem letu, in dogovor o ukrepih za zmanjšanje obsega sredstev za plače in druge stroške dela v javnem sektorju za leto 2015, ki so ga nedavno podpisali s sindikati javnega sektorja.
Vladna ekipa si prizadeva privabiti čim več tujih investitorjev, zato je bila večina mednarodnih aktivnosti Cerarja
in pristojnih ministrov v teh mesecih usmerjena ravno v podporo in odpiranje poti gospodarstvu pri prodiranju na nove trge, so zagotovili.
Pri zagotavljanju proračunskih dohodkov so vodili aktivnosti, povezane s črpanjem evropskih sredstev. Kot enega prvih uspehov vlada šteje odmrznitev izplačil sredstev EU konec oktobra in pred dnevi potrditev operativnega programa za izvajanje kohezij-ske politike v obdobju 2014 - 2020. Napovedujejo, da bodo k temu vladna prizadevanja usmerjena tudi v prihodnje, saj ima država v obdobju 2014-2020 na voljo kar 3,2 milijarde evropskih evrov
Pomembna prioriteta te vlade so tudi mladi in prizadevanja za znižanje brezposelnosti med njimi. Tako je vlada "že zagrizla v dva pereča problema na tem področju: študentsko delo in brezplačna pripravništva".Med drugim so študente, ki delajo, vključili v pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, določili so tudi minimalno urno postavko, podaljšali so spodbude tistim delodajalcem, ki za nedoločen čas zaposlijo brezposelno osebo, mlajšo od 30 let, vlada pa je sprejela tudi sklepe, ki bodo po njihovih navedbah pripomogli k omejevanju in preprečevanju brezplačnih pripravništev, vsaj v okviru javnega sektorja. Dodali so, da je tudi v tem kontekstu odprava brezplačnega dela mladih pomembna tudi z vidika celotne družbe, "saj zdrava družba ne more temeljiti na izkoriščanju dela ene socialne skupine". (STA)
Izšel zgodovinski roman Janeza Janše Noriško kraljestvo, Beli panter
LJUBLJANA - Pri založbi Nova obzorja je izšel prvi zgodovinski roman predsednika SDS Janeza Janše z naslovom Noriško kraljestvo, Beli panter. Gre za prvo delo iz niza romanov o Noriškem kraljestvu in prikazuje otroštvo in mlada leta glavnega junaka, njegovo družino, ljubezni in prijatelje, ki jih zaznamuje nastanek kraljestva. Roman sledi znanim zgodovinskim dejstvom iz tega oddaljenega obdobja, kar po eni strani prinaša razmeroma trdno oporo napeti in romantični zgodbi. Opisuje življenje prebivalcev na prelomu iz 3. v 2. stoletje pred našim štetjem na ozemlju, kjer so danes Slovenija in sosednje države.
Po Janševih besedah je odločitev, da napiše knjigo, nastala leta 2009, ko se je udeležil simpozija o etnogenezi v Bovcu. Vire in dokumentacijo za roman je zbiral vse odtlej, medtem ko je roman pisal v preteklih petih mesecih.Na včerajšnji predstavitvi knjige je poudaril, da to ni znanstveno delo, ampak poskus osvetlitve nekega časa, ki lahko pojasni sedanjost. Na vprašanje, kdaj bodo sledila naslednja dela, pa je avtor odgovoril, da je to odvisno od zanimanja po prvem delu. Janša je avtor več knjig drugih žanrov, med drugim Premiki (1992), Okopi (1994), je soavtor knjige 7 let pozneje (1995) in avtor zbornika z naslovom 8 let pozneje (1996).
Belgija zaradi varčevanja zapira ambasado v Ljubljani
BRUSELJ - Belgija zaradi varčevalnih ukrepov zapira 18 veleposlaništev in konzulatov, med njimi tudi veleposlaništvo v Ljubljani. Belgija bo v Evropi zaprla še veleposlaništva v Tallinu v Estoniji, v latvijski Rigi, v Vilniusu v Litvi in v Nikozi-ji na Cipru. Belgijsko veleposlaništvo v Sloveniji vodi veleposlanik Paul Jansen. Naloge veleposlaništev, ki jih bodo zaprli, bodo prevzela veleposlaništva v soseščini, je sporočilo belgijsko zunanje ministrstvo. Slovenija ima v Belgiji še vedno veleposlaništvo, ki ga vodi Matjaž Šinkovec, medtem ko ima tudi stalni predstavništvi pri Evropski uniji in zvezi Nato; prvega vodi Rado Ge-norio, drugega pa Andrej Benedej-čič. V Mechelenu v Belgiji pa ima Slovenija tudi konzulat, ki ga vodi častni konzul Frans Florquin.
ljubljana - Bil je svetovno priznan znanstvenik
Za posledicami strelnih ran umrl direktor Kemijskega inštituta
Na parkirišču pred gostinskim lokalom na Viču ga je v torek ustrelil za zdaj še neznani storilec
LJUBLJANA - Direktor Kemijskega inštituta Janko Jamnik je včeraj malo po 13. uri umrl za posledicami strelnih ran, so za STA potrdili na Generalni policijski upravi. Napad se je zgodil v torek zvečer na parkirišču v bližini gostinskega lokala na območju ljubljanskega Viča. Jamnik je Kemijski inštitut vodil od leta 2008, z njim pa je sodeloval že vrsto let prej - od leta 2006 je vodil tudi znanstveni svet inštituta.
Ljubljanska policijska uprava je bila v torek okrog 19.45 obveščena o poškodovanem moškem na enem izmed parkirnih prostorov na območju Viča. Nudili so mu nujno zdravniško pomoč in ga odpeljali v UKC Ljubljana, so sporočili z Generalne policijske uprave.
Preiskovalci so ugotovili, da je neznani storilec ustrelil Jamnika, ki se je pripeljal na parkirni prostor, vozilo za-
klenil in se odpravil proti gostinskemu lokalu. Po izvršenem dejanju je neznani storilec zapustil parkirni prostor, moški pa je hudo poškodovan obležal na parkirišču. Do incidenta je prišlo pred restavracijo Via Bona na Viču v Ljubljani, kjer je potekala novoletna zabava Kemijskega inštituta.
V sredo so primer prevzeli preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada, ki skupaj z ljubljanskimi kriminalisti nadaljujejo intenzivno preiskavo. Skupaj s forenziki so opravili ogled kraja kaznivega dejanja in zavarovane sledi posredovali v fo-renzično analizo v Nacionalni foren-zični laboratorij. V tej fazi preiskave pa podrobnosti o načinu izvršitve poskusa uboja in vrsti orožja ne morejo razkrivati.
Ob Jamnikovi smrti, so na inštitutu družini umrlega izrekli iskreno so-
žalje, v sporočilu za javnost pa so Jam-nika označili za svetovno priznanega, cenjenega in uveljavljenega znanstvenika, strokovnjaka ter izjemnega človeka. »Izjemno sem ga cenil. Občudoval sem njegovo prodornost, ideje, sposobnost, da je znal povezovati specifičen svet znanosti in industrije. Imel je izjemno visoke cilje, najprej do sebe in tudi do drugih. Bil je res izjemen sodelavec. Zelo ga bomo pogrešali,« je o Jamniku navedel Janez Le-vec, predsednik upravnega odbora Kemijskega inštituta.
Po navedbah inštituta je Jamnik svoje življenje posvetil znanosti. Leta 1994 je doktoriral na Fakulteti za fiziko Univerze v Ljubljani. Izpopolnjeval se je v najbolj eminentnih znanstvenih okoljih v tujini: na inštitutu Maxa Plan-cka v Stuttgartu, na Univerzi Cornell ter v Los Alamos Laboratories v ZDA.
ljubljana - Okrožno sodišče
Prošnjo Bavčarja za odlog prestajanja kazni zavrnili
LJUBLJANA - Ljubljansko okrožno sodišče je znova zavrnilo prošnjo nekdanjega predsednika uprave Istrabenza Igorja Bavčarja za odlog prestajanja dosojene kazni, je poročala TV Slovenija. Bavčarjev zagovornik Marko Bošnjak je že napovedal, da bo sklep ljubljanskega okrožnega sodišča izpodbijal na višjem sodišču. Bavčarju tako še nekaj časa ne bo treba v zapor.
Bavčar bi moral v zapor že v začetku oktobra, vendar pa je takrat zaprosil za odlog prestajanja zaporne kazni zaradi zdravstvenih razlogov, okrožno sodišče v Ljubljani pa je njegov predlog zavrnilo. Zato se je Bavčar pritožil na višje sodišče, ki je njegovi pritožbi ugodilo in zadevo vrnilo okrožnemu sodišču v vnovično odločanje.
Okrožno sodišče je nato zahtevalo dopolnitev izvedenskega mnenja komisije medicinske fakultete, ki je očitno presodila, da je Bavčarjevo zdravstveno stanje dovolj dobro, da je sposoben za zapor. So-
dišče je dopolnjeno mnenje nato poslalo Bavčarjevemu zagovorniku, ki je podal pripombe na ugotovitve zdravnikov.
Nekdanji predsednik uprave Pivovarne Laško Boško Šrot in Bavčar sta bila v zadevi Istrabenz lani obsojena na zaporno kazen. Bavčar je za kaznivi dejanji napeljevanja k zlorabi položaja in pranja denarja dobil sedem let zaporne kazni, Šrot, ki že prestaja zaporno kazen, pa za kaznivo dejanje zlorabe položaja pri gospodarski dejavnosti pet let in 10 mesecev.
Do kaznivih dejanj je prišlo leta 2007 ob preprodaji 7,3-odstotnega deleža Istra-benza, ki ga je Pivovarna Laško prodala najprej hčerinski družbi Plinfin za 23 milijonov evrov. Nato je pivovarna prodala Plinfin za vsega 7500 evrov Sportini, ta pa 1. oktobra 2007 za 24,9 milijona Microtrustu v lasti Nastje Sušinskega. Istega dne je Microtrust prodal Istrabenzov paket Pom-In-vestu za 49,2 milijona evrov in s tem zaslužil 24,3 milijona evrov. (STA)
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Sobota, 20. decembra 2014
3
dežela - Obračun dela v letu 2014 in načrti deželne uprave za prihodnje leto
Serracchianijeva: Leta 2015 bo v FJK zgodovinski zasuk
TRST - »Leta 2014 smo postavili temelje za izhod iz krize in za novo rast. Prihodnje leto čaka torej deželo Furlanijo-Julijsko krajino pravi preobrat. Pred nami je zgodovinski zasuk, ki bo zaznamoval našo deželo v prihodnjih letih.«
To je poudarila predsednica Dežele FJK Debora Serracchiani na tiskovni konferenci, ki je bila včeraj dopoldne na sedežu deželne vlade. Že tradicionalnega novoletnega srečanja z novinarji so se udeležili vsi deželni odborniki in odbornice z izjemo odbornice za delo Laure Panariti, ki je bila zadržana. Na srečanju so javnosti predstavili obračun opravljenega dela in jo seznaniti z glavnimi načrti in ukrepi, ki jih namerava deželni odbor izvesti prihodnje leto. Med temi bodo reforma socialnega sektorja, ki bo nadgradila zdravstveno reformo, reforma proizvodnega sektorja (v deželi FJK bo prišlo med drugim do prvega enotnega zakonskega besedila za industrijski sektor), izvajanje načrta za podeželski razvoj in izdelava načrta za razvoj turizma v sodelovanju med ostalimi s tržaško občinsko upravo.
Sicer je predsednica Serracchianije-va povedala, da glede ponovne rasti na deželni in na državni ravni »ni pesimistka«. Že res, da smo še v težavah, je dejala, vendar se BDP stalno izboljšuje (leta 2012 so zabeležili -2,4 odstotka, lani -1,9%, letos -0,5%). Za to se je treba zahvaliti izbiram italijanske vlade in tudi deželne uprave, ki je med drugim spodbujala izvoz, je ocenila. Leto 2014 je bilo vsekakor še kar zahtevno, je nadaljevala in spomnila, da so spravili pod streho tri pomembne reforme in dogovor z ministrom za gospodarstvo in finance Pier Carlom Padoanom, ki je postavil na varno deželno bilanco. Reforme, ki jih je izpostavila predsednica, so reforma kulture (29. julija), zdravstvena reforma (2. oktobra) in reforma lokalnih uprav (26. novembra), na osnovi katere bo nastal nov in učinkovitejši sistem. Sporazum z ministrom Padoanom, ki so ga sklenili 23. oktobra, je zagotovil 825 milijonov evrov, je še povedala deželna predsednica in dodala, da »če so leto 2014 zaznamovale pogumne izbire, bo leto 2015 za deželno upravo pomenilo izvajanje sprejetih reform«. To bo skratka pravi izziv za deželno vlado oziroma politično večino in opozicijo.
Deželna uprava se vsekakor zaveda, da je kriza huda, je še dejala Serracchiani-jeva. Vendar lahko vselej računa na ekipno delo deželnih odbornikov, ki je bilo pravi adut vlade, je nadaljevala. Pogum, odločnost in jasni cilji so vselej zaznamovali deželni odbor, ki ga je predsednica pohvalila za opravljeno delo.
Leto 2014 je bilo, kot rečeno, zelo zahtevno in je bilo v ospredju tudi reševanje pomembnih vprašanj, kot sta bila kriza družbe Electrolux ali podpis sporazuma za prodajo škedenjske železarne skupini Arvedi. Med številnimi temami naj omenimo še imenovanje novega predsednika ali predsednice tržaške Pristaniške oblasti, ki bo nasledil Marino Monassi. Serracchianijeva je razodela, da bo Rim odločil v kratkem. Drugo aktualno vprašanje je kriza Delavskih zadrug. Serracchianijeva je ob robu konference povedala, da se bo zadeva po vsej verjetnosti zaključila pozitivno. Glede na vse težave, s katerimi so se že spopadli in jih še čakajo, bo deželna vlada uspešna, če bo uspela izvesti reforme in pri tem vselej upoštevati potrebe in zahteve ljudi, je še poudarila Serracchianijeva.
V nadaljevanju so člani deželnega odbora poglobili nekatera vprašanja, vezana na lastne resorje. Med temi je zakonski osnutek za reformo industrijskih politik »Rilancimpresa.FVG«, ki ga je deželni odbor sprejel včeraj popoldne in ga bo deželni
podpredsednik ter pristojni deželni odbornik Sergio Bolzonello uradno predstavil danes. Deželni odbornik za javno upravo Paolo Panontin je govoril o vsebini reforme lokalnih uprav in o novostih, ki jih bodo uvedli v prihodnjem letu na področju civilne zaščite in ribolova, medtem ko bo odbornica Panaritijeva (v njenem imenu je govorila Serracchianijeva) zaposlena z reformo zakonodaje na področju dela in poklicnega izobraževanja. Deželna odborni-ca za okolje Sara Vito je napovedala izdelavo enotnega besedila za ohranjanje tal. Odbornik za kulturo Gianni Torrenti je poudaril, da so nujni ukrepi za pomoč priseljencem, odbornica za infrastrukturo in mobilnost Mariagrazia Santoro pa se bo prihodnje leto še posebej posvetila stanovanjski problematiki. Deželni odbornik za finance Francesco Peroni je ne nazadnje poudaril, da je potrebno ovrednotiti deželno bogastvo in nepremičnine.
Aljoša Gašperlin
Novoletna tiskovna konferenca je bila na sedežu deželne vlade
fotodamj@n
deželni svet - V noči na petek sprejet proračun za prihodnje leto
Največ denarja za zdravstvo
Proračun sprejet z glasovi večine, opozicija je glasovala proti - Nekaj novosti tudi v zvezi s sredstvi za Slovence
TRST - Deželni svet je v noči na petek po večdnevni razpravi odobril deželni proračun za leto 2015. Za besedilo večine je glasovalo 25 deželnih svetnic in svetnikov, proti pa jih je bilo 19. Kot je bilo pričakovati, je deželna večina predlog kompaktno podprla, prav tako »soglasni« pa so bili predstavniki opozicije, ki so nasprotovali predlaganemu proračunu. Z enakim številom glasov za in proti je nato deželni svet sprejel še predvideni proračun za obdobje 2015 - 2017 ter za prihodnje leto, takoj nato pa še politično-pro-gramski dokument deželnega odbora za triletje 2015 - 2017. Na koncu je deželni svet sprejel tudi interni proračun za leto 2015. Ob koncu glasovanja se je predsednica dežele Debora Serracc-hiani zahvalila vsem svetnicam in svetnikom, odborniku Perroniju, odboru in pristojnim uradom za opravljeno delo,
ki je po njenih besedah omogočilo, da so sprejeli »izredno pomemben finančni zakon glede na vse obveznosti, ki so si jih zastavili v letošnjem letu«.
V proračunu za prihodnje leto je skupno na razpolago približno 3,5 milijarde evrov, levji delež pa bo šel za financiranje zdravstva, za katerega je za leto 2015 namenjenih 2.179 milijonov evrov (letos 2.164), za civilno zaščito je namenjenih 296 milijonov, za gospodarske dejavnosti 67, za industrijo 14, za krajevne avtonomije in gorata območja 489 milijonov, za šolstvo 66, za infrastrukture, prevoze in telekomunikacije dobrih 27 milijonov (temu bodo dodali še 24 milijonov iz razvojnega in kohezijskega sklada), za upravljanje teritorija 183 milijonov (tudi tu bodo dodali še sredstva iz razvojnega in ko-hezijskega sklada) in za zaščito okolja 16 milijonov.
V zvezi s sprejetim finančnim zakonom je deželni svetnik Demokratske stranke Stefano Ukmar dejal, da je glede na zaskrbljujoče finančno stanje v državi uspeh, da je s proračunom zagotovljenih celo malenkost več sredstev kot lani. Kot poudarja, finančni zakon tudi slovenski narodni skupnosti v Italiji prinaša nekaj novosti. Tako bodo slovenske organizacije in ustanove prejele predujem državnih prispevkov v višini sedemdeset odstotkov dotacije iz zaščitnega zakona, ki je za naslednje tri-letje neokrnjena. Vse to se nekaterim morda zdi normalno, a gre v resnici za mali čudež, glede na to, kar se dogaja okoli nas, pravi Ukmar. Po dolgih letih je uspelo oživeti sklad iz deželnega zakona za Slovence, in sicer s simbolično vsoto 50.000 evrov, ki je namenjena šolskim projektom v sodelovanju s sorodnimi ustanovami v Sloveniji. Deželni
odbornik za kmetijstvo Sergio Bolzo-nello, bo na podlagi obveze, ki jo je sprejel po prizadevanju deželnega svetnika Slovenske skupnosti Igorja Gabrovca, v začetku prihodnjega leta sklical teh-nično-politično omizje, ki naj bi resno proučilo vprašanje upoštevanja določil sporazuma o Proseccu DOC. Ob tem, lahko še dodamo, da je potrjena tudi postavka za SKGZ in SSO v skupni višini 300 tisoč evrov in postavke za SSG.
V deželno bilanco pa iz tehničnih razlogov ni bilo mogoče vnesti specifične postavke za projekt Slofest 2015, a v zvezi s tem Ukmar dodaja, da sta z odbornikom Torrentijem pregledala vloženo prošnjo Zveze slovenskih kulturnih društev in glede na vsebino in deželno razsežnost projekta, obstajajo stvarne možnosti za prispevek iz rednih skladov, ki bo omogočil uresničitev dogodka.
izvršni odbor sso - Predsednik DZP Brezigar poročal o stanju na Primorskem dnevniku
Obisk ministra Žmavca na Videmskem znak pozornosti Slovenije do zamejstva
ČEDAD - Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij je imel v sredo na pokrajinskem sedežu v Čedadu svoje redno zasedanje. Kot so zapisali v tiskovnem sporočilu, je bil začetni del zasedanja posvečen trenutnemu stanju Primorskega dnevnika, o katerem je poročal predsednik družbe DZP Bojan Brezigar, ki ga je predsednik SSO Drago Štoka povabil v ta namen.
Brezigar se je zahvalil za povabilo in pojasnil način javnega financiranja za tiskane medije, na podlagi katerega sredstva dobiva tudi Primorski dnevnik. Težave so se pojavile, ko se je državna zakonodaja začela spreminjati in se je posledično zmanjšal namenski sklad za dnevnike. Ravno iz tega sklada prejema Primorski dnevnik javni prispevek iz postavke za manjšinske dnevnike, kamor spadata še dnevnik Dolomiten in Die Neue Sudtiroler Tageszeitung. V tem trenutku vlada pripravlja nov zakon, s katerim bo manjšinskim dnevnikom zagotovila zadostna sredstva, vendar to bo po vsej verjetnosti dokončano naslednje leto. Glavni problem je v tem, da družba DZP prejema prispevke za pretekla leta, za katera je bilanca že zaključena in če so javna sredstva manjša, nastane finančni problem. Da bi na čim bolj učinkovit način klju-
bovali takemu stanju, so že izvedli določena krčenja in za časnikarje uvedli solidarnostno pogodbo, ki pa ima časovno zapadlost. Na podlagi posegov v rimskem parlamentu pričakujejo, da se bo našla rešitev v finančnem zakonu, ki je v teh dneh v obravnavi.
Kot je zapisano v tiskovnem sporočilu SSO, so člani izvršnega odbora izrazili prepričanje, da slovenska manjšina v Italiji potrebuje dnevnik in v ta namen jasno izrazili upanje, da bi Primorski dnevnik postal vedno bolj manjšinski dnevnik. Predsednik Štoka pa je potrdil dejstvo, da je SSO vedno sodeloval pri pomoči Primorskemu dnevniku. Nekaj vprašanj je zadevalo še tiskarno ter kakšno bo v prihodnosti razmerje med tiskano in spletno izdajo.
V nadaljevanju zasedanja se je Štoka najprej spomnil pokojnega Marjana Pertota, ki je dolga leta skrbel za Knjižnico Dušana Černeta in je zaslužen za njeno bogato knjižno zbirko. Člane Izvršnega odbora pa je tudi seznanil s potekom vladnega omizja ter s pismom, ki sta ga skupaj s predsednikom SKGZ posredovala na družbo RAI v zvezi z vprašanjem ravnatelja slovenskih programov.
Tržaški pokrajinski predsednik Igor Švab je izra-
zil zadovoljstvo ob podelitvi priznanja pisatelju Alojzu Rebuli s strani občine Trst. Poročal je tudi o pripravah na postavitev slovenskega paviljona na svetovni razstavi Expo prihodnje leto v Milanu, kamor so vabljeni tudi Slovenci iz zamejstva.
Walter Bandelj je pozitivno ocenil pestro delovanje članic SSO na Goriškem. Poudaril je dobro izpeljavo posveta o Slovencih v zamejstvu na Univerzi v Novi Gorici, na katerem so v imenu SSO spregovoril tudi mladi.
Giorgio Banchig, pokrajinski predsednik za Vi-demsko, pa se je zaustavil ob dvodnevnem obisku ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Goraza Žmav-ca pri Slovencih v videmski pokrajini. Banchig je obisk ocenil zelo pozitivno, ker se je lahko minister soočil s konkretno stvarnostjo in pri tem pokazal tudi veliko zanimanje. Pomembno je bilo tudi srečanje v Kanalski dolini, kjer se je minister Žmavc srečal z društvoma Marij Černet in Planika ter s slovenskimi duhovniki.
Kot piše v zaključku tiskovnega sporočila pa je pred zaključkom srečanja Drago Štoka vsem članom izvršnega odbora in prisotnim nadzornikom izrazil iskrena voščila za božič in novo leto 2015.
TRST	Sobota, 20. decembra 2014	4
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
POMEMBNA NOVOST - Amandma Francesca Russa
»Staro pristanišče bo odslej končno v funkciji mesta«
Po dobrih štirih desetletjih, v katerih je tržaško staro pristanišče samevalo in razpadalo, bi mu leto 2015 lahko vlilo novo življenje. V rimskem senatu so namreč sinoči odobrili amandma, ki ga je vložil tržaški senator Demokratske stranke Francesco Russo. Ta predvideva, da območje med gledališčem Miela in Barkovljami ne bo več v državni lasti, ampak bo o njegovi usodi in namembnosti odločala Občina Trst.
Danes začenjamo novo stran tržaške zgodovine, je v tiskovnem sporočilu, s katerim je javnost seznanil z dogajanjem v Rimu, zapisal Russo: moj popravek, ki je bil vključen v zakon za stabilizacijo državnih financ, bo enkrat za vselej rešil staro pristanišče iz primeža nedejavnosti, ki je v zadnjih tridesetih letih zatrla vsak predlog in onemogočila razvoj mesta.
Obnovo in preureditev starega pristanišča so kot znano desetletja pogojevali razni veti in osebni interesi, z odobritvijo Russovega popravka pa bo o njej odločala občinska uprava in torej mesto samo. Amandma tudi omogoča vladnemu komisarju, da režim proste luke preseli drugam, kar pomeni, da na tem območju ne bodo več veljale omejitve, ki jih ta režim predvideva. Poleg tega pa odobreno besedilo tudi določa, da mora občina vse dohodke od prodaje nepremičnin prenesti na tržaško pristaniško oblast, ki jih bo vložila v gradnjo infrastruktur v novem pristanišču in novi prosti luki. Zato senator ocenjuje, da gre sicer za čudovito novico, ki pa predstavlja šele izhodiščno točko, novo sredstvo za dosego končnega rezultata - razvoja mesta in razcveta njegovega pristaniškega nabrežja. »Danes ni več utopi-
Francesco Russo
arhiv
čno sanjati, da bi lahko tudi v Trstu naredili to, kar so že storili v Lizboni, Barceloni, Antwerpnu, Rot-terdamu ali Buenos Airesu.«
»To je nedvomno pomembna in dobra novica za naše mesto,« je za naš dnevnik novico komentiral župan Roberto Cosolini. »Tako rešitev sem si že dolgo želel, zato sem hvaležen Francescu Russu in vsem, ki so v pravem ekipnem duhu zasledovali isti cilj: to so v prvi vrsti Ettore Rosato, Debora Serrac-hiani in Matteo Renzi. Dobri odnosi, ki vladajo med mestom, deželo in državo, so se očitno obrestovali.« Župan si sicer ne dela utvar. »Dobro vem, da nas čaka dolg in zahteven administrativni postopek, ki pa je tudi perspektiven. Čaka nas veliko delo, v prvi vrsti priprava globalne vizije. Soočili se bomo z urbanističnimi, finančnimi in drugimi težavami, ampak rimska odločitev odpira novo obdobje, v katerem bo staro pristanišče končno v funkciji mesta.« (pd)
OBČINSKI SVET - Župan sprejel Furlaničevo resolucijo
Trst bi lahko postal tudi olimpijsko mesto
Trst se ponaša z bogato rokometno tradicijo, krajevne športne sredine so v zadnjih letih dokazale, da premorejo učinkovit organizacijski »stroj«: zakaj se ne bi torej naše mesto vključilo v organizacijo poletnih olimpijskih iger Rim 2024? Tako razmišlja Iztok Fur-lanič, ki je v imenu svetniške skupine Združena levica med četrtkovim zasedanjem mestne skupščine predložil nujno resolucijo na to temo. Besedilo ni šlo na glasovanje, župan pa je resolucijo sprejel za svojo in se obvezal, da bo pristojnim rimskim organom posredoval tržaško kandidaturo.
Furlaniču se je zamisel porodila med branjem športnega dnevnika Gazzetta dello sport, ki je, potem ko je premier Renzi napovedal, da se bo Italija potegovala za olimpijske igre 2024, objavil seznam mest, v katerih bi lahko gostili posamezne panoge. Mednarodni olimpijski komite je kot znano pred kratkim določil, da bodo največji svetovni športni dogodek odslej gostile države in ne le posamezna mesta. Gre za praktično odločitev, s katero bi se radi izognili gradnji in posledični koncentraciji številnih športnih objektov v enem samem kraju. Ko je Furlanič prebral, da bi rokometne tekme lahko gostil Bari, si je rekel: zakaj jih pa ne bi Trst? »V našem mestu imamo bogato rokometno tradicijo in nekaj dobrih športnih objektov, naši sosedi sta državi, v katerih je rokomet verjetno med tremi najpopularnejšimi športi, Tržačani so že dokazali, da so sposobni odlično organizirati del svetovnega odbojkarskega prvenstva, poleg tega pa bi z organizacijo tako velikega dogodka verjetno dobili ekonomsko kritje za nekatere koristne posege - na primer za tako imenovano lahko že-
leznico, ki bi povezovala Trst s Koprom, Ron-kami in Novo Gorico. In ne nazadnje, prepričan sem, da bi bilo v Trstu manj razsipavanja in kraje denarja. Trst ima skratka vse značilnosti dobrega kandidata.«
Furlanič sicer pristavlja, da njegova stranka nasprotuje italijanski kandidaturi za OI 2024. »Vsi zadnji veliki dogodki so bili v Italiji v znamenju škandalov, za njimi ostajajo prazni in razpadajoči objekti. Če pa vlada že vztraja pri tem, naj vzame v pretres tudi tržaško kandidaturo. Podobno razmišljajo tudi kolegi svetniki, s katerimi sem se pogovoril, resolucijo pa je, kot omenjeno, podprl tudi župan.«
So tržaške športne infrastrukture primerne, da bi gostile del olimpijskih iger? Fur-lanič priznava, da bo treba preučiti pogoje olimpijskega komiteja, opozarja pa, da imamo v mestu dve športni palači - ob stadionu Roc-co in na Čarboli; v tej zadnji trenira in igra tudi tržaška rokometna ekipa, ki nastopa v italijanski A ligi. »Če pa to ne bi bilo dovolj za tako velik dogodek, bi lahko morda v Trstu gostili vsaj tekme ene skupine.«
Na zadnjih olimpijskih igrah London 2012 je nastopilo dvanajst rokometnih reprezentanc, tekme pa so odigrali v dveh športnih palačah (z 12.000 oziroma 7.000 sedeži - kar je, resnici na ljubo, precej več kot premoreta tržaški telovadnici). Zanimivo pa je, da so se v dvanajsterico najboljših uvrstile kar tri države srednje-vzhodne Evrope, Hrvaška, Madžarska in Srbija, ki se nahajajo relativno blizu Trsta. Najbrž ni pretirano sklepati, da bi v primeru, da bi mesto v zalivu res gostilo rokometno olimpijado, njihovi navijači navalili na Trst. Kar nedvomno ne bi škodilo. (pd)
Občinska uprava prisluhnila
protestom rajonskega sveta
okoljska politika - Pri Sv. Jakobu postavili nove zabojnike nakupi in voščila - Tudi pri Sv. Jakobu
Županova zdravica in cenejše parkiranje
Samo danes bo Trieste Trasporti omogočil brezplačen avtobusni prevoz
Še pet dni nas loči od božičnega večera, ki tudi čas obdarovanja. To naj bi namreč segalo že v rimske čase, saj so Rimljani verjeli, da bodo skromna darilca prispevala k boljšemu, uspešnejšemu prihajajočemu letu. In nič drugače ni danes, ko se ob božično-novoletnih praznikih še naprej zelo radi obdarujemo.
Naj vse tiste, ki še niso kupili ali naredili daril za svoje bližnje, spomnimo, da nam bo v teh zadnjih dneh pred božičem občinska uprava olajšala nakupovalno mrzlico. Župan, ki bo drevi ob 18. uri skupaj z odbornikom Krausom obiskal prebivalce Sv. Jakoba, obisk pa je uokvirjen v županovo poslanstvo, da se v praznovanje vključijo tudi četrtne skupnosti, nam bo ponudil brezplačen avtobusni prevoz (samo danes) in ugodnejše parkiranje.
Občani in občanke lahko danes z avtobusom brezplačno pridejo tudi k Sv. Jakobu, kjer bo poskrbljeno za zdravico z Bole-tovo penino prosekar, Kmečka zveza pa bo poleg vina ponudila tudi fanclje z dušo in sla-
Popolna zmeda glede zabojnikov, ki so v preteklih mesecih razburjali stanovalce različnih rajonov, se naposled ureja. V petem mestnem okrožju Sv. Jakob - Stara Mitnica, kjer sta prestavitev zabojnikov in vzpostavitev premajhnega števila ekoloških otokov postavila na noge celotno vodstvo rajonskega sveta, so se protesti splačali, saj so tu (zaenkrat) postavili devet novih zabojnikov. To je včeraj povedal krajevni svetnik Roberto Dubs, s katerim smo se srečali na Trgu Puecher pri Sv. Jakobu.
»Naše okrožje je doseglo veliko zmago v boju z občinsko birokracijo. Že poleti, ko smo videli načrt občinske okoljske politike, smo ocenili, da samo dva ekološka otoka na Istrski ulici ne bosta zadostovala za vse prebivalce tega rajona«, je pojasnil Dubs, ki je spomnil tudi, kako naporno opravilo je za nekatere stanovalce postalo odnašanje smeti. »Na tem mestnem koncu je polno klancev, zabojniki na Istrski ulici pa so preobremenjeni«, je ocenil rajonski svetnik, ki je o neprimerni razporeditvi zabojnikov obvestil pristojno občinsko odborništvo. Odbornik za okolje Umberto Laureni je prisluhnil vsem protestom, kompleksne razmere pri Sv. Jakobu je spoznal tudi na terenu in postavitev zabojnikov prilagodil tej logiki.
Na Trgu Puecher so včeraj že stali zabojniki za plastično embalažo, mešane odpadke, papir in trije novi manjši zabojniki za steklo. Novost tega rajona bodo prav ti manjši zabojniki, ki jih nameravajo postaviti v ožjih ulicah, v katere naj bi, kot je opozoril Dubs, peljal manjši tovornjaki za smeti. Zabojnikov za organske odpadke še niso postavili, a je postopek že v teku, je zagotovil krajevni svetnik. Na vprašanje, ali lahko rečemo, da je podje-
Devet novih zabojnikov pod Trgom Puecher pri Sv. Jakobu
fotodamj@n
tje AcegasAps klonilo pod njihovim pritiskom, je pojasnil, da politika postavljanja zabojnikov ni odvisna od komunalne službe, temveč od občinske uprave. Ob tem je izrazil tudi željo, da bi se po njihovi angažiranosti zgledovala še druga mestna okrožja, za katere je odnašanje smeti postala »misija nemogoče«.
Ali je občinska uprava klonila pod pritiskom krajanov in popustila v svoji okoljski politiki ali v dotičnem primeru velja rek, da pametnejši odneha, je stvar osebne presoje. Dejstvo pa je, da so v celotni zgodbi zmagovalci krajani, ki bodo imeli na voljo več smetnjakov. S tem pa tudi tudi manj izgovorov za puščanje polnih vrečk z odpadki kar na pločnikih. (sč)
Huda prometna nesreča na Miramarskem drevoredu
Predsinočnjim ob pol desetih je prišlo do hude prometne nesreče v Mira-marskem drevoredu, kjer sta trčila osebni avtomobil znamke Audi in sku-ter. Nesreča se je zgodila v bližini križišča, kjer cesta zavije v Rojan, in sicer v smeri proti Barkovljam. Nesrečo naj bi povzročil voznik avtomobila, ki je med polkrožnim obračanjem zaprl pot vozniku skuterja. Ta je utrpel zelo resne poškodbe. Reševalci so mu na kraju nudili pomoč, nato pa so ga odpeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so potrdili hude poškodbe, zaradi katerih je še vedno v življenjski nevarnosti. Iz policije so sporočili, da sta bila v nesrečo vpletena dva moška, stara 45 let.
Serija manjših prometnih nesreč. Včeraj popoldne se je na različnih koncih mesta skoraj istočasno zgodilo več prometnih nesreč. Reševalci so na kraju nesreče nudili pomoč vsem udeležencem, nekaj pa so jih odpeljali v bolnišnico. Tam se je izkazalo, da nihče ni bil huje poškodovan.
ščice za najmlajše občane. Tu bo od danes do srede po znižani ceni na razpolago tudi parkirišče; v tukajšnji garažni hiši bo parkirni listek med 13. in 21. uro stal štiri evre. Ista cena v istem časovnem terminu bo dostopna tudi v garažnih hišah Silos, Foro Ulpiano in Ul. della Pieta in na odkritem parkirišču na IV. pomolu (štiri evre za 12 ur). Za tiste, ki radi zelo hitro nakupujejo, bo možno brezplačno parkiranje za prve dve uri na občinskih parkiriščih Na Trgu Liberta, nabrežju Straulino e Rode in v Ul. Capitolina.
Čeprav se bo v teh kriznih časih mnogo ljudi odreklo nakupu daril, je akcija občinske uprave, da v teh dneh prepreči gnečo in prometni kaos, vseeno pohvalna in dobrodošla. (sč)
TRST
Sobota, 20. decembra 2014
5
GOSPODARSTVO - Uradno odprtje novih prostorov v Ul. Machiavelli
Podjetje Dotcom: nov
| V	•	•
sedež za nove izzive
Sistemski inženiring, razvijanje in implementacija projektov strojne opreme za zasebni sektor in javno upravo, dolgoročna hramba, e-računi in izdelava spletnih strani za e-trgovino so nekateri proizvodi oziroma storitve, ki jih ponuja podjetje Dotcom. Podjetje je aktivno že deset let in je v tem obdobju stalno raslo in se razvijalo. Nastalo je leta 2004, že po petih letih pa je število zaposlenih prešlo s štiri na 16. Dotcom ima danes sedež v Trstu in v Ljubljani, posluje pa v več državah.
Podjetje Dotcom vodijo štirje družbeniki, in sicer Uroš Grilanc, Andrej Močilnik, Andrej Sossi in Marko Piciulin, ki so bili vsa ta leta zelo uspe-
šni, zdaj pa so poskrbeli za dodatno novost. Dosedanji sedež v Ul. Trento, kjer so od leta 2008 plačevali najemnino, so zapustili in odkupili nov sedež v Ul. Machiavelli. Vanj so se preselili v oktobru, nove prostore pa so uradno odprli na krajši slovesnosti, ki je bila v četrtek zvečer.
Novi sedež je sicer manjši, a bolj prikladen, saj odgovarja potrebam zaposlenih. Pri podjetju prevladuje namreč skupinsko delo, nam je povedal Grilanc na četrtkovem odprtju novih prostorov. V njem sta med drugim dve večji sobi in je v vsaki velika miza z več računalniki, ki služijo pri vsakodnevnem delu zaposlenih arhitektov in programerjev.
Z leve: Andrej Močilnik, Marko Piciulin in Uroš Grilanc vodijo podjetje Dotcom skupaj z Andrejem Sossijem
fotodamj@n
Podjetje Dotcom posluje v glavnem s podjetji v severni Italiji in v Sloveniji, a krije tudi Avstrijo, Hrvaško, Srbijo, Švico in Norveško. Promet se je v zadnjih letih precej povečal še posebej na italijanskem in slovenskem trgu, stranke pa so pretežno velika podjetja in tovarne. Gospodarska kriza mladih podjetnikov (srednja starost je 30 let) ni preveč prizadela. V informatiki niso namreč zabeležili hude krize. Nasprotno, kriza je spodbudila mnoge javne uprave in zasebna podjetja, da optimizirajo stroške, pri tem pa je imela pomembno besedo ravno uporaba informacijskih sistemov ali druge računalniške opore. K zmanjšanju stroškov prispevajo na pri-
mer dolgoročna hramba dokumentov, ki omogoča ukinitev papirja, avtomatizirano upravljanje izhodnih dokumentov, ki ima kot končni cilj izdajo računov v elektronskem formatu, in sploh upravljanje dokumentov v elektronski obliki. Te in še druge storitve ponujajo pri podjetju Dotcom, kjer nameravajo zdaj povečati promet. Novi sedež je torej spodbuda tudi za uspešnejše poslovanje, a obenem tudi za ugodnejše delo zaposlenih. Naj dodamo, da je v Trstu dvanajst stalno zaposlenih ljudi. V Ljubljani, kjer vodi podjetje Dotcom družbenik Iztok Colja, pa je pet stalno zaposlenih oseb.
A.G.
coop - Uslužbenci
Prosijo za solidarnost in pozornost
Solidarnost in pozornost: za to tržaške občane prosijo uslužbenci Delavskih zadrug v pismu, ki so ga naslovili na člane in stranke in v katerem opozarjajo, da več kot tisoč družin - družinam uslužbencev je treba dodati še družine tistih, ki so zaposleni v povezanih dejavnostih - doživlja sedanje obdobje z veliko zaskrbljenostjo.
V pismu, ki ga je podpisalo 516 uslužbencev, se poudarja, kako se je le-tem preteklega 17. oktobra, ko je tržaško sodišče zahtevalo stečaj Delavskih zadrug, porušil svet, saj je tveganje izgube delovnega mesta naenkrat postalo konkretno, poleg tega so številni uslužbenci tudi člani zadrug, v katere so vložili svoje prihranke, zato jih z ostalimi varčevalci druži zaskrbljenost zaradi zamrznitve sredstev in začasne nezmožnosti pridobiti lasten denar.
Kljub šoku in zaskrbljenosti pa so uslužbenci še naprej opravljali svoje delo v zavesti, da ne nosijo odgovornosti za krizo Delavskih zadrug, katere kot prvi občutijo posledice, saj so pred nekaj meseci pristali na znižanje plač s ciljem, da dajo svoj doprinos k izboljšanju finančnega stanja zadrug. Pri tem se zahvaljujejo vsem članom in strankam, ki še naprej opravljajo nakupe v trgovinah Delavskih zadrug, saj s tem pomagajo uslužbencem, da se bolje soočijo z reševalnim načrtom v teku in jim nudijo upanje v ohranitev delovnih mest, piše v pismu.
gospodarstvo - Seminar v priredbi SDGZ in CATA FJK
Na spletu moraš strankam
■ •	• v	mm	••
nuditi resnične informacije
Prisotni obrtniki in trgovci so pozorno prisluhnili besedam Fabrizia Gherlanija
Prisotnost na družbenih omrežjih, pozornost do kupca in vlaganje v izobraževanje predstavljajo ključ za uspešno poslovanje podjetij, pri čemer je treba paziti, da so informacije, ki jih preko spleta nudiš strankam, resnične. To izhaja iz seminarja Fabrizia Gherlanija, ki ga je pretekli torek v polni dvorani podružnice Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v Obrtni coni Zgonik za obrtnike in trgovce priredila sekcija SDGZ za obrtnike, trgovce in mednarodne operaterje v sklopu projekta Volo, ki ga preko obrtniškega združenja CATA za Furlanijo Julijsko krajino sofinancira deželna uprava.
Po uvodnem pozdravu predstavnika SDGZ Boruta Sardoča je predavatelj s pomočjo primerov dobre prakse seznanil pri-
sotne s prijemi, ki učinkujejo pri boljši notranji organiziranosti podjetja, izboljšanju notranje komunikacije s sodelavci ter zunanje komunikacije s strankami tako preko »tradicionalnega« osebnega stika in telefona kot tudi preko uporabe inovativnih orodij, kot so družbena omrežja. Slednja predstavljajo poleg dobro pripravljene in ažurirane spletne strani okno v svet in izložbo podjetja, kjer le-tega kupci spoznajo in ocenijo. Gherlani je zato poudaril, da morajo biti informacije, ki jih posredujemo ali objavljamo na spletu, resnične, saj v nasprotnem primeru tvegamo obratni učinek z negativno oceno. Iz tega izhaja, da je treba vsak dan skrbeti za zadovoljitev prav vsakega kupca, stranke ali odjemalca, saj se tudi eno samo negativno mnenje zelo težko izbriše. Biti prisoten v novih
medijih in na družbenih omrežjih ne pomeni torej prodajati, temveč pridobiti zaupanje kupcev.
Predavatelj je tudi povzel zgodovino oglaševanja od 70. let, ko je podjetje bilo uspešno že samo zaradi tega, ker je ponujalo proizvod, ki ga drugi niso imeli, do 80. in 90. let prejšnjega stoletja, ko se je razvilo trženje s promocijo proizvoda in z njim povezanih storitev. V letih 2000 pa je prišlo do nadaljnjega razvoja z vstopom čustev in emo-cij v oglaševanje. Danes morajo podjetja za uspešno promocijo s proizvodom in storitvijo povezati zgodbo, ki v kupcih vzbuja čustva. Ključ za uspeh pa je vsekakor stalno izobraževanje za izboljšanje sebe in svojih sodelavcev, saj kdor ne vlaga v izboljšanje samega sebe, nazaduje, je dejal Gherlani.
Pokrajinski svet sprejel proračun za leto 2015
Pokrajinski svet je včeraj z glasovi le-vosredinske večine sprejel proračun za leto 2015, ki je uravnotežen v višini 92.103.001,94 evra. Čeprav so proračun zaznamovali krčenje finančnih sredstev in omejitve, so v njem pomembne postavke za vse glavne sektorje. To velja še predvsem za šolske gradnje, ki so jim namenili pet milijonov evrov, je poudarila pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Po-ropat. Proračun so odobrili s 15 glasovi, proti je glasovalo 7 svetnikov opozicije.
Fotografije Joška Prinčiča v kavarni San Marco
V	galeriji kavarne San Marco v Trstu (ul. C. Battisti 18) je na ogled, vse do 6. januaja 2015 razstava goriškega fotografa Joška Prinčiča z naslovom »Kamni spomina - Židovsko pokopališče v Rožni dolini«. Razstavo prirejajo kavarna San Marco«, Kulturni dom Gorica, združenje Amici di Israe-le iz Gorice, Forum Cultura iz Gorice in fotoklub Skupina 75 iz Gorice.
Igra o Lindberghovem preletu danes na Proseku ob 11. uri
Leta 1927 je Charles Lindbergh opravil prvi solo prelet Atlantskega oceana brez vmesnih postankov. Podvig bo s svojimi zapleti in tveganji zaživel na odrskih deskah Kulturnega doma na Proseku, danes, 20. decembra, ob 11. uri. Igro Lindberghov prekoceanski prelet, ki jo režira Elisabetta Gustini, bo uprizorila skupina Teatro Incontro v sodelovanju z rajonskim svetom za Zahodni kras. Vstopnina 3 evre.
Motociklist Mitja Emili danes v šempolajski Štalci
SKD Vigred vabi danes ob 17.30 v okviru Veselega decembra 2014 v Šempolaj v Štalco na srečanje z mo-tociklistom Mitjo Emilijem. Emili, doma s Proseka, se je že kot otrok ukvarjal z raznimi športi, potem se je posvetil motociklizmu ter osvojil razne nagrade, kot so prvo mesto na evropskem prvenstvu leta 2006, na Kawasaki cup 2011, ter na Honda cup 2013. Danes bo predstavil svet moto-ciklizma in svojo pot v njem. V Štalci sta na ogled tudi razstava ročnih del članic Kruta in slikarjev Vesne Bene-detič, Katerine Kalc, Štefana Turka, Rožice Nadlišek in Taddea Sedmaka ter božični sejem knjig in ročnih del.
Predstave za 7,80 evra
V	okviru pobud ob 60-letnici delovanja Stalnega gledališča FJK Rossetti bodo danes, jutri in v ponedeljek še razpoložljive vstopnice za predstavi Trst mesto v vojni in Henrik IV. na voljo po ceni, ki je veljala pred 60 leti. Takrat je gledališka vstopnica znašala petsto lir, kar pomeni, da si bo v teh dneh predstavo mogoče ogledati za 7,80 evra.
Narečno gledališče
V	okviru 22. mednarodnega festivala narečnega gledališča Ave Ninchi bo drevi v gledališču Miela ob 20.30 predstava Carla Goldonija La casa nova v izvedbi gledališke skupine La Goldo-ninana, jutri pa bo ob 17.30 predstava Enza Duseja Nudo alla meta v izvedbi gledališča Città di Este.
Bojkot Izraela
Odbor BDS (Boicotta, Disinvesti, San-ziona Israele) bo danes na Trgu stare mitnice od 16. ure dalje organiziral bojkot izraelskih proizvodov iz protesta proti izraelski politiki v odnosu do palestinskega naroda.
6
Nedelja, 14. decembra 2014
TRST
skd primorec - Izlet na božični sejem
Trebenci na Dunaju
Kot je že večletna tradicija, je tudi letos v decembru SKD Primorec iz Trebč organiziralo tridnevni izlet na božične sejme. Tokratna izbira je padla na čarobni predbožični Dunaj. V zgodnjih jutranjih urah se je skupina izletnikov odpeljala mimo Ljubljane in Gradca v avstrijsko prestolnico, kjer jih je ob prihodu pot najprej vodila do palače Belveder nato pa na Ring, kjer je do leta 1857 stalo mestno obzidje. Danes se okoli starega mestnega jedra vrstijo pomembne palače, trgi in kavarne.
Program izleta je bil izredno bogat in zanimiv: obiskali so veličastno cerkev Sv.
Štefana in se sprehodili do mestne hiše, kjer se odvija eden največjih božičnih sejmov, kateremu je sledila družabna večerja ob glasbi na Grinzigu. Naslednji dan pa so sledili ogledi Musikvereinhaus, sedeža dunajskih filharmonikov in njegove veličastne koncertne dvorane, kjer se vsako leto odvija znameniti novoletni koncert, in palače Hofburg s kraljevsko zakladnico. Kosilo se je odvijalo na vrtečem razglednem stolpu Donauturn, kjer je z višine 170 m krasen razgled na prestolnico. Po kosilu so si lahko ogledali eno od znamenitih kavarn, kjer so si nekateri privoščili zna-
menito torto Sacher. Višek izleta je bil gotovo koncert Mozartovih in Straussovih melodij, ki bo prisotnim ostal še dolgo v prijetnem spominu. Zadnji dan je bil posvečen ogledu palače Schönbrunn in božičnega sejma. Pred odhodom proti domu pa še hiše Kunsthaus, oziroma muzeja o kontroverznem in nenavadnem umetniku Hundertwasserju, poznanem predvsem po arhitekturi neravnih linij in barvnih raznolikosti. Izletniki so bili nad izletom navdušeni, tako da je pobuda povsem uspela, organizatorji pa že razmišljajo, kam se bodo odpravili naslednjič!
križ - Srečanje z novinarko Barbaro Schiavulli
»Uradni viri v vojnah
in o vojnah v glavnem lažejo«
»Tako imenovani uradni viri v vojnah dosledno lažejo in torej zavajajo javnost, zato je dolžnost novinarjev, da se dokopljejo do čim bolj verodostojnih informacij,« je na četrtkovem srečanju v Ljudskem domu v Križu dejala znana italijanska novinarka Barbara Schiavul-li. V Križ sta jo povabila SKD Vesna in Sklad Matej Lac-hi-Lah, srečanje se je odvijalo v obliki intervjuja novinarke s kolegoma Sandorjem Tencejem in Pierluigijem Sabat-tijem.
Schiavullijeva, ki je poročala dejansko iz vseh vojnih žarišč, posebno iz Afganistana, je na svoji kratki, a zelo bogati novinarski poti napisala tudi vrsto knjig. Zadnja nosi naslov »La guerra dentro, le emozioni dei soldati« (Vojna od vznoter, občutki vojakov), ki je izšla v založbi Midia edizioni. Ta knjiga, ki je nudila izhodišče za kriško srečanje, sloni na pripovedovanjih in pričevanjih italijanskih vojakov, ki sodelujejo ali so sodelovali v raznih mirovnih misijah, posebno v Afganistanu, Libanonu in Iraku. V svojih knjigah je doslej novinarka opisovala vojne z zornega kota žrtev in civilnega prebivalstva, sedaj pa se je preizkusila z vojaki in njihovimi zgodbami.
Z leve P. Sabatti, B. Schiavulli in S.Tence
Božičnica na Padričah in koledovanje v Gropadi
Jutri se bodo praznično obarvale tudi Padriče. Člani kulturnega društva Slovan s Padrič in drugi vaščani bodo ob 17.30 organizirali na glavnem pa-driškem trgu »Na v'se« (pri vodnjaku) božičnico oziroma predpraznično zdravico. Padričarji bodo pod praznično okrašenem borom (kot vsako leto ga je darovala Gozdna zadruga) s kuhanim vinom, čajem ter sladico nazdravili prihajajočim praznikom ter tudi prihajajoči zimi. Jutri bo ravno nastopil zimski čas (solsticij). Na Padričah se je v zadnjih letih ustalila nova tradicija, da bor obdržijo na vasi vse do poletnega sončnega obrata oziroma kresovanja (23. junija). Padričarji bodo bor okrasili jutri zjutraj, ko bo istočasno v prostorih Gozdne zadruge na programu božična ekode-lavnica za otroke (začetek ob 10.00). Najmlajši bodo izdelali okraske, ki jih bodo nato obesili na božično drevo.
Glavni del božičnice bo ob 17.30, ko bodo vaščani najprej prižgali luči na boru. Nato bo sledil nastop vaških otrok, mešanega pevskega zbora Slovan Skala (pod taktirko Jarija Jarca) in predstavitev društvenega koledarja 2015.
Pevski zbor Slovan Skala bo pred tem zapel tudi v Gropadi. Gropajsko kulturno društvo Skala je namreč lani obudilo stari običaj koledovanja po vasi. Pevke in pevci bodo zapeli v različnih delih gropajskega vaškega jedra in zaželeli domačinom srečno novo leto, veliko zdravja in dobro letino. Pevci in pevke se bodo zbrali ob 16.30 pri Ciganki (pri turistični kmetiji Pic-ko), nato bodo koledovali do Ulce in še na trgu pri cerkvici.
Včeraj danes
Danes, SOBOTA, 20. decembra 2014
JULIJ
Sonce vzide ob 7.41 in zatone ob 16.23 - Dolžina dneva 8.42 - Luna vzide ob 5.34 in zatone ob 15.25.
Jutri, NEDELJA, 21. decembra 2014
TOMAŽ, ZAČETEK ZIME
VREME VČERAJ: temperatura zraka 10,1 stopinje C, zračni tlak 1022,6 mb ustaljen, vlaga 88-odstotna, veter jugovzhodnik 2 km na uro, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 15,6 stopinje C.
U Kino
AMBASCIATORI - 16.20, 18.10, 20.00, 22.00 »II ragazzo invisibile«.
[I] Lekarne
fotodamj@n
/
ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Pride«.
CINEMA DEI FABBRI - 18.30 »La sto-ria di Cino«; 20.00 »Master of the Universe«; 21.45 »L'immagine mancante«.
FELLINI - 15.00, 16.45 »I pinguini di Madagascar«; 18.30, 20.30, 22.20 »St. Vincent«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.15, 18.00, 20.00, 21.45 »Magic in the Moonlight«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Jimmy's hall«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.45, 21.10 »Storie pazzesche«.
KOPER - PLANET TUŠ - 14.20, 19.30 »Butec in butec da«; 16.30, 18.30, 20.00 »Eksodus: Bogovi in kralji«; 17.50 »Francozinje«; 17.40 »Hobit: bitka petih vojska«; 16.20, 19.10, 20.30, 22.00 »Hobit: bitka petih vojska 3D«; 15.20, 21.40 »Igre lakote: Upor - 1. del«; 14.40 »Ježek in vran pričarata Božič«; 22.10 »Oblaki nad Sils Mario«; 14.00, 16.00, 18.00, 20.10 »Paddington«; 14.45, 16.40 »Pingvini z Madagaskarja«; 13.45, 15.40 »Pingvini z Madagaskarja 3D«; 21.20 »Preden zaspim«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 15.00, 17.30, 20.00, 21.30 »Lo Hobbit - La battaglia delle cinque armate«; Dvorana 2: 15.00, 16.00, 17.45, 19.40 »Big Hero 6«; 15.00, 18.15, 22.15 »Ma tu di che segno sei?«; Dvorana 3: 16.40, 18.30, 20.20, 22.20 »Il ricco, il povero e il maggiordomo«; 16.15, 18.45, 21.30 »L'amore bugiardo«; Dvorana 4: 16.40, 18.30, 20.20, 22.15 »Un natale stupe-facente«; 15.00 »Un gatto a Parigi«.
SUPER - 17.10, 21.15 »Interstellar«; 16.00, 20.00 »Un gatto a Parigi«.
THE SPACE CINEMA - 15.35, 17.50, 20.05, 22.15 »Il ragazzo invisibile«; 15.30, 18.25, 21.20 »Lo Hobbit - La bat-taglia delle cinque armate«; 22.05 »Lo Hobbit - La battaglia delle cinque armate 3D«; 15.20, 17.35, 19.50 »Big Hero 6«; 15.40, 18.40, 21.40 »L'amore bugiardo«; 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »Un natale stu-pefacente«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »Il povero, il ricco e il maggiordomo«; 15.30, 17.40 »I pinguini di Madagascar«; 19.45, 21.50 »Ma tu di che segno sei?«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00 »Big Hero 6«; 17.00, 19.40 »Lo Hobbit - La battaglia delle cinque arma-te«; 22.20 »Un natale stupefacente«; Dvorana 2: 15.00 »Lo Hobbit - La battaglia delle cinque armate«; 17.40, 20.30 »L'amore bugiardo«; Dvorana 3: 16.15 »Big Hero 6«; 18.15, 20.00 »Un natale stupefacente«; 21.50 »Lo Hobbit - La battaglia delle cinque armate 3D«; Dvorana 4: 16.30, 20.20, 22.20 »Il ricco, il povero e il maggiordomo«; 18.20 »Big Hero 6«; Dvorana 5: 17.45, 20.15, 22.10 »Il ragazzo invisibile«.
naši pihalni orkestri, pevski zbori, plesne in dramske skupine vam bodo z odra voščili vesele praznike

jutri ob 17.00 v gledališèu France Prešeren v Boljuncu
Občina Doli
(a
Čestitke
Danes, 20. decembra 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Baiamonti 50 - 040 812325, Trg Gioberti 8 - 040 54393, Milje - Ul. Maz-zini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Baiamonti 50, Trg Gioberti 8, Trg Oberdan 2, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Oberdan 2 - 040 364928. www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
9. decembra je na Pedagoški fakulteti v Trstu uspešno diplomirala KATJA SPETIČ. Veliko uspehov na novi življenjski poti ji izreka AŠD Breg.
0 Mali oglasi
GOSPA išče delo kot hišna pomočnica v dopoldanskih urah ali pri negi starejših oseb 24 ur dnevno. Tel. št.: 3296055490 ali 00386-40637800. IZPRAZNJUJEM hiše, stanovanja, kleti, podstrešja itd., popravljam pohištvo, lesena polkna, okna in vrata; tel. 340-2719034. MLAD PAR išče opremljeno ali delno opremljeno dvoposteljno sobo ali malo stanovanje na Proseku/Konto-velu (tudi v okolici) za daljše obdobje. Tel. št. 340-1566130. PRODAM domače klobase. Tel.: 3395472406.
PRODAM dve sliki Stanota Žerjala (po
ugodni ceni). Tel. št. 331-7114399. PRODAM stanovanje, 60 kv.m., Ul. Boccaccio, zraven železniške postaje, 5. nadstropje, cena po dogovoru. Tel.: 340-5566347. PRODAMO HIŠO z vrtom v Štanjelu, na slovenskem Krasu, cena po dogovoru. Tel.: 00386-41314995. ZLAT PRSTAN smo našli pred telovadnico v Repnu. Kdor ga pogreša, naj pokliče št. 348-5165977.
Turistične kmetije
AGRITURIZEM DEBELIS je na
Kolonkovcu odprt do 23.12.2014.
Tel. 040-391790 -zaprto ob sredah
KMEČKI TURIZEM RADETIČ SIDONJA v Medji vasi je odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih.
Tel. 040-208987
MARISA IN IGOR STA ODPRLA OSMICO v Ricmanjih.
040-2470119, 366-5304154
ITI Osmice
IVAN PERNARČIČ ima odprto osmico v Vižovljah. Vabljeni! Tel.: 040-291498. OSMICO je v Mavhinjah 58/A, odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049. SERGIO GIOVANNINI je odprl osmico v Ul. Modiano, 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni. SILVANO FERLUGA vabi na osmico pri
Piščancih. V LONJERJU št. 255 je odprl osmico Damjan Glavina. Tel.: 348-8435444.
/
TRST
Nedelja, 14. decembra 2014
7
DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM
pod pokroviteljstvom Slovenske Prosvete
vabi na koncert
BOŽIČNO PRIČAKOVANJE
Nastopil bo MePZ 'Lipa' iz Bazovice
pod vodstvom Tamare Ražem Locatelli in spremljavi Davida Lenisse
Priložnostna misel: msgr. Franc Vončina
danes ob 20. uri v rojanski cerkvi
S btetS
OGLED JASLIC V LJUBLJANI v torek, 30. decembra: Mladinski dom Bolju-nec in Slomškov dom Bazovica vabita na izlet. Odhod avtobusa iz Bo-ljunca, pri gledališču, ob 14.00 ter iz Bazovice ob 14.15. Po ogledu jaslic in stojnic nas bo popestril prihod Dedka Mraza, sledi večerja. Povratek približno ob 22.30. Program ni naporen in primeren za družine z otroci. Vpis na tel. 335-8045700 (Albert).
Ü3 Obvestila
AŠD VESNA vljudno vabi člane, sponzorje, navijače in prijatelje na božično zdravico, ki bo danes, 20. decembra, ob 18. uri v Ljudskem domu v Križu. Ob priliki bo predstavitev koledarja Vesne 2015.
BOŽIČ Z NAMI 2014: danes, 20. decembra, od 8. do 20. ure bo na Opči-nah potekal trg rabljenih predmetov in obrtniški trg. V Prosvetnem domu (Ul. Ricreatorio, 1) Party OMK. V nedeljo, 21. decembra, od 15.30 do 17.30 mimohod Božička s kočijo. Od 15. do 18. mimohod godbe na pihala »Viktor Parma« - Trebče. Od 17. ure dalje nastop društva Societa Poli-sportiva Opicina (Alpinska ul., 128/1) na temo: štiri letni časi. Program so omogočili člani konzorcija Centro in via, Insieme a Opicina - Skupaj na Opčinah ter različna openska združenja.
KD PRIMAVERA - POMLAD vabi na delavnico »Barve in čopiči za dobro počutje - zimski solsticij«, ki bo danes, 20. decembra, od 15. do 19. ure
XPrimorski
"	dnevnik
imedia
OGLAŠEVALSKA AGENCIJA
obvešča, da bo v sredo, 24. decembra in
sredo, 31. decembra ZAPRTA
áGo : IÍTÍTEtoCTH	
Web: www.tmedia.it/primorski E-pošta: primorski@tmedia.it	
	
prej do i	tovice
www.primorski.eu1	
v prostorih SKD Igo Gruden v Na-brežini (št. 89). Delavnico bo vodila psihologinja in psihoterapevtka dr. Lucija Lorenzi. Info in prijave na tel. št. 347-4437922 ali 334-7520208.
SKD LIPA iz Bazovice vabi na božično razstavo in sejem ročnih del in obrtniških izdelkov, ki bo v Bazovskem domu danes, 20. in v nedeljo, 21. decembra, od 10. do 20. ure. Pozdrav in predstavitev bo v soboto ob 17.30. Sodelujejo Taisja in MoVS Lipa.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB IN MOSP vabita na delavnico ustvarjalnega pisanja za mlade. Srečanje z literarno ustvarjalko Marijo Kostnap-fel bo danes, 20. decembra, ob 13.30 na Ul. Donizetti 3.
JUS NABREŽI NA vabi člane, vaščane in prijatelje na predstavitev koledarja za leto 2015 »Skrita Nabrežina«, ki bo v nedeljo, 21. decembra, ob 10.30 v baru na nabrežinskem trgu (Nabrežina 103).
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - Krožek »Kras - GOAT« vabi v nedeljo, 21. decembra, ob 14. uri na tradicionalno tovariško srečanje ob zaključku leta, ki bo v dvorani bivšega Ljudskega doma v Križu.
BOG VAS ŽIVI TREBENCI! Veseli ko-ledniki COŠ P. Tomažiča vas bodo obiskali v ponedeljek, 22. decembra, v popoldanskih urah in v torek, 23. decembra, v jutranjih urah.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 22. decembra, v Peterlinovo dvorano, Do-nizettijeva 3, na božični večer. O pomenu tega lepega krščanskega praznika bo govoril škofov vikar za slovenske vernike na Tržaškem Tone Be-denčič. Začetek ob 20.30.
KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI pri SKD Tabor obvešča, da bo zaprta od 22. decembra do 6. januarja.
OBČINA ZGONIK obvešča, da bodo uradi in občinska knjižnica zaprti v sredo, 24. in 31. decembra, v popoldanskih urah ter v petek, 2. januarja. Službe bodo po zakonu zagotovljene.
SDGZ IN SERVIS sporočata, da bodo uradi na sedežu in podružnicah 24. in 31. decembra popoldne zaprti.
ZSKD obvešča, da bosta zaradi praznikov urada v Trstu in Gorici zaprta od vključno srede, 24. decembra, do petka, 9. januarja. V Reziji bo urad zaprt že od ponedeljka, 22. decembra.
ŽEGNANJE KONJ, ki ga prireja konjeniško društvo Skuadra Uoo, bo v Šti-vanu pri cerkvi sv. Janeza Krstnika (nova štivanska cerkev) v petek, 26. decembra, ob 12.00. Vabljeni vsi, posebno ljubitelji konj in starih običajev.
JUS NABREŽINA IN GODBENO DRUŠTVO »NABREŽINA« vabita člane, vaščane in prijatelje na praznično srečanje, ki bo v soboto, 27. decembra, od 17.30 dalje na nabrežinskem trgu. Za veselo in praznično vzdušje bo poskrbela domača godba. V prijatelj -skem okolju se bomo poslovili od starega leta in si bomo izmenjali iskrena voščila za novo leto 2015.
KROŽEK KRU.T vabi na tradicionalno srečanje ob koncu leta, ki bo v ponedeljek, 29. decembra, v gostilni v Bazovici, Ul. Gruden 56. Prijave in informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tis-cali.it.
SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca sporoča, da sta v društvenem baru n' G'rici na ogled razstava umetniških del slikarja Stana Zerjala. Na razpolago je tudi društveni koledar z reprodukcijami njegovih slik.
AŠD BREG sporoča, da je na razpolago še nekaj mest za Silvestrovanje na Dolgi Kroni. Info na tel. 338-2888339 (Walter).
OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in zadruga La Quercia obveščajo, da bo ludo-teka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih, od 16. do 18. ure in ob sobotah, od 10. do 12. ure. Ludoteka je namenjena otrokom od 1 do 6 let. Delavnica v decembru: »Božič Lab«. Informacije na tel. št. 040-299099, od ponedeljka do sobote, od 8. do 13. ure.
SLORI obvešča, da bo zaprt zaradi dopusta od 29. decembra do 2. januarja.
AŠD MLADINA organizira tečaj smučanja na snegu, ki vsebuje 5 celodnevnih lekcij, s pričetkom v soboto, 10. januarja. Nadaljuje se 17., 24., 31. januarja in 7. februarja! Potekal bo na smučiščih FVJ. Vpis in informacije na tel. 347-0473606.
OBČINA DOLINA IN KULTURNA DRUŠTVA vabijo občane starejše od 65 let na družabnost, ki bo v soboto, 10. januarja, ob 18.00 v prostorih večnamenskega središča na Dolgi kroni v Dolini. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno.
SLOVENSKA PROSVETA razpisuje štiri študijske štipendije iz Sklada Albina Ločičnika. Namenjene so slovenskim univerzitetnim študentom in študentkam inženirstva s stalnim bivališčem v FJK, ki so se v š. l. 2014/15 vpisali na študij omenjene smeri. Prošnje je treba nasloviti na Slovensko prosveto, Ul. Donizetti 3 (Trst) do 15. januarja. Razpis je objavljen tudi na www.slovenskaprosveta.org.
ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da bo urad, Ul. Cicerone 8, zaprt do 15. januarja. Info na in-fo@melanieklein.org.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB IN MOSP razpisujeta literarni natečaj za mlade od 14 do 25 let do 8. februarja. Kot neobvezno vodilo ali navdih so bili izbrani verzi nedavno preminulega priljubljenega pesnika in pisatelja Kajetana Koviča. Tema in oblika prispevkov sta prosti. Avtorji naj svoje prispevke pošljejo na SKK - MOSP, Ul. Donizetti 3, s pripisom »Za literarni natečaj«. Podpisani morajo biti le s šifro ali psevdonimom; v ločeno zaprto ovojnico z isto šifro pa naj avtor napiše svoje ime, priimek, naslov, elektronski naslov, letnik rojstva in tel. številko.
A.I.D.A. razpisuje literarni natečaj »Proza in poezija«, namenjen ženskam s stalnim bivališčem v FJK, Venetu in slovenski ali hrvaški Istri. Rok zapade 14. marca. Predvideni sta dve skupini (avtorice do in od 18 let) ter dve sekciji (proza in poezija). Prispevke lahko oddate (z italijanskim prevodom) ročno na sedežu društva AIDA, Trg Foschiatti - Milje, ob sredah (10.00-11.00) in četrtkih (15.0017.00); po pošti s pripisom: Ass. AIDA - Centro Culturale G. Millo, P.zza/Trg Repubblica 4. Info in pogoji na aida_muggia@hotmail.it, tel. 040-9278281.
0 Prireditve
DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM
vabi na koncert »Božično pričakovanje«, ki bo v rojanski cerkvi danes, 20. decembra, ob 20. uri. Nastopil bo MePZ Lipa iz Bazovice, ki ga vodi Tamara Ražem Locatelli.
SKD VIGRED - VESELI DECEMBER V ŠEMPOLAJU: danes, 20. decembra, ob 17.30 v Štalci, srečanje z motoci-klistom Mitjo Emilijem »Spoznajmo svet motociklizma«; 23. decembra, ob 20.30 v Štalci, koncert »Srečno«, sodelujejo razne glasbene skupine, mu-zikanti in pevci.
TEATRO INCONTRO IN RAJONSKI SVET za Zahodni Kras vabita otroke od 3. razreda osnovne šole dalje in odrasle na gledališko predstavo v italijanskem jeziku »Il volo transoceanico di Lindbergh« danes, 20. decembra, ob 11. uri v Kulturnem domu na Proseku.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM, v sodelovanju z ZSŠDI, prireja tradicionalni Novoletni plesni festival, ki bo v nedeljo, 21. decembra, ob 17. uri v občinski telovadnici v Repnu. Toplo vabljeni!
DEŽELNA ZBOROVSKA REVIJA NA-TIVITAS, v organizaciji ZSKD in USCI FJK: v nedeljo, 21. decembra, ob 18.30 v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah, koncert »V pričakovanju Božiča«, v organizaciji Zbora Jacobus Gallus. Nastopa DePZ Radost iz Godoviča iz Slovenije.
KD SLOVAN s Padrič organizira v nedeljo, 21. decembra, božičnico in predpraznično zdravico pod borom na trgu »na v'se« pri vodnjaku. Ob 10.00 bo božična ekodelavnica v prostorih Gozdne zadruge. Ob 17.30 prižig luči na boru, nastop MePZ Slovan Skala, vaških otrok in predstavitev vaškega koledarja 2015.
MEPZ JACOBUS GALLUS vabi na tradicionalni Božični koncert, ki bo v nedeljo, 21. decembra, ob 18.30 v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah. Nastopata MePZ Jacobus Gallus (vodi Marko Sancin) in DePZ Radost s solisti (vodi Damjana Voncina).
OBČINA DOLINA, v sodelovanju z društvi iz občine, prireja v nedeljo, 21. decembra, ob 17. uri v gledališču France Prešeren v Boljuncu »Božič v Bregu«.
SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempolaj na Božični sejem knjig in ročnih del ter razstavo »Ljubiteljska ustvarjalnost članic Kruta« ter slik Katerine Kalc, Štefana Turka, Vesne Benedetič, Rožice Nadlišek in Taddea Sedmaka. Urnik: do nedelje, 21. decembra, od 15.30 do 18.00; v nedeljo, 21. decembra, tudi od 9.30 do 11.00. Odprto tudi ob raznih kulturnih pobudah v decembru.
SKLAD MITJA ČUK vabi na razstavo »Kraška simfonija op. 2«. Sodelujejo: Žarko Bukavec, Aleksander Podobnik, Beti Starc, Jernej Bortolato, Marko Lupinc, Robi Goruppi, Saško Fer-luga. Urnik razstave: 10.00-12.00 in 17.00-19.00 (vsak dan) do 21. decembra.
GLASBENA MATICA - šola »Marij Kogoj« prireja koncert »Božično pričakovanje« v ponedeljek, 22. decembra, ob 19.00 v cerkvi sv. Jerneja v Barko-vljah. Nastopajo solisti, komorne skupine in zbor. Vabljeni!
UČENCI IN UČITELJICE OŠ A. GRADNIKA na Colu vabijo na šolsko boži-čnico, ki bo v ponedeljek, 22. decembra, ob 18.30 v Kulturnem domu na Colu.
UČENCI IN UČITELJICE OŠ ALBERTA SIRKA vabijo na božičnico, ki bo v ponedeljek, 22. decembra, ob 19. uri v Ljudskem domu v Križu.
UČENCI OŠ KAJUH-TRUBAR vabijo na božičnico »Miha pričakuje Jezuš-čka«, ki bo v ponedeljek, 22. decembra, ob 16. uri v dvorani Gospodarske zadruge v Bazovici.
BALETNO DRUŠTVO SEŽANA, KUD 15. februar Komen, SKD Igo Gruden iz Nabrežine in SKD France Prešeren iz Boljunca prirejajo božično baletno predstavo »Vila Zaspanka«, ki bo v torek, 23. decembra, ob 17. uri v Kosovelovem domu v Sežani. Ob koncu predstave bo Božiček obdaril vse prisotne otroke.
KD ANAKROUSIS vabi v torek, 23. decembra, ob 20.30 v prostore GZ Skala (Gropada 82) na božično-novoletni koncert »Združeni v melodiji«. Nastopajo MePZ Hrast - Doberdob (dirigent Hilarij Lavrenčič) in MlVS Anakrousis (dirigent Jari Jarc).
MLADINSKI KROŽEK DOLINA in Mali kitaristi iz Brega prirejata božični koncert, ki bo v torek, 23. decembra, ob 18.30 v prostorih SKD Fran Venturini pri Domju. Toplo vabljeni.
FOTORAZSTAVA NATAŠE PERIC »Poezija kontrastov«, v organizaciji SKD I. Gruden in FotovideoTs 80, je na ogled v kavarni Gruden v Nabrežini. Na ogled bo do Božiča. Urnik: 8.0013.30 in 16.00-24.00 (zaprto ob sredah). Vljudno vabljeni!
GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na božični koncert, ki bo v petek, 26. decembra, ob 17.00 v športnem centru Ervatti pri Briščikih.
SPD MAČKOLJE IN ŽUPNIJSKA SKUPNOST vabita na koncert božičnih pesmi v petek, 26. decembra, po sveti maši ob 9.30, v župnijski cerkvi v Mačkoljah. Nastopata MePZ Mač-kolje, pod vodstvom Mateja Lazarja in otroška pevska skupina »z Ul'ce«.
ŠTEFANOVANJE - SKD F. Prešeren vabi v petek, 26. decembra, ob 18. uri v občinsko gledališče v Boljunec na ogled predstave »Maskiran krimi-
nal« Lovra Finžgarja in Nika Škrleta ter glasbenega uvoda MoPZ Valentin Vodnik.
GODBENO DRUŠTVO VIKTOR PARMA - TREBČE prireja v soboto, 27. decembra, ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah »Božično novoletni koncert«, na katerem bo predstavitev novega društvenega prapora.
DEŽELNA ZBOROVSKA REVIJA NA-TIVITAS, v organizaciji ZSKD in USCI FJK: v nedeljo, 28. decembra, ob 18.00 v cerkvi sv. Jurija v Piranu, koncert »Benedictus qui venit«. Nastopata MePZ Lipa in MePZ Divača. V nedeljo, 4. januarja, ob 16.00 v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Boljuncu, koncert »Nativitas v Bregu«, v organizaciji MePZ F. Venturini. Nastopa pevska skupina »Sot el agnul« iz Galle-riana di Lestizza (Videm), ZePS Stu ledi iz Trsta in MePZ F. Venturini. V sredo, 7. januarja, ob 20.00 v cerkvi sv. Trojice na Katinari, koncert »Božični čas«, v organizaciji zbora Tončka Čok. Sodeluje Nomos Ensembles Wind Quartet.
SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga vabi na božični koncert v nedeljo, 28. decembra, ob 17.00 v župnijski cerkvi na Pesku, ki ga bo oblikoval pevski zbor Lirične akademije Sv. Križ. Prireditev spada v okvir pobude »Božič v Bregu« v sodelovanju z Občino Dolina.
RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS vabi na božični koncert ansambla Gi-rotondo d'Arpe (kvartet keltskih harf in violine), ki bo v torek, 30. decembra, ob 20. uri v cerkvi v Križu. Vstop prost.
DEŽELNA ZBOROVSKA REVIJA NATI-VITAS, v organizaciji ZSKD, USCI FJK in DSMO Kiljan Ferluga: koncert »S pesmijo vam želimo...« v nedeljo, 11. januarja, ob 15.00 v Stolnici v Miljah. Sodeluje Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem. Ob 15.30 v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah, koncert, v organizaciji SKRD Jadro »Božič vseokrog«, nastopajo MoVS Lipa iz Bazovice. Ob 18.00 v cerkvi sv. Jakoba v Trstu, koncert MePZ Lipa iz Bazovice in MePZ Divača »Benedictus qui venit«.
DEŽELNA ZBOROVSKA REVIJA NA-TIVITAS, v organizaciji ZSKD, USCI FJK in ZePZ Jezero iz Doberdoba: koncert »Božič v raznih pokrajinah« v soboto, 17. januarja, ob 20.30 v župnijski cerkvi sv. Martina v Doberdobu. Nastopajo MeMlPZ Neokortex iz Sovodenj, MoPZ sv. Jernej iz Opčin in MePZ Pod Lipo iz Špetra. V nedeljo, 18. januarja, ob 18.00 v cerkvi sv. Jožefa v Mačkoljah, v organizaciji No-neta Primorsko, koncert »Božično skupaj«. Nastopajo OPZ Fran Ventu-rini z Domja, DeVS Primorsko iz Mačkovelj, MePZ Mačkolje in zbor »Tita Copetti« iz Tolmezza.
Prispevki
V	počastitev dragega Nadinega očeta Pepija Carlija daruje teta Karla z družino 40,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
Ob priliki praznikov v spomin na teto Vando darujeta Neva in Sonja 80,00 evrov za Kulturni Dom Prosek-Kon-tovel.
V	spomin na svakinjo Anico darujeta Aldo in Elda 50,00 evrov za cerkev Sv. Andreja v Trebčah 25,00 evrov za mladinski trebenski krožek - Trebče 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk in 25,00 evrov za SPD Krasje.
Laura Cesar por. Sedmak
Slovo od naše drage bo v ponedeljek, 22. decembra, ob 14.30 na konto-velskem pokopališču.
Svojci
Gabrovec, 20. decembra 2014
8
Nedelja, 21. decembra 2014
TRST
/
božične prireditve - V različnih društvih, jaslih in vrtcih v tržaški pokrajini
Vsepovsod veselo razpoloženje
Zabavna točka v Športno-kulturnem središču v Zgoniku (zgoraj), Božiček je obiskal jasli v Dijaškem domu (v sredini), v občinskih jaslih v Ul. Veronese pa so pripravili božično delavnico (spodaj)
fotodamj@n
v v v
SLASCICARNA
decem&m> smo/odprti tudi/ oA nedeljah/ zjuhaj/
DUNAJSKA CESTA 3 • OPČINE • TEL. 040 213645
Na celotnem tržaškem ozemlju v teh dneh poteka obsežen praznični program, ki je ukrojen po meri vseh občanov in občank. Središče mesta in četrtna naselja so bolj ali manj domiselno okrašena, novoletne smreke stojijo skorajda v vsaki vasi, nekaj dni pred božičem pa se vsepovsod odvijajo še zadnje praznične prireditve.
V slovenskih občinskih jaslih v Ul. Veronese so vzgojiteljice z malčki pred dnevi imele zanimivo božično delavnico. Veselo in zabavno je tudi v drugih vrtcih in društvih. V teh dneh tu pospešeno pripravljajo - kakor jim rečemo pri nas - bo-žičnice. Ste vedeli, da naše božičnice nimajo nič skupnega z besedo božičnica v osrednji Sloveniji? Namreč tam se meseca decembra božičnice izplačujejo, ali pa bi se vsaj morale, a so jih v številnih sektorjih zaradi globoke recesije zamrznili. V naših krajih pa ima božičnica še naprej simbolni predznak; gre za božično prireditev z obdarovanjem oz. poveselitvijo. Skorajda ni zamejskega starša ali drugih svojcev, ki v predprazničnih dneh ne bi bili povabljeni na kakšno božičnico. Nekaj prireditev z dobrimi željami in pozivom, naj se ob praznikih spomnimo svojih bližnjih ter jim namenimo svoj čas in pozornost, se je pretekli teden že odvilo.
Peli, plesali in recitirali so malčki, ki obiskujejo jasli v Dijaškem domu. Dvojezičnemu programu so včeraj prisluhnili obiskovalci SKD Barkovlje, kjer je potekala tradicionalna božičnica slovenskih in italijanskih otrok iz vrtca v Barkovljah. S pesmicami, ki so jih vzgojiteljice ob tej priložnosti priredile v obeh jezikih in prilagodile pevskim sposobnostim otrok, so otroci dokazali, kako pomembno je sprejemanje jezikovne drugačnosti in druga-
Zanimiva točka šolarjev nabrežinske nižje srednje šole (zgoraj), malčki barkovljanskega vrtca so peli stare in nove pesmi (spodaj)
fotodamj@n
čnosti nasploh. Božično prireditev so včeraj pripravili tudi šolarji nižje srednje šole iz Nabrežine, ki so nastopili v kulturnem domu Igo Gruden.
Veselo in zabavno je bilo tudi v Zgoniku. V tamkajšnjem Športno-kultur-nem središču so predvčerajšnjim izvedli
tradicionalno božično prireditev, na kateri so z bogatim programom nastopili šolarji in krajevna društva. V naslednjih dneh se bodo zvrstile še zadnje prireditve, nato pa bo v domove prišel Božiček, ki bo otrokom prinesel obilo veselja, daril in čarobnih trenutkov. (sč)
peterlinova dvorana - Žalna seja v spomin na Marjana Pertota
Vedno se je držal v ozadju,
kot zrak, ki ga rabiš, a nikoli ne vidiš
Marjana Pertota se je spomnil tudi predsednik Slovenske prosvete in urednik Mladike Marij Maver
fotodamj@n
Marjan Pertot ni nikoli silil v ospredje, bil je eden od tistih tihih ljudi, ki so vedno v ozadju, kjer ohranjajo narodovo življenje, bil je kot zrak, ki ga rabiš, a nikoli ne vidiš. Tako je bilo rečeno na si-nočnji žalni seji v spomin na preteklega 8. decembra preminulega knjižničarja ter kulturnega in športnega delavca Marjana Pertota, ki je potekala v Peterlinovi dvorani v Trstu v organizaciji Knjižnice Dušana Černeta in Slovenske prosvete.
Prisotne, med katerimi je bilo ob sinu Aleksiju in vnukinji več predstavnikov krajevnega kulturnega, športnega in političnega življenja ter društev in organizacij s Proseka in Kontovela, so nagovorili predsednik Knjižnice Dušana Černeta Ivo Jevnikar, predsednik Slovenske prosvete in urednik Mladike Marij Maver, knjižničarka Lučka Kremžar De Luisa, bivši predsednik zahodnokraškega rajonskega
sveta Bruno Rupel in Zvonka Guštin Rupel, ki so orisali življenjsko pot Marjana Pertota in njegove zasluge, ob tem pa podali tudi oseben spomin na pokojnika. Tako je prišla do izraz velika Pertotova ljubezen do knjižničarstva, ki mu je bilo pravo poslanstvo, najprej v Ljudski in Narodni in študijski knjižnici, nato pa v Knjižnici Dušana Černeta, ki je specializirana predvsem za zbiranje zamejskih in zdomskih publikaciji, ter v številnih Per-totovih publikacijah o slovenskem zamejskem in zdomskem tisku ter gledališkem ustvarjanju, žal pa ni dočakal izida svojega najnovejšega dela, knjige o gledališkem delovanju Slovencev v Kanadi. Ob krajši omembi pokojnikovega političnega delovanja v okviru Slovenske levice in Slovenske skupnosti je bila poudarjena njegova nenadomestljivost v okviru kulturnega in športnega delovanja v do-
mačih krajih, se pravi na Proseku in Kon-tovelu, kjer je bil med ustanovitelji in stebri tako KD Prosek-Kontovel kot ŠD Kon-tovel, Amaterskega odra Jaka Štoka in zadruge Kulturni dom Prosek-Kontovel. V domačem kraju je poleg skrbi za društvene prostore, razstave, miklavževanja in razne prireditve med drugim tudi sam poskrbel za pretipkanje besedil za vsakega nastopajočega igralca, medtem ko si je na športnem področju prizadeval predvsem za okrepitev mladinskih ekip, pri vsem tem pa ni nikoli silil v ospredje, vedno se je držal v ozadju, njegovo delo pa je slonelo predvsem na narodni zavesti, je bilo poudarjeno na žalni seji, kjer so prisotni izrazili veliko hvaležnost pokojniku za vse, kar je dal in ustvaril za našo narodno skupnost. Poslednje slovo od Marjana Pertota bo na zadnji dan letošnjega leta na Kontovelu. (iž)
/
MNENJA, RUBRIKE
Sobota, 20. decembra 2014
9
SLOVENIJA TA TEDEN
Simptom, ki bi ga bilo treba jemati resno
Darja Kocbek
Poskus uboja v Ljubljani in naslednjo noč streljanje na drugem koncu mesta ter pretep in zmerjanje osnovnošolskega učenca, ki je prišel iz Bosne na osnovno šolo v kraju blizu Nove Gorice, so v zadnjih dneh pretresli Slovenijo. Omenjeni dogodki nakazujejo, da Slovenci živijo v državi in družbi, kjer je vse več nasilja in nestrpnosti. Policijska statistika pravi, da je bilo letos od januarja do septembra v Sloveniji 13 umorov in 8 ubojev, lani pa v celotnem letu po šest umorov in ubojev. Število obravnavanih nasilnih kaznivih dejanj na 10 tisoč prebivalcev se je od leta 2001 do 2013 povečalo z 19 na 31.
V preteklosti so bili umori in uboji predvsem posledica ljubosumja in drugih družinskih sporov. V zadnjem času policija ugotavlja, da se povečuje število organiziranih oziroma načrtovanih umorov zaradi maščevanja ali ko-ristoljubja. Žrtev poskusa uboja v Ljubljani je direktor kemijskega inštituta. V torek zvečer ga je, ko je izstopil iz avtomobila, na parkirišču pred lokalom, v katerega je bil namenjen na predno-voletno večerjo s sodelavci, iz neposredne bližine v slogu hladnokrvne ek-sekucije iz doslej neznanih motivov ustrelil in hudo ranil za zdaj še neznani storilec.
Aleš Bučar Ručman s Fakultete za varnostne vede je naredil analizo gibanja nasilne kriminalitete v nekaterih socialističnih državah in ugotovil enake trende naraščanja kot v Sloveniji. Na podlagi tega sklepa, da je razlog za rast treba iskati tudi v korenitih spremembah družbenega sistema po letu 1991. Kot je razložil za časopis Dnevnik, nov družbenopolitični sistem in nov sistem vrednot postavljata v ospredje potrošništvo in ponotranjeno željo po do-
PISMA UREDNIŠTVU
Raven zaščite
"Lijepo pjeva, ali glas mu ne valja" bi rekli Hrvati obsežni lekciji z naslovom "Na reformo krajevnih uprav je treba gledati širše in izkoristiti priložnosti, ki jih prinaša". Slovenci bi utegnili reči "Vsak berač svojo malho hvali". "Zaščitni zakon, zakon 38 iz leta 2001, ni najboljši možni zakon, je pa najboljši zakon, ki je bil možen v času, ko je bil sprejet. Za njegovo nadgradnjo bo treba poiskati drugo omizje in drugo priložnost". Te besede spominjajo na zgodbo o kmetu, ki je želel navaditi osla, da živi brez hrane. Italofonski Tržačani bi rekli "Speta muss che l'erba cressi!".
Če pustimo povsem vnemar Posebni statut iz leta 1954 in Osimsko pogodbo iz leta 1975, ki menda še vedno vznemirjata "demokratične" Italijane, dobimo v notranjem pravu nalog (precetto), da se zagotovi enakopravnost slovenskega jezika vi-siko nad ravnjo "varstva", ki jo predvidevata "zaščitni zakon" in deželni zakon št. 26 z dne 16.11.2007, ki sprejema (odobrava) vse protiustavne omejitve rabe slovenskega jezika, ki so jih uvedli "demokrati" z državnim zakonom.
V 3. členu ustavnega zakona št. 1 z dne 31.1.1963 (deželnega statuta) beremo: Nella regione e' riconosciuta parta' di dirit-ti e di trattamento a tutti i cittadini, qua-lunque sia il gruppo linguistico al quale ap-partengono". Za tiste.ki ne razumejo italijanščine naj povem, da gre za enakost pravic in ravnanja, za tiste, ki so jim nadvse dra-
kazovanju in (lažnem) doseganju notranjega zadovoljstva prek materialnih dobrin. To pa vodi v gonjo za dobičkom za vsako ceno. Torej tudi s pomočjo nasilja.
Da nasilje, ki smo mu priča v Sloveniji, ni nič posebnega je v pogovoru za nacionalni radio pojasnil psiholog Peter Umek. Nasilja bo po njegovi oceni še več tudi zaradi ozračja, ki je nastalo po tranziciji. To je občutek svobode, da vsak lahko dela, kar hoče, in podobno.
Podobni so večinoma tudi razlogi za nasilje med mladoletniki. V osnovni šoli Deskle na Goriškem so učenci petega razreda najprej žalili sošolca, ki se je z materjo poleti priselil iz Bosne in Hercegovine, nato pa so ga še pretepli. Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer pravi, da je treba primere, ko na šoli pride do medvrstni-škega nasilja, skrbno preiskati. Treba je organizirati pogovore s strokovnimi delavci in narediti načrt, kako se lotiti problema nestrpnosti do drugačnih. Da nobena šola na medvrstniško nasilje ni imuna, razlaga Milan Rejc, predsednik združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije. Nobena šola po njegovih besedah ne more sprejeti takih ukrepov, da bi medvrstniško nasilje lahko v celoti preprečila.
Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport podobno birokratsko kot varuhinja človekovih pravic in predsednik združenja ravnateljev razlagajo, da mora šola vsako nasilno dejanje in vsak sum nasilja obravnavati odgovorno tako z vidika domnevne žrtve kot domnevnih storilcev. Poleg tega mora zagotoviti enakopravno obravnavo vseh vpletenih in storiti vse potrebno, da učence zaščiti pred nasilnim dejanjem v šoli.
gi svetovni jeziki pa naj povem, da je nekje že predpisana equality ofrights and treatment.
Vsekakor mora vsak italijanski državljan vedeti, da je Ustavno sodišče ugotovilo, da je poznavanje državnega jezika na tako nizki ravni, da so skrajno redki prebivalci "dežele, kjer cvetejo citrone", razumeli, kaj je "tutela minima", ki jo je Ustavno sodišče proglasilo v razsodbi št. 28 iz leta 1982, in je zato v razsodbi št. 62 iz leta 1992 opredelilo to najnižjo raven varstva priznanih jezikovnih manjšin z naslednjimi besedami: "Sulla base dei principi costituzionali e di-ritto internazionale ora descritti, non vi puo' esser dubbio che la tutela di una minoran-za linguistica riconosciuta si realizza pie-namente, sotto il profilo dell'uso della lingua materna da parte di ciascun apparte-nente a tale minoranza, quando si consen-ta a queste persone, nell' ambito del territorio di insediamento della minoranza cui appartengono, di non essere costrette ad adoperare una lingua diversa da quella materna nei rapporti con le autorita'pubblic-he". Ker avtonomna dežela Furlanija-Julij-ska Benečija teh besed ni razumela, je Ustavno sodišče v razsodbi št. 15 iz leta 1996 zapisalo glede 3. člena deželnega statuta sledeče:^ questa norma statutaria sarebbe stato necessario che seguisse - e non e'seguita - una normativa di attuazione; dedicata al rapporto tra gli appartenenti alla comuni-ta' slovena e le autorita' italiane. Tale ca-renza - che la corte deve ancora una volta denunciare, a distanza dipiu' di trenfanni
Šola medvrstniškega nasilja sama res ne more preprečiti, pomembno vlogo pri vzgoji otrok imata družina in družba v celoti. Če otroci odraščajo v družini in družbi, kjer je tisti, ki je nesramen in agresiven, junak, priseljenci pa le izkoriščevalci socialnih pravic in lenuhi, od otrok ni mogoče pričakovati, da bodo strpni in prijazni. Zato se je vsekakor mogoče strinjati s skupno izjavo nevladnih organizacij s področja človekovih pravic in manjšinskih kulturnih društev, s katero so se odzvala na medvrstniško nasilje v osnovni šoli. V njej so zapisali, da je dolžnost družbe kot celote, da nasilje obsodi, ukrepa in vsem otrokom omogoči življenje brez strahu.
Kot kažejo podatki policije, je tudi število kaznivih dejanj nasilništva med mladimi letos v primerjavi z lani precej naraslo. V prvi polovici letošnjega leta je policija po podatkih agencije STA obravnavala 37 kaznivih dejanj nasilništva, v katerih sta bila oseba, mlajša od 18 let, tako osumljeni storilec kot žrtev. V lanskem letu so obravnavali 24 takšnih kaznivih dejanj.
Niti statistika, ki na prvi pogled neovrgljivo kaže na porast oziroma že kar skok števila nasilnih kaznivih dejanj niti najnovejši razvpiti primeri, ki so jih mediji po uradni dolžnosti napihnili čez vse meje dobrega okusa (in v določenih pogledih nemara tudi novinarskega kodeksa), še ne morejo biti dokaz splošne brutalizacije slovenske družbe. Gotovo pa so simptom, ki bi ga veljalo jemati resno in se z njim pravočasno soočiti. Kar nekaj takšnih znamenj razpada sistema etičnih in moralnih standardov je Slovenija doslej spregledala in ni izključeno, da dogajanje v zadnjem tednu ne napoveduje naslednje metastaze v tem procesu.
dall'entrata in vigore dello Statuto speciale della regione Friuli-Venezia Giulia..'.'.
Prepričan sem, da je vsakomur več kot očiten velik razkorak med tem, kar je Ustavno sodišče opredelilo kot najnižjo stopnjo varstva, ki izhaja neposredno iz 6. člena ustave, in stopnjo varstva, ki nam naj bi jo jamčila državni in deželni zakon. In zdaj, več kot petdeset let odkar je stopil v veljavo ustavni zakon št. 1 z dne 31.1.1963, naj bi bilo še preuranjeno zahtevati, da se zvesto spoštujeta državna ustava in deželni statut? Zahtevati? Saj vendar tega ne zahtevamo mi, ker to enostavno predpisujeta ustava in deželni statut.
Komisiji deželnega sveta Furlanije-Julijske Benečije, ki je preučevala osnutek zakona za reformo krajevnih uprav, je družbeno politično društvo Edinost predlagalo izglasovanje izredno kratkega zakona s sledečim besedilom: "Nei rapporti tra gli ap-partenenti alla comunita' slovena con l'am-ministrazione regionale e le amministra-zioni locali, competenti per il territorio d'in-sediamento della minoranza slovena, la lingua slovena e' parificata a quella italiana".
Samo Pahor
»Romjanski model«
Spoštovani,
glede izjave gospoda ministra Žmav-ca: »Romjanski model dvojezičnosti je zgleden«, bi le rad pojasnil, v katerem kontekstu je bil izrečen, da ne bo nepotrebnega besedičenja med znanimi in manj znani-
postojnska jama - Jubilejna 25. izvedba
Največje žive jaslice v podzemni jami na svetu
Jaslice v Postojnski jami
Žive jaslice v Postojnski jami so največja postavitev živih jaslic v podzemni jami na svetu. Gre za prireditev presež-nikov, ki letos praznuje že 25. obletnico. V prazničnem času se največja turistična jama v Evropi spremeni v edinstveno prizorišče, svetopisemski prizori Jezusovega rojstva so nanizani vzdolž več kilometrov poti v najlepših kapniških prostorih. Kljub svoji četrtstoletni tradiciji pomeni velik organizacijski, scenograf-ski in logistični zalogaj.
Letošnji jubilej bodo obeležili s kar nekaj novostmi v postavitvi in vsebini.
Mfi
mi krogi slovenske manjšine na račun šole s slovenskim učnim jezikom Ljubka Šor-li v Romjanu. Gospodu ministru je ob ogledu šolske stavbe in nove stavbe namenjene slovenski šoli bil predstavljen celoten zgodovinski, kulturni, socialni in družbeni razvoj okolja v katerem je šola nastala. Med drugim je minister pohvalil ronško občinsko upravo za zgledno vidno dvoje-zičnost na občinskih cestah. Zato je to prepletanje dveh kultur res zgleden model dvojezičnosti.
Kar zadeva šole same, je bila ministru na pogovoru z gospo ravnateljico in ostalimi predstavniki točno pojasnjena razlika med dvojezično šolo v Špetru in med našo romjansko šolo, na kateri pouk poteka izključno v slovenskem jeziku v vseh predmetih (razen med poukom italijanskega jezika in poukom angleškega jezika).
Hvala za pozornost,
Dario Bertinazzi, ravnateljev namestnik in upravitelj šole s slovenskim učnim jezikom Ljubka Šorli v Romjanu
valter leban za postojnsko jamo
Nov, uvodni prizor, ki napoveduje biblijsko zgodbo o božjem rojstvu, bo prvič doslej postavljen v Plesni dvorani Postojnske jame, ki jo krasijo lestenci iz mu-ranskega stekla in skozi katero se obiskovalci popeljejo z vlakom. Prizor »Oznanjenje Mariji« bo letos postavljen na vrhu Kalvarije (Velike gore), mimo katerega se bodo obiskovalci sprehodili po delu Postojnske jame, ki ga sicer ob rednem obisku ne vidijo. Ta prizor bo še posebej bogato opremljen s svetlobnimi in glasbenimi učinki. Novost letošnje postavitve predstavlja tudi drugačna postavitev enega od osrednjih prizorov, ki bo vključeval pravo senčno gledališče.
Prireditev se bo zaključila v Koncertni dvorani, kjer bodo ob novoletni jelki obiskovalci lahko uživali ob poslušanju žive glasbe in spremljanju akrobatske točke visoko pod stropom največje podzemne dvorane, ki jih bodo izvajale artistke plesnega gledališča Sinakt - Circo Teatro Danza iz Italije. Doživetje praznovanja božiča bodo letos z izjemnimi glasovi mladih pevcev ustvarjali Alenka Gotar, ki je svoj glas šolala na Mozar-teumu v Salzburgu, Julija Kramar, zmagovalka šova Slovenija ima talent in domačin Jure Počkaj, ki v prazničnih dneh prav za nastop na prireditvi Žive jaslice pripotuje iz magistrskega študija solo petja na univerzi UCLA v Los Angelesu.
K prazničnemu vzdušju pa na izviren način prispevajo nastopajoči pevski zbori, jaslice bosta vse dni spremljala božični sejem in veselo rajanje na ploščadi pred vhodom v Postojnsko jamo.
Predstave Živih jaslic v Postojnski jami bodo danes, jutri, 25., 26., 27. 28. in 29. december 2014 vedno ob 12.30, 13.00, 13.30, 14.00, 14.30 in 15.00 uri
Jaslice tudi
Prej do novice na naši spletni strani
www.primorski.eu
v Predjamskem gradu
Le devet kilometrov od Postojnske jame je Predjamski grad, ena najlepših srednjeveških utrdb, ki že več kot osemsto let ponosno stoji sredi stotriindvaj-set metrov visoke skalne stene. Pred-jamski grad je letos dobil še eno potrditev - kot največji jamski grad na svetu je vpisan tudi v Guinnessovo knjigo rekordov. Kot vsako leto ob božičnem času, pa bodo v njegovih prostorih postavljene velike slovenske jaslice, ki vključujejo prizore iz lokalnega življenja in tudi tamkaj bo poskrbljeno, da se bodo obiskovalci po ogledu lahko ogreli ob ognju in toplih napitkih.
10
Sobota, 20. decembra 2014
KULTURA
/
trst - Zanimiv uvod v novo sezono opernega gledališča Giuseppe Verdi
Za začetek Wagnerjeva mladostna komična opera Prepoved ljubezni
Prepoved ljubezni je sam avtor prepovedal po domala popolnem neuspehu krstne uprizoritve v Magdeburgu 29. marca 1836: Richard Wagner je kljub svoji nadutosti prav dobro razumel, da se mu je druga opera ponesrečila, medtem ko prva, Die Feen (Vile) sploh ni zagledala odra za časa skladateljevega življenja. Seveda smo lahko upravičeno radovedni, kaj se je kuhalo v kotlu enaindvajsetletnega mladeniča, ki se je nato razvil v opernega velikana, zato je Das Liebesverbot po stoletju molka najprej oživel Wolfgang Sa-wallisch (ob 100-letnici Wagnerjeve smrti), lani pa sta se za uprizoritev odločili gledališči iz Bayreutha in Leipziga; kopro-dukciji se je z enoletno zamudo pridružilo tržaško gledališče Verdi, ki je s komično opero odprlo sezono 2014-15.
Smeh in lahkotnost sta v Wagnerje-vem opusu prava redkost, zato pa je kar zabavno poslušati nekatere prizore, ki v luči poznejših oper izpadejo kot karikature ali kot zametki nečesa, ki se bo postopoma izluščilo in razraslo v strastne in tragične dimenzije. Filologi so temeljito preštudirali izvor Wagnerjeve partiture: če je dovolj jasna in obelodanjena osnova, na kateri je avtor spisal libreto - Shakespearova komedija Milo za drago, se na glasbenem področju opera prikazuje kot stvor, ki se ozira bolj na nemško-francoske (Meyerbeer, von Weber) kot na italijanske modele, čeprav je Wagner izbral Palermo kot prizorišče. Nemški značaj se oglasi že
v uverturi z gostim orkestralnim tkivom, partitura pa je vseskozi nabrekla in napoveduje razvoj kompozicijskega postopka, ki bo pometel z vsemi kalupi.
Prepoved ljubezni lahko beremo kot začetek vseh prepovedanih ljubezni, s katerimi bo Wagner napolnil svoje opere: želja po čustveni in erotični svobodi je stalnica, ki se v komediji upira nezaslišani strogosti zakona, ki ga razglasi Friedrich, togi namestnik sicilskega kralja: za-
trst - Nastopili Tre allegri ragazzi morti
Na Tabru ob zori odmevali rok komadi
prtje vseh gostiln, legla najrazličnejših grehov, od popivanja do ljubezni, in ukinitev pusta, ki je prav tako povod za raz-vratnost. Kršilci bodo obsojeni na smrt, toda rešitev iz nevzdržnega položaja je v rokah nune Isabelle, ki pozna umazano ozadje Friedrichove preteklosti ter razkrinka njegovo dvoličnost. Srečen razplet praznujejo kar trije zaljubljeni pari in ljudstvo, ki se je (ne po svoji zaslugi) osvobodilo prave more.
TOMIZZEV DUH
Režiser Aron Stiehl je imel na razpolago pevsko zasedbo, ki je zelo živahno in duhovito interpretirala njegovo vizijo, zabaval se je tudi zbor, ki je v razposajenih pustnih kostumih Svena Bindseila napolnil sceno, nekoliko manj se je zabaval orkester, ki je imel pred seboj skoraj tri ure napornega dela, kajti Wagner tudi na začetku svoje poti nikakor ni prizanašal s težavami. Dirigent Oliver von Dohnanyi je dokaj jasno razvozlal zapleteno partituro ter
ji vtisnil barvno in dinamično razgiban potek, katerega ravnovesje se ni zašibilo niti v najbolj kompleksnih pasažah ter potrdilo fleksibilnost in sposobnost tržaškega orkestra. Jürgen Kirner je izdelal funkcionalne premične scenografije, ki so tudi na sorazmerno majhnem tržaškem odru po-ustvarile dovršeno celoto.
Zbor, ki ga pripravlja Paolo Vero, je imel veliko dela, tako na pevskem kot na odrskem področju, in lahko rečemo, da je kar zadovoljivo izpeljal svojo vlogo. Pevska zasedba je bila na solidnem profesionalnem nivoju, nekaj stopničk više lahko uvrstimo sopranistko Lydio Easley, ki je v vlogi Isabelle naravnost zablestela, pa tudi Anno Shoeck v vlogi Mariane. Za humor je najlepše poskrbel basist Reinhard Dorn kot Brighella, marsikaj dobrega je pokazal tudi baritonist Tuomas Pursio v vlogi zlobnega Friedricha. Mark Adler-Luzio, Mikheil Sheshaberidze-Claudio, Cristiano Olivieri-Antonio, Gianfranco Montresor-Angelo, Pietro Toscano-Danieli, briljantna Fran-cesca Micarelli-Dorella in Federico Lepre-Poncij Pilat so dopolnili bogato pevsko zasedbo, ki je na koncu požela res dolge aplavze polnoštevilnega občinstva: blišč premiere je bil tokrat bolj umirjen, kričečih večernih toalet skoraj ni bilo, zato pa je bil razveseljiv pogled na veliko število študentov, ki jim je dogovor med gledališčem in občinsko upravo omogočil brezplačen užitek in zabavo. Ponovitve bodo do 4. januarja.
Katja Kralj
Prekleto 20. stoletje
Razgledišče pred cerkvijo na Tabru je tokrat gostilo res posebno kulturno prireditev. V četrtek zjutraj, malo pred sončnim vzhodom, je tu nastopila italijanska zasedba Tre allegri ragazzi morti. Koncert por-denonskega benda (njegov razpoznavni znak so maske, ki jih nosijo glasbeniki) je spadal v sklop Malega festivala animacije, ki je v sredo potekal v Trstu; v Studiu Tom-maseo so predvajali italijanske animirane filme, medtem ko so v kinu Ariston prišla na vrsto dela mednarodnih režiserjev. Festival pa se je zaključil v četrtek zjutraj s koncertom italijanske skupine.
Koncerti ob zori postajajo v zadnjih letih v Evropi že pravi običaj, seveda predvsem v bolj toplih klimatskih razmerah. Na Krasu takih nastopov ni ravno veliko, Repen-tabor oziroma cerkvica na Tabru pa sta se izkazala za idealno lokacijo.
Tre allegri ragazzi morti je eden izmed boljših bendov italijanske neodvisne glasbene scene. Njegov lider in ustanovitelj Davide Toffolo je tudi uveljavljen avtor stripov
in animiranih filmov. Skupina je nastala v prvi polovici devetdesetih let, v dvajsetletni glasbeni karieri pa so izdali sedem plošč. Poleg že omenjenega pevca in kitarista Davida Toffola, jo sestavljajo basist Enrico Mol-teni in bobnar Luca Masseroni, v živo pa se jim pridružuje še kitarist Andrea Maglia. V štirih so nastopili tudi na Tabru, kjer so pred približno dvesto »zaspanimi« mladimi poslušalci zaigrali trinajst akustičnih komadov. Ob odru so gledalcem zastonj ponujali topel čaj in sladico, tako da niso koncertu prisostvovali na prazen želodec. Toffolo in njegovi so zapeli nekaj starejših pesmi in pa tudi novejše, med katerimi je izstopala uspešnica La mia vita senza te. Publika je z bendom aktivno sodelovala in večkrat prepevala skladbe. Zadnjo pesem Di che cosa parla veramente una canzone? je skupina zaigrala na zidku, od koder je čudovit razgled na Kras in tudi na prve sončne žarke. Ura je bila takrat že odbila osem, koncert se je zaključil, publika pa se je počasi spustila proti mestu.
R.D.
Milan Rakovac_
Upam, da mi ne boste zamerili, ker bom danes malček oseben. Noni-ču, ki jih je pravkar dopolnil 75 (!), boste kaprico oprostili, ne? Kriv je Jože Dolmark, ki v dneh, ko v Pulju teče unikatni knjižni festival Sa(n)jam knjiga u Istri, pošlje voščilo, v katerem v par stavkih poda generacijsko jadransko sintezo, propio come dio comanda:
»Ah, so zmeraj čudne in še vedno malce leve zgodbe neke leve regije, uporniške v tem prekletem dvajsetem stoletju. Imam neko izkušnjo o tem, zlasti o meni tako dragi Puli. Sem šel na filmski festival v tem istem mestu z rosnimi petnajstimi leti, obletel tržnico v jutru, da bi kaj pojedel, čez cesto je bil daj-dam za malo para, pa zatem vsi diski na Verudi, pa potem vsi rimski kamni ... Pa spomini na Joycea in na vse Avstrijce, ki so pisali o por-tu ... Pa zatem vi, veliki gospod iz teh krajev, pa Velikic, ... pa malo dalje Tomizza, pa Darko Bratina ... pa vsi kantavtorji ... pa istrske srednjeveške freske in moj pred tako davnim i leti profesor na Filozofski fakulteti, pa tako lepa knjigarna gospoda, ki je pisal tekste za bend Atomsko sklonište ... pa kažuni in istrske supe, pa še kaj v kakšnem jutru, pa vsi levaki, ki smo se dobivali v baru nasproti Giardinov ... Tako en lep kos pripadnosti do nečesa prelepega. Dvigni še parkrat ta tvoj lep klobuk gospod moj. Lp, Dolmark«...
Co, mulo, ti u Pulu, a ja isto tako bio sam u neprekidnim pohodima na Zapad. Američki san? Ma njanke per šonjo! Smo hodili u Trst i u Hori-
co, »Istra-Trst-Gorica, naša je pravica!« Ma falabohu ča nismo imali re-batinke ni detergente ni rikambijo za ficote, ni štabele postuole, pak su fra-jeri pivali u slobuodi »cipele Sloga ne-cu nosit ni za boga«, i »bolje plesat boogie-woogie nego krampati na pru-gi«. In ala u Trst kad su nan dali pa-šapuorte: prva stvar, 45 giri, Busca-glione, Endrigo, Jannacci, Milva, Mina - Mina mi je bila cool - tintarella di luna ... In potem Rebula, Pahor, Cer-goly, Iskra, Košuta&Košuta ... In potem srečanje z »nasprotno« stranjo: ko sem prebral Tomizzo, sem spregledal, postala sva prijatelja. Fulvio me je peljal na razstavo sijajnega slikarja Ful-via Monaia, stisnila sva si roko: Mo-nai, Polesan fino 1947, e mi, Polesan dopo el 1947 ... Ja, Jože, smo neka leva regija, uporniška v tem prekletem dvajsetem stoletju, ampak, ali se enaindvajseto ne kaže še hujše? Z žarom omenjaš Atomsko sklonište, meni so se bolj prilegali Buldožerji. Boška Obradovica so rokovski kritiki v sedemdesetih napadali, kajti medtem ko so drugi rokerji prepevali »bum-ba-da-bum« in »šu-bi-du-bi-da«, in »ki-ša pada kada plačeš ti, bam-bam, bam-bam«, Boško šteka prekleto stoletje in ga izziva:
Četiri broda, četiri mora/ I lumbago što me hvata/ Ko mog dobrog tatu iza rata./ Pomorac sam majko na bijelome brodu/ Pomorac sam majko u modrome grobu. Leva regija se je nagonsko zo-perstavila neumnemu svetu sprtih
očetov: razorožili smo jih s pesmijo, s sliko, z zdravorazumsko kritiko, brez občudovanja dediščine, ki so nam jo zapustili. Spoštovali smo jih, ja, ampak šli svojo pot, ki nam je nihče ni utiral in od katere so nas vsi odvračali. Kar pogumni smo bili, svobodni posamezniki, ki mislijo s svojo in ne »našo« glavo, kar takrat (danes, vedno ...) ni bilo priporočljivo.
Prekleto stoletje je bilo, ja. Otroci vojakov, sinovi zmagovalcev in poražencev smo se soočili z njegovimi pošastmi in jih skušali premagati. In sedaj? Tu je novo, še eno prekleto stoletje. Pa mi? Ne, od svojih sinov in vnukov ne smemo pričakovati privrženosti, kot so naši to zahtevali od nas. Dovoliti jim moramo njihovo pot, da bodo zmogli ustaviti pošast novega kajnovskega prekletstva, ki se nam izza vogala že porogljivo reži. Nekaj smo le naredili, razumeli smo, da ne moremo pripadati samo svojim in da so tudi drugi - naši. »La mia gente«, bi rekel Guido Miglia. Kar ni majhen dosežek. Ni pa priborjen za vse večne čase, zato ga je nujno negovati in utrjevati. Kar naraščaj te naše »čudne-le-ve-regije« z novo energijo korajžno prenaša naprej: Kino Atelje, Kino Otok, Slovensko gledališče, Max Schiozzi in njegov Comunicarte, Kombinatke, Forum Tomizza . Jezdijo na Krpanovi kobilici in prenašajo, če je treba, tudi cesarske kočije čez resnične in virtualne meje predsodkov, ki nam 2014. grozijo tako kot 1914.
To ni malo. Človek je tu še vedno mera, človek čez vse.
/
ITALIJA, SVET
Sobota, 20. decembra 2014
1 1
pescara
Za okoljsko katastrofo ni kriv
PESCARA - Porotno sodišče v Chietiju je včeraj oprostilo vseh devetnajst obtožencev za tako imenovana odlagališča strupov Montedison, ki so jih odkrili v kraju Bussi leta 2007. Več voditeljev in tehnikov podjetja je na ta račun končalo na sodišču, Italija je bila tudi zaradi tega 3. decembra obsojena na Evropskem sodišču.
Kot so večkrat pisali mediji gre dejansko za največje odlagališče v Evropi, izvedenci pa so na procesu pričali, da je zaradi odlagališča zastrupljeno podtalnico pilo kar kakih 700 tisoč ljudi. Gre za najhujše onesnaženje, kar se jih je kdaj zgodilo v Italiji.
In vendar. Tožilec je za različne obtožence zahteval od štiri do dvanajst let zapora, vedar jih je sodišče oprostilo zastrupitve vodnih virov, ker je bilo odlagališče vzpostavljeno med letoma 1963 in 1971, ko še ni bilo norm o zaščiti okolja in je bilo torej »legalno«.
A dejstvo je, da okoljska katastrofa ostaja z vsemi svojimi posledicami, zato se postavlja vprašanje bonifikacije«, je včeraj povedal odvetnik Tommaso Navarra, ki predstavlja združenje WWF.
rim - Protest sindikatov zaradi ukinitve pokrajin
Sindikati: Vlada naj ukrepa Delrio: Nihče ne bo odpuščen
RIM - Potem ko je včeraj prišlo so serije odlogov, je vlada zvečer v poslanski zbornici postavil azaupnico na takoimenovani masiamandma k zakonu o stabilnosti, ki zadeva nekaj pomembnih dopolnil. Glede na proceduro je bilo glasovanje napovedano za drugo uro zjutraj, zato mu medijsko ni bilo mogoče slediti.
Medtem je včeraj prišlo do nove zaostritve med vlado in sindikati zaradi ukinitve pokrajin. Sindikati so sprožili mobilizacijo in zasedbo pokrajinskih uprav v nekaterih mestih, protest pa nameravajo razširiti po vsej državi. Sindikati trdijo, da zaradi nejasnosti v zakonu o stabilnosti tvega izgubo delovnega mesta kakih dvajset tisoč uslužbencev, poleg njih pa tudi kakih dvatisoč pre-kernih delavcev.
Vsi trije glavni sindikati so na to temo včeraj nastopili skupaj. »Protest se brez ustreznega in razumnega posega vlade ne bo ustavil«, so včeraj napovedali vsedržavni sekretarji sindikatov javnega sektorja GGIL, CISL in UIL Rossana Dettori, Giovanni Fave-rin In Giovanni Torluccio. Po njihovi oceni so težki rezi v zakonu o stabilnosti tolikšni, da se hudim posledicam za raven zaposlitve ne bo mogoče izogniti.
»Od vlade zahtevamo, da prepreči najhujše, od dežel pa hočemo,
Na enem od včerajšnjih protestnih shodov na pobudo sindikatov
ansa
da naredijo to, kar jim pripada«, pravijo sindikati in poudarjajo, da rezi v zakonu o stabilnosti predstavljajo realno tveganje za izpad storitev, šolsko varnost in zaščito okolja, pod vprašajem pa so tudi delovanje cestnega omrežja in aktivne politike do dela. Sindikati zahtevajo »pravo« in dorečeno upravno preureditev, namesto zmede, ki jo je po njihovi oceni naredi ukrep same ukinitve po-
krajin, ne da bi bilo pri tem jasno, kdo bo prevzel njihove pristojnosti.
V imenu vlade je na včerajšnje očitke sindikatov odgovoril podtajnik pri predsedstvu vlade Graziano Del-rio. Dejal je, da osebje pokrajin ne bo ostalo na cesti, temveč bo v celoti absorbirano s strani državne administracije na raznih ravneh. V maksia-mandmaju bo v tem smislu zadeva dovolj jasno opredeljena, meni Delrio
ITALIJA V ZRCALU TUJIH MEDIJEV
Medtem ko sta policista zaspala, so jima tatovi ukradli radar ...
Sergij Premru
V	tujih medijih je res malo novic iz Italije, ki ne bi bile povezane s korupcijo in z mafijo. Korupcija pa ni samo stvar politikov in funkcionarjev, ki na debelo kradejo iz javnih blagajn. Nepošten je pomemben del italijanska družbe in korupcija je posledica splošne nemorale.
V	Londonu se je bančni funkcionar redno peljal brez vozovnice. Ko so ga odkrili, so mu naložili globo, banka pa ga je brez nadaljnjega odpustila: kdor je nepošten, ne spada v civilizirano družbo. V Italiji pa kaj takega ni mogoče. Nekdanji guverner Veneta, sicer kazensko obsojen zaradi kraje v zvezi s sistemom zapornic v laguni okrog Benetk, je še vedno predsednik poslanske komisije, čeprav je v domačem priporu, in bo plačal - če bo sploh kdaj plačal - samo 2,6 milijona evrov kazni, čeprav je izginilo 50 milijonov evrov.
Korupcija ni nekaj abstraktnega, ki se ne tiče našega vsakdana. V zadnjih 20 letih je uveljavljeni sistem podkupovanja »stal« Italijo 300 milijard evrov, kar znaša približno pet tisoč evrov na prebivalca. Lopovi so meni in tudi vsakemu bralcu konkretno izmaknili iz žepa pet lepih tisočakov! Gre za dodatni davek »na črno«, ki mu je treba prišteti redno plačevanje davkov in pristojbin, kot tudi stroške, ki nas bremenijo zaradi neučinkovitosti in potratnosti javnih služb. Številke italijanske korupcije objavlja La Tribune, ki piše, da bi se s korupcijo na ravni Španije, ki tudi ni svetniška dežela, italijanski bruto domači proizvod povečal za 0,6 odstotka, s francosko stopnjo korupcije pa za 0,8 odstotka. Kot je znano, se Italija uvršča do-
kaj nizko na lestvici poštenih držav, saj je šele na 90. mestu, medtem ko je Francija, ugotavlja pariški finančni dnevnik, na 26. V Italiji bi bilo potrebnih več preiskav in aktivnega preprečevanja korupcije in podkupovanja, potrebni bi bili strožje kazni, preprostejši upravni postopki in vpogled javnosti v vse javne izdatke, kar bi omogočilo pravočasno odkritje sumljivih postopkov in odnosov. Za prihodnje leto sicer napovedujejo, da bo Italija po treh letih končno beležila porast BDP, in sicer za 0,5 odstotka, napoveduje francoski dnevnik. To pa vsekakor znaša manj od tega, kar nam iz žepa poberejo tatovi javnih sredstev.
Splošna stavka proti reformi dela je bila v zamudi, ker so v parlamentu že odobrili t.i. Jobs Act oz. zakon o delu, ugotavlja La Vanguardia. Sindikati bodo težko zaustavili Renzijevo reformo, razen če se ne bodo odločili za stalni upor proti premierju. Slednji odločno zasleduje prenovitev, s katero naj se v Italiji uveljavi prožnejši sistem zaposlovanja, ker dosedanja togost škoduje konkurenčnosti podjetij. Dnevnik iz Barcelone piše, da premierju ne nasprotujejo samo sindikati, ampak tudi levo krilo lastne stranke, vendar po oceni Evropske unije, finančnih trgov in središč gospodarske oblasti prav Renzi predstavlja edino upanje in zadnjo možnost, da Italija premosti krizo in začne postopek zmanjševanja javnega dolga. Renzija čaka nelah-ka naloga, saj se mora med drugim soočati z dosedanjo nedvomno močjo sindikatov: zato je jasno napovedal, da se je končalo obdobje, ko se je vlada morala dogovoriti s sindikati za vsako po-
membnejšo odločitev. »Da dialogu, ne pogajanjem«, je dejal Renzi v sozvočju s »kulturnimi spremembami«, ki jih terja dejstvo, da ni več stalnega delovnega mesta. Tega se zavedajo predvsem mladi, med katerimi je 40 odst. brezposelnih in ki jim sedanji sistem ne ponuja nobene rešitve. Kaj pa se bo zgodilo z Italijo, je še neznanka, od njene usode pa bo v veliki meri odvisna tudi prihodnost evr-skega območja, meni katalonski časopis.
Britanski The Telegraph se dobesedno posmehuje predlogu, da bi Italija gostila olimpijske igre leta 2024. V državi, ki ji grozi stečaj in ki jo uklešča mafijska korupcija, je predlog za olimpija-do podoben fiatu 500, ki smo ga prekrili z rdečo barvo in mu pravimo ferrari ... Londonski časopis navaja to zajedljivo prispodobo sedanjega guvernerja Veneta, pa tudi stališče premierja Renzija, ki je napovedal kandidaturo za leto 2024, »ker se ne smemo odpovedati sanjam«, saj je danes Italija preveč malodušna. Dnevniki navajajo negativno izkušnjo Grčije, ki je prav z organizacijo olimpi-jade začela pluti proti finančnemu stečaju, za Italijo pa obstaja dodatna nevarnost, da bi se v organizacijo iger vrinile mogočne mafije s Sicilije, iz Kalabrije in Kampanje, saj je Rim že tako preveč skorumpiran. Konservativni dnevnik omenja tudi, da je pred dvema letoma takratni premier Monti opustil namen, da bi kandidiral Italijo za olimpijado leta 2020, ker bi bilo preveč zahtevno za italijansko bilanco. Italija je gostila poletne olimpijske igre leta 1960, zaključuje The Telegraph, »ko je država bila sredi povojnega ekonomskega booma in je uži-
vala sloves dežele, kjer se je uveljavljala La Dolce Vita«.
Ostanimo ka r pri britanskih medijih in olimpijadi. Catholic Herald napoveduje, da bi v primeru dodelitve olimpijskih iger Rimu Vatikan lahko gostil tekmovanje v lokostrelstvu na Trgu Sv. Petra. Katoliški tednik omenja kardinala Saraivo Martinsa, ki pravi, da bi papež Frančišek podprl tak predlog. V italijanskem olimpijskem odboru so zamisel sprejeli z navdušenjem, saj je Vatikan sredi Rima.
Pa še nekaj iz Rima, in sicer novička, ki jo posreduje AFP. Rimska občinska policista sta namreč zaspala med nočnim nadzorom hitrosti mimoidočih vozil, ko sta se zbudila pa sta odkrila, da so jima odnesli radarski merilnik. Šlo je za aparat nove generacije, za tatovi za zdaj ni ne duha ne sluha, poroča francoska tiskovna agencija.
O drugi neobičajni tatvini piše Le Parisien: v hladilnikih komercialnega postajališča v bližini Neaplja so policisti odkrili 50 ton čokolade, ki so jo ukradli proizvajalcu Lindt. V zadnjih časih je podjetje utrpelo velikansko škodo, saj je v Italiji izginilo kar 280 ton kakovostne čokolade švicarskega proizvajalca v skupni vrednosti osem milijonov evrov. Izkazalo se je, da so nekateri prevozniki preusmerjali del tovora na jug države. Pred nekaj tedni so odkrili 20 ton čokolade v bližini Rima, tokrat pa nadaljnjih 50 ton pod Vezuvom, piše pariški časopis.
In s to »sladko« novico želim bralcem vesele praznike in srečno novo leto.
frančiškani
Red na robu
finančnega
zloma
RIM - Red bratov frančiškanov, ki sledijo srednjeveškemu svetniku svetemu Frančišku, je na robu finančnega zloma, je včeraj po pisanju nekaterih italijanskih medijev poročala nemška tiskovna agencija dpa. Razlogi za to za zdaj niso znani, obstaja pa sum na sporno finančno poslovanje, kar je red že prijavil pristojnim oblastem. Pismo vodje osrednje frančiškanske organizacije, reda manjših bratov (OFM), ki je bilo objavljeno v sredo na njihovi spletni strani, izpostavlja finančne težave reda.
Brat Michael A Perry je pozval frančiškanske voditelje po vsem svetu, da finančno pomagajo. Obenem je obljubil okrepitev finančnega nadzora in tran-sparentnosti znotraj reda. Kot je še pojasnil, obstajajo sumi spornih finančnih poslov, ter dodal, da so domnevno prevaro prijavili »civilnim oblastem«. Podrobnosti operacije, ki je red pahnila v finančne težave, Perry ni pojasnil.
Časnik Corriere della Sera je poročal o nekdanjem blagajniku, italijanskem bratu Gian-carlo Lati, ki naj bi izgubil denar po nakupu sirotišnice, ki jo je preoblikoval v hotel pod vodstvom frančiškanov. Dnevnik La Stampa pa je zapisal, da so švicarske oblasti zamrznile več deset milijonov evrov na bančnih računih, ki jih nadzirajo frančiškani, ker so investirali v podjetja, ki so predmet preiskave zaradi nedovoljene trgovine, tudi z drogami in orožjem.
Osebje v frančiškanskem redu je pojasnilo, da pogovori z mediji niso dovoljeni, tako da niso mogli komentirati novinarskih poročil. Sicer pa je papež Frančišek svoje ime izbral prav kot po-klon svetemu Frančišku, čeprav je sam član drugega reda - jezuitov. Ko je bil lani marca izvoljen, se je zavezal, da bo preveril in očistil vatikanske finance ter reformiral njegovo birokracijo.
1 2 Sobota, 20. decembra 2014
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
tržič-koprivno - Finančna straža in policija zaprli pet kitajskih salonov
Ob masažah ponujali tudi spolne usluge
Na videz je šlo za navadne centre za dobro počutje, kjer naj bi ponujali predvsem masaže, v resnici pa so obiskovalcem bile na voljo tudi drugačne oblike sprostitve. Zato so goriška finančna straža in policisti goriške kvesture ob zaključku večmesečne preiskave zaprli pet masažnih salonov in prijavili sodnim oblastem enako število kitajskih državljanov, tri moške in dve ženski, ki so osumljeni izkoriščanja in spodbujanja prostitucije. Eno izmed upraviteljic so na zahtevo sodnika priprli, ostali pa ostajajo za zdaj še na prostosti.
Tri zasežene masažne salone so prijavljeni kitajski državljani vodili v Tržiču, četrtega v Koprivnem, petega pa v Ulici Redi-puglia v Ronkah. Na prvi pogled je šlo za navadno obrtno dejavnost, nedolžna imena, kot je na primer »Centro relax La Rosa« (Center za sprostitev Vrtnica) ali »Cielo blu« (Modro nebo), pa so bila le krinka. V nekaterih primerih je sum, da v salonu ponujajo tudi »vroče« usluge, vzbujal že sam cenik na vhodnih vratih: ob ceni tajskih in japonskih masaž je bila namreč včasih navedena še cena »romantične« masaže. Da so uslužbenke masažnih salonov za doplačilo ob masaži ponujale tudi spolne odnose, je bilo lahko razumeti tudi iz oglasov na internetu.
V vseh centrih so bile zaposlene ženske iz Kitajske in drugih azijskih držav. Upravitelji so izbirali lepe in mlade maserke oz. prostitutke, ki so v posameznem salonu delale le za krajše obdobje, saj so jih redno nadomeščali z novimi.
Preiskovalno delo, ki so ga skupaj vodili policisti goriške kvesture in goriška finančna straža, je usklajevalo goriško drža-
Notranjost enega izmed kitajskih salonov in cenik pred vhodom
vno tožilstvo. Preiskava je bila posledica raznih kontrolnih akcij, ki so jih policisti in finančni stražniki samostojno izvedli v številnih trgovinah in masažnih salonih, ki so jih v zadnjih letih na Goriškem odprli kitajski državljani.
Prostitutke so bile vse polnoletne. Za doplačilo so spolni odnos predlagale že pred ali med masažo, obiskovalci pa so plačevali v gotovini in neposredno upraviteljem. Zaprtje štirih salonov so odredili v četrtek, Ron-škega pa so že zaplenili julija in pri tem aretirali tudi upravitelja. V salonih so policisti in finančni stražniki zasegli tudi dokumentacijo, s pomočjo katere bodo skušali ugotoviti, koliko denarja so upravitelji zaslužili na nezakonit način.
gorica-koprivno - V kitajskih trgovinah
Spet zaseg
Božični in drugi artikli so bili naprodaj brez etiket
Goriški finančni stražniki so v prejšnjih dneh v Gorici in Koprivnem zasegli 86.000 artiklov - v glavnem božičnih drevesc, zvezd, čepic, okraskov in balončkov, ki so skupno vredni 25.000 evrov. Blago je bilo naprodaj v dveh trgovinah, ki jih upravlja kitajski državljan. Zaseženi artikli so bili brez etiket z informacijami o proizvajalcu in uvozniku ter brez navodil o uporabi. Finančni stražniki so poleg božičnih artiklov zasegli tudi nekaj tekstila (majice, hlače, nogavice), gospodinjskih pripomočkov, bižuterije in pisarniških potrebščin.
Finančni stražniki so upravitelja trgovine oglobili; če bo kitajski državljan goriški Trgovinski zbornici plačal 4000
Finančni stražniki med preverjanjem blaga
arhiv
evrov, mu bodo zaseženo blago vrnili. Če bo na vsakega izmed izdelkov nalepil etiketo, jih bo nato lahko spet postavil na police svoje trgovine in prodal. Zaplembo blaga so opravili v okviru rednih kontrol, s katerimi goriški finančni stražniki skrbijo za zaščito potrošnikov. Obenem so kontrole namenjene preprečevanju nelojalne konkurence na trgu in zaščiti trgovcev, ki se držijo predpisov, kar je v trenutku gospodarske krize zelo pomembno,« poudarjajo z goriškega poveljstva finančne straže in napovedujejo, da bodo med božičnimi in novoletnimi prazniki še posebno pozorni na spoštovanje zakonov. V zadnjih tednih so skupno zasegli 190.000 artiklov - večinoma božičnih.
doberdob - Čaka ga tudi globa
Staro kuhinjo mora odpeljati z gmajne
Rožnata soba tudi v Gorici
Na goriški urgenci je začela delovati nova služba za sprejemanje žensk, ki so žrtve nasilja. Podobno »rožnato« sobo so pred dvema mesecema odprli v tržiški bolnišnici, kamor se je v tako kratkem času zateklo po pomoč že dvanajst žensk. »Rožnata« soba je zaživela v okviru projekta »Sportello rosa«, ki ga v sodelovanju z zdravstvenim podjetjem in s pomočjo prispevka Fundacije Goriške hranilnice vodi društvo SOS Rosa.
Novi naročili
Družba Fincantieri si je zagotovila naročili za dve novi ladji, ki ju bodo zgradili za severnoameriški koncern Carnival Corporation. Za njegovo hčerinsko družbo Carnival Cruise Line bodo zgradili ladjo za 3954 potnikov, za družbo Hollande America Line pa ladjo za 2650 potnikov. Obe ladji bodo oddali leta 2018.
Božični koncert v Doberdobu
Pihalni orkester Kras prireja danes ob 20.30 v župnijski dvorani v Doberdobu tradicionalni božični koncert. Nastopili bodo pihalni orkester Kras, moška vokalna skupina Sraka ter solista Bojan Kovic in David Croselli.
Donacija bolnišnici
V Soških elektrarnah Nova Gorica so se tudi letos odločili sredstva, ki bi jih sicer porabili za novoletne čestitke in obdarovanja, nameniti v dobrodelne namene. Donacijo 10.000 evrov so predali šem-petrski bolnišnici, kjer bodo znesek namenili pomoči pri nakupu ultrazvočnega aparata. Pri Soških elektrarnah so z novoletnimi donacijami bolnišnici doslej že pomagali k posodobitvi opreme v inter-nistični službi, na oddelku za ortopedi-jo, na oddelku za invalidno mladino Stara Gora, in omogočili nadgradnjo ultrazvočnega aparata na ginekološko porodniški službi. (km)
Pester goriški popoldan
Na Trgu Sv. Antona v Gorici bo danes ob 16.30 koncert zbora FVG Gospel Choir; že ob 14.45 bo v grajskem naselju Igra grajskega norca v priredbi slovenskih tabornikov v Italiji. Federico Ferrero, zmagovalec resničnostnega šova Masterchef, bo ob 17.30 poskrbel za kuharski prikaz v lokalu Bottega del maiale v Raštelu.
Doberdobski karabinjerji so izsledili moškega iz ene izmed občin v Laškem, ki je odvrgel svojo staro domačo kuhinjo sredi gmajne pri križišču med cestami, ki povezujejo Doberdob z Zagrajem, Polačem in Poljanami. Sredi grmov je zapustil stare omare, umivalnik, štedilnik, police ... Na njegovo početje je doberdobsko občinsko upravo opozoril domačin, nato so ka-rabinjerji po zaslugi fotografskega posnetka ugotovili njegovo identiteto. Moškega bodo oglobili na podlagi 255. člena zakonskega odloka št. 152 iz leta 2006 in tvega od 300 do 3000 evrov globe. V skladu z zakonom št. 689 iz leta 1981 ima šestdeset dni časa, da poskrbi za sanacijo območja. Če svojih odpadkov ne bo odpeljal, bo morala za sanacijo poskrbeti občina, ki mu bo nato priložila račun za opravljeno delo.
Problem divjih odlagališč je po besedah doberdobskega župana Fabia Vizintina zelo resen, saj mora ravno občina kriti stroške za njihovo sanacijo. »Največ odpadkov dobimo ob cesti, ki iz Doberdoba vodi proti Zagraju, kjer je zelo malo prometa; kar nekaj jih je tudi ob cesti ob Doberdobskem jezeru,« pravi Vizintin in pojasnjuje, da so prejšnje leto sredi gmajne našli tudi nekaj azbestnih kritin. »Večinoma pa gre za gospodinjske odpadke, plastenke in stare gospodinjske stroje,« razlaga župan.
tržič - Načrt je pripravljen
Civilna zaščita bo dobila nov sedež
Predstavniki tržiške občine in civilne zaščite bodo v torek, 23. decembra, predstavili deželnemu odborniku Furlanije Julijske krajine Pao-lu Panontinu načrt novega sedeža civilne zaščite, ki ga nameravajo zgraditi v Ulici Chico Mendez. S stavbo, ki jo bodo postavili v bližini občinskega skladišča, bodo po dvajsetih letih tržiški prostovoljci končno dobili primerne prostore za sestajanje in odlaganje opreme.
Po besedah občinskega odbornika za civilno zaščito Gualtiera Pina, ki je včeraj predstavil obračun letošnjega leta, je v pripravi tudi občinski načrt civilne zaščite. »Načrt bo zagotavljal večjo varnost občanom v primeru naravnih in drugih nesreč,« je dejal Pin, ki je predstavil tudi obračun dela na področju šolskih gradenj. Po zgledu goriške pokrajine in občine je tudi tržiška uprava v zadnjih mesecih preverila varnost vseh poslopij, v katerih imajo sedež vrtci, osnovne
in nižje srednje šole. Po besedah odbornika Pina so pomanjkljivosti zabeležili na številnih stavbah, hujše težave pa so odkrili le na objektu šole Collodi, kjer so se že začela obnovitvena dela. Sanacijo je omogočila selitev učencev v stavbo šole Duca DAosta, kjer nimajo težav s prostorsko stisko. Po zaključku del na šoli Collodi bo šola Duca D'Aosta leta 2016 gostila otroke šole iz Ulice Poma, ki je prav tako potrebna vzdrževalnih del. Občina po Pinovih besedah nadzira tudi šolo Giacich na Drevoredu Cosulich, ki je zaradi težkega prometa podvržena tresljajem.
Pin vodi tudi okoljski resor. Na včerajšnji novinarski konferenci je spregovoril o vprašanju azbesta in termoelektrarne A2A, pa tudi o ločenem zbiranju odpadkov. V tem okviru je omenil skorajšnjo ustanovitev nove figure »okoljskih pomočnikov«, ki bodo intervenirali v primeru nepravilnega ravnanja z odpadki.
/
GORIŠKI PROSTOR
Sobota, 20. decembra 2014
13
gorica - Zadružna banka Doberdob in Sovodnje priredila koncert
Voščilo z gospel napevi
V Kulturnem domu sta nastopila znani slovenski pevec Oto Pestner in trio Insingizi iz Zimbabveja
Zadružna banka Doberdob in Sovodnje si je ob zaključku leta omislila svojevrsten koncert Voščila ob glasbi, ki je v prejšnjih dneh v Kulturni dom v Gorici priklical veliko ljudi. V prvi vrsti je vabilo veljalo za člane in zveste stranke slovenskega bančnega zavoda, ob koncertu pa so lahko uživali tudi drugi ljubitelji glasbe, zlasti še take, ki bolj poredkoma zaide na naše odre. In prav za tak večer je šlo, saj sta se na odru zvrstila znani slovenski pevec Oto Pestner, ki se je predstavil z gospel napevi, in čudoviti trio Insingizi iz Zimbabveja.
Uvodoma je spregovoril predsednik Zadružne banke Doberdob in So-vodnje, Dario Peric, ki je predstavil koncert in članom banke, klientom in prijateljem izrekel voščila ob iztekajočem se starem letu in bližajočem se 2015. Izrazil je tudi željo, da bi se krizni trenutki, ki jih že predolgo preživljamo, končno obrnili v pozitivnejše tokove, tako v gospodarstvu kot tudi na drugih področjih človekovega udejstvovanja.
V prvem delu koncerta je pred mikrofon stopil Oto Pestner, legenda slovenske popevke, ki je obenem tudi zaslužen, da so se številne zvrsti črnske duhovne pesmi uveljavile tudi pri nas in jim poslušalci raznih generacij radi prisluhnejo. Pestner je bil tudi med ustanovitelji priznanega ansambla New Swing Quartet, ki je žel uspehe povsod
tam, kjer je nastopal. Kvartet je večkrat prejel priznanje, kot najboljši nečrnski ansambel gospel glasbe. Žal je ansambel po več kot tridesetih letih nastopanja prek kakim letom prekinil z delovanjem. Oto Pestner pa se še vedno ukvarja s temi zvrstmi v raznih glasbenih in pevskih zasedbah. V Kulturnem domu pa je nastopil sam z glasbeno spremljavo v osnovi. Z njemu značilnim glasom, ki lahko doseže neverjetne višine, se je slovenski pevec predstavil z nizom znanih skladb iz bogate zakladnice gospel melodij. O teh pesmih je Pestner povedal, da so glasba resnice, so ritem, so izraz duše.
Drugi del večera pa je bil name-
gorica - V ponedeljek, 22. decembra
Božični koncert z uglednimi gosti
Slovenski komorni zbor
Božični koncert, ki ga vsako leto ponujata Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov, bo letos na prizorišče velike dvorane kulturnega centra privabil ugledne goste, Slovenski komorni zbor in njegovo dirigentko Martino Batič.
Slovenskega komornega zbora ne gre posebej predstavljati, saj je v širšem slovenskem enotnem kulturnem prostoru znan kot dovršen poustvarjalec slovenskih in tujih avtorjev in ima po zaslugi njegovega ustanovitelja Mirka Cu-dermana plodno zgodovino ter impozantno diskografijo.
V zadnjih letih je na čelu zbora tudi ena izmed najbolj uveljavljenih mladih slovenskih dirigentk, ki je izkušnje nabirala na svetovnem merilu. Program, ki ga bo zbor predstavil poslušalcem, bo razdeljen na dva dela. V prvem delu bo zbor segel po partiturah iz božične ruske pravoslavne tradicije, ki so v našem prostoru manj izvajane, drugi del pa prinaša »klasike« slovenske božične pesmi v avtorskih skladbah ali priredbah slovenskih poznoroman-
tičnih in sodobnih skladateljev. Ta zanimiva povezava, ki ne izgleda naključna, združuje »dve krili evropskih pljuč«, pravoslavno in katoliško, vzhodno in zahodno ter prinaša dve različni »slovanski« glasbeni interpretaciji Božiča. Pričakovati je, da bo Slovenski komorni zbor z dovršenimi glasovi svojih pevcev, poustvarjalno energijo dirigentke in tehnično pripravljenostjo ter nenazadnje sub-tilno glasbeno intepretacijo pričaral čudovit predbožični večer, poln pričakovanjskega duha.
S tem pa tudi primerno zao-kroža božično voščilo organizatorjev koncerta vsem zvestim obiskovalcem koncertne sezone po iskrenem doživljanju praznikov, notranjem miru in odprtem srcu v novem letu.
Koncert so naslovili In zopet prišla noč si sveta in bo v ponedeljek, 22. decembra, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. za informacije in nakup vstopnic sta na voljo telefonska številka 0481-531445 in naslov elektronske pošte info@center-bratuz.org. (db)
Udeleženci koncerta (levo); Oto Pestner (desno) in trio Insingizi (spodaj)
bumbaca
njen afriški glasbi, tistim zvokom in ritmom, ki nastajalo v južnejših predelih črne celine, v tem primeru v Zimbab-veju, nekdanji Južni Rodeziji. Skupino Insingizi sestavljajo trije pevci, ki si občasno pomagajo z nekaterimi tolkali. Njihov repertoar vsebuje pripovedi, ki jih na originalen in tudi simpatičen način posredujejo poslušalcu. Že po prvih akordih, ki zvenijo nekoliko tuje za evropsko uho, poslušalec z veseljem spozna, da bo prisostvoval edinstvenemu koncertu, ki ga ne gre zamuditi. Z glasom, kretnjami, mimiko in rahlimi plesnimi koraki so afriški pevci takoj navezali stik z dvorano, ki se je popolnoma odzvala njihovemu izvajanju. S kratko predstavitvijo vsake pesmi (v dokaj razumljivi angleščini) so člani skupine Insingizi pripravili pravi šov afriškega glasbenega izročila, ki pretežno sloni na glasovnem izražanju z občasno pomočjo tolkal. Zapeli so vrsto pesmi, ki govore o duhovnosti in vsakdanjem življenju prebivalstva. To so napevi, ki vzbujajo upanje, radost in veselje, niso pa manjkale pesmi, ki so jih delavci plemena zulu prepevali v rudnikih in v drugih nečloveških de-loviščih v času rasističnih režimov. V ritme, ki jih Evropejci slabo poznamo, je trio Insingizi uspel vplesti celotno dvorano, ki je ob zaključnih skladbah bila na nogah in z ritmičnim ploskanjem, plesnim pomigavanjem in petjem »pomagala« pevcem na odru. Res prijetno in enkratno vzdušje!
V isti kombinaciji Pestner-Insin-gizi so pevci naslednji dan nastopili še na podobnem koncertu v Cerkljah na Gorenjskem. (vip)
sveta gora - Jutri odprtje razstave
Ob Pevmi tokrat tudi vrtec iz Doberdoba
V frančiškanskem samostanu na Sveti Gori bodo jutri ob 15. uri s priložnostnim kulturnim programom odprli razstavo jaslic, ki bo že trinajsta po vrsti. Pri njeni postavitvi bo sodelovalo nekaj desetin ljudskih umetnikov, ki ne skoparijo z domišljijo, saj se razstavljene jaslice med sabo zelo razlikujejo po zasnovi, pripravi, izbiri in materialih. Kar nekaj izdelovalcev malih umetnin prihaja izza državne meje; med nji-
mi sta že vrsto let vrtec in osnovna šola Josip Abram iz Pevme. Letos se bo s svojimi jaslicami predstavil tudi otroški vrtec iz Doberdoba.
Poleg frančiškanskega samostana in raznih društev iz Solkana sodeluje pri postavitvi razstave tudi združenje Krajevna skupnost Pevma, Štmaver in Oslavje. Razstava jaslic, ki jo vsako leto obišče res veliko ljudi, bo na ogled do nedelje, 11. januarja. (vip)
V Jamljah so nastopili tudi Zumba Kids
bonaventura
V Jamljah peli, plesali in igrali na harmoniko
Pri društvu Kremenjak so prejšnjo soboto izpeljali tradicionalno božičnico. Uvodoma je prisotne nagovorila društvena odbornica Martina Pahor, zatem so nastopili jamelj-ski »Zumba Kids« Nathan, Mila, Dana, Sofia, Martina, Mara, Irina in Nina, ki jih je za nastop pripravila vaditeljica zumbe Greta Lefons s Poljan. Za njimi je zapel moški komorni
zbor Stane Malič z Opčin, ki ga vodi Valter Lonigro; sledil je nastop društvenih harmonikarjev, ki se učijo pod mentorstvom Andreja Gropajca. Po »country« plesu Prerijskih brščik iz Temnice je večer sklenil dekliški zbor Kraški slavček Kra-sje, ki ga vodi Petra Grassi. V začetku meseca so v Jamljah priredili tudi miklavževanje. Popoldne je Miklavž obiskal starejše občane, zatem je v društveni dvorani obdaril otroke. Pred njegovim prihodom je nastopil čarodej Saturno, ki je navdušil otroke s svojimi čarovnijami - še zlasti s tisto, ko je v pralni stroj položil črnega zajčka in nato iz njega pobral belega.
14
Sobota, 20. decembra 2014
GORIŠKI PROSTOR
/
gorica - Od dežele in vlade zahteva rešitev problema beguncev
Goriški župan odredil prepoved bivakiranja
Goriški župan Ettore Romoli je podpisal odredbo, ki prepoveduje bivakiranje v parkih, pred palačami in na drugih javnih površinah v mestu. Ukrep bo stopil v veljavo danes in je posledica problema rastočega števila afganistanskih in pakistanskih prebež-nikov, ki se zbirajo in prenočujejo v spominskem parku in v drugih predelih mestnega središča.
»Položaj je postal nevzdržen. Ob prosilcih za azil, ki nimajo strehe nad glavo in prenočujejo na prostem - teh naj bi bilo vsaj 67 -, imamo v Gorici še 180 tujih državljanov, prav tako prebežnikov, ki spijo v centru Nazareno, a se med dnevom z ostalimi zadržujejo v parkih in dajejo vtis, da je problem še hujši,« je povedal goriški župan in v isti sapi pojasnil, zakaj je odredbo podpisal šele včeraj, saj prebežniki v spominskem parku bivakirajo že več tednov. »Odredbe ne bi mogel podpisati, če v prejšnjih dneh ne bi prejel poročila goriškega zdravstvenega podjetja, ki je ugotovilo, da je stanje nevarno, saj bi se lahko zaradi mraza, vlage in slabih higienskih razmer med prebežniki lahko začele širiti nalezljive bolezni, kar bi ob prosilcih za azil ogrožalo tudi zdravje občanov nasploh.«
Danes bodo mestni redarji skupaj z drugimi predstavniki sil javnega reda poskrbeli, da prebežniki in drugi brezdomci, ki spijo v spominskem parku in v ljudskem vrtu, odstranijo svoje bivake in odidejo. »Kdor odredbe ne bo spoštoval, bo ovaden zaradi kršitve člena št. 650 kazenskega zakonika. Prosilci za azil seveda niso kriminalci, kazenska
ovadba pa ni v njihovem interesu, če želijo dobiti status azilanta,« je pojasnil poveljnik mestnih redarjev Marco Muzzatti. Romoli je poudaril, da želi z odredbo predvsem spodbuditi deželo Furlanijo Julijsko krajino in druge ustanove, da ukrepajo, saj se zaveda, da pre-bežniki ne bodo kar čez noč izginili. »Upal sem, da se bo našla drugačna rešitev, v res-
nici pa je prejšnje dni na prefekturi prišlo le do podpisa ohlapnega dokumenta, ki ne rešuje ničesar. Zato sem pisal Renzijevi vladi in predsednici dežele Debori Serracchiani ter ju pozval, naj takoj poskrbita za bolj enakomerno porazdelitev prebežnikov po raznih pokrajinah in deželah. Center Nazareno ni rešitev,« je poudaril Romoli.
Prebežniki v spominskem parku
bumbaca
gorica - Pod lipami duhovna misel msgr. Gašperja Rudolfa
Komercializacija praznikov je rak rana za verske občutke
Zadnji gost v letošnjem letu na srečanjih Pod lipami v goriškem Kulturnem centru Lojze Bratuž je bil Gašper Rudolf, sedanji dušni pastir v Medani, vrsto let pa je vodil župnijo v Novi Gorici, pred tem v Tolminu in na Vojskem. Sicer je doma s Črnega vrha, študiral je v Vidnu, na šentviški gimnaziji in na teološki fakulteti. Napisal je knjigo Sidra božje besede in z Božom Rustjo knjigo Družinsko bogoslužje za adventni čas.
V	adventnem vzdušju sta ga ustaljena prireditelja, v imenu katerih ga je pozdravila Franka Žgavec, povabila, da spregovori o pričakovanju božiča, o pastoralnih izkušnjah, o pogledih na stanje duha v Cerkvi in o svojih anekdotah, ki so ga izostrile v živahnega pripovedovalca. Z njim se je pogovarjala in mu postavljala iztočnice Mirjam Bratina, v preteklosti tudi slušate-ljica njegovega poučevanja. Več kot sedemdeset njegovih faranov in domačih gostov je sledilo žuborenju številnih podatkov, miselnih povezav, citatov iz evangelijev, spominov in povezav s tujimi, predvsem italijanskimi misleci. Odraščal je na srednje veliki kmetiji v družini z osmimi otroki. Oče je doživel triletno konfinacijo na Ponci, kjer je bil skupaj s komunistom Jo-žetom Srebrničem. V družini je odklon do opredeljeno leve ideologije nastal ob branju knjige Ukrajina joka.
V	pogovoru z Bratinovo je pojasnil nekatera zakulisja, povezana z dovoljenji za gradnjo novogoriške cerkve. Precej je na odločitve vplival tedanji goriški nadškof Co-colin, ki je tudi posredoval za gmotno pomoč iz nemške škofovske konference. Dodamo lahko, da je bil celoten postopek povezan z gradnjo Kulturnega doma v Gorici. Ko je bila odobrena gradnja novogori-ške cerkve, so v Gorici čez noč izginili vsi pomisleki glede načrtov arhitekta Mihev-ca. Nato sta se gosta pogovarjala o pasto-
Mirjam Bratina in Gašper Rudolf
rali. Gašper Rudolf je sedanji čas opredelil kot pokrščanski, saj nekdaj razpoznavne krščanske družbe ni več; takšne, ki bi dihala v vzdušju verskih skrivnosti, ne pa le uma in čustev. Vse več je »izbirnih vernikov«, ki verujejo v tisto, kar samo želijo. Slovenska Cerkev je novim okoliščinam posvetila sinodo in izdelala programsko listino. Do njene 34. točke je bil predavatelj opredeljeno skeptičen: če je analiza zgrešena, potem tudi rešitve ne morejo biti pravšnje. Omenil je Rosminijevih pet cerkvenih ran: razkorak med duhovniki in verniki, hotena ali nehotena šibkost škofov, način njihove izvolitve, nevednost klerikov (eno je znanje, drugo razgledanost!) in cerkvene finance. Zato upadanje birm in porok, povsem odsotno prenašanje verskega čuta od dedov na starše in vnuke, nerazumevanje simbolne govorice, kakršna najdemo na primer v Ogleju, anketna prepričanja, da so hiša, avto, mobilni telefoni krščanske vrednote, saj je vse to nastalo v krščanskem svetu. Omeniti velja dva od navedenih vzrokov za versko ohlapnost: a) že dolgo niso duhovniki edini izobraženi
bumbaca
svetilniki v župnijah in vaseh; b) revolucionarno leto 1968 je bilo prelomno za zahodno mladino, katerih vnuki sedaj srkajo drugačne družbene vrednote.
V zadnjem sklopu svojih gledanj je posredoval poslušalcem vsebine, ki naj opredeljujejo adventni čas. Komercializa-cija praznikov je rak rana za verske občutke, nasprotno naj odrasli posredujejo mladim že od ranega otroštva tudi neverbalna sporočila, ki naj jih peljejo v svet poduho-vljenja ne pa v svet kičastih božičnih filmov. Božič naj starši ne zasujejo z darovi do takšne mere, da ga pravzaprav potem nikjer ni. Zaradi tega mladi izgubljajo osnovne smisle bivanja, kar jih dela zelo ranljive.
Splošneje vzeto se je gost zavzel za preseganje zgolj trištevilčne družine, za ustaljena obredja znotraj družinskih dinamik, za poglabljanje v zapleteno pojmovanje časa, za kreacionizem, za preseganje kristjanofobije, za mistiko, ki pomaga »videti« ... Po mnenju kronista pa se je nekoliko prenaglil s trditvijo, da so dobri otroci v Novi Gorici le tisti iz krščanskih družin, ostali pa naj ne bi zdržali primerjave. (ar)
šempeter - Ob bolnišnici
Začela se je gradnja urgence
Pogodbo za gradnjo urgence je vodstvo šempetr-ske bolnišnice podpisalo v sredo, dan kasneje se je začela gradnja oziroma priprava gradbišča, so včeraj v šempetrski bolnišnici pojasnili za Primorski dnevnik. Začetek gradnje bodo proslavili v ponedeljek, na tradicionalnem prednovo-letnem srečanju obmejnih bolnišnic.
Po zapletih, zaradi katerih je že kazalo, da gradnja šempetrskega urgentnega centra, ki je deseti in tudi zadnji v okviru slovenske mreže urgentnih centrov, sofinanciranih s strani evropske unije, visi na nitki, se stvari vendarle odvijajo. Za projekt izgradnje urgentnega centra Nova Gorica je Službe vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko novembra izdala odločbo o dodelitvi sredstev, v načrt razvojnih programov med letoma 2014 in 2017 pa ga je vlada uvrstila šele prejšnji konec tedna. Tedaj je z izbranimi izvajalci pogodbo podpisalo tudi ministrstvo za zdravje. S podpisom pogodbe s strani vodstva šempetrske bolnišnice se je gradnja, ki mora biti zaključena do novembra prihodnje leto, lahko začela.
Celotna vrednost investicije znaša dobrih 7,2 milijona evrov. Kot pojasnjujejo na vladi, upravičeni stroški tega projekta znašajo dobrih 4,4 milijona evra; k temu bo Evropska unija prispevala 3,77 milijona evrov, 670.000 evrov pa država. Preostanek
Delavci postavljajo gradbeno ograjo
foto km.
potrebnih sredstev, 2,78 milijona evrov, bo prispevala bolnišnica sama.
Investicija v novogoriški urgen-tni center obsega graditev urgentne-ga centra, operacijskega bloka in veznega trakta ter bo izvedena kot nov objekt oziroma vezni trakt, pri-zidan h glavni in stari stavbi Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica. Novi urgentni center bo skupaj s šestposteljno bolniško sobo obsegal skupaj neto 1.092 kvadratnih metrov površine.
V novem objektu bodo poleg ur-gentnega centra tudi urgentni operacijski blok, prostori za endoskopski oddelek bolnišnice in vezni hodnik med novo in staro stavbo bolnišnice, ki je hkrati tudi edina komunikacija med urgentnim centrom in ostalimi deli bolnišnice, ter tehnične prostore. V kleti objekta so predvideni prostori za kuhinjo, jedilnico, skladišča in spremljajoče prostore ter prav tako povezava z novo in staro stavbo bolnišnice. (km)
nova gorica - Obrtna podjetniška zbornica
Potrdili zaupanje
Zoranu Simčiču zaupali še naslednji štiriletni predsedniški mandat
Dosedanji predsednik novogo-riške obrtno-podjetniške zbornice (OOZ) Zoran Simčič, ki je zbornico vodil zadnji dve leti, je bil v četrtek ponovno izvoljen na to mesto. Člani skupščine so mu zaupali naslednji štiriletni mandat.
Simčič med pomembnejše dosežke preteklih dveh let uvršča uvedbo storitev na področju varnosti in zdravja pri delu in požarne varnosti za člane zbornice pod ugodnimi pogoji, soorganizacijo sejmov Expo-mego in SposaEXpo in ostalih sejmov v Vidmu, ki jih organizira družba Udine e Gorizia Fiere, podpis pogodbe med OOZ Nova Gorica in SDGZ, ki ureja medsebojno sodelovanje na področju prevoza odpadkov slovenskih prevoznikov v Italiji in omogoča članom hitrejšo in cenejšo ureditev potrebne dokumentacije, uvedbo spletnega kataloga obrtnikov in podjetnikov, sodelovanje v dveh čezmejnih projektih, kjer se je proučevalo zakonodajo na štirih najpomembnejših področjih v Sloveniji in v Italiji. V okviru projekta Transar-mon je bila izdelana brošura z pomembnimi informacijami za obrtnike in podjetnike, ki se odpravljajo na delo v sosednjo Italijo.
»Zadnji dve leti sta bili posebni, predvsem letošnje, tudi zaradi prehoda na prostovoljno članstvo, za-
Zoran Simčič
foto km.
to smo na dosežene rezultate še toliko bolj ponosni. Zavedam se, da tudi leto 2015 in ostala tri leta ne bodo lahka. Delovali bomo z manjšim številom članov - poleg osipa obrtniki in podjetniki tudi zapirajo obratovalnice, saj je okolje v katerem poslujemo še vedno gospodarsko nestabilno, obstoječim članom bomo morali nuditi čim več, da jih ohranimo v zbornici in privabljati nove člane,« poudarja potrjeni predsednik Zoran Simčič. (km)
/
GORIŠKI PROSTOR
Sobota, 20. decembra 2014
15
S prižigom lučk označili praznični čas
Na Trgu Evrope med obema Goricama sta se včeraj tradicionalno srečali skupini otrok iz novogoriškega vrtca Kurirček in goriškega vrtca Rin-garaja. Tudi letos so se jim pridružili predstavniki obeh sosednjih mestnih uprav, ki so skupaj z otroki prižgali novoletne lučke na enem od tamkajšnjih iglavcev. Otroke sta najprej pozdravili obe ravnateljici, Ksenija Dujec in Elizabeta Kovic, nato pa še novogoriška pod-županja Ana Zavrtanik Ugrin in goriški podžupan Roberto Sartori, med občinstvom pa smo opazili tudi podpredsednico goriške pokrajine Maro Černic.
»Ta iniciativa je prečudovita. Otroci ste dober zgled za sodelovanje med obema občinama in obema županoma,« je poudaril Sartori, Za-vrtanik Ugrinova pa je pristavila, da le ljudje lahko povežejo obe mesti in dodala željo, da bodo današnji otroci tedaj, ko odrastejo, živeli ta prostor »kot eden«. Kot zanimivost dodajmo še, da otroci iz omenjenih dveh vrtcev sodelujejo že vrsto let, začetki segajo še pred vstop Slovenije v Evropsko unijo. Otroci so ob včerajšnjem srečanju skupaj z vzgojiteljicami uprizorili kratek program s petjem in plesom, dogodek so kot je že v navadi, prisrčno zaključili z medsebojnim obdarovanjem in prižigom novoletnih lučk. (km)
Mladina je v četrtek preplavila Raštel. Žur Silent way, ki so ga priredili študentje in združenja, je privabil okrog 600 ljudi. Po kulturnem delu so bili na vrsti koncerti, ob 23. uri pa so si udeleženci nadeli slušalke. Glasbo so poslušali pozno v noč, ne da bi komurkoli motili spanca.
EI3 Lekarne
~M Gledališče
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039.
DEŽURNA LEKARNA V MORARU
LAZZARI, Ul. Francesco Petrarca 15, tel. 0481-80335.
Primorski
r	dnevnik
imedia
OGLAŠEVALSKA AGENCIJA
obvešča, da bo v sredo, 24. decembra
sredo, 31. decembra ZAPRTA
»ZIMSKI POPOLDNEVI« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: danes, 20. decembra, »La quinta sta-gione« (za otroke od 6. leta starosti), nastopa gledališka skupina Teatro Citta Murata; informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7 v Gorici 10.00-14.00 (tel. 0481-537280, 3351753049, info@ctagorizia.it, www.cta-gorizia.it).
Q Kino

DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.45 -20.45 »Lo Hobbit - La battaglia delle cinque armate«.
Dvorana 2: 16.00 »Big Hero 6«; 18.00 - 20.00 - 22.00 »Il ragazzo in-visibile«.
Dvorana 3: 16.30 - 20.20 - 22.15 »Un Natale stupefacente«; 18.15 »Big Hero 6«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 15.00 »Big Hero 6«; 17.00 - 19.40 »Lo Hobbit - La battaglia delle cinque armate«; 22.20 »Un Natale stupefacente«. Dvorana 2: 15.00 »Lo Hobbit - La battaglia delle cinque armate«; 17.40 -20.30 »L'amore bugiardo - Gone Girl«.
Dvorana 3: 16.15 »Big Hero 6«; 18.15 - 20.00 »Un Natale stupefacente«; 21.50 »Lo Hobbit - La battaglia delle cinque armate« (digital 3D). Dvorana 4: 16.30 - 20.20 - 22.20 »Il ricco, il povero e il maggiordomo«; 18.20 »Big Hero 6«. Dvorana 5: 17.45 - 20.15 - 22.10 »Il ra-gazzo invisibile«.
H Mali oglasi
PRODAM diatonično harmoniko znamke Prostor CFB za 1000 evrov; tel. 335-5387249.
PRODAM motor Aprilia Scarabeo 200, 5000 prevoženih km za 2000 evrov; tel. 335-5387249.
KUPIM Jadranski koledar (Gregorčičeve založbe) za leto 1947, Jadranski koledar (O.F. za Trž. Oz.) za leto 1950 in Ljudski koledar za leto 1955. Tel. št. 040-396013 (Vojko).
B Poslovni oglasi
TRAMOVI, LETVE, DESKE,
obloge, ladijski pod, brune, lesene fasade, lepljenci
IŠČEMO PREDSTAVNIKA IZ GORICE
Tel.:00386 41648116
Koncerti
V	GOSTILNI AL POETA v Martinščini bo danes, 20. decembra, ob 21. uri koncert skupine Dixieland Stumblers Danieleja DAgara. Na programu glasba 20. let v New Orleansu; vstop prost. Informacije po tel. 0481-961305.
KD ANAKROUSIS vabi v torek, 23. decembra, ob 20.30 v prostore GZ Skala, Gropada 82, na božično-novoletni koncert »Združeni v melodiji«. Nastopajo MePZ Hrast - Doberdob (dirigent Hilarij Lavrenčič) in MlVS Anakrousis (dirigent Jari Jarc).
MLADINSKI MEDNARODNI ORKESTER NOVA FILHARMONIJA vabi v sklopu turneje »Vštekani« v torek, 23. decembra, ob 18. uri v športno dvorano Gimnazije Nova Gorica na koncert ob dobrodelni prireditvi »Zlati oreh«; vstopnice na vstopnice@gdnova.si.
V	NOVI GORICI: v Kulturnem domu bo 23. decembra ob 20.15 koncert slovenskih božičnih pesmi, nastopili bodo Komorna zbora Ave in Ipavska ter skupina Slovenski tolkalni projekt (SToP); informacije pri blagajni (tel. 0038653354016) od ponedeljka do petka 10.0012.00, 15.00-17.00 in uro pred predstavo, več na www.kulturnidom-ng.si.
V	GORICI: v stolnici bo v petek, 26. decembra, ob 17. uri zahvalna maša ob koncu leta, sodelovali bodo združeni pevski zbori, ki bodo prvič izvajali »Mašo na čast sv. Janezu Pavlu II.« Aleša Ma-kovca. Organizira Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica v sodelovanju z župnijo Sv. Hilarija in Tacijana v Gorici.
V	LOKALU IL CARSO IN CORSO na Kor-zu del Popolo 11 v Tržiču iz niza »Jazz in Progress 2014-15« bo 23. januarja 2015 ob 21. uri bo koncert skupine Mingus in Wonderland; vstop prost. Informacije in rezervacije po tel. 048146861; več na www.ilcarsoincorso.it.
H Šolske vesti
NA LITERARNEM, LIKOVNEM IN FOTOGRAFSKEM NATEČAJU »POT DO ČLOVEKA« (Srečko Kosovel), ki je posvečen spominu na dijakinjo Živo Srebrnič, lahko sodelujejo vsi dijaki, ki obiskujejo slovenski višješolski center v Gorici. Natečaj razpisuje skupina profesorjev slovenskega višješolskega centra, ki želi spodbuditi ustvarjalnost pri mladih. Prispevke je treba izročiti tajništvu tehniškega ali tajništvu licejskega pola do 8. januarja 2015. Nagrajevanje najboljših prispevkov bo potekalo ob Prešernovi proslavi, 9. februarja 2015.
□ Obvestila
11. PRIZNANJE KAZIMIR HUMAR:
ZSKP, KC Lojze Bratuž in ZCPZ podeljujejo priznanje za ustvarjalne dosežke, za pomemben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo in za izjemne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem po-
/^glasbena
- G,
- Gorica
v sodelovanju s Kulturnim domom
vabi na koncert orkestra harf
VENTAGLIO D'ARPE
dir. Patrizia Tassini
danes, 20. 12. 2014 ob 20. uri
Kulturni dom - Gorica, ul. I. Brass 20
Koncert sta omogočila URAD VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU in ZADRUŽNA BANKA DOBERDOB IN SOVODNJE
dročju v goriškem prostoru društvom in organizacijam ali posameznikom; predloge za priznanje zbira Zveza slovenske katoliške prosvete na podlagi javnega razpisa. Rok oddaje je 31. december 2014 na naslov: Zveza slovenske katoliške prosvete - 34170 Gorica, Drevored 20. septembra 85, s pripisom na ovojnico »Predlog za priznanje«.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem silvestrovanja, ki bo v nedeljo, 28. decembra, v Pineti pri Grade-žu, da bo avtobus št. 1 odpeljal ob 16.30 s trga Medaglie d'oro/z Goriš-čka, nato s postanki pri vagi pri Pev-mi, v Podgori pri športni dvorani, v Štandrežu pri lekarni in na Pilošču. Drugi avtobus bo odpeljal ob 16.30 s Pilošča v Štandrežu, nato s postanki v Sovodnjah pri lekarni in cerkvi, na Poljanah, v Doberdobu, Jamljah, Šti-vanu in Ronkah. Organizatorji priporočajo točnost. Na avtobusih je še nekaj prostih mest; informacije po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 048120801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.), 0481-78138 (Sonja S.).
FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE obvešča, da bodo uradi v Gosposki ul. (Ul. Carducci) v Gorici zaprti od 24. decembra do 6. januarja 2015.
KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici obvešča, da je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure. Od 29. decembra do 4. januarja 2015 bo zaprta. 24. decembra bo odprta od 10. do 14. ure. V ponedeljek, 5. januarja 2015 bo odprta.
KNJIŽNICA V SOVODNJAH je odprta ob ponedeljkih 10.00-13.00, ob torkih 16.00-18.00, ob četrtkih 15.00-18.00 in ob petkih 8.30-10.30.
POKRAJINSKA MEDIATEKA UGO CASIRAGHI v Ul. Bombi v Gorici bo zaprta do torka, 6. januarja 2015. Filme je treba vrniti do 9. januarja.
ZDRUŽENJE »DIAMO PESO AL BE-NESSERE« iz Vidma organizira v Gorici enotedenska brezplačna srečanja za osebe s prekomerno težo za izboljšanje samopodobe in samozavesti z metodo »self-empowerment«; informacije o skupinskih srečanjih po tel. 340-9844670 ali 340-2891151 (Liliana Zuliani).
ZSKD obvešča, da bosta zaradi praznikov urada v Trstu in Gorici zaprta od srede, 24. decembra do petka, 9. januarja 2015, v Reziji pa bo urad zaprt že od ponedeljka, 22. decembra.
PRI KD BRIŠKI GRIČ ŠTEVERJAN zbirajo stare kartonaste potovalke oz. vintage kovčke za gledališko predstavo; informacije po tel. 320-1817897 (Daniela) ali 347-0162172 (Tamara). Zaboje, kovčke in škatle sprejemajo do 20. decembra.
SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE vabi člane in somišljenike na praznik včlanjevanja, ki bo danes, 20. decembra, ob 16. uri na sedežu sekcije v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah. Ob priložnosti bo odbor sekcije izdajal izkaznice 2015 ter se s prisotnimi pogovoril o delovanju v naslednjem letu.
V	GORICI bo do srede, 24. decembra, v modrih conah brezplačno parkiranje.
GORIŠKO ZDRAVSTVENO PODJETJE obvešča, da zaradi posodobitve računalniškega sistema ne bo med 2. in 6. januarjem 2015 izdajalo potrdil za zdravstveno oskrbo v državah izven EU E112. Občani si lahko potrdilo priskrbijo do 31. decembra.
0 Prireditve
V	KRMINU bosta v sklopu prireditve »Cuormons« danes, 20. decembra, ob 16. uri božični sprevod in ob 20. uri v občinskem gledališču komedija »Non c'e due senza quattro« z gledališko skupino Gradisca - Il teatro.
JUDOVSKI PRAZNIK V GORIŠKI SINAGOGI - v nedeljo, 21. decembra, ob 16. uri bo novi tržaški rabin Eliezer Di Martino vodil obred ob judovskem prazniku »Hanuke«. Obred bo odprt javnosti, tržaška judovska skupnost in združenje Amici di Israele vabijo k udeležbi.
MAŽORETNA SKUPINA KRAS iz Doberdoba prireja v nedeljo, 21. decembra, ob 17. uri v doberdobski občinski telovadnici kulturni popoldan z naslovom »Ples in pesem za voščilo«. Nastopajo mažoretni skupini Kras, otroci z vrtca Čriček, ki obiskujejo glasbene urice, mažoretni skupini iz Prvačine, gost bo AKŠD Vipava s skupinama Funny dance in Take dance.
V	ŠTANDREŽU bo v nedeljo, 21. decembra, ob 15. uri »Praznik miru in prijateljstva« v cerkvi v Štandrežu. Organizira ga društvo Skultura 2001, sodelujejo župnija Sv. Andreja, osnovna šola Fran Erjavec, vrtec iz Štandreža, osnovna šola Ivan Rob iz Vrtojbe, PD Štandrež, KD Oton Župančič, športna in kulturna društva. Potekala bo nabirka prostovoljnih prispevkov za UNICEF, sledila bo družabnots pred cerkvijo.
NOVOGORIŠKA NOVOLETNA DOŽIVETJA: drsališče bo odprto do 4. januarja, od nedelje do četrtka med 10. in 22. uro, ob petkih in sobotah pa med 10. in 24. uro, na božič med 12. in 24. uro, med 26. in 30. decembrom med 10. in 24. uro, na silvestrovo med 10. in 22. uro, 1. januarja med 11. in 22. uro. Za izposojo drsalk bo treba odšteti dva evra na uro, izkupiček bo namenjen socialno šibkim družinam. Do 30. decembra bo med 10. in 21. uro Božično-novoletni sejem.
Pogrebi
DANES V RONKAH: 10.15, Ada Clapiz vd. Iarc (iz tržiške bolnišnice ob 10.05) v cerkvi Sv. Lovrenca, sledila bo upepelitev.
DANES V TRŽIČU: 9.50, Duilio Deluisa iz bolnišnice v cerkev Sv. Jožefa in na pokopališče v Štarancanu; 10.50, Renzo Delvecchio iz bolnišnice v kapelo pokopališča, pokop na pokopališču.
Web: www.tmedia.it/primorski E-pošta: primorski@tmedia.it
1 2 Sobota, 20. decembra 2014
APrimorski
r	dnevnik
Le v hitrih disciplinah
LOS ANGELES - Čeprav je koleno zdravo, je ameriška smučarka Lindsey Vonn napovedala, da se bo v tej sezoni najverjetneje posvečala predvsem hitrim disciplinam. To je dobra novica za slovensko šampionko in najbolj vsestransko smučarko ta hip Tino Maze, ki prepričljivo vodi v skupnem seštevku svetovnega pokala alpskih smučark. Vrnitev je napovedal tudi Bode Miller. Kljub operaciji na hrbtu in 37 letom pravi, da bo februarja nastopil na domačem SP v Vailu in Beaver Creeku.
Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E
Phelps se je pokesal
BALTIMORE - Sodišče v ameriški zvezni državi Maryland je slovitemu plavalcu Michaelu Phelpsu, dobitniku 22 olimpijskih odličij, izreklo enoletno pogojno kazen zaradi prehitre vožnje pod vplivom alkohola. Phelps se je za svoje grehe pokesal in sodniku dejal, da je zaključil 45-dnevni program rehabilitacije, hkrati pa se je udeležil tudi srečanja anonimnih alkoholikov. «V tem rehabilitacijskem programu sem izvedel veliko o sebi,» je sodniku Bravermanu dejal 29-letni Phelps.
alpsko smučanje - Moški smuk v Val Gardeni
Tretjič Američan
Poznani top 16
RIM - Znani so vsi udeleženci 2. kroga košarkarske evrolige. V skupini E bodo igrali španska Real Madrid in Unicaja Malaga, ruska Unics Kazan in CSKA Moskva, turški Anadolu Efes, litovski Žalgiris Kaunas, izraelski Mac-cabi Tel Aviv in nemška Alba Berlin, v skupini F pa španska Barcelona in Laboral Kutxa, grška Panathinaikos in Olympiacos, turška Fenerbahče in Ga-latasaray, italijanski EA Milano in srbska Crvena zvezda.
ČAKAJO - V Kranjski Gori je vse pripravljeno za vsakoletno tekmovanje najboljših alpskih smučarjev za pokal Vitranc, ki bo prihodnje leto 14. in 15. marca. Priprave na 54. pokal Vi-tranc potekajo skladno z načrti. Zunanje temperature v Kranjski Gori še niso dovolile prekritja tekmovalne proge s snežno odejo, zato si organizatorji pokala Vitranc želijo, da bi bila zima v novem letu bolj mrzla. Zemeljska dela na in ob progi so zaključena.
FORMULA ENA - Testni voznik Ferrarija v novi sezoni bo Francoz Jean-Eric Vergne.
NOGOMET - Danes v A-ligi: 18.00 Sassuolo - Cesena, 20.45 Roma - Napoli.
KONEC - Slovenski nogometni reprezentant Nejc Pečnik in srbski prvak Crvena zvezda sta sporazumno prekinila sodelovanje.
REKORD - Slovenski as v poklicni hokejski ligi NHL Anže Kopitar je za zmago Los Angelesa proti St.Loui-su (6:4) prispeval gol in kar štiri podaje, kar je njegov rekord v ligi.
VAL GARDENA - Sasslong je proga, ki Stevnu Nymanu očitno zelo leži. Na njej je v smuku za svetovni pokal alpskih smučarjev zmagal tretjič. Mormonec iz Utaha, nekdanji partner rojakinje in smučarke Julie Mancuso, je številne grbine in skoke znameniti proge v Val Gardeni pred tem ukrotil tudi v letih 2006 in 2012. Norvežan Kjetil Jansrud (+ 0,31) se je s končnim 2. mestom spet povzpel na vrh skupne pokalne lestvice, zelo dobro tretje mesto pa je osvojil domačin Dominik Paris (+ 1,15). »Azzurro« je sezono začel res odlično, saj je v dosedanjih nastopih v hitrih disciplinah že dosegel dve tretji, dve četrti in peto mesto, boljši od njega je bil le Jansrud. Ostali »azzurri« se na progi domače legende Kristiana Ghe-dine, kot vedno, niso izkazali, najboljši je bil z 12. mestom Peter Fill. Slovenska četverica je vpisala novo ničlo. Za zmagovalcem je od slovenske četverice še najmanj zaostal Perko, ki je bil sicer zadnji Slovenec na startu, a njegov zaostanek 3,68 sekunde še vedno ni zadoščal za točke. Danes bo ob 12.15 še superveleslalom, ženske pa ob 10.30 čaka smuk v Val d'Iseru.
Stevan Nyman
ansa
košarka - V državni B-ligi Jadran jutri v Bergamu
Hitrost proti masi
Nasprotniki so ekipa z največjo težo v ligi, potreben bo agresivni presing
Je lahko poraz osnova za zmago? Pred jutrišnjim gostovanjem Jadrana v Bergamu trener Andrea Mura meni, da je lahko. »Če v obrambi igramo kot v drugem polčasu proti Montichiariju, temu pa dodamo še met, v Bergamu nismo brez možnosti,« pravi trener. Kljub enajstim zaporednim porazom, puške še niso vrgli v koruzo. »Trenirali smo redno in dobro,« je trener zadovoljen s tedenskim vadbenim režimom dela. Rutino so prekinili tako, da so na stadionu 1. maja odigrali prijateljsko tekmo proti Boru.
A jutri bo pela povsem drugačna pesem. Bergamo je po masivnosti svojih igralcev največji» kaliber« v ligi. So zaradi tega tudi počasni, a hkrati izkušeni. Masper in Zanelli sta igrala tudi v A-ligi, s Chiarellom sestavljajo trojico over 35, ki moštvo po igralskem kadru uvršča med »top time« te skupine B-lige. Prvenstvo so sicer začeli bolj slabo, zdaj so 50-odstotni: zmagi sledi poraz. Glede na svoje lastnosti jim
bolj ustreza kontrolirana igra. Dobro tudi branijo. Recept za zmago je proti njim enostaven. Igrati agresivno čez celo igrišče, dvigniti ritem igre, izsiliti igralne situacije za igro eden proti enemu. »V tem smo dobri. V popolni postavi imamo tudi vse na pravem mestu kar zadeva obrambnih parov. Ni nasprotnika, ki ga ne bi mogli ustaviti,» svoje igralce nagovarja trener. Odkar igra tudi Diviach, je Jadran takšen, kakršnega so si zamislili pred pričetkom sezone. Kljub dvema letoma odsotnosti z igrišč in sveži poškodbi stegna, je že dokazal, da je igralec višje ravni. Dve tekmi, dvakrat po 24 doseženih točk v samih 24 oz. 25 minutah igre. To je njegova vizitka. »Ko bi ga imeli od vsega začetka, bi bila morda naša dosedanja pot drugačna,« vzdihuje trener. A vse še ni izgubljeno. Po Bergamu prihaja po božiču v Trst Alto Sebino, nov direktni tekmec za obstanek. Počitnic letos ne bo. Niti novoletnih. Spet bodo na igrišču tudi 4. januarja.(ak)
odbojka - Združena ekipa Olympia doma proti Cordenonsu
Brez podcenjevanja
Oslabljeni nasprotnik s Pordenonskega vendarle naj ne bi bil tako slab
«Najslabše kar lahko naredimo je to, da jih podcenjujemo.« Trener združene ekipe Olympia Fabrizio Marche-sini pred današnjim nastopom doma proti Cordenonsu svari svoje igralce. Ekipa s Pordenonskega, ki se je zadnja leta v tej ligi vedno borila za vrh in se lahko ponaša z bogato tradicijo, nastopa letos res oslabljena, a po trener-jevem mnenju le ni tako slaba kot kaže njen zelo skromen položaj na lestvici. »Za Cordenons je vedno bilo značilno, da se bori za vsako žogo in uspešno igra v napetih končnicah. Tudi igralski kader ni slab, trener Saraceni je tudi soliden igralec, Pecoraro je zelo izkušen, prav tako veteran Cisolla. Res je, da igrajo z novim podajalcem bolj predvidljivo in da imajo morda manj moči kot mi, a jih ne smemo podcenjevati, kajti če ne igramo na višku svojih moči, kot na primer v Bassanu in prejšnji teden v Isoli, nismo dovolj izkušeni, da bi s tekme izšli kot zma-
govalci, ker nasprotnika nismo še sposobni dotolči, ko mu ne gre,« svari Marchesini. Cordenons je doslej zmagal le v Padovi proti mladincem tamkajšnjega prvoligaša, točko pa je osvojil tudi na gostovanju v Zaneju. V Repnu se je Slogi Tabor čvrsto upiral, osvojil pa le set.
Vsi igralci združene ekipe so zdravi, tokrat pa bo odsoten Luka La-vrenčič, a iz službenih razlogov. Tekma bo za Olympio nov zrelostni izpit. Tako je pravzaprav vsak teden.
□ Obvestila
AŠD VESNA vljudno vabi člane, sponzorje, navijače in prijatelje na božično zdravico, ki bo danes, 20. decembra, ob 18. uri v Ljudskem domu v Križu. Ob priliki bo predstavitev koledarja Vesne 2015.
ŠD KONTOVEL organizira redni letni občni zbor v ponedeljek, 22. decembra, ob 19.00 v društvenih prostorih na Kontovelu.
Sloga Tabor Televita za zmago
Tudi glede na to, da ima Olympia na lestvici točko več, prevladuje v odbojkarskih krogih vtis, da Sloga Tabor Televita doslej ni izpolnila pričakovanj. Najbrž ji nekaj točk res manjka, a takšna percepcija je v dobri meri tudi posledica napačnega ocenjevanja razmerja moči. Jerončičevi varovanci so res doživeli že štiri poraze, toda če pogledamo na lestvico, so doslej izgubili proti drugemu (Trevisu), tretjemu (Valsugani), četrtemu (Olympii) in petemu na lestvici (Trebaselegheju in povrhu s 3:2), vse poraze pa doživeli na gostova-njih,doslej so namreč zmagali samo v Carboneri. Zato je pravzaprav zanje vse še odprto. Pogoj pa je seveda, da ob zmagah doma ne prepuščajo točk na gostovanjih proti slabšim v ligi. Eden od teh je tudi njihov današnji gostitelj Po-volaro. V Vicenzo se slogaši odpravljajo, kot skoraj vedno letos, v nepopolni postavi. Zaradi poškodbe še naprej ne bo igral korektor Ivanovic, doprinos libera Privileggija, ki trenira le občasno, pa bo tudi tokrat polovičen, saj bo na klopi za rezerve, tako kot prejšnjo nedeljo, nosil navaden dres. Trener bo tako prisiljen igrati z isto postavo kot prejšnji teden, ko so v Repnu prepričljivo premagali Bibione, v »svoji« vlogi korektorja pa se je zelo dobro znašel Vasilij Kante. Za razliko od prejšnje tekme bo lahko imel Jerončič zanj tudi zamenjavo, saj bo na razpolago tudi solidni Iaccarino.
»Proti takšnemu nasprotniku moraš biti agresiven, njihov najboljši igralec je podajalec,« pred gostovanjem pravi Jerončič. (ak)
rokomet
Španke in Norvežanke v finalu EP
BUDIMPEŠTA - Španske in norveške rokometašice so se uvrstile v jutrišnji finale evropskega prvenstva na Madžarskem in Hrvaškem. Španija je v prvi polfinalni tekmi v Budimpešti premagala Črno goro z 19:18 (13:8), Norveška pa v drugi Švedsko z 29:25 (13:11).
Francija je v tekmi za končno 5. mesto premagala Madžarsko s 26:25 (16:13).
VTRSTU
Doma košarkarji in rokometaši
Košarka: Ženska A1-liga: danes ob 18.00 v Trstu: Calligaris TS - Ragusa; A2-liga: 20.30 v Miljah: Interclub - Albino; moška A2 liga Gold: jutri ob 18.00 Pallacanestro Trieste - Dinamica Mantova. Vaterpolo: danes ob 19.30 v Trstu: Pal-lanuoto TS - Arenzano. Rokomet: Moška A-liga: 18.30 v Trstu: Palla-manto TS - Bozen
košarka
V Dolini tudi Kos in Gelleni, spet derbi za Bor
V 12. krogu deželne C-lige čakata naši ekipi zanimivi tekmi. V Dolini bo med Bregom in neposrednim zasledovalcem Foglia-nom pravi boj med ekipama, ki se borita za uvrstitev v končnico za napredovanje. Tekma bo za Breg v znamenju novosti. Najprej slaba: visoki Spigaglia zaradi močnega udarca, ki ga je utrpel v Codropiu, ne bo igral. Sledi dobra: krstni letošnji nastop bo v dresu dolinskega društva opravil Dominik Kos. Kljub težavam s koleni, ki so mu dolgo časa onemogočale, da bi redno treniral, si je zaželel dati svoj doprinos ekipi. Registracija je že bila odobrena. Za Breg pomeni pravo okrepitev. Toda to še ni vse. Po novem letu bomo na igrišču v Dolini spet videli tudi mladega Luco Gellenija. Zaradi dvojne registracije za mladince bo, če bi bilo potrebno, še vedno na razpolago tudi Jadranu, a ima zdaj mesto tudi pri svojem matičnem klubu, s čimer bo dopolni koto štirih mladincev v dvanajsterici.
Košarkarje Bora Radenska (8 točk) pa čaka drugi zaporedni tržaški derbi, tokrat v gosteh proti Servolani. Današnje srečanje na Judovcu se bo začelo ob 20.30. Nosilci igre Škedenjcev, ki imajo na lestvici 12 točk, so zlasti člani začetne peterke, na zunanjih položajih Palombita, Teghini in Crevatin, pod košema pa Godina in Totis. Tudi s klopi trener Bartoli redno črpa svežino nekaterih nadarjenih mladih. Pričakovati je, da bodo razočaranje po nerodno zapravljenim točkam proti Don Boscu Oberdanovi fantje (predvidoma v popolni postavi z edino izjemo Marka Medena) spremenili v pozitivno energijo, s katero bi poskusili presenetiti nasprotnika.
MOŠKA D -LIGA - Sinoči: Sokol -Perteole 72:63
Mladinski turnir ŠZ Dom
AŠZ Dom, pod pokroviteljstvom ZSŠDI, prireja jutri v Kulturnem domu v Gorici 1. mednarodni Božični turnir za kategorijo U13. Ob 12. uri se bosta pomerila ekipa iz Zagorja (letnik 2002) z Novo Gorico, ob 13. uri pa Dom Mark z ekipo iz Zagorja (letnik 2003). Poraženi ekipi bosta ob 14. uri odigrali finale za tretje mesto, ob 15. uri pa bo na sporedu veliki finale.
/
ŠPORT
Sobota, 20. decembra 2014 1 "J
nogomet - Kras v Droju, Triestina v Fontanafreddi
Ključni tekmi
Začasna lestvica na spodnjem delu je sledeča: Fontanafredda 18 točk, Le-gnago 15, Dro 12, Kras in Triestina 10, jutrišnji tekmi pa sta Dro - Kras in Fontanafredda - Triestina. Predzadnji krog prvega dela sezone (in tudi zadnji uradni nastop v letu 2014) je torej za obe ekipi iz tržaške pokrajine izrednega pomena. Triestina in Kras sta morda pred zadnjo priložnostjo, da se znova vključita v boj za neposreden obstanek. Zlasti v primeru zmage Fontanafredde in Droja bi bilo za obe moštvi v drugem delu sezone skoraj nemogoče nadoknaditi zaostanek desetih ali več točk.
Igralci Krasa se po mnenju trenerja Tončija Zlogarja na treningih maksimalno trudijo in napredek je že viden na tekmah.»Razen proti Bellunu smo s taktičnega vidika pokazali napredek v igri. Odpraviti moramo še napake, ki nas v D-ligi ogromno stanejo. Z okrepitvami smo pridobili na izkušnjah in na kakovosti. Z Del Nerom bomo tudi bolj čvrsti v obrambi, tako da menim, da se lahko v tem sestavu mirno bori-
mo za obstanek. Spovratkom Corvaglie in Babičeva bomo tudi kriti na področju mladih. V tem krogu je nekaj pomembnih tekem, zavedamo se, da nadoknaditi sedem ali deset točk ni lahka naloga, a tekem je še veliko in vsekakor moramo najprej mi začeti, že s tekmo proti Droju, osvajati točke z določeno kontinuiteto, drugače obstanka ne dosežeš. Gre za ekipo, ki igra dokaj obrambni nogomet, postavni napadalec pa dobro zadržuje žogo in omogoča soigralcem prehod iz faze obrambe v fazo napada. Razen dveh kakovostnih zunanjih ni izrazito tehničnih igralcev, tako da gre za nasprotnika, ki je v našem dometu.«
Ne glede na končni rezultat jutrišnje tekme NK Kras vabi vse navijače na Božičnico in izmenjavo voščil v torek, 23. decembra ob 18. uri v repenski telovadnici.
Pri Triestini je vzdušje po prvi zmagi gotovo boljše, čeprav se mora trener Ferazzoli soočati z običajnimi težavami, vezanimi na številne poškodbe in
Kras iz Droja skoraj ne more brez točk
fotodamj@n
omejeno izbiro mladincev. Poškodovani so Di Piero, Crosato, Giordano in Aquilani, tako da manevrskega prostora enostavno ni. Isto velja za napad, kjer sta edina prava razpoložljiva napadalca Rocco in Miličevic (odsoten bo tudi Gusella). Vendar tem težavam navkljub želijo v tržaškem taboru zaključiti res sivo leto s še enim uspehom, ki bi resnično veljal dvojno. Fontanafredda ima na lestvici osem točk več od Tržačanov in
je v tem trenutku zadnja ekipa, ki bi ohranila status D-ligaša brez igranja dodatnih tekem. Prav zato mora Triestina ciljati na zmago, da se ta zaostanek zmanjša. Naloga gotovo ni enostavna, a Fontanafredda je doslej na domačih tekmah večkrat razočarala in v sedmih nastopih že trikrat izgubila, tako da so tri točke v dometu Piscopa in soigralcev. Vendar tokrat bodo morali Tržačani igrati maksimalno vseh 90 minut. (I.F.)
nogomet - Saša Božičič, pravi steber Vesne v elitni ligi
»Spet se bomo dvignili«
Igral je v Perugii, Kopru, z Mariborom pa v ligi prvakov - V reprezetanci mladih proti Huntelaarju in Bablu - V Križu se ima lepo
Domači šport
Danes
Sobota, 20. decembra 2014 NOGOMET
2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Vilešu: Villesse -Primorje
DEŽELNI MLADINCI - 17.00 v Tržiču: Ufm - Vesna NAJMLAJŠI - 15.30 v Koprivnem: Isontina -Juventina ODBOJKA
MOŠKA B2-LIGA - 20.30 v Gorici, Špacapan: Olympia - Cordenons
ŽENSKA C-LIGA - 18.00 v Repnu: Zalet Sloga -Virtus
MOŠKA D-LIGA - 20.00 v Vidmu, Bellavis: Volleybas - Olympia; 20.30 v San Vito al Tagliamento: San Vito - Sloga Tabor
ŽENSKA D-LIGA - 20.30 v Romjanu: Ronchi - Zalet Kontovel
1.	ŽENSKA DIVIZIJA - 20.30 v Nabrežini: Zalet Sokol - OMA
2.	ŽENSKA DIVIZIJA - 17.00 v Dolini: Zalet Breg Bor - OMA
KOŠARKA
MOŠKA C-LIGA - 20.30 v Trstu, Judovec: Servolana - Bor Radenska; 20.30 v Dolini: Breg - Fogliano MOŠKA D-LIGA - 18.00 pri Briščikih: Kontovel -San Vito
HOKEJ NA ROLERJIH
A1 -LIGA - 20.30 v Veroni: CUS Verona - Polet ZKB Kwins
Jutri
Nedelja, 21. decembra 2014 NOGOMET
D-LIGA - 14.30 v Droju: Dro - Kras Repen
2.	AMATERSKA LIGA - 14.30 v Mošu: Pro Gorizia
-	Mladost
3.	AMATERSKA LIGA - 14.30 na Padričah: Gaja -Pro Staranzano
KOŠARKA
DRŽAVNA B-LIGA - 18.00 v Bergamu: Bergamu -Jadran Franco
UNDER 17 DEŽELNI - 11.00 pri Briščikih: Jadran
ZKB - Sokol
ODBOJKA
MOŠKA B2-LIGA - 17.30 v Povolaru: Povolaro -Sloga Tabor Televita
MOŠKA D-LIGA - 17.00 v Sovodnjah: Soča -Lauzacco
1.	ŽENSKA DIVIZIJA - 18.00 v Trstu, Ul.Forlanini: Killjoy - Sloga Zalet
2.	ŽENSKA DIVIZIJA - 17.30 S.Andrea - Zalet Sokol UNDER 19 MOŠKI - 17.00 v Pasianu: Pasian - Sloga Tabor
UNDER 14 ŽENSKE - 11.00 na Proseku: Kontovel
-	Coselli
Saša Božičič (letnik 1983) je nedvomno dodana vrednost Zanuttigove vezne linije. V Vesninem dresu nastopa od lanske sezone, v kateri je zbral 33 nastopov in 14 zadetkov. Marsikateremu nogometnemu navdušencu pa je manj znana Božičičeva nogometna pot. Začel je kot mladinec v Izoli, pot pa ga je takoj zanesla v višje lige, celo na prag italijanske A-lige, vse do 21. leta pa je bil član slovenske mladinske izbrane vrste.
V Italiji ste pred prihodom v Križ že nastopali, in sicer v Perugi ...
Drži. Takrat me je Perugia odkupila od Izole, pravzaprav je takratno umbrijsko vodstvo plačalo odškodnino, ki je znašala približno 2 milijona slovenskih tolarjev. V sezoni 2000/2001 sem treniral s člani in igral z ekipo »primavera«. V Slovenijo pa sem se vrnil kaj kmalu, ker si je to želel takratni trener Kopra Oblak. Opravil sem nekaj treningov in nato me je vključil v prvo ekipo.
Kopru je sledil Maribor. Imate še stike z vodstvom štajerskega društva?
Ob 50. obletnici kluba so me pred leti povabili v Maribor na slavnostni večer, drugače pa stikov ni več. V Maribor sem prišel ravno v najtežjem obdobju, ko je med letoma 2004 in 2006 potekala sanacija kluba. Društvo je imelo veliko dolgov, plače so zamujale, po prihodu Zahoviča pa so se le začeli zlati časi za NK Maribor.
Po Mariboru ste se nato preizkusil še pri ajdovskem Primorju, nato spet v Kopru, kjer ste tudi odigral srečanje kvalifikacij za ligo prvakov v juliju 2010 proti Dinamu iz Zagreba ...
Pred tem sem tudi z Mariborom nastopil na kvalifikacijah pokala UEFA proti Parmi. Dobro pa se spominjam predvsem povratnega srečanja proti Hrvatom. Igrali smo v Novi Gorici. V Zagrebu smo izgubili 5:1, teden kasneje pa smo slavili s 3:0. V zadnji minuti smo zadeli okvir vrat in ostali smo brez kvalifikacije.
Ob Mariboru, ki se je etos prebil v skupinsko fazo lige prvakov, kaj primanjkuje	slovenskemu
nogometu?
Veliko je mladih igralcev. Manjkajo izkušeni nogometaši, ki so nekoč sestavljali jedra boljših slovenskih klubov. Ko sem takrat začel s člani v Kopru, je v Ljubljani pri Olim-piji igral Prosinčeki, nastopal je še Mladen Ru-donja. Vsak klub je imel vsaj dvojico izkušenih igralcev in tudi veliko gledalcev na tribuni.
Nekaj uspehov ste poželi tudi v dresu slovenske reprezentance U21.
"■■iTS^S
Saša Božičič je za elitno ligo še vedno pravi luksuz	fotodamj@n
Bil sem standardni igralec takratne ekipe U21, dokler nisem bil prestar. V kvalifikacijski skupini za evropsko prvenstvo smo bili drugi za Italijo. Dodatne kvalifikacije smo potem odigrali proti Nizozemski, za katero sta igrala tudi Huntelaar in Babel, a nam ni uspel preboj v končnico prvenstva. S Han-danovičem, Stevanovičem, Brečkom, Birso in mnogimi drugimi smo bili dobro moštvo.
Veliko teh in poznejših mladih je odšlo v tujino in tam tudi uspelo. Med temi tudi Josip Iličič, ki očitno s selektorjem Katancem ni dobil skupnega jezika. Kako bi komentirali Iličičevo zavrnitev reprezentančnega dresa?
Iličičev pristop seveda ni najboljši, saj trenutno v Sloveniji ni veliko dobrih igralcev, predvsem v njegovi vlogi. Meni je žal, da nista našla skupnega jezika, saj bi moral Iličič absolutno igrati v dresu reprezentance.
Kako pa vas je pot zanesla v
Križ?
Vesnin branilec Luka Škrbina me je poklical in povedal, da trener potrebuje veznega igralca. Prišel sem poskusit in sem se v Križu takoj dobro znašel. Ni mi žal, da sem pri-
šel. V slovenski ligi nisem imel več prostora, ker so se vodstva klubov odločala za mlajše nogometaše. Lahko bi nastopal v kaki nižji slovenski ligi, vendar so v Italiji prvenstva na amaterski ravni kakovostnejša. Imel sem srečo, da sem dobil tak klub. Dobro se počutim, lepo so me sprejeli in smo res dobra družba.
Pozitivni rezultati sovpadajo z vašim prihodom. Bili ste skoraj celo leto na vrhu promocijske in elitne lige, zdaj je nekaj zmanjkalo, kar ni bilo v slogu letošnje Vesne ...
Mogoče nas je na začetku prvenstva elitne lige spremljala sreča, v zadnjih petih krogih pa nam je obrnila hrbet. V prvih krogih je bil gol velik kot pisarna, kjer sediva, nato je postal izredno majhen.
Po zmagi v Carlinu in prvemu delu srečanja proti Tržičanom ste dokazali, da ste lahko kos vsem ekipam. Ima ta ekipa še nekaj rezerve?
Imamo odličnega trenerja, ki nas bo maksimalno spočil in maksimalno pripravil za drugi del prvenstva. Mislim, da se bomo spet dvignili in začeli zmagovati. Nekaterim nosilnim stebrom ekipe se pozna, da smo nekoliko padli v formi. Premor prihaja v pravem trenutku.
Menim pa, da se kljub negativnemu obdobju lahko borimo tudi za drugo mesto s Cjarlins Muzane. Oni bodo še prišli v Križ, popolnoma normalno je, da tudi njim kje spodrsne.
A. Marušič
Danes Primorje jutri Mladost in Gaja
Nekaj ekip v deželnih ligah še ni dočakalo počitnic. Primorje bo v zaostali tekmi že danes gostovalo v Vilešu in se pomerili z ekipo, ki ima na lestvici točko več. Gre torej za tekmo, ki odloča o mestih pod vrhom. Mladost pa jutri čaka ponovitev tekme v Mošu proti Pro Gorizii. Prekinjena je bila malo pred koncem zaradi teme. Gaja bo na Padričah gostila Staranzano
Hokej na rolerjih: v Veroni bo težko
V današnjem rednem krogu najvišje državne lige na rolerjih bodo hokejisti Poleta gostovali v Padovi pri ekipi CUS Padova, ki na lestvici deli četrto mesto, za drugo uvrščeno Cittadello pa zaostaja štiri točke. Dosedanje izkušnje kažejo, da so ekipe z vrha lestvice za Polet pretrd oreh, vendar nikoli ne gre vnaprej obupati, čeprav bodo varovanci trenerja Rusanova na gostovanju nastopili brez di-skvalificiranega Mariotta.
andrej močilnik
Kolo, stopnice, tek in še kaj
Andrej Močilnik (letnik 1977) preživi večino dneva v uradu pred računalnikom. Lo-njerc, ki zadnja leta živi v tržaškem mestnem središču, je bil nekoč uspešen jadralec. Še vedno je pri Tržaškem pomorskem klubu Sirena športni vodja. »V zadnjih letih jadram bolj malo. Na morje grem čisto rekreativno. Barcolana je pravzaprav še vedno 'must'. Nato s prijatelji nastopamo še na nekaterih regatah,« je uvodoma povedal Močilnik, ki skuša kljub pomanjkanju časa ostati 'fit' in obdržati dobro formo. »Nekoliko sem spremenil življenjski slog oziroma skušal sem prilagoditi svojo aktivnost glede na čas, ki ga imam na razpolago. V službo se peljem s kolesom. Tudi hčerkico peljem s kolesom v vrtec. Skupno morda preživim na kolesu uro svojega dolgega dneva. Nato sem se v domačem bloku odpovedal dvigalu in do stanovanja hodim po stopnicah. Morda so malenkosti, a so zelo pomembne,« nam je svoj slog gibanja opisal Močilnik, ki s tem hkrati varčuje na bencinu. Avto uporablja zelo malo.
Andrej pa je bil in bo, kot je sam sebi obljubil, še naprej tudi športno aktiven. »Do poletja sem obiskoval bazen. Nekaj časa sem tekel v Barkovljah in tudi igral nogomet s prijatelji na Proseku. Po novem letu bo skušal znova obuti tekaške copate, ki sem si jih že kupil (smeh),« je dejal Močilnik.
Mladi podjetnik je pozoren tudi na prehrano, ki je - kot je poudaril - izjemno pomembna pri ohranjanju zdravja. »Še do pred kratkim sem svoje prehranjevanje spremljal kar s pomočjo aplikacije na mobilnem telefonu. Pisal sem si, kar sem jedel in računalnik mi je sporočil, katere elemente sem vnesel v svoje telo in česa je mogoče bilo premalo. Skušam jesti manj mesa in več zelenjave ter stročnic. Testenine so seveda obvezne. Pred kakim letom sem poskusil tudi ve-ganski način prehranjevanja. Zdi pa se mi preveč ekstremen. Srednja pot je najboljša. Jem malo vsega v zmernih količinah,« je še povedal Močilnik.
V prostem času ne obiskuje telovadnic oziroma nogometnih igrišč. »Nogomet mi pravzaprav ni všeč. Zanimiva so mi le evropska in svetovna nogometna prvenstva ter olimpijske igre.«
18
Sobota, 20. decembra 2014
SVET
/
bruselj - Po pravkar zaključenem vrhu EU
Tusk hoče močno strategijo EU za Rusijo
BRUSELJ - Evropska unija potrebuje realistično dolgoročno strategijo za Rusijo, ki bo držala leta, ne le tedne ali mesece, ter ustrezno naslovila problem ruskega posredovanja v Ukrajini, je poudaril novi predsednik Evropskega sveta Donald Tusk po vrhu EU. Unija mora pri tem preseči pristop odzivanja in obrambne drže ter biti samozavestna in močna, je še izpostavil. Vrh je sicer sprejel sklepe o Ukrajini, v katerih je pozdravil njeno odločenost za izvedbo političnih in gospodarskih reform ter izrazil pripravljenost na nadaljnjo pomoč pri teh prizadevanjih, skupaj z drugimi donatorji in v skladu s pogoji Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Ob tem je pozdravil pripravljenost Evropske komisije na okrepitev humanitarne pomoči ljudem v stiski.
Voditelji so ocenili, da razmere na vzhodu Ukrajine še naprej vzbujajo resno skrb, ter izpostavili, da je bila politika nepriznavanja nezakonite priključitve Krima Rusiji v četrtek dodatno zaostrena. Ponovili so tudi, da
Del voditeljev EU na srečanju v Bruslju
vztraja pri svojih stališčih in bo dodatno ukrepala, če bo treba. Rusijo so znova pozvali k popolnemu spoštovanju dogovorov iz Minska.
Slovenski premier Miro Cerar je izpostavil, da so v razpravi o Ukrajini
ansa
in Rusiji vsi voditelji »govorili z istim jezikom v isti smeri« ter da je bila dosežena izjemno velika stopnja enotnosti pogledov, sklepi pa resnično sprejeti s popolnim soglasjem. EU prehaja po njegovih besedah v novo fazo, ko bo
lahko veliko bolj suvereno še naprej zastopala svoja stališča.
Ta stališča so, da ne dovoli kršitev mednarodnega prava in poseganja v suverenost drugih držav, da pomaga Ukrajini pri politični stabilizaciji in izvedbi strukturnih reform ter s humanitarno pomočjo, je pojasnil. Tudi Slovenija bo po njegovih besedah prispevala pri humanitarni pomoči, saj mora izkazati solidarnost do ljudi v stiski.
Medtem je ukrajinski predsednik Petro Porošenko v prejšnjih dneh predlagal parlamentu v Kijevu, da spremeni nevtralni status države in omogoči, da se nekoč priključi zvezi Nato ter si tako zagotovi varnost pred prihodnjimi grožnjami Rusije, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ukrajina je uradno nevtralna država od leta 2010, po močnem pritisku Rusije. Dotlej si je sicer vseskozi prizadevala za tesnejše odnose z Zahodom, čeprav je nihče v resnici ni videl kot možno članico ne Nata ne Evropske unije v zelo bližnji prihodnosti.
Kubanski parlament potrdil normalizacijo odnosov z ZDA
HAVANA - Kubanski parlament je včeraj soglasno ratificiral dogovor, ki je bil dosežen med Havano in Washingtonom in po pol stoletja trajajočih sovražnostih predvideva normalizacijo odnosov, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. »Kubanski parlament je včeraj dal soglasno podporo dvostranski otoplitvi odnosov,« kar je bilo izpostavljeno v sredinem govoru predsednika Raula Castra. Nastopil je na seji parlamenta, ki sicer poteka dvakrat letno, kjer se je v svojem nastopu osredotočil na zgodovinsko obuditev odnosov z ZDA.
Seje se je udeležila tudi »kubanska peterica«, skupina obveščevalnih agentov, ki so jih zaprli v ZDA. Te so medtem že izpustili, pri čemer so zadnje tri izpustili v okviru menjave zapornikov. 612-članski kubanski parlament nima predstavnikov opozicije in se sestaja dvakrat letno.
Kljub Castrovim poskusnim korakom proti reformam bo kubansko gospodarstvo, odkar je Raul v letu 2006 prevzel oblast od svojega starejšega brata Fidela, v letu 2014 doseglo le 1,3-odstotno rast, je še poročala AFP.
ukrajina
V novi kršitvi premirja včeraj pet ubitih
KIJEV - Ukrajinska vojska je včeraj sporočila, da je v spopadih s proruskimi uporniki na vzhodu izgubila pet vojakov, kar je bil najhujši incident po sklenitvi novega premirja pred dobrim tednom dni in pred napovedanimi mirovnimi pogovori, do katerih naj bi prišlo do ponedeljka. V obstreljevanju je bilo še sedem ukrajinskih vojakov ranjenih, je povedal tiskovni predstavnik ukrajinskega obrambnega ministrstva Andrij Lisenko. Ni sicer povedal, ali je to posledica enega spopada ali več po celotnem območju, ki ga nadzirajo separatisti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Obe strani sta sicer v intenzivnih pogovorih za nov krog mirovnih pogovorov v beloruski prestolnici Minsk. Kot navaja AFP, naj bi do tega srečanja, na katerem naj bi sodelovala tudi Evropska unija ter predstavniki Rusije, prišlo do ponedeljka. Prejšnji torek so sicer vojaški poveljniki obeh strani sklenili dogovor o prekinitvi ognja, ki naj bi podkrepil dogovor, ki so ga v Minsku sklenili 5. septembra. A od tedaj je bilo v številnih incidentih na obeh straneh ubitih več kot 1300 ljudi.
Po ocenah Združenih narodov pa je bilo od začetka konflikta v aprilu ubitih že več kot 4700 ljudi, preko milijon pa jih je zaradi spopadov zapustilo svoje domove. Zdaj pa na območje prihaja še zima in mnogi ljudje so ostali brez gretja oz. kurjave, zaradi česar je nujen vsaj dogovor med stranema o tem, da bi na območje spustili konvoje s humanitarno pomočjo. Obe strani sta sicer sumničavi, da bi ravno preko tovrstnih humanitarnih konvojev prihajala tudi pomoč v orožju, zato se dogovor odmika, še navaja AFP.
carigrad
Dumanli iz zapora, zaporni nalog za klerika Gulena
CARIGRAD - Sodišče v Carigradu je včeraj izpustilo odgovornega urednika vodilnega turškega časnika Zaman, Ekrema Dumanlija, ki je bil aretiran v odmevni raciji minuli konec tedna, ker naj bi sodeloval v zaroti za strmoglavljenje vlade. Obenem je bil včeraj izdan zaporni nalog za klerika Fethullaha Gulena, ker naj bi vodil teroristično organizacijo.Du-manli je bil med osmimi osumljenci, ki so jih danes izpustili na prostost, a glede na to da ne sme zapustiti države, ga očitno čaka sojenje. Štirje
-	vodja televizijske postaje Samanyo-lu Hidayet Karaca in trije policisti -medtem ostajajo v zaporu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po poročanju turških medijev so proti četverici tudi vložili obtožnice
-	proti Karaci zaradi »oblikovanja in vodenja teroristične organizacije«, proti policistom pa zaradi »članstva v teroristični organizaciji«.
Obenem je sodišče v Carigradu včeraj po poročanju turške državne televizije TRT izdalo zaporni nalog za vplivnega turškega klerika Gulena, ki od leta 1999 živi v ZDA in vodi vplivno gibanje Hizmet. Gulen je sovražnik številka ena nekdanjega pre-mierja, sedaj pa predsednika Turčije Recepa Tayyipa Erdogana. Ankara je skušala že večkrat doseči njegovo izročitev.
Po nedeljski raciji je v zaporu pristalo več kot 20 domnevnih nasprotnikov vlade, med njimi novinarji, producenti in scenaristi. Oblikovali naj bi nezakonito organizacijo in skušali prevzeti oblast v državi, a kritiki pravijo, da gre za še en poskus utišanja kritičnih medijev v državi.
Glavna tarča nedeljske racije sta bila televizija Samanyolu in časnik Zaman, ki sta povezana z gibanjem Hizmet. Erdogan že od lani preganja domnevne Gulenove privržence, ki so bili nekoč njegovi zavezniki. T. i. gulenistom očita, da vodijo »paralelno državo« in želijo strmoglaviti vlado. Hizmet zavrača vse očitke.
bruselj - Glasno nasprotovanje sklepom Junckerjeve komisije EU
Kmetje s traktorji proti dogovoru o prostotrgovinskem sporazumu z ZDA
Kritiki, ki jih močno skrbi pomanjkanje transparentnosti, trdijo, da bo TTIP oslabil zaščito potrošnikov in dal preveč moči multinacionalkam
ansa
BRUSELJ - Voditelji EU so na vrhu v Bruslju v četrtek pozvali h končanju pogajanj o prostotrgovinskem sporazumu z ZDA do konca leta 2015. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je zagotovil, da sporazum ne bo omogočil privatizacije vodnih virov, kljub temu pa se je v Bruslju včeraj odvil protest proti dogovoru. Prišli so tudi kmetje s traktorji. Prostore glavnih evropskih in-štitucij v centru Bruslja je včeraj obiskalo kakih 1000 protestnikov, ki so izrazili nasprotovanje varčevanju in čezatlantskemu trgovinskemu in naložbenemu partnerstvu (TTIP), o katerem se EU pogaja z ZDA. Prišli so tako kmetje z okoli 30 traktorji kot predstavniki različnih nevladnih organizacij, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Protestniki so med drugim v središču belgijske prestolnice sežgali podobe evropskih voditeljev, pri čemer so jih budno nadzorovali številni policisti. Prav tako je policijski kordon protestnikom preprečil dostop
do stavb. Vesel božič in srečno varčevanje, je navajal eden od plakatov, ki so ga prinesli protestniki.
EU želi pogajanja o prostotrgo-vinskem sporazumu z ZDA kljub pomislekom javnosti pripeljati do konca. Na četrtkovem vrhu so namreč v končnih sklepih voditelji pozvali h končanju pogajanj o »ambicioznem, celovitem in vzajemno koristnem« trgovinskem sporazumu z ZDA do konca prihodnjega leta.
Pogajanja o TTIP so se začela julija 2013, napredek pa je počasnejši od pričakovanj. »Zašli so v nekaj težav,« je po četrtkovem vrhu ocenil irski premier Enda Kenny. Pogajalci se soočajo s »tesno časovnico in velikim izzivom«, je dodal po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.
Britanski premier David Cameron pa je menil, da so trgovinski sporazumi potrebni za »odpiranje trgov za naše izvoznike in podjetja«. Cameron se je skupaj z drugimi evropskimi premieri in vodilnimi poslovneži sestal na ločenem srečanju,
kjer so razpravljali prav o TTIP. Ta bo po mnenju predsednika britanske vlade prinesel »nova delovna mesta in rast«.
Juncker je medtem poudaril, da v prizadevanjih za zaključek pogajanj Evropa »ne bo opustila načel, ki so nam pri srcu«. Sporazum tako ne bo vplival na javne storitve in vodni viri ne bodo privatizirani, je zagotovil.
Kritiki, ki jih močno skrbi pomanjkanje transparentnosti, trdijo, da bo TTIP oslabil zaščito potrošnikov in dal preveč moči multinacionalkam. Zniževal naj bi standarde in korpo-racijam omogočil blokiranje postopkov sprejemanja zanje neugodne zakonodaje. Evropska iniciativa Stop TTIP je pod svojo spletno peticijo v nekaj mesecih zbrala več kot milijon podpisov proti spornemu sporazumu. Evropski in ameriški voditelji pa so vseeno po zamenjavi oblasti v Bruslju napovedali »nov začetek« pogovorov. Naslednji krog pogajanj bo potekal februarja v Bruslju. (STA)
/
RADIO IN TV SPORED
Sobota, 20. decembra 2014
19
RAI3bis
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Utrip evangelija
20.55 Iz naših arhivov: film Aleksan-drinke (r. M. Pevec), sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
_RAH_
7.00 8.00, 9.00, 13.30, 17.00, 20.00 Dnevnik, vreme in šport 8.25 Show: UnoMattina in fami-glia 10.30 Buongiorno benessere 11.05 Linea Verde Orizzonti - Natale a Siracusa 12.00 Talent show: La prova del cuoco 14.00 Lineablu - Tunizija 15.35 Nad.: Legami 16.25 Leader. Femminile singolare 17.15 A Sua immagine 17.45 Passaggio a Nord Ovest 18.50 Kviz: LEre-dita 20.35 Igra: Affari tuoi 21.10 Carosello Reloaded 21.15 Show: Cosi lontani cosi vicini
_RAI2_
7.00 Risanke 8.15 Serija: Il nostro amico Charly 9.00 Sulla Via di Damasco 9.3018.00, 22.55, 23.50 Rubrike 9.55 18.03 Vreme 10.00 Dok.: Le ultime tigri di Sumatra 10.45 Cronache animali 11.30 Show: Mezzogior-no in famiglia 13.00 20.30, 22.40 Dnevnik 13.25 Šport: Dribbling 14.00 Film: Paura in volo 15.40 Fattore A.L.F.A. 16.25 Serija: Squadra Speciale Stoccarda 17.10 Sereno variabile 18.05 90° minuto - Serie B 18.50 Serija: Sea Patrol 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 1121.05 Serija: Castle 21.50 Serija: Elementary 23.00 Šport: Sabato Sprint
_RAI3_
7.10 Nad.: Ai confini dell'Arizona 8.05 Serija: La signora del West 8.50 Film: Opera-zione gatto 10.15 Nad.: Ponderosa 11.00 12.25, 14.45 Rubrike 12.00 14.00, 18.55, 23.30 Dnevnik, vreme in šport 14.55 Tv Talk 16.30 Report 18.05 Dok.: Hotel 6 stelle 20.00 Blob 20.10 Che fuori tempo che fa 21.30 Film: Viaggio al centro della terra 23.35 Un giorno in pretura
RAI4
12.12 Aeon Flux 13.45 Nad.: Orfani 14.10 Film: Legend is Born - Ip Man (akc.) 15.57 Serija: Primeval 17.40 Novice 17.45 Nad.: Haven 18.35 Rai Player 18.44 Serija: C'era una volta
RAI5
RAI MOVIE
13.00 17.30 Rai Player 13.05 Film: Caccia a Ottobre Rosso (akc., i. S. Connery) 15.35 Film: Il Laureato 17.25 Novice 17.35 Film: Haunting - Presenze 19.30 Film: Pierino torna a scuola 21.15 Film: K - 19 23.40 Film: Il Grande Paese
RAI PREMIUM
12.4018.30 Rai Player 12.45 Nad.: Terra nostra 13.35 L'isola 15.50 Aktualno: Anica -Appuntamento al cinema 15.55 Orgoglio 17.40 Novice
18.35 Serija: Un caso di coscienza 20.15 Serija: Il capitano 21.15 Film: Il piccolo lord 23.10 Film: Il ritorno del piccolo lord
_RETE4_
7.25 Film: Un tassinaro a New York 9.40 Serija: Caterina e le sue figlie 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportel-lo di Forum 15.30 Show: Come si cambia Celebrity 16.15 Ieri e oggi in Tv 16.32 Film: Poirot non sbaglia (krim.) 19.35 Nad.: Il segreto 20.38 Nad.: Tempesta d'amore 21.30 Film: Il Risolutore 23.35 Film: The Score (tril. ZDA '01 i. R. De Niro, E. Norton, M. Brando)
_CANALE5_
6.00 8.00, 13.00, 19.55, 0.20 Dnevnik in vreme 7.55 Prometne informacije 8.45 In forma - Dimensione benessere 10.00 Superpartes 11.00 Forum 13.40 Film.: Un matrimonio sotto l'albero 15.45 Nad.: Il Segreto 16.15 Show: Verissimo 18.45 Kviz: Avanti un altro! 20.40 Show: Striscia la no-tizia - La voce dell'indecenza 21.10 Film: Natale a 4 zampe
_ITALIA1_
6.45 Serija: Supercar 8.35 Serija: A-Team 10.30 Film: Il gigante di ferro 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 23.10 Šport 14.00 Film: Mi sono perso il Natale 15.50 Film: Beethoven - Le avventure di Natale 17.40 Nan.: Mike & Molly 19.00 Film: Stardust (akc. ZDA/VB '07, i. R. De Niro, M. Pfeiffer) 21.25 Film: Alla ricerca della stella del Natale
IRIS
LA7
13.35 La terra vista dal cielo 14.35 Grandi meraviglie della natura 15.45 Cinque buo-ni motivi 15.50 Gledališče: Giulio Cesare 18.20 Novice 18.30 Glasba: opera Tosca 21.00 Rai Player 21.15 Gledališče: Slava's Snow Show 23.00 Prima della prima: Macbeth 23.30 David Letterman Show
ja: Cucine da incubo 2 (vodi A. Cannavac-ciuolo) 20.15 Affari di famiglia 21.10 Film: Laure (ero. Fra/Ita '76) 22.45 Dok.: Sesso made in Germany
_DMAX_
11.40 Storage Wars 12.35 Container Wars 13.25 Affare fatto! 14.15 Banco dei pugni 15.10 Nudi e crudi (Bolivija) 16.00 Wild Frank
14.30 Nel paese delle creature selvagge 16.25 Honkytonk Man - l' uomo di Nashville (DRA. ZDA '82, r. C. Eastwood) 18.39 Adesso Cinema! 19.05 Film: Delitto in Formula Uno 21.00 Film: Le comiche (kom., It., '90) 23.00 Film: Camerieri (kom., It., '94, i. P. Villaggio, D. Abatantuono)
17.45 21.10 River Monsters 18.35 22.00 Acquari di famiglia 19.30 Banco dei pugni 20.50 Moonshiners
SLOVENIJA1
6.05 Kultura 6.15 Odmevi 7.00 18.40 Risanke! 9.10 Kviz: Male sive celice 10.00 Inf-odrom 10.15 Razred zase 10.50 Dok. serija: Ekološka utopija 11.25 Dok. serija: Zgodovina sveta 12.20 Avtomobilnost 13.00 17.00, 18.55, 23.30 Poročila, šport in vreme 13.20 Tednik 14.20 Prava ideja! 14.50 Kulturni vrhovi: Blejski otok (dok.) 15.30 Velika imena malega ekrana - Frane Mil-činski Ježek 16.20 O živalih in ljudeh 17.15 Na vrtu 17.40 Dok. serija: Ameriška likovna umetnost 18.35 Ozare 19.25 Utrip 20.00 Kviz: Moja Slovenija (vodijo Mario, Nina in Boris) 21.45 Film: Presrečni (kom. Nor. '10)
SLOVENIJA2
7.40 Slovenci v Italiji 8.45 kj govoriš? - So vakeres? 9.40 Alpsko smučanje 10.05 17. 40 Športni izziv
7.30 13.30, 20.00 Dnevnik 7.55 Omnibus 9.55 Coffee break 11.15 Mode & Modi 12.30 Nad.: Agente speciale Sue Thomas 13.55 Kronika 14.40 Atlantide 16.10 Film: giustizia a Oak Hill (vestern) 17.45 Serija: L'ispettore Barnaby
17.45 Autoritratti: Gabriele Salvatores
20.30 Otto e mezzo (vodi L. Gruber)
21.10 Film: la parola ai giurati (dram.) 23.00 Film: Dieci piccoli indiani (krim.)
_LA7D_
6.30 I menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.40 The Dr. Oz Show 8.3012.55, 18.55 Dnevnik 8.50 12.00, 16.00 I menu di Benedetta 10.0019.00, 20.05 Chef per un giorno 11.00 13.05 Cuochi e fiamme 14.05 Serija: Jane Doe 18.00 Talk show: Le invasioni barbariche (vodi D. Bignardi) 21.10 Serija: Sex and the City 23.30 Crozza nel Paese delle Meraviglie
TELEQUATTRO
6.30 Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 8.30 Dok.: Piccola grande Italia 11.00 Rotocalco Adnkronos 11.15 Ring 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 Voci in piazza 18.00 21.00 Qui studio a voi stadio 19.05 Tg Confartigianato 20.00 La parola del Signore 23.30 Trieste piace: pogovor z županom 23.55 Trieste in diretta
_LAEFFE_
12.15 Serija: Jamie Oliver sfida le star 14.10 Serija: Bourdain - Cucine segrete 16.00 la particella di Dio 17.50 #Possibilita 18.10 The Paradise 19.10 Ragione e sentimento 20.15 Red - il cuoco vagabondo
_CIELO_
14.0015.15 Junior MasterChef Italia 15.00 Novice 16.15 Masterchef USA 18.15 Seri-
10.30 Alpsko smučanje - Svetovni pokal prenos iz Val d'Isera 16.10 Športnik leta Slovenije 18.10 Alpsko smučanje 18.40 Rokomet - evropsko prvenstvo (Ž), polfinale, posnetek iz Budimpešte 20.00 Vesel božič (voj. Fra '05) 21.50 Glasbena oddaja - koncert skupine Reggalution in Eyesburn 23.35 Odd.: Bleščica 0.00 Na lepše
_KOPER_
12.10 Alpsko smučanje - Svetovni pokal prenos iz Val d'Isera 13.30 Biatlon (M): Zasledovalno 14.15 Biatlon (Ž): Zasledovalno 15.00 Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti 15.30 Potopis 16.00 Webolution 16.35 Arhivski posnetki 17.25 23.45 Aktualno 18.00 O živalih in ljudeh 18.25 Village Folk 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.15 Vsedanes - Dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Svet 19.40 Jutri je nedelja 19.50 Tednik 20.20 Avtomobilizem 20.35 Gasba & kabaret 22.15 Il giardino dei sogni 23.00 Benečija
_POP TV_
7.00 Risanke in otroške serije 10.35 12.35 Tv prodaja 10.50 Stavka za božič 13.00 Nad.: Downton Abbey 14.05 Nad.: Gospa Eastwood z družbo 15.00 Slovenija ima talent 16.25 Film: Božiček na sodišču 18.15 Serija: Gorazdova slaščičarna 18.55 Vreme in novice 20.00 Film: Sam doma (kom.) 22.00 Film: Samo ti
_KANAL A_
6.00 Risanke 8.00 14.00 Serija: Snowboar-derji 8.55 Serija: Dva moža in pol 10.05 13.35 Serija: Blažen med ženami 10.35 Serija: Semafor 11.00 Serija: Igrače za velike 11.40 Fim: Moj velikan 15.05 Nad.: Ljudje prihodnosti 15.55 Film: jutranje veselje
Sobota, 20. decembra Rai premium, ob 21.15
VREDNO OGLEDA
Il piccolo lord
Velika Britanija, 1980 Režija: Jack Gold
Igrajo: Rick Schroder, Alec Guinness, Eric Porter, Colin Blakely in Coonie Booth
Cedric Errol ima sedem let, pred časom je izgubil očeta in živi z mamo v Ameriki. Njegov oče je bil sin angleškega grofa iz Dorincourta. Priletni ded, ki živi v Veliki Britaniji pa je prekinil vsak stik s sinom in njegovo novo družino, ker se je sin poročil z žensko, ki ni bila plemiškega rodu in po vrhu vsega tudi američanka. Cedric o teh družinskih zdrahah ne ve čisto nič, vse dokler nekega dne umre očetov starejši brat Bevis in sedemletni deček postane dedič celotnega družinskega premoženja in hkrati Lord Fauntleroy. Cedric je tako prisiljen zapustiti New York.
Preseli se v Anglijo na grad k dedku, ki mu hoče na vsak način omogočiti primerno vzgojo, a noče, da bi z njima živela tudi Cedricova mama. Stvari z dediščino pa se zakomplicirajo in Cedric tvega, da izgubi celotno imetje. A ker gre pri Goldovem filmu za pravljico je konec seveda srečen in film prav gotovo primiren za božični čas.
17.50 Pazi, kamera! 19.30 Serija: Nepraktični šaljivci
20.00 Film: Gospodar prstanov - Stolpa (fant. ZDA '02, i. E. Wood, V. Mortensen)
23.10 Film: Šerifova pravica
PLANETTV
10.45 Serija: Najstrožji starši 11.40 Show: Piflar in lepotica 12.40 Nan.: Spet zaljubljena 13.35 Nan.: Žena kot trofeja 14.25 Nan.: Gospod Selfridge 15.25 Odd.: Bo-gnedaj, da bi crknu televizor 16.25 Film: 12 božičnih zmenkov 18.00 Dok.: Galileo 18.55 Danes 20.00 Razred talentov 21.55 Film: Začarana (fant. ZDA '07)
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik, sledita koledar in napovednik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Radioaktivni Casino'; 9.50, 14.40, 18.30 Music box; 10.10 Glasbena srečanja; 11.15 Studio D -Pogled skozi čas; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 30 minut country glasbe; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Vilma Purič: Sedmo pismo - izvirna radijska igra, r. A. Hrovatin; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50, 7.00 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.40 Pesem tedna; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Tor-klja; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 O morju in pomorščakih; 15.30 DiO; 16.16 SMS in nogomet; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za železno zaveso; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vreme in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appun-tamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 13.35, 19.00, 20.30, 22.00, 23.00 Glasba; 11.00 L'alveare; 12.01 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 San-ti patroni; 14.00 Slot Parade/Anteprima classi-fica; 14.35 Play Music Like; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro - Hot Hits; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 La radio a modo nostro (enkrat na mesec); 21.00 Tutti i topi vogliono ballare; 22.30 So-noricamente Puglia; 0.00 Nottetempo.
XPrimmki
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
20 Sobota, 20. decembra 2014_VREME, ZANIMIVOSTI
/
vremenska slika
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
2000 m............4
2500 m............2
2864 m............1
UV indeks ob jasnem vremenu doseže vrednost 1.
Izbruh vulkana Gamalama v Indoneziji
DŽAKARTA - Na vzhodu Indonezije je v četrtek zvečer izbruhnil vulkan Gamalama, pri tem pa je bilo poškodovanih najmanj devet ljudi, eno osebo pa še pogrešajo, so sporočile tamkajšnje oblasti. Vulkan v pokrajini Severni Maluku je v četrtek izbruhnil skale in pepel okoli 2000 metrov visoko. Zdaj se je njegova intenzivnost sicer nekoliko umirila; oblak pepela sega »le« še okoli 600 metrov visoko. Oblasti so sicer zaradi izbruha vulkana preventivno zaprle tamkajšnje letališče v kraju Ternate. Kot je povedal tiskovni predstavnik indonezijske agencije za odzivanje na naravne nesreče Sutopo Nugroho, je bilo v trenutku izbruha 1715 metrov visokega vulkana na njem tudi enajst alpinistov, ki so se nato med hitrim sestopom poškodovali. Enega kolega pa še pogrešajo.
Nekatere vrste ptičev čutijo, da se bližajo neurja
MIAMI - Nekatere vrste ptičev so očitno zmožne začutiti, da se bliža neurje in zato lahko pravočasno zbežijo, preden začnejo neurja pustošiti, trdijo znanstveniki v raziskavi o vedenju vrste manjših ptic iz družine penic novega sveta v ZDA. Ta vrsta zla-tokrilih penic tehta samo devet gramov, a nekako so ti ptiči vedeli, da se bližajo silovita neurja, tudi tornadi, in to dva dni prej, preden so udarila, kaže raziskava, objavljena v znanstveni reviji Current Biology. Ptiči so bežali s svojih domačih goratih predelov ameriške zvezne države Tennessee, ko so konec aprila letos po južnih in osrednjih ZDA pustošila neurja.