r 9 K ()
Izhaja vsak četrtek. Cena: Letno Din 32'—, polletno Din 16'—, četrtletno Din 8*—, inozemstvo Din 64-—
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška
Teleion interurban 113
Slovenci na Koroškem kol merilo.
Nemci so si po svetovni vojni prisvojili to metodo (način postopanja), da povsod in vselej povdarjajo krivice, ki se jim godijo. Mirovne pogodbe, sklenjene po koncu svetovne vojne, zlasti versajska in šenžermenska, so po nemškem pričevanju za nemški narod tako težke in krivične, da zahtevajo njihovo revizijo. Vojna odškodnina, ki jo morajo Nemci plačevati vsled izgubljene vojne, je po njihovem govorjenju in dokazovanju tako visoka, da je naravnost krivična. Krivice pa se baje tudi delajo tistim Nemcem, ki prebiva jo izven Nemčije in Avstrije v drugih državah.
Šolske zahteva Nemcev v Jugoslaviji.
Nemci v Jugoslaviji razširjajo po listih v Nemčiji in Avstriji vesti o straš nem zatiranju Nemcev v naši državi. Te vesti so neresnične od prve do zadnje črke. Kdor prebiva v naši državi, ali pa tudi tujec, ki pride samo za nekaj časa k nam, da proučuje razmere v naši državi, mora priznati, ako ima v sebi kaj poštenja in vesti, da so vsa poročila o zatiranju nemškega življa v kraljevini SHS bajke, izmišljene in pa lažnjive bajke. Te bajke razširjajo nemški manjšinski politiki po nemškem svetu z namenom, da bi vzbudili pri Nemcih ogorčenje zoper našo državo. Da smejo ti gospodje nemški manjšinski politiki take neresnice pošiljati v nemško inozemstvo in da se jim zato v naši državi ne skrivi niti las, že to je najboljši dokaz, kako lažnjive so te pripovedke o krivicah proti Nemcem.
Največkrat se naši Nemci pritožujejo radi krivic, ki se jim v naši državi delajo na šolskem polju. Iz tega čustva o prenašanju krivic so se rodile nemške zahteve z ozirom na ureditev šolstva. Te zahteve so postavili nemški poslanci v odseku zakonodavnega odbora, ki pretresa zakonski načrt o ljudskih šolah. Vsebina njihovih zahtev je ta: Kjerkoli je vsaj 30 v zakonu predvidenih nemških otrok, se mora za nje otvoriti samostojna nemška ljudska šola, ne pa vzporedni razredi. Kot nemški veljajo tisti otrcrfci, ki jih kot take označijo starši ali njihovi namestniki. V teh nemških ljudskih šolah se vsi predmeti poučujejo v nemškem jeziku, od tretjega šolskega leta se tudi slov. državni jezik poučuje po šest ur na teden. Kot učitelji smejo na teh šolah
delovati samo take osebe, ki se priznavajo za Nemce ter imajo popolno spo sobnost za pouk v nemškem jeziku. Ako takšnih učiteljev ni v-lastni državi, se morejo pozvati iz nemškega inozemstva ter se jim da zagotovilo, da dobijo naše državljanstvo in stalnost v službi, ako se tekom 5 let dovolj priučijo državnemu jeziku.
Na nameščenje učiteljev imajo vpliv nemški šolski sveti, kojih predlog mora sprejeti prosvetni minister. Ti nemški šolski sveti, ki se naj ustanovijo za posebne nemške šolske okraje, imajo v svojih rokah vso upravo nemških šol. Vrhovno vodstvo te uprave oskrbuje posebni oddelek v ministrstvu prosve-te z nemškim strokovnjakom na čelu, ki ga imenuje prosvetni minister na predlog nemških šolskih svetov. Za kraje, kjer ni zadostnega števila nemških otrok za samostojne nemške šole, se zahtevajo, ako je vsaj 20 otrok, nemške zasebne šole, na katerih mora država prispevati k plači učiteljev vsaj io polovice plače. Ako ni niti toliko otrok, da bi se ustanovila za nje zaseb-.la šola, naj se jim daje zasebni pouk, skušnje pa naj napravijo na kakšni nemški šoli. Nemške manjšinske šole imajo vse pravico javnosti. Da se dobi potrebno število nemških učiteljev, se naj ustanovijo nemška učiteljišča, za koja se naj učne moči pozovejo iz nemškega inozemstva.
To so nemške zahteve,, koje nemški poslanci proglašajo kot minimalne — najmanjše — s povdarkom, da vztrajajo pri svoji zahtevi popolne kulturne avtonomije za Nemce v naši državi.
Šolske razmere Slovencev na Koroškem.
Značilno je za nemške poslance ter nemške manjšinske politike, da se v svojem predlogu v odseku zakonodavnega odbora za ljudskošolski zakon sklicujejo na zgled Angleške in Leton-ske, ne pa na zgled avstrijskih Nemcev v njihovem postopanju napram Slovencem na Koroškem. Kako postopajo Nemci v šolskem vprašanju s Slovenci na Koroškem? O tej stvari smo razpravljali v »Slovenskem Gospodarju« dne 13. decembra lanskega leta. Navedli smo samo dejstva, ki jih ni mogoče zanikati, *in gospodje nemški manjšinski politiki niso niti poizkušali, da bi ovrgli naše trditve.
Stanje Slovencev na Koroškem j< takšno, da ga moramo imenovati pra« vo kulturno sramoto. Slovenci na Ko roškem nimajo niti ene slovenske šo« le. Narodni šoli v Št. Jakobu in Št. Ru* pertu pri Velikovcu sta še vedno zapr* ti, čeprav so Slovenci opetovano zah« tevali, da se ti šoli zopet otvorita. Slo. venski otroci morajo hoditi ali v samo« nemške šole ali pa v takozvane dvoje« žične šole. Ustroj teh šol, ki se imenu« jejo dvojezične, je popolnoma nemški V teh šolah razen slovenskega kateki* ma, če je na šoli slovenski duhovniki ni nobene druge slovenske knjige. V teh šolah se poučuje slovensko in nemško samo 4—6 mescev v prvem letil^ dokler se otrok, ki niti besedice nem«1 ški ne zna, nauči nekaj nemških be» sed. Ako je krajevni šolski svet v nem-škutarskih rokah, se mora navadno slovenščina popolnoma umakniti ifl šole. Slovenskih učiteljev na Koroš« kem ni. Edina dva — Aichholzer in Hercel — sta prestavljena na Zgornj» Koroško. Učitelji, ki delujejo med slovenskim ljudstvom, so ali nemške narodnosti ali pa nemškutarji. V drugem šolskem letu se z otroki skoro izključno govori samo nemško. Velja načelo* da učitelju 2. razreda na dvojezični šoli ni treba znati slovensko, še manj pa v 3. ali 4. razredu. O kakšnem slovenskem spis ju v teh šolah ni niti sledu. Pisanje, čitanje, računanje, petje — vse se vrši samo v nemškem jeziku. Otroci, ki pridejo iz teh šol, ne znajo slovenski ne brati ne pisati. Naloga ta-kozvanih dvojezičnih šol je: ubijati v slovenski mladini narodno zavest ter ji vcepati sovraštvo proti lastnemu narodu.
Proti zatiranju Slovencev na Koroškem sta odločno protestirala slovenska poslanca dr. Petek in Stare na seji koroškega deželnega zbora v Celovcu pretekli petek, dne 28. decembra. Poslanec Stare je govoril zlasti o šolstvu na Koroškem ter med drugim rekel:
»Učiteljstvo je slovenskemu ljudstvu neprijazno. Učni načrt zahteva vzgojo, ki je v skladu z domom. Pri nas pa ta vzgoja otroke domu odtujuje. Nemci imajo od nemškega učiteljstva narodno vzgojo. Nemci imajo za svoj denar narodu zvesto učiteljstvo, mi pa imamo od učiteljstva raznarodovalno vzgojo med nami, imamo učiteljstvo, ki mu je vsaka slovenska zadeva zoprna, ki niti dveh slovenskih uči Ijev ne trpi in še vedno sklepa r solucije orotl njima. Način pouka je za slovenske o-troke v prvih letih muka. In če kak učitelj iz usmiljenja daje otroku pouk v domačem jeziku, sa šolski nadzornik
bk to posvari, kakor m J« to shodilo t ▼tllkovikem okraju. Vm dosedanja obravnav« kulturne avtonomij* kažejo, 4a hoče veČin» sedanji način pouka •hraniti ca veČino slovanskih otrok, da, celo poslabšati ga, samo da M po-Opeluje raznarodovanje.«
Spričo tega stanja korolklh Slovencev vprašamo: Zakaj niso nemiki podane! In nemiki manjlinski politiki v »ali državi vseli načrt in ustrojstvo dvojezičnih ftol na Korolkem sa vsor tal podlago svojemu predlogu o ureditvi nemškega manjšinskega loistva v kali državi? Zakaj gredo po vzorce tako daleč kakor Je AngleSka in Leton-«ka? Zakaj se ne ustavijo pri Nemcih na Koroškem i vprašanjem: »Ljubi nemški bratci, kakšne pravice pa vi
dajeta Slovencem na Koroškem? Kako ste vi uredili slovensko manjlinskc iolatvo na Koroškem?« Nemci v naši državi tega ne storijo, ker Jim je prav dobro znano, da koroški Slovenci nimajo niti ene slovenske šole ter da so vse šole med Slovenci najkrutejie po-nemčevalnica.
česar pa nočejo storiti naši Nemci, to moramo storiti ml: iole med koroškimi 81ov«nd Jim bomo vedno držali pred očL Ali Nemci te Iole odobravajo — potem nimajo pravice, da bi kaj drugega sa sebe zahtevali v naši državi. Ali pa Jih ne odobravajo — potem Je oemška dolžnost, da se šolstvo koroških Slovencev preustroji v smislu nemških zahtev v naši državi I
2XSOvcm
»Srečno novo leto!«, so si voščili na-II znanci med seboj in si podajali roke. »Bog ga daj I«
»Pa moramo novo leto začeti v znamenju vladine krize; je to slab «ače-tak«, je prvi pripomnil župan.
»To j* dobro«, Je dejal šaljivee. »Bomo vsaj preje na vrsto prišli. So nekateri, ki mislijo, da moramo v naši drŽavi imeti toliko vladinih izprememb, da bomo počasi in po vrsti — vsi ministru«
»je res to malo čudno«, je prevzel besedo gospodar. »Ze štiriindvajseta vla-dina kriza tekom 10 let. Dve in pol na eno leto. V tem moramo pa videti tudi vzrok našega gospodarskega propadanja Je že res, da se takoj ne da vse urediti, toda te večne izpremembe so pa že malo preveč I«
»Ko Jih obsojamo, moramo pa tudi vedeti, kdo je bil kriv teh večnih kriz«, ji« povdarll župan.
»Bil* so vlade, ki so bile same krive. Slabo so delale, slabo gospodarile, in prav Jt bilo, da so šle. Dosedanja poslednja vlada pod dr. Korošcem pa je fella vlada, ki je dobro delala, ki je tudi iobr« gospodarila. Pod nobeno drugo Vlado ni bilo toliko zakonov sprejetih kot pod KoroŠčevo vlado. Pod nobeno drugo vlado se ni uredilo davčno vpra-lanja, kakor pod KoroŠčevo vlado. Pod
Kbeno drugo vlado ni vladala taka za-nitost v državni upravi kat pod Ko-toščevo vlado. Zakaj tedaj nova vlada? fcdo jo hoče? Noče je narod, noče je kralj, hočejo jo samo tisti, ki jim ni bi-tto in Jim ne bo nikdar za red in zakonitost v državi Tem zlim duhovom na-I« drŽave je nasedel tudi Davidovifi, ne prvlfc ln ne — zadnjič. On dela težkoče vsaki mesec enkrat najmanj.«
»Pa če mu ni, pa naj gre Iz vlade in Kirna Bosna«, Je dejal Župan tako —-energično, kakor se spodobi Županu.
»Dolgo J« ssavlačeval. nagajal, ali iz vlade dolgo nI hotel, če sam stopi iz Vlade, tedaj noal sam tudi odgovornost ■a krizo, to on ve. Tega bi se pa rad •proetll, pa m ne bo n« pred nami ln fte pred zgodovino I On J« s svojo čudno
Clltlko mn<gp Škodil mirnemu raivo-drtave,«
»Prijatelji«, je dejal kmet, ki je večkrat iel na Hrvaško ln je poznal razmere, »jaz pa mislim, da je to zelo dobro, če Davidovič gre iz vlade. Saj sedaj ni prostora za radičevce in ti bi že radi prišli v vlado. Nje ovira Pribiče-vič, ki se ga pa že obirajo tako kot berač uši meče od sebe; na drugi strani pa so videli oviro t,udi v tem, ker so bili vsi 8rbi na vladi, če je Davidovič v opoziciji, potem se radičevci pobotajo z radikali; ker brez radikalov ni vlade.«
»Kaj pa kaj o našem Korošcu pravijo Hrvatje?« Je povprašal župan.
»To je zelo zanimivo. Na zunaj ga napadajo. Morajo. Politika je boj ln dr. Korošec je na najvišji točki, zato na-merjajo nanj svoje papirnate in jezične strele. Kadar pa so sami med seboj, tedaj pa tudi Hrvatje hvalijo Boga, da je dr. Korošec vodil državo v tako kritičnih časih, da je obvaroval ravno hrvaški narod pred velikimi nesrečami, ki so že takorekoč visele nad nJim. In kadar pride čas, bodo Hrvatje to tudi javno priznali.«
Ker je v tem vstopil načelnik krajevne organizacije SLS, ga je šaljivee brž podražil: »Veš, kaj je novega?« — »Kaj neki?« — »Volitve bodo I« — »Kaj, volitve? Potem pa hitro na delo! Najprej občni zbor krajevne organizacije! Zdaj januarja brž popraviti imenike, potem še poagitirati za časopisje, in potem, če pridejo volitve, pa naj pridejo!«
župan ga Je pomiril: »O volitvah Jaz še nič ne vem, toda občni zbor in poprava volilnih imenikov pa naj se le redno in z vso skrbjo Izvrši, da pozneje ne bo popravkov, reklamacij« so res sitna reči«
šaljivee se Je poslovil in končal razgovor: »Reklama, pa reklamacije, pa vseh teh čudnih tujk je toliko, da bo nazadnje ostala še samo edina slovenska beseda: Serbus! Pa še drugič kaj več!«
Srečno ln veselo Novo leto Seli vsem somišljenikom SLS, zlasti odbornikom in delegatom ter zaupnikom, kakor tudi drugim funkcijonarjem krajevnih in okrajnih organizacij SLS — tajništvo SLS v Mariboru.
1
TIK2L
V NAŠI DRŽAVI.
Odstop drE Koroščeve vlade. Vlada dr, Korošca Je dala ostavko v nedeljOj 30. decembra. Ostavka ni prišla nepričakovano, marveč se je že dalje časa o njej govorilo ter pisalo. Vzrok za odstop celokupne vlade je dal voditelj demokratske stranke Ljuba Davidovič, Stavil je takšne zahteve, da jih druge stranke niso mogle sprejeti v celem obsegu. Pri tem je Davidovič nastopal sa-mooblastno, da svojega poslaniškega kluba, ki mu načeluje, niti ni vprašal za mnenje. Na seji kluba, kjer naj bi se razpravljalo o nadaljnem obstanku demokratske stranke v vladi ali o njenem Izstopu, je govoril samo Davidovič, —1 druga mnenja pa niso niti prišla do izraza. Vsled tega se pojavljajo vesti, da so bile Davidovičeve zahteve vladi samo politična igra pred kulisami, za kulsami pa so se pletle zveze med Da-vidovičem ln Pribičevičem. Razvoj krize bo dokazal, ali so te vesti v skladu z resnico. O poteku krize je nemogoča vnaprej dajati izjave ker se razgovori na kraljevskem dvoru še niso začeli« Možnost je dvojna: prva je ta, da se po-zovejo na dvor samo voditelji strank, ki delujejo v parlamentu, druga pa ja ta, da bi se razgovori tudi raztegnili na voditelje kmetske demokracije (samo-stalne demokratske stranke in Radi« čevcev). V tem slučaju bi kriza vlada trajala dalje, ker bi se skušalo napraviti sporazum s kmetsko-demokratsko koalicijo. Ako bi se to za zdaj pokazalo kot nemogoče, se pričakuje povratek' četvorne vladine koalicije, ali pa, ako bi Davidovič vztrajal na opozicional-nem stališču, vlada trojne koalicije: radikalov, SLS in bosansko-hercegovs-kih muslimanov. Prva naloga bodoče vlade bo parlamentarno sprejetje drž. proračuna. Potem bi prišle na vrsto ša druge važne zadeve politične in gospodarske prirode. Ako pa bi se med tem posrečilo, da se napravi vsaj nekak sporazum s kmetsko-demokratsko koalicijo, bi prišlo do večjih sprememb v notranji ureditvi države.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Francija. Razmerje med francosko vlado in Cerkvijo se vedno zboljšuje. Francoski zunanji minister Briand zahteva, da se naj dovolijo na Francoskem verske kongregacije. Katoliški misijonarji namreč prispevajo v odlični meri k temu, da se širi vpliv Francije in francoskega jezika v inozemstvu. Notranji minister Tardieu je nastopil za vrnitev cerkvenih posestev. Ravnokar omenjena predloga bosta sprejeta v finančni zakon.
Rusija Ima pred jcelim svetom zelo mučno afero. Brat ljudskega komisarja Litvlnova je osumljen, da je ponarejal menice. Ta človek je sedaj objavil v nekem pariškem listu črno na belem, da je nepošteno postopanje z menicami v navadi pri sovjetskih oblastih. Cela vrsta ruskih državnih trgo-
vinskih družb je bila ustanovljena samo zato. da so uganjale goljufije s menicami Litvinova izjava bode vzela ruskim sovjetom ves ugled v inozemstvu.
Južnoameriški spor. Društvu narodov se je posrečilo zadušiti krvavi spor med južnoameriškima državama Bolivijo in Paragvajem. Vojna je bila zadržana potom brzojavk, ki jih je poslal svet Društva narodov obema državama iz Ženeve. Te pomirjevalne brzojavke so stale 1,364.000 Din. Sovražnosti med obema državama so že bile ustavljene, kar naenkrat pa so Bolivije! znova u-drli na paragvajsko ozemlje in zasedli
Naši vzorniki.
Ob vsakem novem letu se človek nehote zave, kako hitro, hitro tečejo leta našega življenja. In čemu teko ta naša leta? Zato jih imamo, da postajamo vedno bolj otroci božji, da se vkleše v naše duše vedno več potez Kristusovih, da bi nosila naša duša na sebi vedno več božjega, da bi bila tako vedno bolj vredna Boga in zrela za neskončno in srečno življenje z Bogom. To je naša velika življenska naloga. A vsi čutimo le tako bridko, kako je ta velika naloga pa tudi tako težka, ko nas vleče toliko stvari od te naloge navzdol, ko hoče toliko stvari vklesati v našo dušo čisto drugačne poteze ko Kristusove.
Veliko bodrilo pri tej veliki in težavni nalogi so nam pa oni, ki so to nalogo tako krasno vršili in izvršili — svetniki božji. Ko gledamo nje, moramo govoriti: »Če so zmogli ti in to, zakaj pa ti ne?« Tudi v njih so živele strasti in nagnjenja, ki so se dvigovala večkrat v njihovih dušah kakor besni viharji, razmere, v katerih so mnogi od njih živeli, so bile veliko nevarnejše in hujše, kakor so naše. A vendar so se dvignili gor v višine krščanskega življenja, zato ker so s sveto pripravljenostjo odprli svoje duše klicu božjemu, ker so se oprijeli roke božje in so se dali od te roke voditi skozi življenje, četudi je bila pot, po kateri jih je vodila božja roka, velikokrat strma, ozka, silno raskava. Ko se človek malo vtopi iV njihovo življenje, v njihove boje, v njihovo delo, ki so ga celo življenje vr-Sili sami na sebi, ga mora postati sram njegove lastne mehkužnosti, lastne bojazljivosti in nezvestobe, pa tudi začuti lirepenenje po tem lepem življenju, čuti voljo primoliti in priboriti se do te 'dušne lepote in sreče. Zato nas pa Cerkev kot modra, od sv. Duha navdahnjena vzgojiteljica vedno in vedno o-pozarja na svetnike. Vsak dan nam Stavi tega ali onega pred oči, ker vsak dan obhaja njihove godove. Ti godovi Bvetnikov naj bi nas sredi našega dela, Bredi lahkomišljenosti in grešnosti, ki je je toliko v življenju, opozarjali na našo veliko življensko nalogo, naj bi nam govorili o lepšem, svetlejšem Življenju, kakor je ono, ki ga danes velikokrat vidimo, naj bi nam oznanja vali, da smo k temu lepšemu življenju poklicani vsi. Zato bodemo letošnje leto
trdnjavo Vaugmerdia. Položaj J« postal Eopet resen in Društvo narodov čaka ponovna pomirjevalna naloga.
Afganistanski kralj zmagovalec nad ustašll Afganistanski kralj Amanulah je hotel upeljati v svojem kraljestvu v osrednji Aziji koristne novotarije po vzgledu Evrope. Mudil se Je v Evropi in se tukaj naučil marsikaj koristnega. Radi moderniziranja ogromne afganistanske države je zadel na odpor in so se mu uprla nekatera plemena z oboroženo silo. Kralj je premagal u-pornike in je zopet gospodar položaja v državi, ki je potrebna vsestranskega napredka.
na tem mestu prinašali kratke življenjepise svetnikov. Bodo to svetniki iz najrazličnejših stanov, iz najrazličnejših časov. Posebno bodemo skušali pokazati življenje bogoljubnih oseb, ki so živele v novejšem času. Tako mnogokrat je mnenje, da so svetniki bili samo enkrat, pred davnimi stoletji, a danes da jih ni več, V resnici pa rodi kat-toliška Cerkev z naukom Kristusovim in z njegovimi milostmi svetnike v vseh časih. Tako je n. pr. v preteklem 19. stoletju živelo v katoliški Cerkvi razven številnih mučencev 170 oseb v duhu svetosti. Od teh je 106 moških, 64 žensk, nekateri teh so že proglašeni za svetnike ali blažene, drugih življenje se še preiskuje. Ti življenjepisi naj bi bila mala tedenska vspodbuda za naše življenje, naj bi nas svetniki s svojim zgledom klicali in vodili, da bi tudi naša življenska pot bila vedno bolj ožarjena od božje luči!
Sv. Telemah.
Spominski dan 1. januar.
V Rimu obhajajo Novo leto 391 p.Kr. Je Rim že krščanski, a obhajanje Novega leta je še zelo pogansko. Slavijo ta dan po raznih cirkusih z boji gladi-jatorjev, pri katerih se kaže še vsa ne-krščanska krutost, se preliva veliko krvi, pomori mnogo človeških življenj.
Največ rimskega ljudstva je zbranega v ogromnem Koloseju, kjer so v preteklih časih stotine kristjanov prelivale svojo kri za svoje krščansko prepričanje. Glasno govorjenje napolnuje velikanski prostor kakor šumenje morskih valov, nemirno in nestrpno pričakujejo gledalci začetek surovega boja.
Naposled nastopijo gladijatorji z bliskajočimi očmi in zvenčečimi meči. Boj med njimi divja, potoki krvi se izgubljajo v petek, s katerim Je potrošena arena.
A naenkrat se vzpne čres ograjo temna postava in se vrže med vojskujoče. Menih Je v svoji spokorni obleki in za-kliče e vsem ognjem svojega srca: »Nehajte! Danes J« osmi dan po rojstvu Gospodovem, ki j« prišel na zemljo. Ne onečastite tega dneva! Pustite svoje poganske razvade!«
Tako kliče in suva osuple gladijator-je narazen. Krvava Igra Je nepričakovano hitro končana. Zato pa postane Telemah — tako je bilo menihu ime — žrtev vekipele nevolje ljudstva. Meči gladilatorjev, ki so se Drej borili med
seboj na življenje in smrt, se sedaj skupno obrnejo proti onemu, ki jim je hotel relitl življenje, in kmalu leži ves krvav in mrtev na tleh.
A nI bila zastonj prelita njegova kri! Cesar prej leta in leta niso mogli odpraviti opomini in svarila papežev, to se Je po terp dogodku leta 391 v kratkem doseglo: nekrščanski boji gladija-torjev so čisto prenehali.
Sv. Peter piše, da se Je treba do krvi boriti zoper greh. Sv. Telemah je to dobesedno izvršil. Tak Telemah, tak odločen borec zoper hudo mora biti pa tudi vsak pravi kristjan. Pri sv. birmi smo postali vojščaki, borci Kristusovi. Vsak bi moral po svojih močeh pomagati razdirati in uničevati kraljestvo teme in greha in moral bi pomagati graditi kraljestvo božje. A boriti zoper kraljestvo greha se ne pravi farizejsko se zgražati nad napakami drugih in jih obsojati, se ne pravi večno sitnariti nad drugimi. Boriti se zoper kraljestvo greha se pravi: boriti se zoper greh s vso resnostjo najprej pri sebi in skušati s pravo ljubeznijo rešiti teh žalostnih spon tudi še bližnjega, posebno o-nega, do katerega nas veže kaka dolžnost. Taka naj bi bila naša vojska zoper kraljestvo teme!
*
Zlata maša papeževa. 20. decembra
preteklega leta je bil v Rimu otvorjen jubilej papeževe zlate maše in se bode obhajal celo leto 1929. Sv. Oče je služil ta dan sv. mašo v cerkvi sv. Petra na oltarju, ki se dviga nad grobom tega apostola. Med sv. mašo je podelil prvo sv. obhajilo mnogim rimskim otrokom. V spomin papeževe zlate maše je najstarejši kardinal ta dan posvetil v Osti j i blizu Rima novo cerkev »Kraljic« miru«, popoldne pa so se razne rimska cerkvene organizacije zbrale v cerkvi sv. Karla, kjer je Pij XI. daroval prvo daritev sv. maše.
Cenjenim naročnikomi S prihodnjo
številko bode izhajal »Slov. Gospodar« že v sredo in ne v četrtek, kakor dose-daj. Zaključek uredništva bo v torek predpoldne, nakar opozarjamo cenjene dopisnike. Izdajo našega lista smo porinili za en dan naprej radi tega, ker je dobivala uprava pritožbe, da ne dobivajo nekateri kraji »Gospodarja« T nedeljo, ampak celo pozneje. Upamo, da bo odsedaj naš list vsaj v nedeljo tudi v najbolj od glavnega prometa od dalj enih krajih.
Še danes
si izreiite naročilnico ln d naročite »Naš dom«, list kmečko mladino. Valja za vse leto 12 Din. V dveh letih Je »Nai dom« narastel od 1000 na 7000 naročnikovi — Kdor nabere štiri nove naročnike In polije ▼so naročnino, dobi
Slomškovo sliko zastonj
(Slika Je vredna 15 Din.)
Poročila SLS.
Koledarčke JKZ ima v razprodaji — tajništvo SLS v Mariboru, Aleksandro ▼a cesta 6 in obe knjigarni Tiskarne »v. Cirila. Cena 10 Din. Segajte pridno po njih t
Volitve v okrajni zastop mariborski.
Naša stranka je vložila dve kandidat-Ui listi. Za levi breg je nosilec narodni poslanec Franjo 2 e b o t, za desni pa lupan Fiorjančič. Demokrate in ;amo-ptojneže zastopa limbuški Robič, a socialiste Bahun. Demokratska lista še ni potrjena, ker se je dokazalo ponarejanje podpisov in ker so imeli na listi ¡belo take, ki še nimajo 30 let. Več kandidatov jim je že tudi preklicalo podpise. Naši listi pa sta bili sestavljeni brez pogreškov in sta že tudi od oblasti potrjeni.
Pri Gor. Sv. Enngotl se vrši na Kraljevo, dne 6. t. m., ob pol 11. uri dopoldne v gostilni Senekovič okrožni shod iSLS za župnije Sv. Križ, Sv. Jurij, Svetina in Kungota. Govori poslanec Ž e-b o t in oblastni poslanci. Somišljeniki, pridite!
Shod SLS v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici bo na dan Sv. Treh kraljev, ,dne 8, Januarja po rani sv. maši. Govorijo narodni poslanec Falež in oblastna poslanca dr. Schaubach in Kores.
Narodni poslanec Štefan Falež je i-jnel dne 27. decembra shod v Slovenski Bistrici. Poročal je v enoinpolurnem govoru o političnem in gospodarskem položaju. Oblastni poslanec dr. Schaubach je izčrpno govoril, kaj in kako se ftela v oblastni skupščini. Potem je še poročal gerent okrajnega zastopa Kos o delu te institucije in obširno orisal paloge novo izvoljenega okrajnega za-•topa. Zanimanje je bilo splošno.
Shod SLS v Spodnji Polskavi v prostorih posojilnice dne 23. decembra. Poslanec Falež je poročal o političnem in gospodarskem položaju. Porodilo so vzeli zborovalci z glasnim odobravanjem na znanje. Navzoči trije demokrati so mirno poslušali. Udeležba Je bila prav dobra. Voditelju SLS in Jugoslov. klubu se je izreklo popolno «aupanje. SLS tukaj napreduje. Po govoru okrajnega tajnika se je otvoril še občni zbor krajevne organizacije SLS. Lahko je SLS ponosna, da ima na Sp. Polskavi tako ugledne pristaše.
V Gornji Polskavi je bil na Štefanovo fcelo dobro obiskan shod SLS v gostilni Rebernak. Narodni poslanec Falež ter oblastna poslanca dr. Schaubach in Kores so podali svojim volilcem obširno poročilo o položaju v državi in o delu in uspehih poslancev. Zanimanje je bilo splošno in tudi navzoči nasprotniki so uvideli in priznali, kakšen pomen ima za državo in ljudstvo politika našega prvega državnika dr. Korošca in njegove stranke.
SLS škoijavas. V nedeljo, dne 30. decembra, se Je vršil v Vojniku občni tbor tukajšnje organizacije ob številni udeležbi somišljenikov. Na obč. zboru nas je nepričakovano obiskal naš okr. poslanec g. dr. Hodžar, ki nam je v sko to enournem govoru orisal položaj v Belgradu, g. Ivo Peršuh nam pa je o-tisal pomen organizacije. Pri volitvah
je bil za načelnika soglasno izvoljen bivši dolgoletn načelnik g. Josip Samec iz Arclina. Občni zbor je trajal dve uri.
Redni občni zbor krajevne organizacije SLS na Polzeli se vrši ▼ nedeljo, 6 januarja, po prvi sv. maši v dvorani gostilne Cizej na Polzeli. Poročata taj nik Peršuh n narodni poslanec Jakob Hodžar. Na občnem zboru se bode podalo tudi Izčrpno poročilo o elektrifikaciji občine ter dosedajnemu delu v tej smeri. Uljudno vabljeni vsi! Bog živi!
SLS Negova. V nedeljo, dne 23. dec., je imela tukajšnja krajevna organizacija SLS svoj občni zbor. Občni zbor je otvoril načelnik g. Jakob Klemenčič. Poročilo o delu krajevne organizacije je podal tajnik krajevne organizacije g. Mirko Geratič, kateri je tudi orisal politični razvoj v preteklem letu ter u-spehe in delo poslancev SLS. Po poročilu se je soglasno znova izvolil stari odbor. Z novim letom se pa bomo še bolj oprijeli dela, da še bolj strnemo naše vrste!
Sv. Anton v Slov. por. Društvo starih vojakov in invalidov priredi v nedeljo, dne 6. jan. ob treh popoldne v Društvenem domu svojo prvo dramatično predstavo »Divji lovec«. Po prireditvi prosta zabava v Altovi gostilni. Sodeluje godba na pihala Ker društvo s tem proslavi triletnico obstoja, ste vsi prav iskre nn vabljeni!
Sv. Ana v Slov. ror. Orlovski odsek pri Sv. Ani v Slov. gor. priredi v nedeljo, dne 13. t m., ob treh popoldne v Društvenem domu zanimivo igro »Tri sestre« v treh dejanjih in šaljivo enodejanko »Zamorec«.
Velika Nedelja. Kat. bralno društvo »Mir« pri Veliki Nedelji ima na praznik Sv. Treh kraljev, dne 6. januarja, popoldne po večerni-cah, v svojem društvenem domu svoj letni občni zbor. Dnevni red: Letno poročilo, volitve in slučajnosti. Takoj nato pa bo ustanovni občni zbor dramatskega odseka. Vsi stari in novi člani uljudno vabljeni!
Sv. Tomaž pri Ormožu. Tukajšnji orlovski odsek priredi v nedeljo, dne 6. t. m., popoldne ob treh, v društvenem domu igro »Izdajalec barona Mongeron« in burko »Soba za stodeset dinarjev«. Vsi, ki želijo kaj lepega videti in se želijo zopet enkrat prav pošteno nasmejati, naj ne zamudijo te lepe prilike! Bog živi!
Mala Nedelja. Slomškovo prosvetno društvo priredi v nedeljo, dne 6. januarja, v malone-deljskem Društvenem domu društveno proslavo dsetletnice naše države. Na sporedu so pevske točke, govor, deklamacije in petdejan-ska zgodovinska igra »Zareče oglje«. Vobimo k najobilnejši udeležbi!
Gornja Ponikva. Orlovski odsek priredi v nedeljo, dne 6 januarja, popoldne po večer-nicah v šolskih prostorih svojo prvo orlovsko akademijo. Vse telovadne točke spremlja domači tamburaški zbor. Opozarjamo, da se bodo vstopnice prodajale samo dopoldne dne 6. januarjal Bog živi!
Orlavas. Tukajšnje Prosvetno društvo vpri-zori v nedeljo, dne 6. januarja, ob treh popoldne v društveni dvorani v Braslovčah krasno žaloigro »Mlinar in njegova hči«. Vsi od blizu in daleč prav prjazno vabljeni!
Vojnlk. V nedeljo, dne 6. januarja, se bode v posojilniški dvorani v Vojniku predvajal kino-film Prosvetne zveze v Ljubljani »Materinska ljubezen«. Predvajal 9e bode dvakrat:
zjutraj ob osmih in popoldne ob treh. Pridit* in ne bo vam žal! Bog živil
Slivnica pri Celjn. Ali že veste, da smo tu. kaj pred kratkim ustanovili orlovski odsek, kateri prav živahno napreduje. Na sv. večer smo Igrali lepo igro »Na betlehemskih poljanah«, katero smo na Štefanovo ponovili. Na dan Sv. Treh kraljev bomo pa zopet igrali ša-ljivko »Kmet Herod«, ki bo tudi nudila našim ljudem dosti smeha in zabave. Le tako na< prej! Bog živi!
Šmarje pri Jelšah. V nedeljo, dne 6. t. m., to je na Sv. Treh kraljev dan, priredi Orel lepo dramo štiridejanko »Bele vrtnice«. Priditel Bog živi!
Listnica uredništva.
Sv. Lovrenc v Slov. gor.: Dopis ne spada V časopis. — Čadram, orlovski odsek Sv. Lov« renc v Slov. gor., Središče, Kostrivnica in Sli-« vnica pri Mpriboru: Iz teh krajev došla na-? znanila o prireditvah in shodih so došla prepozno za zadnjo številko, za to številko pa so že prestara. Ob priliki večjih praznikov moramo list zaključiti poprej kakor navadno. Naznanila o zarokah in porokah objavljamo le izpod peresa znanih in zanesljivih dopisnikov. — Slovensko izobraževalno društvo »Skal a« ima prireditev dne 6. januarja, pa je dopisnik pozabil zapisati, v katerem kraju je to društvo. — I) obje: Oba dopisa preveč osebne vsebine in ne spadata v javnost. Šmarje pri Jelšah: Na dopis »Domovine« vendar ne bomo odgovarjali s celimi litanija-( mi. — Št. 11 j pri Velenju: Enkrat smo priobčili dopis po vzgledu Vašega, pa smo se posameznikom v župniji hudo zamerili.
Cenjene naročnike prosimo, da čim-preje poravnajo naročnino za »Slovenskega Gospodarja«! V drugi polovici januarja se bo vsem tistim ustavil list, ki niso vsaj deloma plačali naročnine za leto 1929. Položnice smo že priložili. Kdor je star naročnik, naj napiše zgoraj na položnico »star«, kdor pa je nov naročnik, pa »nov«. — »Slovenski Gospodar« stane za celo leto32 Din, za pol leta 16 Din in za četrt leta 9 Din. — Uprava »Slovenskega Gospodarja« v Mariboru.
Imenovanje. Za ravnatelja novousta* novljene finančne direkcije v Ljubljani je imenovan dosedanji okrožni finančni ravnatelj v Mariboru g. dr. Josip Povalej. Čestitamo!
Čevljarska obrtna zadruga v Mariboru naznanja vsem svojim članom, da se vrši prva toletna vajeniška in pomočniška preizkušnja v nedeljo, dne 20. januarja. Prošnje za pripust k preizkušnji se vložijo najpozneje do dne 10. januarja v pisarni zadruge v Mariboru, Orožnova ulica št. 6. Načelstvo.
Dva uboja. Pušnik Franc, kmetski sin v Zlatoličah, se je mudil na Štefanovo večer v gostilni Ekart v Prepo-lah, ker je bil povabljen k večerji k' svojemu sorodniku. Zapustil je gostilno ter odšel v spremstvu nekaj fantov, in domače služkinje, s katero sta v gostilni enkrat zaplesala. Fišerjev hlapec v Trničah pa ni Pušnika radi tega prijazno gledal. Ko so prišli do sorodni* kove hiše, napade omenjeni hlapec F« Pušnika, nič hudega slutečega, in ga' z vso naglico udari po plavi z ročico od
voza. Prebil mu je lobanjo in je na mestu izdihnil. — Ravno tisti večer se je zgodil drugi slučaj pri Sv. Marjeti na Dravskem polju v gostilni Domajnko. Nič hudega sluteč, sedi v gostilni med fanti Kalčič Miha, star 26 let, kar ga napade z nožem v roki nenadoma neki Pesek iz Trnič, ki je došel od vojakov, in mu zada dve globoki rani: eno v vrat, ki mu prereže žilo odvodnico, in je bil Kalčič na mestu mrtev. Ptička sta pod ključem. Raztelesenje trupelj se je vršilo dne 28. m. m.
Smrt znanega moža. Na Smolniku nad Rušami je umrl po daljšem in mučnem trpljenju tamošnji veleposest nik g. Josip Sernc v starosti 64 let. Pokopali so ga ob veliki udeležbi na smol niškem mirodvoru. Blaga planinska duša, počivaj v miru, zaostalim naše sožalje!
Smrt po nesreči in neprevidnosti. Na
sveto noč se je pripetila v župniji Ča-dram pri Konjicah smrtna nesreča iz mladostne neprevidnosti. Komaj 191et-ni fant Franc Kvas se je vračal na božično noč od svojega krojača proti domu mimo Lenartove hiše. Pogledal je skozi okno in je tudi potrkal. V izbi navzoči starejši sin je vprašal, kdo da je. Ker ni dobil odgovora, je vzel s šibra-mi nabasano puško, stopil iz hiše ter ustrelil izpred praga. Strel je zadel F. Kvasa tako nesrečno v pljuča, da je u-mrl vkljub zdravniški pomoči. Žrtev nesreče in neprevidnosti je bil znan kot dober in miren fant.
Regulacija Savinje je pričela. Te dni so začeli v Celju pod Starim gradom z regulacijo Savinje. Med obema železniškima mostoma bodo zgradili nasip .In izčistili strugo reke. Za ta dela se bo uporabila državna podpora v znesku 400 tisoč dinarjev.
ZOPET CERKVENI ROP.
V noči od Božiča na Štefanovo je postala žrtev velikega cerkvenega ropa župna cerkev Sv. Petra pod Sv. gorami. Malo pred božičnimi prazniki se je priklatil v Št. Peter nepoznan tujec, ki je govoril slovenski ter nemški in bo star od 50 do 60 let. Seboj je imel zavoj težje vsebine in tega ni odložil niti za trenutek od sebe. Povpraševal je okrog po vasi po cerkvah, kojih je več po ta-mošnjih gričih. Na Božič se je udeleževal z vzgledno zunanjo pobožnostjo cerkvenih slovesnosti in bil posebno zatopljen v molitev pri večernicah. Ko je prišel na Štefanovo mežnar vabit k rani službi božji in hotel v zakristijo, je bila ta zaklenjena in ključa nikjer. Koj je padel sum na vlom. Poklicani ključavničar je vlomil vrata. Že prvi pogled v notranjost je oznanil nočno navzočnost roparja. Iz zakristije se je podal vlomilec h glavnemu oltarju in odprl tabernakelj. Prilastil si je: eno monštranco, dva keliha, ki sta bila srebrna ter pozlačena, in dva ciborija. Oropane reči je znosil za oltar, si prižgal svečo in tamkaj nemoteno pospravil naropano v zavoj. Poleg omenjenih reči je odnesel še devet humeral in par malenkosti. Posvečene hostije je sne-del za oltarjem, kjer so našli ostanke. Po opravljenem božjeropnem opravilu Je tabernakelj zaklenil, istotako zakri-
stijo in odprl od znotraj zaprta vrata stranske kapele in skozi ta popihal neznano kam. Škodo cenijo na 50.000 D. Ljudje pripovedujejo, da je prišel tujec v Št. Peter od Sv. Miklavža na Polju in po ropu ga je odpeljal avtomobil v doslej neodkriti smeri. Radi bogoskrun skega zločina ob največjih praznikih je narod opravičeno razburjen.
Smrtna nesreča. Dne 21. decembra proti večeru se je vračala iz Št. Janža, žena po domače Osterca, iz Homec domov. Grede preko brvi čez Savinjo poleg Grušovelj je padla v vodo. Drugo jutro so jo našli mrtvo, ležečo v sredi Savinje z razbito glavo, ker je brv visoka okrog 4 metre. Se domneva, da se je pri padcu smrtno ranila ter nato u-tonila.
Žalostna 201etnica. Lansko leto dne 28. decembra je minulo 20 let, odkar je še pred tedni bluvajoči ognjenik Etna uničil mesto Messina na italijanskem otoku Sicilija (leta 1908). Etna je uničil mesto s 150.000 prebivalci v nekaj urah. Ognjenik je pokopal nad 100 tisoč ljudi, bogzna koliko je bilo ranjencev, brez strehe in v največji bedi! Nesrečni ljudje so tedaj nepopisno zmr zovali in veliko jih je zblaznelo zaradi grozot in bede. Težko prizadetim je pri skočila na pomoč tedaj cela Evropa. Zbirali so se milodari v denarju in obleki, zakaj ljudstvo je bilo oropano res vsega. Vsa mesta so dala, kar so mogla. Iz vseh dežel so hiteli zdravniki v Italijo, kjer so ležali pod razvalinami strahovito razmesarjeni mrliči. Odkopavalo jih je vojaštvo, zakaj gasilci niso mogii vsega. Letos, 20 let po tej nesreči, Stoji Messina pozidana, popravljena, a manj kamenita kakor lesena. Iz strahu pred novimi potresi, ki bi u-tegnili nastati, so si Messinci postavili osene barake, ki pa slabo kljubujejo vremenu.
Cs-rozsa vihar na Filipinskih otokih.
i^red dnevi je razsajal po Filipinskih otokih silovit vihar, ki je pokončal 500 človeških življenj in uničil 20 ladij-Radi viharne nesreče grozi prebivalstvu teh otokov lakota.
Cene
in sejmska poročila.
Mariborsko sejmsko poročilo z dne 24. dec 1S28. Prignanih je bilo: 9 konj, 4 biki, 70 volov, 156 krav in 7 telet, skupaj 246 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 7 do 7.50 Din, poldebeli voli od 6.25 do 6.50 Din, kla-
vne krave debele od 6.50 do 7 Din, plemenske krave od 5.50 do 6 Din, krave za klobasarj« od 3 do 4 Din, molzne krave od 6 do 6.50 Din, breje krave od 6 do 6.50 Din, mlada živina od 7 do 8 Din. Prodalo se je 106 komadov, od teh za izvoz v Italijo 55 komadov, v Avstrijo 9 komadov.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski
sejem dne 28. decembra 1928 je bilo pripeljanih 40 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 7 do 9 tednov stari komad 225 do 250 Din, 3—4 mesece star 280 do 450 Din, 5 do 7 mescev stari 480 do 540 Din, 8 do 10 mesecev 580 do 750 Din, t leto stari 1100 do 1400 Din, 1 kg živ« teže 10 do 12.50 Din, 1 kg mrtve teže 16 do 18 Din. Prodanih je bilo 32 svinj.
Mesne cene v Maribora: Volovsko mese in meso od bikov, krav in telic od 10 do 18 Din, telečje meso od 15 do 22.50 Din, svinjsko meso od 15 do 27.50 Din.
Cene govejim kožam so v Ljubljani po 17 do 20 Din, v Mariboru so cene nižje, Zagreb' plačuje kože tako-le: goveje 18—19 Din, o«. 19—20 Din, telečje 28—29, oz. 35—36 Din, jag-nečje 36—37 Din, kozje komad 45—46 Din, ovčje od 2 kg debelovolnene 25—26 Din, finovol-nene 24—25 Din za kg.
Cene žitu, moki in krompirja. — Novi Sad. Pšenica: bč. 235—248, par. Vršac 232—234, gba 232—235, sr. 237—240. Oves: bč. 240—245, bn. 235—240. Koruza: bč. 247—250, sr. 247—250. Ječmen: bč. 252.50—257.50, pol. 270-280. Moka 0 g 340—350, št. 2 320—330, št. 5 300—310, št 6 265 —275, št. 7 255-265, št. 8 205-215. Otrobi: 175 —180. Krompir 115—120.
Lesne cene v Sloveniji so sledeče (vse na-kladna postaja v dinarjih za kubični meter, oziroma 100 kg): Smreka-jelka: hlodi 250 do 300, brzojavni drogovi 240—260, bordonali mer* kantilni 300 do 330, trami merkantilni 260 dO 300, škorete konične od 16 cm naprej 600 dO 620, škorete paralelne od 16 cm naprej 650 do 680, škorete podmerne do 15 cm 500 do 540, deske-plohi, konični od 16 cm naprej 500 do 550, paralelni od 16 cm naprej 550 do 600. Bu« kev: deske-plohi, naravni, neobrobljeni, 500-* 530, deske-plohi naravni ostrorobi 750—1000^ deske-plohi, parjeni, ostrorobi 1000 do 1250, t»* stoni 490 do 530, tavolete 1100 do 1250. Ftfastt hlodi 500 do 700, bordonali 1200 do 1400, deske-plohi, neobrobljeni boules 1400 do 1600, deske* plohi, neobrobljeni merkantilni 1000 do 1200^ deske-plohi, ostrorobi podnice 1200 do 1350, Frizi 950 do 1150. Drva: bukova 21—23, hrastova 19—20. Železniški pragovi: 2.60 cm hrastovi 50—55. Oglje: bukovo za 100 kg 85—90.
Gospodarska obvestila.
Občni zbor Kmetijske družbe. V petek, dne 28. decembra, se je vršil v Ljubljani občni zbor Kmetijske družbe. Pri volitvah so bili' mesto odbornikov, ki niso prišli več v poštev, za Štajersko izvoljeni: Robert Košar, Martin Steb-lovnik in dr. Milavec (vsi so pristaši SLS). Med drugimi je odpadel tudi poslanec Urek, ki ni bil več izvoljen v odbor. Občni zbor pooblašča glavni odbor, da lahko najme pri Direkciji za kmetijske kredite do 3 milijone dinarjev poslovnega kredita. Proti najetju
Glasnik presv. Srca Jezusovega
najstarejši slovenski nabožni družinski list, glasilo pobožnosti Srca Jezusovega za slovenske kraje, glasilo svetovne organizacije Apostolstva molitve, Srcu Jezusovemu posvečenih družin, Apostolstva mož in mladeničev, duhovnih vaj in jugoslovanskih misi-jonov D. J. v Indiji. Posebno pozornost posvečuje notranjemu življenju in prinaša vsak mesec svetovni pregled važnejših cerkvenih in verskih dogodkov. Vsako številko krasi mnogo lepih slik. List je pisan za vse stanove. Januarska številka ima še umetniško
prilogo in stenski koledar v dveh barvah. Skrbite, da pride letos Glasnik vsakemu v roke, da ga naroči vsaka družina, vsaka dru-društvena in izobraževalna knjižnica.	16
Naroča se pri upravi Glasnika, Ljubljana, Zrinjskega c. 9. Celoletna naročnina samo 15 Din (8 lir, 3 šil., pol doLK
kredita Je nastopil Ivan Pucelj in to pa radi tega, ker ni v vladi in mora na po velje kmetsko-demokratske koalicije govoriti za bojkot proti vladi. Neka, delegatov, ki bo pod vplivom gospoda Puclja, Je bilo na njegov pritisk prot zgoraj omenjenem kreditu. Šele tekom Občnega zbora so spoznali zapeljani de legati, kako so nasedli Puclju ni so ho teli to vsaj malo popraviti. Na predlog Inž. Sturma in g. Lenarčiča je bilo kon čno sklenjeno, naj se prepuste v zade ▼i kmetijskih kreditov glavnemu od boru proste roke. Glavni odbor je dobil tudi polnomočje, da po lastni uvidevnosti ukrene vse, kar se mu zdi po-irebno in koristno za družbo. S tem je bila napaka, ki so jo zborovalci napra Vili po nesrečnem Pucljevem nastopu jrsaj deloma popravljena.
Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva za Maribor in okolico Ima svoj VI. redni letni občni zbor nedeljo, dnel3. januarja, v dvorani ob lastne vinarske in sadjarske šole v Ma riboru. Pričetek ob 9. uri z običajnim dnevnim redom. K polnoštevilni udeležbi se vabijo člani kakor tudi ostali prijatelji sadjarstva in vrtnarstva. Po
{»bčnem zboru se bo razkazovalo ude-ežencem, kako se dela z modernimi drevesnimi škropiljkami. — Odbor.
Čebelarska podružnica za Maribor in Okolico ima dne 6. januarja ob 10. uri dopoldne svoj redni občni zbor v deški Koli ob Ruški cesti.
Novo podjetje v Zagrebu. Z aktivnim Sodelovanjem svetovnega koncema Aktiebolaget Separator v Stockholmu so osnovali domači interesenti v Za-■ febu delniško družbo, ki se bo bavila
prodajo mlekarskih strojev, znanih po vsem svetu pod imenom »Alfa-Se-
{»arator«. To leto je preteklo ravno 50 et, odkar je v letu 1878 švedski inžener dr. de Laval izumil prvi separator. Ta izum se je tekom časa izkazal tako dobro, da danes ni kraja na zemeljski obli, kjer ne bi bili ti separatorji dobro uvedeni. Najbolje nam to dokazuje dej Btvo, da je danes v uporabi 3,500.000 Alfa-separatorjev. V naši domovini se ekom nekoliko let opazuje živahnejši nteres za povzdig mlekarstva. Gotovo e, da se bo mlekarstvo s povečano pro-zvodnjo masla in sira še nadalje razvijalo in ne bo trajalo dolgo, ko bo mogla naša agrarna zemlja izvažati surovo maslo ter ne bo več uvažala mlečnih
{»roduktov, kakor se je dosedaj na ža-ost često dogajalo. Novo osnovana dru fcba »Alfa d. d. separatorji in stroji za mlekarstvo« (Zagreb, Roškovičeva u-lica 40), ki se bavi s prodajo Alfa-separatorjev, strojev za mlekarstvo in vseh predmetov, spadajočih v to stroko, hoče nuditi vsakemu gospodarju priliko, da si za izvrševanje umnega mlekarstva nabavi potrebne stroje in aparate.
V kateri zavod bom naložil svof denar?
Kdor nič nima, je siromak. Kdor pa Ima nekaj prihrankov, je pa večkrat ludi siromak, ker ne ve, v kateri zavod naj da »voj denar, da bode varno ^aložen. Ml imo vsako leto po večkrat prigovarjali našim ljudem, da naj na-
ložijo svoje prihranke le samo v naše posojilnice, ker mi svoje posojilnice dobro poznamo kot varne in zanesljive. Pa mnogi vlagatelji nas niso hoteli poslušati. Vzeli so denar iz domačih, dobrih in zanesljivih posojilnic ter ga nesli v banke in take denarne zavode, ki so obljubljali zelo visoke obresti. In v teh denarnih zavodih so naši ljudje izgubili mnogokrat ne le obresti, ampak ves kapital. Le pomislite na Sla-vensko banko! Kako visoke obresti je ponujala! In konec je bil, da so sloven ski vlagatelji v Slavenski banki izgubili nad 100 milijonov dinarjev svojega denarja! Po polomu seveda so se ti ljudje tolkli po glavi, so jokali in pro-klinjali — a prepozno je bilo.
Eam torej naj vložim svoj denar, da bo varen?
1.	Denarni zavodi, ki danes obečajo za nevezane vloge več kakor 5% in za vloge, vezane na tri mesce, več kakor 7%, so po navadi zelo sumljivi. Taki
denarni zavodi navadno nimajo denar ja in z visoko obbrestno mero lovijo vloge. Takemu denarnemu zavodu ne zaupaj svojega denarja, ker prej ali slej bo prišel polom in denar bo — izgubljen.
2.	Ne vlagaj svojega denarja v denarne zavode, ki jih ne poznali Večkrat se posebno po mestih naselijo denarni zavodi, ki jih prej ni bilo in ki so prišli od drugod. Taki denarni zavodi navadno stojijo na zelo trhlih no gah. Zato naj ti velja načelo, da denarnemu zavodu, ki ga ne poznaš, ne zaupaš svojega denarja, da se pozneje ne boš kesal.
3.	Teplo priporočamo vsem vlagate jem naše posojilnice. Vlagatelji! Poslušajte naš glas! Naše posojilnice so dobre, so varne. Vodijo jih možje, ki jih poznate in ki so vredni Vašega za upanja. Vsako drugo leto natanko pregleda vse posojilnice po svojem revizorju Zadružna zveza v Ljubljani. Za vloge v posojilnicah jamčijo vsi člani, ki imajo le najmanjše posojilo, z vsem svojim premoženjem- In nekatere posojilnice imajo do 2000 in še več članov, ki so bogataši in ki dobri stojijo za vse vloge.
Naše posojilnice pa še posebno priporočamo tudi zato, ker v naših poso-.ilnicah dobite najmanj pol odstotka več obresti, kakor v mnogih drugih denarnih zavodih. Kdor ima denar naložen v bankah ali v hranilnicah, mora plačati od obresti, ki jih dobi, 8 odstotkov davka. N. pr.: Če imaš v kaki banki ali hranilnici vloženih 100.000 Din po 7%, dobiš na leto 7000 Din obresti, l'a od teh obresti moraš plačati 8% rentnega davka, to se pravi: plačati moraš davka 560 Din na leto. Ta davek mora za tebe odrajtati banka, in zato ti bo banka izplačala samo 6440 D namesto 7000 Din. Ako pa imaš naloženih 100.000 Din v posojilnici po 7%, pa boš koncem leta dobil obresti celih 7 tisoč Din, ker od obresti, ki ti jih da posojilnica, ni treba plačati nobenega rentnega davka. Če imaš torej denar v posojilnici, si na velikem dobičku.
Iz vsega tega sledi naslednji nauk za vlagatelje:
Vlagatelji! Ves svoj denar v naše poso-jilnice, ki so varne in zanesljive, in v
katerih dobite res v celoti izplačane vse obresti, ker od posojilničnih obresti Vam ni treba plačati 8% rentnega davka, kakor se mora plačati od obresti v bankah in hranilnicah. Ako bode-te poslušali ta naš nasvet, se Vam na bo treba kesati in jokati za moreb ti izgubljenim denarjem.
Yoghurî.
Inž. Janko Dolinar. Nekaj iz predzgodovine Yoghurta.
Yoghurt ali bolgarsko kislo miel o je tako zdrava in tečna hrana ter v velikih slučajih tudi najenostavnejše in najobljše ter najcenejše zdravilo, d'à po vsej pravici zasluži, da se razširi čimbolj tudi v naših domovih.
V velikih množinah se uživa Yoghurt že od nekdaj v bolgarskih kmečkih hišah in je bolgarska kmečka hrana ter pravzaprav iznajdba bolgarskih kmetovalcev. Zanimivo pa je, da baš bolgarski kmetje, ki uživajo dnevno Yoghurt, dočakajo nenavadno visoko starost. Vsestranska raziskovanja so dognala, da je visoko starost Rolgarov v prvi vrsti pripisovati uživanju Yoghurta.
Profesor Mečnikov na Pasteurjevem zavodu v Parizu je preiskal točnoYog-hurt in izjavil sledeče: »Yoghurt prepreči škodljiva vrenja v črevih, pri katerih se razvijajo razne strupene snovi, katere preidejo v kri.« To koristno delovanje je pripisati v prvi vrsti mlečni kislini, katere je v Yoghurtu 2—3% in v navadnem kislem mleku pa komaj 0.6%, ter Yoghurt-bacilu, katerega imenujemo tudi bacilus bulgaricus ali, popolnoma upravičeno: bacil dolgega življenja. Yoghurt-bacil namreč uničuje v črevih škodljive bakterije, katere povzročajo razna vrenja in strupeni produkti teh preidejo v kri ter povzročajo ostarelost in onemoglost. Zlasti j»ri starejših ljudeh je teh škodljivih bakterij v črevih mnogo in posledica teh je slabo delovanje črev, zaprtje, — onemoglost in ostarelost. Ker Yoghurt-bacil vse te škodljive bakterije uspešno uničuje, zasluži, ker s tem prepreči prehitro staranje, po vsej pravici ime »bacil dolgega življenja«.
Vsled tega koristnega delovanja se uživa dandanes Yoghurt že po celem svetu, zlasti mnogo pa v bolnišnicah in zdraviliščih. Dočim se priporoča zlasti za oslabele in onemogle ter za rekon-valescente, zoper razne bolezni na jetrih, ledvicah, črevih in želodcu, zoper, bledico in napade slabosti, pa je tudi za. zdrave ljudi zelo tečna, okrepčujoča in zdrava hrana.
Gotovo skoro vse mlekarne izdelujejo razen masla in sira tudi Yoghurt, Kakor pa ga na Rolgarskem vsak izdeluje za svojo potrebo tudi doma, ta' izdelava tudi našemu kmetovalcu, oz< našim gospodinjam ne bode prav nifi težka.
Res dober Yoghurt se napravi na sle* deči način:
Kdor šele začne izdelovati Yoghurt mora kupiti Ygohurt-fermenta (ne pa*
Stile), katerega dobi ▼ vsaki večji lekarni. Potem je treba skuhati odrejeno množino mleka in pustiti 10 minut slabo kuhati. Nato se ohladi na 45'C, prida v navodilu predpisano količino yoghurt-fermenta, dobro premeša in pusti stati 5—8 ur na toplem prostoru, tako da toplota mleka ostane stalno na 85—50°C; to so skrajne meje, najboljša pa je stalna toplota 42'C. Ko je Yoghurt gotov, se postavi na hladen prostor, kjer se drži po več dni in nosi po potrebi na mizo. Uživa se slično kakor navadno kislo mleko. Pri ponovni izdelavi Yoghurta pa seveda ni treba več kupovati Yoghurt-fermenta, temveč se mesto tega primeša na 1 liter mleka enostavno 2—3 žlice starega Yoghurta.
Za izdelovanje Yoghurta se lahko u-potrebi tudi že posneto mleko. Sicer se lahko napravi Yoghurt tudi ne da se mleko skuha, vendar ta način ni priporočljiv in se da res težko napraviti res dober Yoghurt.
Vkljub temu, da izgleda izdelovanje iYoghurta nekoliko težavno zaradi potrebne stalne določene toplote, je vendar prav enostavno. Bolgarske gospodinje mleko enostavno skuhajo kakor Dmenjeno, puste ohladeti na 45°C, pri-flajo starega Yoghurta, postavijo črez noč na peč in do jutra je Yoghurt gotov. Ne potrebujejo niti toplomera, saj je 45°C toplota, katero imajo navadno gorko kuhane jedi, ko se zavživajo, in katera je vsaki gospodinji dobro znana. Našim gospodinjam pa bi se za za Četek že priporočalo uporabiti toplo mer, ki pa bo po kratki vaji tudi že od več. Tudi se priporoča za začetek kupiti rajši v mlekarni čašo Yoghurta, kakor pa v lekarni fermenta, ker ta je malokedaj res dober.
Dober Yoghurt mora biti trd skoro kakor surovo maslo in ne izločevati nobene sirotke. Ako je Yoghurt premalo trd, je to dokaz, da je bila toplota prenizka, ako pa je toplota previsoka, Be mleko rado zasiri. Dasi je izdelovanje Yoghurta prav enostavno, vendar le treba tudi tukaj nekaj vaje in ni treba obupati, ako se prvi poskusi ponesrečijo; po kratki vaji bo šlo brez vsake težave. Bolgarski gospodinji izdelovanje Yoghurta ne dela prav nič več težave, kakor naši kislega mleka.
V méstih je tudi pri nas že Yoghurt 'dobro znan in upati je, da se vsled svojega zdravju tako koristnega delovanja razširi čimbolj tudi v slovenskih kmečkih hišah in postane naša narodna hrana. Kmetovalci so me, ko sem jim govoril o Yoghurtu, ponovno prosili, da jim napišem navodilo za izdelovanje in s temi vrsticami bodi tej želji ustreženo.
iPISL
St Jani pri Dravogradu. Podpisani se prisrčno zahvaljujem, da Je livarna »Zvonoglas« v Mariboru poslala štirlrazrednl osnovni šoli izvrsten bronast zvon v teži 4 kg za tukajšnjo šolsko uporabo. Zvon smo sprejeli brezplačno, poklonjen od livarne. Šolski upravitelj potrjuje, da Je to izvrsten zvon. Sam ga je preizkusil in kot glasbenik spoznal, da je to res hvalevredno delo. Zvon ima nad vse polnodo-neč in čist glas. Ravnotako so zvonovi, ki Jih je livarna »Zvonoglas v Mariboru vlila za romarsko cerkev pri Sv. Križu nad Dravogradom, izborno delo. P. n. livarni se še enkrat najtopleje zahvaljujem in jo odkritosrčno pri poročam, cerkvam in šolam! Šolski upravitelj: Jos. Križman.
Muta. Umrl je gospod Anton Kos na Muti v 48. letu svoje starosti. Bil je posestnik, pismo-noša, odbornik občine Mifta, član načelstva hranilnice in posojilnice Sv. Primož nad Mu-to, blagajnik Kmetijske podružnice Muta, po verjenik Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani, član Bralnega društva, povsod zvest in delaven, dober oče svoji družini in veren katoli čan, zvest naročnik »Slovenskega Gospodarja«, »Slovenca« in drugih krščanskih listov, sploh zvest pristaš SLS. V prerano smrt je moral zaradi prenaporne službe kot pismonoša, ka tero je vestno in točno izvrševal in s tem si nakopal vnetje ledvic, katero ga je iztrgalo ženi in dvema malima ortokoma. Pogreb se je vršil ob obilni udeležbi občinstva, požarne brambe, zastopstva posojilnice in drugih kor-poracij. Pevsko društvo Muta. mu je zapelo žalostinko pri hiši žalosti in ob odprtem gro bu. V iskrenih besedah se je poslovil od nje ga domači gospod kaplan. Naj v miru počiva, ostalim naše sožalj!
Mareaaerg. K dopisu iz Marenberga z dne 20. m. m. pristavimo še sledeče: Dne 1. dec. se je ves občinski odbor z g. županom na čelu udeležil sv. maše. Po sv. maši se je polnošte vilno udeležil šolske prireditve v Bruderman-novi dvorani. O šolski slavnosti so se vsi go spodj zelo pohvalno izrazili. Dalje je občina deloma na svoje stroške, večino pa sta darovala gospod župan Wrentschur in g. Lukaš, prav izdatno pogostila dne 1. decembra občinske reveže ter jih tudi z denarjem obdarovala Izreka se vsem iskrena zahvala!
Sv. Ožbalt ob Dravi. God sv. Antona Puščav-nika, nebeškega priprošnjika pri Bogu za zdra vje, srečo in blagoslov pii živino-in svinjereji tej velevažni gospodarski panogi, bomo svečano obhajali v četrtek, dne 17. januarja 1829, ob desetih dopoldne, ko bo slovesna pridiga in več sv. maš na čast temu mogočnemu svetniku. Pojdimo se mu priporočat v najobilnej-šem šetvilu!
Zdrav ali bolan
vedno treba dobro milo. Slaba mila ao nare-dila. ta mnogo ikoda. Kot raa dobrim milom zdravja ia lapota 1 v aalviljih krofih u daja prednoat Fellerjevim Elaamilom, in to« liliji-no, rumenjakovo, glicerinovo, borakaovo, k?.t-ranovo lar milo ia britja. Ta viebujafo dobro delujoča aaatavina. Za poizkua 5 kom. Elaa-mila po labiri ta poiilja ia vnaprej poslanih 92 Dia Iranko lekarnar Fellar, .Stublca Doafa, EUatrf Ml, Hrvataka. Za pranja «lava: Elaa-Shampoon 3 Dia 30.
Sv. Trojica ▼ Halozah. Gruškovje, največja izmed testih občin tupnije sv. Trojicen v Hal., e imenovala častnim občtnom svojega domačega župnika, preč. g. Franca Jazbinšek. —J Na Antonovo, dne 17. januarja, bo pri podružnici v Podlehniku sv. maša ob sedmih ln ob osmih zjutraj. — V nedeljo, dne 20. januarja, bo le pozno sv. opravilo ob pol 11. uri v Podlehniku, kamor se vabijo romarji iz Leskov-ca in Sv. Barbare, ic St Vida in 2etal.
Vitan pri Središču. Po osmih letih je sedaj končana tožba, katero Je vložil naš gospod tu-pan proti nekemu posestniku na Kogu, radi nekega koščka zemlje, od katere občina nI 1« mela nikdar nobene koristi. Občina Je tolbo seveda izgubila. Tudi rekurz občine na okrot« no sodišče je bil brez podlage. Kdo bo sedaj plačal stroške? Ali mi občinarjlT Ali se na* je vprašalo za mnenje? Ali je bil sklican ob6« ni zbor? Ali se je vprašalo višjo oblast za dovoljenje? Po našem mnenju bi moral plačati stroške za to nesrečno tožbo gospod župan 1b oni občinski odborniki, ki so mu prikimavali« Prosimo torej sresko poglavarstva, oziroma oblastni odbor, da zaščiti nedolžne davkoplačevalce! — In še eno tako izgubljeno totb» ima gospod župan na svoji vesti. Kdo Je pla« čal tiste stroške? Ali občina? Gospodar lzjuv-Ija, da ni plačal niti pare, niti za svojega id-vokata. Prosimo pojasnila!
Sv. Bolfenk pri Središču. Naša kmetska hranilnica in posojlnica je slavila dne 20. m. m. 201etnico svojega obstoja. V ta namen so s« zbrali vsi člani načelstva in nadzorstva pri sv. maši, potem pa na slavnostni seji, kjer j«, načelnik gospod Borko podal opis zgodovina« kega razvoja, postanka in napredovanja te važne zadruge, ki se je iz skromnih početkov raj vila v večmilijonsko podjetje, kakor katejo zadnje bilance. Delokrog se ni omejil samo na domačo faro, ampak se je razširil tudi na del sosednega Medžimurja, ki rado išče gospodar, ske pomoči in zvez s Slovenijo. Ustanovitelju te zadruge, gospodu narodnemu poslancu VL Pušenjaku, se je ob tej slovesni priliki poslal* zahvalna brzojavka. Zanimivo je bilo, ko 80 soustanovitelji te posojilnice, posebno tukaj f, pokoju živeči č. gospod župnik Zadravec, »risali težkoče in neprilike pri ustanovitvi tegt zavoda. Domači č. gospod župnik Molan pa J< nato v lepem govoru orisal velikanski pomen hranilnic in posojilnic v gospodarskem tivlj». nju naroda, ki se je samo na ta način reill prejšnjih ljudskih oderuhov, ter želeč vztraj« nosti in božjega blagoslova pri nadaljnem delu. Ob tej priliki je posojilnica podarila 80 najboljšim učenem domače in sosedne medli-! murske šole nagrade kot temelji sklad za na-daljno varčevanje. V imenu učencev se Je go« spod nadučitelj Kafol prisrčno zahvalil sa t« podpore. — Posojilnica si je kupila pred 2 leti v bližini farne cerkve hišo z vinogradom ini vrtom, katerega pa je prepustila Orlom za t«-: lovadni prostor. Ker se namerava v teku Iti
Naročilni list.
Nabiratelj novih naročnikov (točen naslov)
Uprava
yJ\aše$a doma"
<Maribor
tHleksaodrooa oesta 6 (pole¿ feaačU. aeraos)
lezidati na kupljenem zemljišču s pomočjo domačih krogov tudi društveni dom ta vse kulturne prireditve, Je In bo storila posojilnica tudi v tem pogledu svojo dolžnost. Naj raste in procvita!
Konjice. Razmere v naši trški občini so take, da jih moramo sporočiti širši javnosti v presojo. Na čelu trške občine stoji pristaš sa-mostalne demokratske stranke, ki je postal kupan po milosti Nemcev, odnosno nemšku-tarjev. Kakšen vpliv ima nemško-nemškutar-Bka stranka na politiko trške občine, se med .drugim vidi iz tega, kakšno brigo vodi občina ta to, da imajo državni uradi primerna stanovanja. Državni uradi se pritožujejo, eden da He dobi pripravnega stanovanja, drugi pa da mora za stanovanje plačati visoko stanarino. Druge trške in mestne občine tekmujejo v tem 'da bi zadovoljile želje državnih uradov, ter so pripravljene tem uradom dati na razpolago nove zgradbe, da jih zadržijo v svoji občini ali pridobijo za njo. Naša občina pa sedi krilom rok, pa magari da bi odšli vsi državni u-fadi. Poslednje bi najbrž bilo po godu Nemcem in nemškutarjem, ker bi z odpadom gla-Bov slovenskih uradnikov bili bližje izpolnitvi •voje želje, da popolnoma zavladajo v Konjicah. Čuditi pa se moramo samostalno-demo-kratski stranki, da tako pojmuje svojo dolžnost
Bočna. V preteklem tednu se je tukaj obhajala ena izmed najvčjih in veličastnejših cerkvenih pobožnosti: sv. misijon. Opravila sta ga dva misijonarja od sv. Jožefa nad Celjem, preč. gg. Selič in Tavčar, in so se ga udeležili Vsi župljani. S svojimi izvrstnimi, v srce se-gajočimi misijonskimi pridigami sta si pridobila srca vseh, so vsi prejeli sv. zakramente. Naj jima ljubezen in skrb ter veliki trud dobri Bog obilno poplača!
Šmarje pri Jelšah. V ljudski šoli se je vršil ,T nedeljo, dne 30. dcembra, poučni tečaj za tupane, tajnike in občinske odbornike občin ftmarskega okraja. Vse občine so bile zastopane po svojih občinskih zastopnikih. Gospod gerent Turk je pozdravil začeto delo mariborskega oblastnega odbora, kateri si v resnici prizadeva, upravo naših občinskih zastopov 1 dvigniti z dobrimi nasveti, oziroma tečaji, k, tere naši podeželni ljudje pozdravljajo, da .se naša uprava dvigne brez kakega posebnega pritiska ali šikaniranja. Lepa poučna beseda odtehta veliko več, kakor strogi nastopi. Gospod oblastni občinski referent Gorkič je v svojem skoro štiriurnem govoru obrazložil zahtevano uradovanje naših občin 60 poslušalcem prav zadovoljno in smo propričani, tudi s plo-donosnim uspehom.
Šmarje pri Jelšah. Dne 3. m. m. je tukajšnji orlovski odsek izročil č. g. Francu Strmšeku častno diplomo za njegove neprecenljive zasluge ln ljubezen do Orla. Ob tej priliki je iflaroval odlikovanec odseku 250 Din, za kar te mu šinarski Orel kot duhovnemu voditelju
ln blagajniku odseka najiskrenejše zahvaljuje. Bog nam ohrani našega požtrvovalnega g. Strmška med Šmarčani še mnoga leta! Bog ga ti vi I
Sv. Ema ob Sotli. Ravno na božično jutro je v Bogu mirno zaspala blaga Emika Kolenc v starosti 40 iet. Rajna je bila dolgoletna pred-ca Marijine družbe pri Sv. Emi in tudi veliko-letna tovarišica prenašanja Lurške Marije v procesijah. Rajna blaga in ponižna Emica Je bila zares prelepi zgled vsem drugim Marijinim družabnlcam in tudi drugim dekletom v farl, zavoljo njenega tihega in pobožnega življenja in ker je tudi Imela vedno skrb, da je k časti božji krasila s tovarišicami cerkve in Marijine podobe. Uredila je tudi po svoji dobri vesti pametno svoje gospodarske razmere. Naj v miru počival
V lekarnah, drog. in kjer so vidni plakati.
Sv. Krištof nad Laškim. Proračun občine Krištof je bil v gerentski seji dne 19.-<iec. Proračun izkazuje na celokupnih izdatkih znesek 460.826 Din. Kritja pa je podanega v skupnem iznosu 140.258 Din iz naslova dohodkov ter iz svote 326258 Din iz naslova doklad in naklad. Tako izkazuje proračun za leto 1929 prebitka po 6047 Din. Med drugimi postavkami je vne-šena med potrebščinami tudi svota za obnovitev občinskega poslopja v iznosu po 50.000 Din, za splošno upravo po 50 748 -Din, za podjetja 998 Din, za varnostno policijo in gasilstvo 9860 Din, za zdravstvo 5732 Din, za podpore ubožnim 49.976 Din, za ceste in vodne zgradbe 69.000 Din, za šole 84.970 Din, za raz-
ne podpore 5000 Din, od tega dobi akademija znanosti 1000 Din, drugi zneski gredo v druge različne zadeve. Med temi posebno za pokoj* ninsko ureditev občinskega redarja. V preteklem letu je proračun te občine znašal veli* ko več, a je sedaj pod vodstvom gerenta dr. Lovšina bilo možno, da so bile celo doklade in naklade pri tem proračunu splošno znižane. Tako so bile vse doklade znižane od 200 na 180 odstotkov, razen občinske doklade na državno trošarino od vina, ki je bila celo znižana od 300 do 250 odstotkov, Občinarji so s proračunom izredno zadovoljni in hvalijo re-elno gospodarstvo, katero je s tem ustvaril na občini gerent gospod dr. Lovšin. Vsi volilci, razen nekaterih demokratskih pristašev, spoznajo zasluge gerenta dr. Lovšina in so mu hvaležni, da je gospodarstvo na občini spravil v tak vzorni red. V času, ko stremijo vse občine zvišati nekatere doklade, je ravno občina Sv. Krištof ena tistih, ki so v stanu vsled tega vzornega gospodarstva znižati občinske doklade in naklade.
kako ti gre? — Drugi: Hvala, prav dobro! — Prvi: Kaj pa si sedaj, odkar si prišel iz ječe? — Drugi: Umetnik, ki se izpreminja! — Prvi: Kako to? — Dru-pa pridem v novi!
stov, grem v stari zimski suknji, ven pa pride mv novi!
Trgovec na naboru je stal zelo nerodno, je pač vedno mislil le na svojo trgovino. Kar se je zadri nanj gospod narednik: »Kako stojite?« — Trgovec: »O, hvala, prav dobro, nimam v vasi nobene konkurence!«
Scžalje. Dva prijatelja se srečata, eden je bil v žalni obleki. Pa ga vpraša drugi: Za kom žaluješ? — Prvi: Za bratom, strela ga je ubila! — Drugi: Nič ne žaluj preveč, saj je bilo to naprej videti, je zadnji čas tako slabo izgledal!«
Že ima zdravilo. Bolnik je prišel k zdravniku, ki ga je .»temeljito« preis-kal. Končno mu je rekel: »Vam je treba več gibanja, več hoje! Kaj pa ste v svojem poklicu?« — Bolnik: »Pismo-noša in to zdravilo že imam, gospod doktor!«
Dva slepa berača. Prvi: »Poznaš gospoda, ki ti je vrgel v klobuk celo novec 2 Din?« — Drugi. »Ne, tega sem danes prvič videl!«
Zdravnikov račun. Zdravnik je poslal račun za bolno ženo čifuta Mayerja. Računal je za 10 obiskov 10 000 Din in za zdravila 1000 Din. Čifut Mayer mu je poslal 1000 Din in pripisai »Kar pa zadeva obiskov, bode moja gospa tako prosta, bo vas desetkrat obiskaja ln tako vse obiske vrnila!«
Franček-pijanček je vedno dobre volje! Frančku se je zgodila nesreča, ko je šel vinjen domov. Padel je v širok potok. Toliko se je še zavedel,, da je klical na pomoč. Ljudje so prihiteli in mu, vrgli vrv v vodo, da se je oprijei in so ga z veliko težavo izvlekli. Ko je bil Franček na bregu, se je začel na glas smejati. »Kaj pa ti je«, so ga vpraševali. — Franček pa je dejal: »Zmislil se sem, kako bi vi vsi vkup popadali po tleh, če bi jaz vrv, za katero ste vlekli, izpustil!«
Naročam na novo „Naš dom" za vse leto 1929:
Ime in priimek:________________________________________________________________________________ ____________
Kraj in hiš. št,:	___________________J................................................................
Pošta •	........................................................................................
Naročnino pošljile takole: Na pošti si kupl'e položnico za 25 par, vpišite št. 13.677 itt .Naš dom". Tako Doiljele denar poštatoe pros.o.
Ker ima prehudo ženo. Mož se je iz-
prehajal mirno po ulici. Kar naenkrat "e stala pred njim neka ženska, ki je bila zelo podobna njegovi ženi. Mož je pljunil pred žensko, ki ga pa je dala takoj aretirati. Na policiji so ga zapisali in vprašali: »Zakaj ste to storili?«
—	Mož: »Tista ženska je tako podobna moji ženi in jaz se nisem mogel prema-;ati!«
Nesporazum. Dva gospoda sta na u-lici butnila vkup. Prvi se je opravičil in pristavil: »Pardon! Moj ime je Ogel!
—	Drugi pa je bil jezen, mu je pa odgovoril: »Kaj mi to pravite, saj nisem nikak pes!«
Pri pouku. Učitelj: »Zdaj sem vam popisal največje gore v Sloveniji. Preidimo torej na Pohorje.« — V tem je pozvonilo. »No, ker je pa danes konec, pa preskočimo Pohorje in gremo prihodnjič dalje!«
Franček-pijanček je bil zvečer na veselici. Drugi dan ga vpraša sosed, kako je kaj prišel domov? Franček mu odgovori: »Bi že bilo, pa ko sem šel gor po stopnicah, sem srečal enega pijanega hudiča, kateri mi je stopil na roko.«
Franček-pijanček je bil pred krat-Kim v Ljubljani. Tam so ravno zidali veliko palačo. Franček se tam ustavi »n vpraša mimoidočega gospoda, za kaj da bo ta velika hiša. Gospod ga je hotel malo potegniti in mu reče: »To bo norišnica za kmete.« — Franček: »To verjamem, ker za gospodo bi bila seveda premajhna.«
Dobra glava: Kmetica: »Gospod župnik, ali mi bi pomagali, da bi se moj Pepček izučil za gospoda?« — Župnik: »>Ali ima dobro glavo?« — Kmetica: »Dobro, dobro, čez tri stopnice je padel, pa si je ni razbil.«
Tega ne morejo. Mati: »Si že izvršil nalogo, Rudolf?« — Sinček: »Saj ni potrebno.« — Mati: »Potem te gospod u-čitelj postavi za enega nazaj.« — Sinček: »Tega pač ne morejo, ker sem itak 'lajzadnji.«
Čestitka. »Preljubi dedek! Za rojstni lan ti želim vse dobro, zelo pa želim, 3a bi še ljubi Bog prav mnogo let zdrav jstal!«
Dimnikar. »Kaj boš, ko boš velik?«
—	»Dimnikar, da se mi ne bode treba umivati.«
Dovolj ima. Učitelj pri računski uri: »Jožek, če ti da mama 6 knedlov in ata 3 knedlov, koliko jih imaš potem?« — Jožek: »O potem jih imam pa čisto dovolj!«
Kdo bo hujši? Mesar in pek sta se norčevala med seboj na ulici. Pek: »Od kod prideš?« — Mesar: »Od tebe. Kupil sem si štruco za 5 Din!« — Pek: »A kje pa jo imaš?« — Mesar: »Tu-le v žepu telovnika.« — Pek je bil jezen in mu je sklenil ob prvi priliki vrniti. Ko Bta se drugič srečala, je vprašal mesar: »Od kod prihajaš?« — Pek: »Iz tvoje mesnice.« — Mesar: »Kaj pa si kupil?«
—	Pek: »Telečjo glavo!« — Mesar: »A kje pa jo imaš?« — Pek: »Tu-le pod klobukom!«
Potujoči umetnik. Na vratih skopuha je bil napis, da je beračenje prepovedano. Pa je prišel berač in je potrkal. Sluga ga.ni pustil v hišo. Berač "> je dejal, da ga naj le spusti, ker je
on potujoči umetnik in mora z gospodom govoriti. Sluga ga je spustil v hišo in berač je pri skopuhu prosil milo-dara. Ta pa ga je nahrulil: »Vi nesramen berač in še lažnjivec poleg! Vi st$ se vendar prijavili kot potujoči umetnik!« — Berač: »In to tudi sem! Prosim, ali ni to umetnost, z 2 dinarjema v žepu potovati iz Maribora v Ljubljano?«
za čevlje
;nza SIPOpSC
za
napravi usnj prožno in
nepremočljh
a
Edina rešitev. V kupeju na vlaku je premo, moram umreti!« — Druga je pa bila grozna vročina. Ena gospa je hotela odpreti okno: »Ako okna ne od-zahtevala takoj, da ostane okno zaprto: »Ako bo okno odprto, je to moja smrt!« — Zdaj se začeli hudo prepirati, Spor je rešil sopolnik: »Počakajta! Takole naredimo! Najpreje odpremo okno, bo ene konec, potem zopet zapremo okno- bo druge konec, mi bomo pa imeli vsaj mir v vagonu!«
Vedno ima smolo. Mlad berač je prišel k bogatinu prosit milodarov. Ta pa ga je okregal: »Pa tako mlad in zdrav človek, pa beračite?« — Berač: »Veste, imel sem v življenju strašno smolo, si nisem nič znal naprej pomagati!« — Bogatin: »Kaj pa ste po poklicu izuče-ni?« — Berač se je zlagal: »Trobentač sem!« — Bogatin pa je imel trobento doma, prinesel jo je in dejal: »Zaigrajte mi eno pesem!« — Berač, ki trobente še držati ni znal, se je hitro izgovoril:
»Glejte, ali vam nisem rekel, da imam povsod smolo, jaz namreč ne znam igrati!«
Svarilo. Žena: Ali ne čuješ gospoda župnika vedno pridigo vati: Pijanci pridejo v pekel! In ti se ne poboljšaš! — Mož: Pa ti kaj čuješ, ko včasih vmes povedo: Kam mož, tja žena!«
Tata. Dva tata so vrgli v zapor, prvi je ukradel uro, a drugi kravo. Uzmo-vič krave, hoteč podražiti tovariša, ga vpraša: »No, brate, koliko je ura?« — Prvi tat: »Ne vem natančno, mislim pa, da bo čas molžnje!«
Zemljepisje. Učitelj je razlagal v šoli zemljepisje, rekoč: »Znano je, da severni kraji so jako mrzli in nerodovitni, zlasti proti severnemu tečaju z večnim snegom in ledom pokrita zemlja je še najmanj vredna. Milica, pokaži, kje je sever! — Vprašano dekletce vsta ne in molči. Učitelj pa ji pojasnjuje dalje: »Poglej, zdaj sem se obrnil s čelom proti severu, torej tukaj imaš sever, le povej, kaj je tam najmanj vredno?« — Učenka: »Vaši možgani!«
Sporazum. Hotelir, ki vsled močnega lajanja sosedovega psa ni zamogel uživati mirnega spanja, nahruli drugo jutro svojega soseda: »Drugič zapri psa ponoči, če ne bom pa . . .!« — Sosed: »Bom ga zaprl, bom, saj je res neznosno poslušati ponoči psa, a po dnevu lajati ljudi!«
Barantija. Mlečni kupec: Mati, bode kaj mleka, ha? — Kmetica: Nekaj ga bi morda bilo, toda podražilo se je! — Kupec: Jalov marn, ni resnica! — Kmetica: Pač, pač, če meni ne verjamete, pa vprašajte kravo, ki mleko dela!«
Vprašanje. Sosed: Kako da je tvoja žena tako suha? — Kmet: Trape, ali ne veš, da je iz Adamovega rebra!«
Srečanje. Stara kokošarica povpraša kmeta, ki je tiral na dvokolnicah sodček: Očka, kaj vozite? — Kmet: Kurje želodce! — Kokošarica: Oprostite, mislila sem, da peljete pamet izčistit!
Dober odgovor. Kmet podraži hlapca: Cene, kdo je modrejši, tele ali osel? — Hlapec: To vam bom povedal, kadar bom natrkan vpregel konja v jarem, ka kor sem vas videl sinoči!
Največji križ. V neki zakotni vasi na Koroškem se je pripravljalo na žegna-nje. Župnik pokliče cerkovnika in mu naroči: »Jutri bodeš pa nosil največji križ!« Silno pa se začudijo farani drugi dan, ko namerava cerkovnik nesti pred procesijo svojo ženo. Župnik ga ošteje, čemu firbnenje. Cerkovnik pa
Družinska pratika
za leto 192®
je izšla in se dobiva po vseh knjigarnah in trgovinah po celi Sloveniji v izredno lepi opremi in z zelo bogato vsebino. Cena komadu Din 5.— brez poštnine.
Zahtevajte povsod le to edino našo „Družinsko pnatiho".
SH
0102000023530102000100010100000100010002022302010001000200000101020102530008020100020102020002010102010100
reče: »Rodite no, gospod, saj večjega križa kot je žena, ga nimate!«
Narobe zapopadena potožba. Kočari-
ci, katere sin je bil v vojski, Je od žalo-Bti venomer vrelo iz prs: »Oh, smili se mi, smili, moral bo skozi.« Nekoč pridi po neke nasvete k oddaljenim sorodnikom, katerim je njena bolečina bila le malo poznata. Vstopivša v kuhinjo, povpraša starejšo hčer, ki je ravno kuha-
la koruzni močnij*: »Kaj kuhaš, Frani-ca — oh, smili se mi, smili, moral bode skozi!« — Dekle, misleče, da se šali, Ji odgovori: »Kaj se vam bo smilil, saj si bo v želodcu odpočili«
Frančeka-pljančeka vidimo zopet v gostilni med sebi vredno druščino. Med živim žlobudranjem ga začne nenadoma klati po trebuhu. Franček se potaji in kremži obraz pod Širokimi dlanmi.
Videč pa nekatere tovariše šetati, se po sobi, tudi on vstane v upu, da mu med gibanju bolečine poležejo. Ko se ozre po sobi, zagrebe pogled v veliko ogledalo na steni. Franček gleda in se čudi, s« čudi in gleda. Slednjič reče sosedu: »Tevž, poglej no, kateri iz med nas J« neki oni tam notri, ki ge drži kakor da bi ga zlodji lasali?«
Mala oznanila
Pri malih oznanlllh stane posamezna beseda Din 1.20, najmanjši inserat Din 8.—. Odgovor na inserate se da samo teda], čs je priložena znamka za Din 2.—.
Bivalni stroj »Hove« za krojača, brezhiben, prodam za 600 Din. Kračun, Poljčane. 40 Viničar s štirimi dlavskimi močmi, četrt ure od Maribora, se sprejme, dobi dve kravi in eno drugo, po dogovoru. Rebernik Alojzij, Zrkovce 27 pri Mariboru.	41
Viničar a 4—5 delavskimi močmi se sprejme s 1. februarjem. Pirich, Aleksandrova cesta 21, Maribor.	28
Čevljarski cilinder-hohlstroj in viseča svetilka proda poceni Sidar, Pobrežka cesta 9, Maribor.
Lepo posestvo se proda radi preselitve, z dvema gospodarskima poslopjema, obstoječe z dveh vinogradov, dveh sadonosnikov, rodovitne njive in sladkih travnikov. Vsega skuhaj je 20 oralov, 1 minuta od farne cerkve in ob glavni cesti. Izv« se pri lastniku Anton Jug, Vranska gorca 29, Buče pri Kozjem. 36 Soleprosta deklica, sirota brez starišev, zdrava, lepe zunanjosti, dobra računarica, ljubiteljica otrok, dobi stalno mesto. Dopise pod »Štirinajstletna« na upravo »Gospodarja«. 29 Učenca, poštenih starišev, z primerno šolsko izobrazbo, kateri bi imel res veselje do trgovine, sprejme se v trgovino z mešanim blagom. Josip Rojnik, Polzela.	37 t>ošten viničar in nadviničar se sprejmeta v ljutomerskem okraju pod ugodnimi pogoji. Ponudbe sprejema Vekoslav Štampar, ekonom, Ljutomer. 38 Hrastove pragove (švelerje) kupujemo stalno: Brata Batič, Celje. 39 Vozniki za vlačenje in izvažanje lesa iz gozda se sprejmejo takoj pri J. Govedič, Maribor, Mastrova ulica 16. 27 Kuharica za vse, deloljubna, se išče k družini za okolico Ptuja. Ponudbe z navedbo zahtev na Hinko Sax, Maribor, pod »Haloze«. 31
LISIČJE, KUNINE,
dihurjeve, veveričje in druge zimske kože od divjačine kupuje po najvišjih cenah I. Ratej, trgovec, Slov. Bistrica. 1465
Rusko - turška vojska
in vsa njena grozota se zrcali v lepem romana, ki obsega tri skupaj
vezane knjiges
„SNUBITEV KNEZA ŠAMILA".
% 0
Naroča se v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in stane 32 Din, vez. 42 Din.
Cirilova knjižnica
obsega sledefie zvezke:
1.	Dr. Kari Capuder: Naša država. (Razprodano.)
2.	Dr. Leopold L6nard: Jugoslovanski Plemont
Din 7.—.
3.	Dr. Leopold Lžnard: Slovenska žena v dobi na«
rodnega preporoda. Din 10.—.
4.	Mo] stric in moj župnik. (Razprodano.)
5.	G. J. Why te Meloille: Gladiatorji, I. del. (Raz-
prodano.)
6.	G. J. Why te Meloille: Gladiatorji, II. del. (Rax<
prodano.)
ZAKONSKI PAR
brez otrok, deloljuben, se išče za posestvo v okolici Ptuja. Žena naj bi bila v pomoč gospodinji in mora znati dobro kuhati; mož samostojen delavec ter za nadzorstvo y gospodarstvu in trgovini. Zahteva se znanje nemščine, želi se zmožnosti v vinogradništvu, a to ni pogoj. Ponudbe a navedbo zahtev pod »Haloze« na Hinko Sax, Maribor.	32
Dovoljujem si, mojim cenjenim odjemalcem naznaniti, da je dolgoletni potovalni zastopnik fe. Theo Seitz v Dunaju in Kreuznachu na Rajni
gospod JOSIP MASCHA s 1. januarjem pristopil v isti službi k moji firmi ter uljudno prosim, da se mu izkaže popolno zaupanje.
kr. dvorski dobavitelj
BBBBBBflBBBBBBflBBBBBflBBflBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
m __	m
1 Najvarnejše in najboljše naložite denar pri 1
I Ljudski posojilnici v Celju
======== regisfrovani zadrugi z neomejeno zavezo =======
v lastni hiši, Cankarjeva ulica št. 4 poleg davkarije
Stanje hranilnih vlog nad 70,000.000 Din. — Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji.
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem.
Posojiinioa je kot kmetska zadrnga prosta rentnega davka.
MnimiiiiiiiuiiiuiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiBr
.8

19
Srečno in veselo NOVO LETO
>•11 vsem svojim odjemalcem
29
Josip Sulic,
čevljarski mojster, trgovina z lastnimi izdelki
Maribor
Aleksandrova cesta 30.
M. Renčelj,
trgovina z mešanim blagom
Maribor—Pobrežje.

Ernst Gert,
«teklo in porcelan
Maribor
Gosposka 13.
Srečko Pihlar,
manufakturna trgovina
Maribor
Gosposka ul. IS.
Alojz Rečnik,
konc. »lektr, podjetje
Maribor
Pobreška cesta 6.
Franjo Starčič,
manufakturna trgovina
Maribor
Vetrinjska ul 15.
Franjo Lah,
manufakturna trgovina
Anton Paš,
modna trgovina
I
l I
K i V
y
I i
w
Maribor,
Vetrinjska 13.
Maribor
Slovenska ul. 4.
L mariborska mlekarna AdolI Bernhard Maribor
Aleksandrova c. 51, Koroška c. 10.
Medič-Zankl, družba z. o. z.
tovarna olja, lakov in barv
podružnica Maribor Glavni trg 20.
Feliks Skrabl,
manufakturna trgovina
Ivan Bezjak,
sedlar
Maribor
Gosposka ul, 11.
Maribor
Cvetlična ul. 33.
3BSSS
Marko Rosner,
manufakturna trgovina na debelo
Maribor tel. 232 Slovenska 13.
Josip Čebokli,
parna pekarna
Maribor
Glavni trg 9.
šJlabirajte naročnikov za nas mladinski list
„STaš dom"1
Dr. O. I.:	33
Črni križ pri Hrastovcu.
Zgodovinska povest.
Herbersteina je skrbela usoda njegove Agate, a ni bilo nobene možnosti, da bi mogel poslati kako poročilo.
V trdnjavi je bilo dosti živil in tako bi se mogli oblegani Se dolgo zoperstavljati sovražniku. Toda vojaki bo se že naveličali tega življenja, hoteli so se udati pod ugodnimi pogoji. Zastonj se je trudil poveljnik Jurij Paradeiser Izbiti vojakom te misli iz glave, del Ogrov je pre-lel k sovražniku in mu izdal, kje je trdnjava najmanj zastražena. Tisti Ogri, ki so ostali v trdnjavi, bo znali pregovoriti nemške čete, da so se kačele tudi te puntati.
Jurij Paradeiser je bil v veliki stiski. Turki «o, izrabljajoč Izdajstvo, vedno hujše napadali Irdnjavo. Ivan Herberstein Je ostal s svojim krdelom zvest svojemu poveljniku. Hrabro se je fc>ojeval zoper sovražnika, a ves boj je bil zastonj. Po itiriindvajsetdnevni trudapolni obrambi se je boral poveljnik udati proti Izročitvi vseh topov £ Rrostem odhodu i yaem. svojim premoženjem.
Tako je postal Herberstein zopet prost. A Se ni bilo konca vsega trpljenja. Ko so došli na Dunaj, bila so dolgotrajna zasliševanja pred vojnim sodiščem.
Z veliko vnemo se je zavzemal Herberstein za nekrivdo svojega poveljnika, a vojno sodišče je obsodilo Jurija Paradeiserja, če tudi Je vse kazalo, da ni kriv; dne 19. oktobra 1601 je bil skupno s stotnikom Jurijem Kugler obglavljen.
Potrt na telesu, a še bolj na duši je hitel grof Herberstein iz Dunaja v domovino. In vendar, kako je hrepenel videti zopet svoj dom, objeti svojo ljubljeno Agato ter biti z njo srečen, saj zdaj ga ne bo oviralo ničesar, da jo vzame k sebi v grad in če se tudi mati Se tako protivi.
Bilo je začetkom meseca novembra leta 1601. Jesensko solnce je stalo Se precej visoko na jasnem nebu. Od Juga sem je pihljal rahel jug ter razširjal vonj po suhi travi. Zeleni vinogradi in listnata drevesa so odložila svojo zeleno obleko In se odeli s svetlo rumenim, v rdeče prehaja-jočim plaščem, da so stopile temne smreke in borovci s svojim zelenjem v ozadje. Tu in tam se je še oglasil kak črviček, ogrevajoč se ob gorkih žarkih zlatega solnca ter prepeval svoj čiri-čiri, kakor bi bil pozabil, da je trgatev že minula.
O
u «+-«
O
«C
m
6
X O
£ &
Cf) t
II
riß
M « >
3
Q
"S 0
"3 ¿
i. S » g
"S
«s »
M H
M
►
e
I
o
a-t o S
OM
M
If f
n o
■lil!
Moderno opremljena veletrgovina
z manufakturo
Valentin Hladinf Celje
Prešernova ulica 14 poleg meniške cerkve
Ogromna izbira raznega svežega, iz svetovnih tovarn izhajajočega mann> fakturnega blaga. — Veilka zaloga raznih pletenin, ženske in moške kratke robe, svilenih rnt, nogavic ter raznih potrebščin za krojače in šivilje. — V razvedrilo strank igra dnevno radio-koncert. — Oglejte si pred vsakim nakupom mojih 18 izložbi 2

ilustrovani CENIK
dobite zastonj! Zahtevajte ga od Skladišča
Meinef in MlerolO.
Tovarni glas&il, gramofonov in harmonik
R. LORGER Maribor it. 106
Violine od Din 95'-. Ročne harmonike od Din 85'-. Tamburice od Din 98.-. Gramofoni od 345 - daljo.	IžRfi
tn
CJ ¿«S
C/i
<D

O*

Učenec, priden in pošten se sprejme v trgovino z mešanim blagom; prednost imajo tisti, ki so se že učili. Ponudbe poslati na naslov Jakob Tajnšek, trgovec, Novacerkev, pošta Vojnik.
1526
Viničarja, poštenega, a 3 ali več delavskimi močmi, se takoj sprejme. Njiv dovolj, živina v oskrbo, če ni lastne. Velepo-sestvo Segula, Hlaponcl, p. Jur-šinci.	17
Hlapca h konjem, ki zna orati in je vajen konjev, se takoj sprejme, 250 do 300 Din mesečno. — Veleposestvo Šegula, Hlaponci, p. Juršinci.	18
Iščem majerja, 3 do 4 delovne moči, mora imeti živež do nove žetve, pod »Takoj« na pravo lista.	1545
Proda se posestvo blizu glavno ceste. J. Slugič, posestnik v Rošpohu 20, p. Pesnica. 24 Posestvo v vinarskem kraju išče resen kupec. Ponudbe na« sloviti na Iv. Dolinšek, Kamni-ca pri Mariboru.	23
Ofer, najmanj 2 delavski moči, se sprejme, Slovenska ulica 8, Maribor.	1
Sprejme se poštena deklica, ki
bi opravljala vsako delo pri mali obitelji (2 osebi) in bi s« poleg tega lahko privadila v trgovini. Ponudbe na Ivanuš, Maribor, Vrbanova 12, I. nadstropje.	6
Prodam novo stiskalnico (prežo), ki je izdelana po novejšem sistemu, obenem tudi močno kolje za vinograde. Zamenjam za vino ali sadjevec. Oglasijo se naj samo resni kupci. Ivan Zdolšek, pos. in gostilničar, Ponikva.	U
KMETJE,
najboljše zamenjate in prešate olje v tovarni bučnega olja J. Hochmuller, Pod mostom št. 7, Maribor, Magda-lenska stran.	1379
Vsakdo najde nekaj!
Koliko bi muke, časa in jeze prihranili, kadar bi znali, kako malo denarja je potrebno, da si nabavite dosti tega, lear Vam vsaki dan neštetokrat donaša koristi in veselje. Vsaki dan nastanejo
Novi čudežni izumi
vsakovrstnih predmetov za dnevno uporabo. Treba, da samo enkrat prelistate veliki ilnstrovani sijajni cenik svetovne otpremne tvrdke
H. Sutiner, Ljubljana
- štev. 99Z -
čudili se bodete, koliko je stvari, katere potrebujete tudi Vi, pa jih še ne poznate. Povrh tega Vam nudi ta cenik velikansko izbiro oblačilnih, hišnih tert oaletnih predmetov, kan.ir tudi potiebščin za vsako priliko.
Cenili dobite brezplačno
ako že danes pošljete Vaš točni naslov na tvrdko H. Sattner.
Po cesti od Sv. Marjete so jezdili trije jezdeci. Sprednji je bil v plemiški opravi, zadnja dva sta bila v navadni.
Ponosno je sedel na vrancu plemeniti jezdec, konj pa je tudi čutil, koga nosi, veselo je hrskal in tekel po poti. — Bil je to Ivan Friderik Herber-stein, ki se je vračal s svojima hlapcema domu.
Bilo mu je videti, da je dosti trpel, kajti bil je bled in iz obraza brala se mu je tajna otožnost.
Že je dospel na vrh, odkoder se odpre pogled na Hrastovec. Nehote je obstal pri križu, pozidanem v spomin nesrečne deklice. Oči so se mu upirale na sivotemni grad, obdani od visokih smrek ter mecesnov. Nehote je razpel svoje roke ter vzkliknil: Zopet te gledam, domači kraj — a Haj mi pove?
Že je hotel pognati vranca v dir, ko prijezdi naproti Simon Mandech iz Zamarkove, ki je bil namenjen v vinograd v Gruševo.
»Pozdravljeni, gospod graščak Friderik,« vzklikne plemič, skoči s konja, pristopi k Her-bersteinu ter mu krepko stisne roko.
Prijazen pozdrav je razveselil Herbersteina, svetlo so se mu zaiskrile oči. Urno zapusti konja, ga izroči hlapcu, da se more nemoteno nekoliko Dogovoriti s starim plemičem, ki ga je imel po-
sebno rad že zaradi tega, ker je bil iskren prijatelj Agatinega očeta.
»V veliko veselje mi je, da ste se zopet vrnili,« nadaljuje Mandech, »že smo vsi mislili, da vas krije zemlja, kajti nobenega glasu nismo dobili od vas.«
»Dosti smo trpeli, a minulo je vse, žal, da nI bilo uspeha.«
Herberstein si potegne roko črez čelo, kakor bi hotel pregnati neprijetne misli na pretekle čase.
»Pa sedaj mi rajši povejte, gospod plemič, kako je v Hrastovcu, kaj je z Agato, ali je zdrava, koliko hrepenim po njej, saj vam sedaj lahko povem, da je moja žena.«
Herberstein vpre svoje lepe oči v plemiča, a ta je prebledel, ustnice so se mu tresle, s trepetajočo roko je prijel Herbersteinovo desnico in rekel s težkim srcem:
»Gospod graščak, kakor sem se razveselil, da vas vidim, tako sem se ustrašil, ko pride trenutek, da slišim vprašanje, kakor ste ga ravnokar stavili.«
Herberstein prebledi, hlastno prime plemiča za rame ter vpraša s tresočim glasom:
»Vi govorite tako zagonetno, vaš pogled mi
==		■2 » a p. 0» u	
ŠF		aro * g A	1
H		-■a "S	1
¡g	o	o o.S K > > N O «	s
E=E		— C"r .M —1 U ~ .2, C	=
it	rt H/i	Kfl 6» O £ 1- o 5 —	1
n	cd	g, « 5? -• •«	n
	u	2 o « 5 a*	—
£	&	osi «2 a s h	i
	>	B* > - O ,	m
=	0	J «1 « > — M	i
i	G	« « _ C fc JJ g "3	i
=	d	o . D. u n	==
s		N TJ N	m
s			==
=	O		l=i:
=	o		=
1	CA		= i
010000000201020100000201010200010002010201020201000201000202010001010001000201000001000102532348532353010201235323530100
0200002353010001010002022323532300010002010001050201020100010000010107110202000200000100
5348235353232353232348235353535348534823484802904848532323485348232348485353
BBIHIfllllllHIUIIIIIllllll
g FRAN STRUPI, Celje f
u
Vam priporoča svojo bogato zalogo steklene ln porcelanaste posode, svetlljk, ogledal, raznovrstnih Sip, lepih okvirov itd. — Prevzoma vsakoršna steklarska dela. — Najsolidnejše cene ln točna postrežba.
Na drobno ln na debelo.
Na drobno ln na debelo.
EIBlBBIIBBliBBBBIBIIBBHiaBi
Ženine in neveste!
Ceneje in boljše kot povsod kupite blago za poročne obleke pri tvrdki Franc Kolerič, Apače.	1555
Nafboljše in najvarnejše naložile svoj denar pri
Posojilnici
u Gornji Radgoni.
1372
Obrestna mera za navadne vloge ©%» za vezane po dogovoru. Nalagajte svoj odvišen denar pri domačem zavodu
Učil iSče praktičnega iivanja,
urezovanja in umetnega strojnega vezenja priredi tečaj. Pismene prijave se sprejemajo v učilišču Justi Gabrenja, Maribor, Kralja Petra trg 1.
Pohištvo — Preproge
posteljnina, vložki, modraci, zastari, posteljne odeje, pohištvena tkanina i. t. d., najboljše in najceneje pri
HI PRESS, MURIEOR, Gosposka ul.ZO
Brezplačni ceniki. mo Brezplačni ceniki.
Motori orig.
„Slavia"
stoječe konstrukcije.
Idealen in ceni pogon za vsako delo. Stabilni, po-kretni, agregati za razsvetljavo in sesalke, ter motopile. Proizvod ti. Mirne a Pat-iH Napajedla, C.S.R. Generalno zastoPstv<> za kraljevino SHS: 1473
Slauiamotor
Zagreb, Sajmišie br. 2
AM*

ALFA- ročni separatorji
ALFA- separatorji na strojni pogon
ALFA- naprave za mlekarstvo
ALFA- parilniki za krmo
ALFA- transportni vrči za mleko
ALFA- molzni stroji
ALFA- pločevinasta posoda
kakor tudi rezervni deli teh predmetov
dobe se vedno pri
ALFA d. d.
separatorji in stroji za mlekarstvo
ZAGREB, Boškovičeva ulica 46
ali njenih zastupnikih
Telefon broj 67—43.
Brzojavi: Alfalaval, Zagreb.
Javna zahvala,
katero izrekava tem potom Jugoslovanski zavarovalni banki »Slaviji« v Ljubljani za nadvse človekoljubno postopanje, ko nama je zgorelo gospodarsko poslopje.
Izplačala nama je hitro in nadvse kulantno iz-vanredno odškodnino kljub temu, da nisva bila povsem upravičena do te odškodnine.
Zategadelj jo priporočava vsakomur kot domačo in solidno zavarovalnico.
V Moravcih pri Ljutomeru, dne 12. dec. 1928, 12	Jožef in Ivana Žnidarič.
ne pove nič dobrega, moj Bog, kaj se je zgodilo, povejte vendar!«
»Rad bi molčal, a vi zahtevate, da govorim, tedaj moram, če tudi mi je težko, a zvedeti morate vse, boljše prej kakor slej.«
»O slutim nekaj strašnega, odkrijte mi vse!«
Plemič Mandech je povedal v presledkih vse, kot bi hotel čakati, da se Herberstein ne zgrudi pod težo vsega tega, kar je moral slišati.
Herberstein je stal kakor okamenel, ni mogel spregovoriti besede. Nemo je stisnil plemiču Mandechu roko, segel po konju, ga urno zasedel, ter zdirjal po poti proti Hrastovcu, da sta ga hlapca komaj dohajala.
Mandech je gledal za graščakom, si potegnil roko črez sive lase ter vzdihnil:
»Ubogi Herberstein, kako si se veselil, a kako Kalostno je vse, kar sem ti povedal.«
Stari vratar Pankracij je zatrobil v rog, kajti gradu so se bližali tirje jezdeci. Čakal je, da povejo, kaj želijo, ker drugače jih ne sme pustiti v notranje prostore. A ni bilo treba.
»Naš graščak Ivan Friderik je tukaj«, vzklikne ves vzradoščen ter odpre takoj široka vrata, da morejo jezdeci v grad.
Prebivalci grada so postali vsled trobenti-
nega glasu pozorni, hitro so prišli vsi skupaj na dvorišče.
»O naš gospod so prišli,« vzklikne eden za drugim ter se bližajo zaprašenemu jezdecu in mu poljubljajo roko.
A Friderik Herberstein se bridko nasmehne, pogleda z otožnim pogledom po podložnikih, nato pa urno skoči s konja, katerega hitro prime najbližje stoječi hlapec.
Friderik se obrne proti uslužbencem, zamahne z roko kakor bi se hotel zahvaliti za prijazen sprejem, a se hitro obrne ter stopa po stopnicah, takoj za njim vratar Pankracij, da odpre sobe, v katerih je stanoval navadno mladi graščak.
»Pa kako žalostni so naš gospod,« pravi prva dekla Klara proti velikemu hlapcu Blažu, »drugače so se vedno nasmejali, a danes so silno resni.«
»Si pač že pozabila, kaj je bilo pred poldrugim letom, ali ne veš, da so jim usmrtili Agato iz Štraleka, ki je bila njih žena.«
»Pa kdo bi jim to povedal, saj z nobenim niso govorili?«
»Pojdi no, misliš, da vemo to tukai samo mi,
6> O <0 --3 »u
M O lil
. «
on
BO) _
o. o Z. 2 "r
_ N (8
•SSSg jI«» >
a o M c N c«
. Qi5
Z <
S >
o F
b I-
o (0
_Q ^ O •
J2 E *
c j N o
«
cu-
(D
K
K
55555555555555555555555555 U
Svetovnoznano fosfornokislo klajno apno
katero se je uporabljalo 1. 1901 do 1914 v naših krajih zelo pohvalno v vsakem gospodarstvu, priporočamo danes ta neprecenljiv preparat ponovno v nakup in uporabo, katerega bi se naj opetovano z uspehom posluževali vsi naši ekonomi in kmetovalci.
Fosfornokislo klajno apno Ima tri dobre lastnosti;
1.	V prvi vrsti sluti posebno pri svinjah proti rdečici.
2.	Je prvorazredno krmilno sredstvo, ki vpliva na raat pri reji konj, goved, U114 kov, svinj in drobnice, posebno pri prafiičkih.
8. Pridobljen gnoj Je znatno boljši, kerpridobi 100* na fosfornem zadriaju is se je izkazal že nekdaj kot zelo uporaben.
Pri vprežni živini, katera je po zimi izpostavljena mrazu in mokroti, je klajno apno posebno pri konjih zelo dobro sredstvo proti prehlajenju in proti drugim boleznim.
Pri prvem obroku se da na dan in glavo polno jedilno žlico fosfornokislega klajnega apna, na narahlo namočeni krmi. Pozneje preko dneva navadno hrano.	1290
Dobi se v zalogi moke I. MESTNEGA MLINA V CELJU z najboljšimi in najbolj poznanimi mlinskim) Izdelki,
Maks Gmeinski, Celje, Slomškov trg 1 (pri farni cerkvi)
Tudi Vi Tudi Vi Tudi Vi
Tudi Vi Tudi Vi
morate Vaše potrebščine v oblekah, perilu, platnu pri meni kriti
bodete kakor vse moje stranke zadovoljni in stranka ostali
dobite pri meni najboljše blago po najnižji ceni in si s tem prihranite denar
I
izbiri izvolite
si lahko pri veliki po svojem oknsu
ste zavarovani pred izkoriščeva-njem, ker so pri meni stalil cene
Franc Kolerič
trgovina Apače
3 r^mmmmmmniir^r^íiiir^f^F^r^r^r^n^r^mmí^í^m
ZADRUŽNA GOSPODARSKA BflHKl) Id.
Podružnica Maribor
V lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo. — Izvršuje vse bančne posle najku-lantneje. — — Najvišja obrestovanje vlog na knjižice in v tekočem računa.
14 0
0 0
S
s
0
0
Pooblaščeni prodajalec srečk dri. razredne loterije j^j
3000000000000000H000000000r
Posredovalnica
za nakup in prodajo posestev, hiš, vil itd. v Mariboru, Slovenska ulica 2, se je
na Aleksandrovo cesto 18, II. nadstropje.
Sedaj ugodno na prodaj enonadstropna hiša z vrtom za 150.000 Din, dalje dvonadstropna stanovanjska hiša za 400.000 Din.	4
Izredni občni zbor
Gospodarske zadruge v Ormožu
se bo vršil
dne 10. januarja 1929 ob 9. uri v Kletarski gostilni
s sledečim dnevnim redom:
Volitev načelnika in slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov.	8
Bog ve, kako daleč se je zvedelo, kakšna krivica Be je zgodila nedolžni Agati.«
»Pač res, ubogi gospod, kako se mi smilijo, Agato sem tako rada imela, ko sem služila v Štra-leku, boljše osebe ni bilo, kakor je bila ona.« —
Graščak Herberstein je zdrsnil v naslonjač, podprl glavo z desno roko ter gledal skoz okno v smeri proti Štraleku.
Stopili so mu pred oči vsi dogodki preteklih časov, zdelo se mu je, kakor bi bilo to pred nekaj dnevi — on srečen z Agato, ki mu je bila udana v ljubezni, sanjal je o veselju, ki ga Je čakalo ob strani tako blagega bitja, a potem ločitev, boji s sovražnikom, a vendar upanje, da vse mine in se vrne k njej, kjer najde tolažbo za vse, kar je prestal. A kaj je moral slišati! Mrtva j« Agata — obsojena je bila kot čarovnica, detomorilka, kaj je vse trpela, prej da jo je rešila bleda smrt. In vse to zaradi ljubezni do njega, in kdo je kriv i— kdo?
Njegova lastna mati s svojimi trdimi nazori In pomočnik Ji je bil Trenak — grozno 1
Zakril si je obraz z rokami, burno so se mu dvigale prsi, se naslonil na mizo in bridko za-ihtel.
Graščakinja Herberstein je takoj zvedela, da
se je vrnil njen sin. Spoznala ga je skozi okno, ko je prijezdil na dvorišče. Kakor bi jo sunil nekdo z nožem v srce, tako jo je pretresei pogled na sina. Sedaj se je vrnil, po trpljenju ie upal najti srečo v svojem domu in vendar to, 'iar je on tako strastno ljubil, mu je sedaj uničeno, zavrgla je svojega sina, svojega edinega ljubljenca, ali Je ravnala prav, ali ni bila zaslepljena, kaj reče sinu, če stopi pred njo?
In tega trenutka se je najbolj bala.
In bil Je že tukaj.
Po hodniku so se slišali težki koraki, nekdo potrka, odpre duri, v dvorani graščakinje Herberstein je stal njen sin Ivan Friderik Herberstein.
Graščakinja prebledi, se dvigne iz naslonjača, razprostre roke ter vzklikne: »Moj sin!«
2e napravi korak naprej, da objame svojega sina, a mladi graščak se zravna, stopi nazaj, dvigne roke kakor bi se branil objema, gleda srepo svojo mater ter reče z zamolklim glasom:
»Graščakinja Margareta Herberstein nima sina Friderika.«
»O ne govori tako,« vzklikne graščakinja, — »žalila sem te, ko si odšel, a —«
Najvarneje In najugodneje se nalaga denar prt pupilarno varnem zavodu ki obstoja že 64 let
CELJSKA MESTNA HRANILNIC
v Celju, Krekov trg<v lagtnl palagi pri
kolodvoru)
Prihrankom rojakov v Ameriki, denarjn nedoletnih, ki
Sa vlagajo sodlfiCa tei naloženi cerkveneg* 1b občinskega denarja poaveCa posebno palnjo.
Za hranil, vloge jamči poleg premoženja hranilnice
še mesto Celje
z vsem premoženjem in vso davčno močjo.
Hranilnica daje posojila na temljišča po najnižji obrestni meri. — Vse prošnje re-Suje brezplačno. 4

PERJE
prava češko, ilqijen C-ao filSfienc, mešano Din 48__, boljše Din 74___ iino belo
Din 110.—, najiincjie belo Din 360.—, pob »ivi Din 130—, žima Din 34.—,
________55.—, 100.—, cvilh za
žiMice Din 30.—. 46.—, 58.—, platno za prtiie Dia 30.—, 38.—, 51—, gotove žimcice Din 390.—, per-nsce Din 460.— 670.—, zglavniki Din 138.—, klot odefe Din 200.—, 290.—, 370.—, ilanel odeje Din 47—, 97—, zasiori madras Din 78.—, 89.—, 102.—, posteljne gar- | niture Din 290-, 420-, preproge m Din 22 50, 36-, 48-, i
ra lošil a amo v < iidm Hobr . valiiet voleir<rov;oa
R. STERMECKI, CELJE, štev. 24 Slov, !
fri uredbi celih hoteiov,za vodOTin bolmcse stavijo proračuni po izjemnih cenah. Naročila čez 500 Din polt.prosta Cenik z več 1000 slikami zastonj. i
■«■MSRMMHgBESHKSSM*1
Kože divjačine
zajčje, lisičje, knnine, dihurjeve itd. kakor tudi vse vrste surovih kož kupujem po najvišjih cenah
Makso Tandler §
.H
Zagreb, Boškovičeva ulica 40. Brzcjavl: Tauria Zagreb. Telefon 38-89.
Helfried vitez pl. Rossmanit naznanja v svojem, kakor tudi v imenu svoje matere Viole pl. Rossmanit roj. pl. Beess, svoje soproge Silve roj. Artaria, svoje sestre Violete pl. Rossmanit in vseh ostalih sorodnikov pretresljivo vest o smrti svojega preljubega očeta, blagorodnega gospoda
Alfreda viteza pl. Rossmanit
doktorja prava (fakulteta Dunaj), predsednika udruženja vseh kasaških In živinorejskih društev Avstrije, častnega predsednika štajerske živinorejske zveze, graškega in ljutomerskega kasaškega društva ter predsednika mariborskega kasaškega društva,
ki je preminul dne 20. decembra 1928, po kratki ¿a težki bolezni previden z zadnjimi sv. zakramenti.
Zemeljski ostanki dragega pokojnika so bili ▼ nedeljo, dne 23. decembra 1928 ob pol 14. (pol drugi) uri prepeljani iz hiie žalosti (Brandhof) ▼ cerkev v Radvanju in slovesno položeni k večnemu počitku r rodbinsko grobnico.
Sv. maša zadušnica se je brala v pondeljek, dne 24. decembra 1928 ob osmih v cerkvi sv. Jožefa v Studencih.
Mi r i b o r . dne 28. deoembra 1928.
Posebna oznanila niso izdana.	S
Kupim
orehove, hrastove in jesenov» hlode in rezan materijal iz belega, čvrstega blaga. Ponudbe na E. Griinschlag, Graz, Frau-engasse 7.	10
10.000 komadov na Rip, porta-lis in Göthe 9, poščip, veliki rizling in m. silvaner se dobi pri Francu Seršen, trsničar v Ver-žeju pri Ljutomeru. Cene po dogovoru.	1551
Harmonika na prodaj, trivrstna, dvakrat uglašena, z jeklenimi glasovnicami in močnimi Heli-konbasi na aluminijevih ploščah. Harmonika je skoro nova, malo rabljena in zelo glasna, solidno izdelana v najlepši izpeljavi, okinčana in čista po-greškov. Vpraša se pri Francu Škerlec, posestnik v Vičancih št. 16, p. Velika Nedelja. 1548
Svinjske kože in fižol vseh vrst kupuje vedno po najvišji ceni trgovina Franc Senčar, Male Nedelja in Ljutomer. 1547
Rum si sami narediti poceni, če kupite »Rumov cvet« v droge-riji Wolfram, Maribor, Slovenska ulica.	1514
Preklic. Podpisana Elizabeta Polanec, pos., Ruperče, prekli« cujem vse govorice, ki so se širile glede g. Dimnik in njegove viničarke Šalamun in se zahvaljujem obema, da je bila vložena tožba pri posredovalnem uradu obč. Grušova poravnana. Elizabeta Polanec. 25
Dopisnike za trgov, informacije zanesljive, za Sv. Jurij ob j. ž., Braslovče, Podčetrtek, Podsre-da, Vuhred, Vuzenica, Prager-»kko, kakor tudi iz vseh drugih, tudi manjših krajev, iščemo. Pismene ponudbe na poštni predal 224, Ljubljana. 9
Izjava, Podpisani Andrej Šmi-goc iz Sedlašeka obžalujem, da sam žalil Jožefa Horvat iz Pod-lehnika ter ga prosim odpuščanja in se mu zahvaljujem za odstop od zasebne obtožbe. V. Sedlašeku, dne 24. XIL 1928. -» Andrej Smitfoc s. r.
-i. ■■..... ..—------ -
Podpisani denarni zavodi so soglasno sklenili, obrestovati od
1. jatt. 1929 naprej do nadaljnega
hranilne vloge na knjižice in vloge v tekoč, računu in sicer po vloge brez odpovedi	JU Jg| Jg|	vloge prori najmanj
bMMl odpovedi
Celjska posojilnica d. d., podružnica Maribor, Jugoslavenska udružena banka d. d., podružnica Maribor, Ljubljanska kreditna banka, podružnica Maribor, Mestna hranilnica, Maribor, Kreditno društvo mestne hranilnice, Maribor, Mariborski kreditni zavod, z. z o. z., Maribor,
Posojilnica Maribor (Narodni dom), Prva hrvatska štedionica, podružnica Maribor, Spodnještajerska ljudska posojilnica, Maribor, Zadružna gospodarska banka d. d., podružnica Maribor.
Prevzem kavarne
Podpisani uijudno sporočam slavnemu občinstvu, da je prevzel z 2. januarjem 1929 staroznano in priljubljeno Potrudil se bom z vsemi močmi, da ustrežem cenjenim gostom v vsakem oziru. Zato prosim, da mi cenjeno občinstvo ohrani Isto naklonjenost in zaupanje, kakor ga je užival moj prednik.
Z odličnim spoštovanjem
FRANC STICKLER
lastnik kavarne »Central« v Mariboru.
Naznanjam
22
otvoritev pekarne
Ptuj, Slomšekova ulica štev.11
(nekdaj Stary-jeva, zdaj Ramšekova). Kot dolgoletni poslovodja največje mariborske pekarne, bodem nudil vsakovrstno najboljše luksuzno pecivo, štruce za gostije, vse vrste najiinejših keksov in prepečenca za bolnike. — Pri-oročam se za mnogobrojni obisk in beležem z odi. spoštov.
v v
JOSIP LASIC, pekovski mojster,
Denar naložite; naib°"se in na'varnc'se pri
Spodnještajershi ljudski posojilnici v Mariboru
Gosposka ulica
r. z. z n. z.
Ulica 10. oktobra
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog nad 55,000.000 dinarjev.
^ofobr^M nobenega rentnega davka
ter dobijo obresti izplačane v celoti brez kakega odtegljaja.	i
m
□
a
a
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin, poslovodja v Mariboru. — Urednik: JanuS Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč, novinar x Mariboru,