GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TEKSTILNE TOVARNE »SVILANIT« KAMNIK
Čvrstih korakov in enotni v novo leto
1973
memben korak. Z uspelim referendumom smo začeli ustvarjati pogoje za gradnjo nove prepotrebne menze. Ne samo, da nas je uspeli referendum med seboj še bolj povezal ampak je to dokaz zrelosti in pripadnost kolektiva kot celote.
Rezultat poslovnega leta 1972 pa se kaže na drugi strani predvsem v tem, da je rezultat po-
slovnega uspeha v obdobju 11 mesecev dosegel vsa pričakovanja. V tem času smo ustvarili 1 milijardo 600 milijonov S din skladov in amortizacije.
Doseženi finančni rezultati, asortiman in kvaliteta proizvodov ter dober kolektiv, ki v vsakem slučaju ve kaj hoče, so garancija, da bomo znali tudi v naslednjem letu premostiti vse
barikade, gospodarskih težav ter se v celoti vključiti v nove gospodarske predpise.
S tem prepričanjem se pridružujem čestitkam za novo leto 1973 in vsakemu posebej želim obilo osebne in družinske sreče.
Direktor:
MARCIJAN STANE
Ponovno je prišel čas poslavljanja od starega leta, čas iskrenega stiskanja rok z najboljšimi željami za naslednje leto.
Nehote si zastavimo vprašanje, kaj nam je prineslo preteklo leto in če smo dosegli vse tiste želje, ki so bile izrečene med stiskanjem rok pred enim letom.
Enako kot posameznik, se tudi kolektiv kot celota, poslavlja od starega leta in pripravlja obračun dela za prehojeno pot v preteklem letu. Ne glede na to, da formalni obračun še ni gotov, pa so rezultati dela že znani ter vsakodnevno prisotni na vseh toriščih našega dela. Postavljene planske naloge bodo izpolnjene v marsikaterih pokazateljih pa celo krepko prekoračene. Brez zardevanja lahko ugotovimo, da smo dobro gospodarili ter se temeljito pripravili na nove gospodarske ukrepe v letu 1973, ki bodo od slehernega delavca in kolektiva kot celote zahtevali še večjo delovno angažiranost, strokovnost in predanost za uresničevanje strokovnih ciljev.
Plan likvidnosti podjetja je v zadnjih letih zahteval dosledno izvajanje postavljenih nalog in to predvsem trošenja finančnih sredstev. Ne glede na te cilje nam je v preteklem letu uspelo reševati problem osebnih dohodkov, vsporedno z zvišanjem življenjskih stroškov ter dokončno rešiti v zadovoljstvo celotnega kolektiva, počitniške kapacitete. S formiranjem solidarnostnega sklada, po principu kdor ima večji osebni dohodek naj tudi več prispeva, smo ustvarili take pogoje, da smo slehernemu delavcu kolektiva omogočili dopust po pristopni ceni.
Pri reševanju družbene prehrane je bil storjen prvi po-
OMe na£b&l0e,	in dei&anifr
u&pefraa keLi^a clcincmi deL&ane &kupno&ti n Letu 1973
- Otg,ani aptaaL^an^a ~ ^btuzbena paLiticne & tganteacifre ~ c$t£&k&&ne Mužbe in ~ Oicedni^ki odk&t
WmSH8m*§mHSNaNSH8H8N8mN8mtiN$R8HSH$N$N$N8H8H$HSH»«NaH$H$N$NaH8N
Nova šivalnica v letu 19/3	Zbiralnik tehnološke vode
Z naročilom 18 brezčolničnih statev za frotir od firme GiiN-NE bi se morala usoda Thiele-jevih statev zaključiti po vsej verjetnosti z prodajo na odpad ali pa odprodajo po zelo nizki ceni v kakšno afriško oziroma azijsko državo. Veliko pomanjkanje frotirja na našem tržišču nas je privedlo do razmišljanja, kako bi statve že obdržali v tovarni. Tako je nastala ideja, da zgradimo novo halo za bodočo šivalnico, s tem bi bilo možno sedanje prostore adjustirnice preurediti za tkalnico, prostore robilnice pa za potrebe pripravljalnice. Taka razporeditev je tudi predvidena v perspektivnem razvoju tovarne in sta bila objekta v te namene tudi zgrajena.
Lakocija nove šivalnice bo na sedanjem parkirnem prostoru in bo torej tehnološko poveza-
gih fazah proizvodnje, ki pripravljajo za tkalnico oziroma predelujejo blago po tkanju.
Izdelava tehnološkega elaborata šivalnice je glede na izredno kratek rok v polnem teku. Vzporedno pa se rešujejo tudi ostala vprašanja, kot je razsvetljava, prezračevanje, garderobe, sanitarije in podobno. V novi hali pridobi šivalnica cca 2000 m2 proizvodnega prostora in bo možno tehnološko dobro organizirati proizvodni proces. Posebna pridobitev bodo tudi zadosti velike garderobe, katere ima šivalnica do sedaj najslabše urejene.
Z premestitvijo (sedaj ali kasneje) novo šivalnico pa pridobi nekaj prostorov tudi skladišče gotovih izdelkov, katero bo koristilo obstoječo rampo za sedanje in novo skladišče, seveda bo za to potreben poseben iz-
na s tkalnico, kar je v skladu z našim planom razvoja. Parkirni prostor in kolesarnica se bosta prestavila v trikotnik za menzo in bodočo upravo, predno začnemo z gradnjo hale za šivalnico.
Glede na to, da se novi tkalski stroji ne montirajo v staro tkalnico, smo spremenili tudi širino naročenih strojev iz 180 cm na 220 cm delovne širine, vsled česar se je spremenil tudi dobavni rok. Tako pridejo stroji namesto maja in junija v avgustu in septembru, razen probne statve, katera bo dobavljena v aprilu 1973 1. Ker se bodo z novimi statvami kapacitete tkalnice povečale za cca 30 %, bo potrebno preskrbeti zadostne kapacitete tudi na dru-
hod na zapadni strani nakladalne nampe, ki bo služil izključno samo za izhod gotovih izdelkov. Tudi vprašanje prostorov prodaje bo potrebno rešiti v okviru nove hale, saj je nemogoče da bi še naprej ostali sredi proizvodnih prostorov. Predvideva, se, da bi bila najboljša lokacija v južnem delu hale, tako do bi bil dostop takoj ob vratarnici.
Za izdelavo tehnoloških in gradbenih projektov nove šivalnice bo potrebno zelo intenzivno delo, če bomo hoteli spomladi pričeti z gradnjo, ker bi bilo nujno potrebno, da čim preje izpraznimo sedanje prostore in jih pripravimo za nove tkalske stroje.
Tehnične novice
— V podjetje je prispela težko pričakovana centrifuga od firme SCHOLL, za centrifugiranje križnih navitkov. Ta centrifuga je posebno konstruirana za križne navitke tako, da se posamezno vrtijo okoli svoje osi, s čemer prepreči deformacija križnih navitkov, katera ima neprijetne posledice na nadaljnjih fazah predelave.
— Od firme SCHVVARZER smo dobili obvestilo, da so pripravljeni stroji za odpremo. Pri tej firmi smo naročili stroje za konfekcijo srotirja, stroje za konfekcijo frotirja stroje za šivalnico, med katerim je tudi stroj za pakiranje brisač v polivinil vrečke.
Poleg kotlovnice je gradbeno podjetje Graditelj pričelo betonirati temelj za nov zbiralnik tehnološke vode. Zbiralnik bo imel volumen za 500 ms vode, to se pravi desetkrat več kot stari rezervoarji v kotlovnici. S tem zbiralnikom bomo lahko izkoristili vse možne kapacitete domačih vodnjakov tudi v času, ko ostala proizvodnja ne dela. Preko avtomatskih stikalnih naprav bodo črpalke v prostih sobotah in nedeljah, ter ob vsakih možnih pogojih črpale vodo v ta zbiralnik. Od tu pa jo bo barvarna koristila v konicah največje porabe in to v letnih časih, ko je malo padavin in se nivo talne vode v vodnjakih zniža ter jo je zato nemogoče koristiti naenkrat v večji količini, kakor zehteva tehnološki postopek v barvarni. Obenem pa je bila voda neizkoriščena v prostih dnevih. S tem velikim zbiralnikom pa bomo izkoristili tu-
di te možnosti. Omenjeni zbiralnik je velik kovinski valj z dvojnimi stenami tako, da bo v srednjem prostoru za 300 ma surove, to je trde vode. Od tu jo bomo del koristili direktno v barvami, drugi del pa jo bo odtekal v kotlovnico na tehnološki postopek — mehčanje in se bo nato vračala v zunanji plašč zbiralnika, od koder jo bo po potrebi koristila proizvodnja.
Celotni zbiralnik bo stal na nekaj metrov visokem podstavku zaradi potrebne višinske razlike. Svoj vrh pa bo dvigal precej čez streho kotlovnice. Na notranji strani bo zaščiten s specialnim premazom proti koroziji.
Ta zbiralnik bo že tretja velika posoda na prostoru, ki ga v žargonu že imenujemo »rafinerija«, poleg vakum posode in cisterne za mazut.
Ivan Nograšek
Kdo ima vpliv v delovnih organizacijah?
Raziskovalni center za samoupravljanje pri Zvezi sindikatov Slovenije že nekaj let raziskuje javno mnenje v delovnih organizacijah. Vprašanja, ki so postavljena v anketah, obsegajo razna področja dmžbenega življenja, posebno pa našo samoupravno prakso, mdesebojne odnose, informiranje, vodilni upli-vi itd. Tudi v našem podjetju so bil delavci že četrtič zaporedoma anketirani. Za anketo izberejo do 25 oseb od delavca do inžinerja. Iz anketnega gradiva štev. 36 iz leta 1972 so povzete nekatere misli in ugotovitve o vprašanju, kdo ima v podjetju vpliv.
Vpliv ima po difiniciji tisti, ki usmerja ravnanje drugega ali drugih. To je lahko posameznik ali skupina, posameznik v skupini, skupina glede na širšo skupino itd. Imeti vpliv pomeni imeti oblast. Vpliv je navadno povezan tudi z močjo, s sposobnostjo prisiljevanja v za-željeno obnašanje. Ker vpliv pomeni doseganje zaželjenega obnašanja pri drugih, pomeni tudi možnost za uresničevanje svojih interesov. Tisti ki ima vpliv na organ, ki odloča, bo lahko dosegel, da bo organ sprejel tako odločitev kot jo želi on. Dosegel jo bo tem lažje, čim večji vpliv bo imel glede na vpliv drugih. Čim bol j bo vpliv enakomerno porazdeljen med dejavniki, ki odločajo, tem bolj bodo odločitve demokratične in toliko manjša bo nevarnost za izsiljevanje odločitev.
Analiza razmer v naših podjetjih je pokazala, da imamo tri »linije«, tri »izvire« socialne moči oziroma vpliva v naših podjetjih: vodilno samoupravno in politično linijo. Temelj vseh treh so delavci. Razlikovanje nastane šele na višji ravni. Posamezne linije se med seboj personalno prepletajo. Delavci so tako sestavni del vodilne kot samoupravne ali politične linije. To omogča tudi združevanje različnih vlog, ki jih imajo
posamezniki ali skupine. N. p. direktor je obenem »vrh« vodilne linije in samoupravni organ, hkrati je lahko član sindikata in zveze komunistov. Mojster je vodja dela in član delavskega sveta, kakor tudi član u-pravnega odbora političnih organizacij. Delavski svet voli delavna skupnost določenega podjetja. Sestavljajo ga delavci in organizatorji proizvodnje, del teh pa so še člani sindikata, člani ZK, in člani kolektivnih izvršilnih organov. Res je, daje po določilih ustave nosilec samoupravnih pravic delovna skupnost in kot tak formalni izvir moči vseh treh centrov v delovni organizaciji.
Kakšen vpliv imajo v podjetju osebe, skupinice in večje skupine so se anketiranci odločili za naslednji vrstni red: Direktor, šefi sektorjev, delavski svet, kolektivni izvršilni organi, vodje delovnih enot, mojstri, zveza komunistov, sindikat in delavci.
Po oceni delavcev bi moral najbolj porasti vpliv sindikata in delavcev samih. Pri teh dveh skupinah je razlika glede na dejansko stanje največja. Delavci bi morali samostojno prevzemati vse večjo vlogo pri odločanju o svojem družebenem in ekonomskem položaju. Linija odločanja in upravljanja z raznimi strukturami ne bi smela biti med seboj prepletena tako, da ena in ista oseba pripravlja gradivo n. p. za investicijo, da v strokovnem forumu o temu razpravlja, da v političnih organizacijah daje ton pravilnosti akciji in da v organih upravljanja dokončno soodloča.
Taka pa je na žalost naša samoupravna praksa v marsikateri delovni organizaciji, ker se določene grupe ali grupice boje za svojo avtoriteto. Le-te pa nočejo za vsako ceno izpustiti vajeti iz rok, ter si zato resnično samoupravljanje le s težavo u-tira pot.
Po referendumu
odnos posameznika do delovne skupnosti je vse prej kot solidaren, ker takšen delavec noče pomagati svojemu sodelavcu v skupnih naporih, temveč vidi sa-
Referendum za gradnjo menze je za nami. To je bil prvi preizkusni kamen samouprav-Ijalske zavesti v 20 letnem obdobju obstoja podjetja Svilanit, Ni rečeno, da se tudi v preteklosti niso delovni ljudje odrekli večji delitvi OD in s prostovoljnim delom udarniško pomagali gradit ceste, proge tovarne itd. Take odločitve so v preteklosti organizirali sindikati in druge družbeno politične organizacije v prvih letih po vojni in so imele revolucionarni značaj, ko so delovni ljudje s prostovoljnim delom utrjevali pot k graditvi socializma. Ti časi so za nami, toda delovni ljudje še vedno doprinašajo svoj delež k skupnim družbenim potrebam, z drugačno metodo in v drugačnih oblikah. Te oblike so soodločanje izvoljenih predstavnikov v organih upravljanja, zbori delovnih ljudi in kot naj višja demokratična oblika samoodlo-čitve je referendum. Dejstvo je,
meznika ali organizacije doprinesel k izidu uspešnega referenduma. Razpis referenduma so na sestankih in zborovanjih podpirali samoupravni organi politične organizacije. Takšne odločitve so bili dolžni prenašati na posameznike v delovni e-noti vsi vodilni kadri, to je od mojstra do direktorja podjetja. Na žalost pa so se kljub temu pojavili posamezniki, ko skupno sprejeta stališča in odločitve za razpis referenduma niso podpirali, ampak so celo delovali nasprotno. Vodilni kadri v DE, ki po skupnem dogovoru za neko določeno stvar, ko se gre za dobrobit članov delovne skup-onsti ali podjetja, ko se poti in stališča skristalizirajo, ne zastopajo takšnih interesov, ne morejo biti vodilni delavci. Oni ne da so samo dolžni, temveč morajo sprejeta stališča zastopati, ne glede na to kakšna je njihova osebna želja oz. mnenje in
Volilna komisija za izvedbo referenduma
da so se pobudniki za gradnjo nove menze težko odločili naj o tem odloča delovna skupnost preko referenduma, kajti takih preizkušenj samoodločitve v podjetju nismo bili vajeni. V prepričanju, da člani delovne skupnosti vidijo potrebo za napredkom in izboljšanjem družbenega standarda je bila odločitev sprejeta in posredovana delovnim enotam in družbenopolitičnim organizacijam naj o predlogu razpravljajo. V medsebojnih pripravah za izvedbo referenduma so bili organizirani sestanki sindikata, ZK, svetov delovnih enot in nazadnje še zbori delovnih ljudi. Večina delavcev je soglasno ugotovila, da je gradnja menze prepotrebna. Ravno tako so soglašali s samofinansiranjem gradnje. Tako pripravljen teren za izvedbo referenduma je prinesel uspeh in delovni ljudje podjetja so se z dvotretinsko večino odločili, da bodo delali 4 delovni dni in tako pripomogli k zbiranju sredstev za gradnjo nove menze. Morda ne bo odveč, če ugotovimo, koliko je kdo od posa-
take odločitve zagovarjati pred svojimi delavci v enoti. Če nimajo toliko smelosti, da bi svoja stališča in mnenja zastopali in izpovedali v predpripravah določene akcije, potem niso strokovno, niti samoupravno dozoreli, kajti lažje je podpirati kot graditi. Morda bi bilo prav, da bi se o takih kadrih, ki ne zastopajo interesov samoupravljanja, spregovorilo javno in glasno. Če ne razumejo samoupravnega sistema, ali ga nočejo, če ga zavirajo ali skrivljajo, potem tekšnim kadrom skoraj ne bi bilo mesta v delovni skupnosti, kajti samoodločanje delovnih ljudi to je njih ustavna pravica in dolžnost.
Da za referendum ni glasovalo 176 delavcev, prevzamejo odgovornost ravno tisti kadri, ki stališč in sklepov organov upravljanja niso prenašali na delovne ljudi, s tem da bi jih prepričevali kako potrebna je gradnja tovarniške menze za izboljšanje prehrane delavcev. S tem, da teh nalog niso posredovali delavcem jim niso storili no-
bene levje usluge kajti izid referenduma je za člane delovne skupnosti tako rekoč zakon. Za to, da bodo ljudje delali 4 delovne dni v letu, je glasovala kvalificirana večina, zato se mora tej odločitvi podrediti tudi tista manjšina, ki ugovarja, da za menzo ne bo delala. Takšen
mo samega sebe. Ne glede na tako stališče posameznika, ki se upira, da ne bo delal v korist menze, se to šteje neopravičen izostanek, z dela. Neopravičeni izostanki z dela, pa imajo lahko za posledico izključitev delavca iz delovne skupnosti.
Pred odločitvijo »za« ali »proti« gradnji menze
Smernice o merilih za delitev dohodka in osebnega dohodka
Zvišanje živi jenskih stroškov narekuje, spremembe v samoupravnih dogovorih. Zato je komisija za družbeno dogovarjanje, ki je po določbi 26 čl. splošnega družbenega dogovora pristojna za dajanje navodil in tolmačenj sprejela naslednja stališča:
—	Spremembe in dopolnitve določb splošnega družbenega dogovora za delovne organizacije gospodarskih dejavnosti, ki se nanašajo na obračun sredstev za osebne dohodke in osebne prejemke,
10. 1972.
—	Podpisniki samoupravnih sporazumov valorizirajo prvi dve obračunski skupini kalkulativnih osebnih dohodkov (dogovorjena vrednost za posamezno delovno mesto po kvalifikaciji in strokovni izobrazbi (pa 100 din mesečno).
—	Najnižji osebni dohodek za normalni čas ne bi znašal manj kot 900 din, dočim naj znaša najvišji osebni dohodek za normalni uičnek v polnem delovnem času 6.000 dinarjev na mesec. Najvišji letni osebni dohodek preračunan na mesec je lahko tudi višji vendar ne več kot 25 % zneska določenega za normalni delovni učinek ob doseganju naj višjih delovnih in poslovnih rezultatov pod pogojem, da so v samoupravnih sporazumih določena ustrezna merila.
—	Najvišji znesek na zaposlenega delavca za regresiranje
prehrane se lahko dvigne od sedanjih 50 na 60 dinarjev na meseci
— Dana je tudi možnost kritja stroškov za prenočevanje do višine polovice dnevnice (dnevnica je okrog 80 din) če računa ni mogoče predložiti.
Podpisniki samoupravnega sporazuma morajo sklepati o dopolnitvi svojih določb v samoupravnem sporazumu, če jih hočejo uskladiti s splošnem družbenem dogovorom. V primeru, da se večina podpisnikov odloči za spremembo, je dolžna skupna komisija to ugotoviti in pismeno seznaniti podpisnike, to je odbor strokovnih sindikatov in verifikacijsko komisijo pri sekretariatu za delo SRS, katere določbe in kako so bile spremenjene v njihovem sporazumu.
Dopisujte v naše glasilo!
Zaradi obračuna po zaključnem računu za leto 1972 morajo posredovati skupne komisije verifikacijski komisiji spremembe sporazumov, ki se nanašajo na navedene dopolnitve določb splošnega družbenega dogovora najkasneje do konca meseca januarja 1973.
Razgovor s proizvajalci
V prejšnjih številkah Kamniškega tekstilca sem vodil razgovor z moškimi. Da ne bo zamere sem tokrat povabil na razgovor tovarišico Marijo Mlakar, tkalko iz DE svila. Privolila je na ta razgovor in o nekaterih problemih razmišljala takole:
Koliko časa ste, Marija, že v podjetju? Ste zadovoljni z delovnim mestom? Ali bi morda želeli premestitev na katero drugo delovno mesto?
»V podjetju delam že 18 let. Najprej sem delala v Šmarci. Ni se bilo lahko priučiti delu posebno ne tkalki na svilarskih statvah. To delo zahteva celega človeka. Predno sem postala dobra tkalka, sem morala tudi kakšno grenko okusiti. Kot tkalka v svili delam že 12 let. Z delom sem zadovoljna, če bi se mi pa nudilo kakšno boljše delovno mesto, pa bi tudi rada zamenjala.«
Kakšno mnenje imajo delavci o vodstvenih kadrih podjetja?
»Menim, da bi lahko odgovorila v imenu naše enote, da delavci vodstvo podjetja gledajo v pozitvni luči. To je tudi odraz našega gospodarjenja, ko v obdobju 10 let podjetje ni doživljalo notranjih pretresov in so delavci kolikor toliko zadovoljni z osebnimi dohodki. Imam pa osebno pripombo na vodstvo enote in morda na strokovni kader podjetja, da le preredko o-bioščejo delavce za strojem, če pa že kdo pride, pa gre največkrat mimo. Menim, da bi bilo prav, da se vodja enote ali kdor pač pride, malo pogovori z delavci o problemih in težavah.«
Kakšen je vaš pogled na nadaljnji razvoj svile?
»Moje mnenje je, da ima svila bodočnost za nadaljnji razvoj, seveda pod pogojem, da bo vzorčenje tako kot zahteva tržišče. Moramo priznati, da je svilanitova kravata poznana širom Jugoslavije. Menim, da ne h’ bilo treba širiti asortimana kot so n. pr. moški šali, metraž-na brokatna svila ipd. Vso skrb je posvetiti vzorčenju in po
mojem mnenju lepih kravat ni problem prodajati.«
Kaj pravite, ali je vaša enota enakopravna pri pomembnih odločitvah glede vaše enote v delavskem svetu?
»To lahko odločno rečem, da ne. Svila je v manjšini in kadar se gre za glasovanje, svila vedno potegne krajši konec. Kajti iz svile sta samo 2 delavca v delavskem svetu. Člani delavskega sveta držijo vsak bolj za svojo enoto, potem preglasujejo tiste enote, ki imajo večino v delavskem svetui«
Morda imate kakšen predlog, da bi predstavniki delovnih enot enakopravno odločali v kons posamezne delovne enote?
»Menini, da bi bilo prav, če bi imele enote enako število izvoljenih članov v delavskem svetu. V takem primeru ne bi prišlo do preglasovanja druge enote,«
Ali menite, da ima svet enote kakšno vlogo v samoupravnem odločanju o problemih delovne enote?
»Svet delovne enote ima majhne pristojnosti. O vseh pomembnih vprašanjih odioca delavski svet. Po mojem mnenju bi se marsikaj lahko razpravljalo in odločalo na nivoju sveta delovne enote«.
Ali bi bilo po vašem mnenju prav, da v duhu ustavnih amandmajev prevzamejo delovne e-note odgovornost o odločanju o vseh vprašanjih, ki se tičejo posameznih delovnih enot.
»V naši enoti je bilo že precej razprav, da bi se enota svile osamosvojila. Člani te enote naj bi samostojno odločali o rezultatih tega dela. Če bi svila postala samostojna organizacija združenega dela, bi potem tudi lahko samostojno odločala o rezultatih svojega dela. Danes pa te pravice nima in se dohodek, ki se ustvarja v svili, deli preko sklada osebnih dohodkov na vse enote. Pri nas je bilo ze veliko govora o tem in delavci so zato, da bi se delovna enota svila v tem pogledu osamosvoji-
V primeru, da se delovna enota svila osamosvoji kot temeljna organizacija združenega dela, ali vas ne bi nic motilo, če bi se srečali na dan izplačila OD z delavko iz DE bombaž, ko bi imela delavka n. pr. 2.500, din OD v žepu, delavka iz bombaža pa recimo 1.600,— din?
»Mene to ne bi motilo, ker vem, da ima delavka — tkalka v svili vsekakor težje in odgo-vornejšeo delo kot tkalka v bombažu ali pa recimo delavka v šivalnici. Po mojem mnenju ne bi bilo napak, če bi delavka v svili imela večji osebni dohodek, ki bi resnično temeljil na rezultatih dela. Da je delo v tkalnici svile težje, lahko utemeljujem tudi s tem, da se na razpis prostega delovnega mesta
nihče iz drugih enot ne javi, čeprav se sedaj dela v svili samo v dveh izmenah, medtem ko se v tkalnici bombaža dela v 3 izmenah. Delo tkalke v svili zahteva natančnost, ker na tkanini ne sme biti napak. Poleg tega pa oči tkalke bolj trpijo kakor pa tkalke v bombažu. Delavke v svilarski industriji so boljše nagrajevane kot konkretno v našem podjetju. Temu sicer eni nasprotujejo češ, da smo za eno ograjo in da bi bilo prav, da bi imeli delavci na enakem ali sorodnem delovnem mestu enake osebne dohodke. Če povem primer, da v Experimen-talni tkalnici v Kamniku ni tako, čeprav so za isto ograjo in imajo tkalke svile večji osebni dohodek od tkalk, ki delajo na bombažu, in zaradi tega, kot sem slišala, ni nobenih osebnih sporov.«
Ali menite, da je okrnjen delovni red v podjetju?
»Po mojem mnenju so napake, vendar mislim, da je v podjetju delovni red dokaj dober. Vse pa je odvisno od vodje delovne enote. Če vodstvo enote dovoli, da se določene napake ponavljajo, se pač tako dela, če pa vodstvo enote skrbi za red, pa se delavci takega reda tudi držijo.«
Vprašal bi vas, Marija, ali veste kaj je vsebina pisma predsednika Tita in Izvršnega biroja ZKJ?
»Vsebina tega pisma se največ nanaša na neenake socialne razmere med občani, na neopravičeno bogatenje in na napake, ki so se nakopičile v preteklem obdobju«.
Kako vi gledate na to vprašanje, ali čutite da so v tej smeri storjeni kakšni ukrepi?
»Kot sama zasledujem, vidim, da se po teh vprašanjih precej dela. Delovni ljudje pozdravljajo vsebino tega pisma, seveda v želji, da se bo vsebina tega pisma tudi izvajala. Konkretno vidim, da so se formirali skladi za stanovanjsko izgradnjo, da bo lahko tudi tisti delavec, ki ima majhne osebne dohodke dobil stanovanje. Ukrepa se tudi v smeri neopravičenega bogatenja, ko ugotavljajo pri posameznih vir denarnih sredstev, ker so si nekateri ljudje v tako kratkem času ustvarili dokajšnje premoženje.«
Ali je vaše mnenje ali mnenje ostalih, da podjetje ali katerega vodilnega delavca zadene to pismo?
»Da bi bila v našem podjetju kakšna zloraba ali hujše napake, ki jih omenja pismo, vsaj v naši enote nisem ničesar slabega slišala. Po mojem mnenju kakšnih večjih nepravilnosti v podjetju ni. Vodstvo podjetja je v redu, saj se kaže to tudi na zunaj, ko podjetje v _trenutni situaciji dobro stoji in je kot se temu reče tudi likvidno. Takega mnenja je tudi večina članov d plovne skupnosti. Če se ne bi tako dobro gospodarilo kot se,
bi to vsi čutili in ne bi prejemali polnih osebnih dohodkov ali pa bi bile posebne težave, da bi zbrali denar za izplačilo o-sebniho dohodkov.«
Ali imate kakšen predlog, da bi se nekaj vaših želja uresničilo?
»Imam dva predloga: Prvi je v tem, da bi se nekdo v enoti v resnici dobro usposobil za vzdrževanje brezčolničnih statev. Statve brezhibno ne delujejo. Včasih statev dela kakšen dan brezhibno, drugi dan pa sploh ne dela. Zato menim, da bi bilo prav ali poslati delavca k firmi, kjer s takimi statvami delajo da bi se z njenim delovanjem v celoti spoznal in tako usposobil da bi lahko brez večjega truda odpravljal napake in zastoje.
Druga moja želja pa je, da bi se starejšim delavkam posvetilo več skrbi glede nagrajevanja. Morda bi bilo prav, da bi se sprejel kakšen pravilnik, da bi se delavko, ki ji je opešal vid ali ne more dosegati rezultatov svojega dela, premestilo na lažje delovno mesto, pri tem pa ne bi smela biti prikrajšana na o-sebnem dohodku. Lahko bi bila vezana na normo, toda njen dohodek naj bi bil povprečje iz prejšnjega delovnega mesta. Zdi se mi, da je tudi premajhen dodatek na delovno dobo v podjetju da bi bilo prav, če bi ga povišali od sedanjih 5,— din na 10,— din. V tem primeru ni nobene bistvene razlike pri osebnem dohodku med novinko in starejšo delavko, ker slednja že dalj časa vlaga sredstva v premoženje podjetja.«
In zadnje vprašanje:	Vaše
želje za leto 1973!
»Najprej zaželim vsem članom podjetja srečno in zadovoljno novo leto 1973. Druga želja pa je, da bi tudi v prihodnjem letu tako uspešno gospodarili kot smo v preteklem, da bi bilo podjetje likvidno in da bi v redu prejemali osebni dohodek po rezultatih našega dela.«
Urednik!
TEHNIČNE NOVICE
—	Gradbena dela za novo konfekcijo frotirja in novo skladišče se približujejo kraju. Sedaj se pričnejo dela sanitarij in garderob ter priprave za montažo klimatske naprave. V mesecu januarju planiramo preselitev skladišča plaščev iz bivše ekspremen-
talne tkalnice v novo zgrajene skladiščne prostore. Tako bo možno rušenje obstoječe stene in priprava prostorov za skladišče kravat, katero se bo preselilo v prvi del prostorov bivše eks-prementalne tkalnice.
—	Proizvodnja pletenega frotirja je že pokazala prve rezultate. Tkanina iz pletilnega stroja je zelo prijetnega otipa in predvsem zelo primerna za različne konfekcijske izdelke. Prvi uspešni poisku-si barvanja pletenega frotirja so že narejeni in pripravljeni za MODNO REVIJO, ki bo v času SEJMA MODE 73’.
Zgode in
nezgode s potovanj
Tudi v letu 1943 veselo na delo
Ko me je glavni urednik našega lista naprosil naj napišem kaj zanimivega z mojega službenega potepanja po svetu, sem bil v resni zagati, ker ne vem o čem naj pišem. Taka potovanja, kot so moja, so navadno združena z neverjetno naglico. Kupci ti v naprej določijo dan in uro, ko so te pripravljeni sprejeti in zato mora biti urnik in vozni red podrejen njihovim željam. Na tak način nastane približno naslednji življenjski ritem dneva:	Zjutraj ob šestih
moraš biti na-red, zato da si ob sedmih iz Stockholma na letališču oddaljenem 50 km od mesta. Ob pol osmih vzletiš in ob 9. uri si v središču Osla. Tam te sprejme stranka, ki je sicer zelo vljudna, našteje ti pa cel kup nepravilnosti, ki si jih zagrešil s svojimi dobavami. Vjud-no se smehljaš, se opravičuješ kakor veš in znaš in ko si vse nevšečnosti zgladil, po stisku roke odhitiš znova na letališče, zato da ob 12. uri ne zamudiš avi-ona za Kopenhagen. Tam te čaka ob treh popoldne nova stranka in pri tej se dogodi isto, kot nekaj ur preje v Oslu. Neposredno nato zopet start na letališče, po možnosti prideš tja poslednjo minuto, se zaletiš v avi-on in jo mahneš v Diisseldorf. Toda poti še ni konec, treba je na vlak in v Dortmund, od tod pa je še pol ure vožnje z lokalno železnico do Kamna, kjer si naslednji dan dogovorjen z novim poslovnim partnerjem. Ko si opravil prijavne formalnosti v zanikrnem malomestnem hotelu, je ura devet zvečer. In bilanca dneva? Približno 2000 kilometrov poti, dvoje zopernih poslovnih razgovorov, vlačenje treh kovčkov v skupni teži najmanj 20 kg in uporaba vseh možnih prevoznih sredstev, razen ladje seveda, to je od taksija, avtobusa, vlaka in aviona. V tem času po stari jugoslovanski navadi nisi nič zajtrkoval, v avionu pa so ti postregli z mrzlo hrano in kavo. Šele zvečer si privoščiš toplo večerjo, ki pa je seveda nemška in za naše želodce kaj čudna.
restavracijo, ne da bi kaj pojedli, ker bi sicer prišlo do katastrofe.
Nekaj posebnega so vozni redi letalskih družb, ki jih je na kupe. Vsaka družba izda svoj vozni red, ki velja 6 mesecev. V teh voznih redih najdeš točno zapisane vse linije in do minute natanko čas poletov. Toda, stvarnost je drugačna od teorije. N. pr.: Po voznem redu bi z Bmikov moral vzleteti ob 12. uri v Beograd zato, da bi ob 6. uri zvečer ujel letalo za Kopenhagen. Pričakovali smo J ATOVO letalo, ki leti na progi Frank-furt-Ljubljana-Beograd. Vendar to letalo ni priletelo opoldne v Ljubljano, ampak šele ob 5. uri popoldne! S samo 1 % upanja, da bo tudi letalo za Kopenhagen v Beogradu imelo majhno zamudo, sem priletel ob 6. uri
zvečer v Beograd. SAS-ovo letalo pa ni imelo zamude le malenkost, ampak kar cele tri ure! Tako sem čakal v Beogradu še tri ure in prispel v Kopenhagen namesto ob 7. uri zvečer — šele ob pol 11. uri ponoči. Jasno je, da me letalo za Oslo ni več čakalo, moral sem si poiskati prenočišče v Kopenhagnu in nadaljevati pot šele naslednji dan.
Odkar so ugrabitve letal postale moda, mislim da ni potnika, ki ne bi na tihem mislil, da ga lahko zadene tudi taka avantura, da bo namesto v Amsterdamu, pristal nekje v libijski puščavi. Na to spominjajo človeka stalno varnostni ukrepi na letališčih. Skoro povsod moraš odpirati kovčke, v katerih iščejo tempirane bombe, na najrazličnejše načine opravljajo teles-
ne preiskave in na mnogih letališčih vstopaš v avion pod oboroženo stražo. Seveda pri tem občutki niso nič kaj prijetni!
Naj bo zaenkrat dovolj. Morda bom kdaj drugač napisal še kaj zanimivega z mojih potovanj. Le te-ga ne zahtevajte od mene, da bi vam začel popisovati mesta in kraje, ki jih obiščem, kajti o njih ne vem pravzaprav ničesar. Od Stockholma, Kopenhagna in Osla poznam samo najbližjo okolico hotelov, v katerih prespim, od Diisseldorfa in Dortmunda le železniško postajo, od Pariza Slavolok zmage, v Miinchnu pa še Mathaserja, kjer točijo, pivo v literskih glinastih vrčkih! Pri tem pa moram povdariti, da pivo sploh nerad pijem.
VB
Kako sindikati trošijo denarna sredstve?
Hrana na takih potovanjih je sploh poglavje zase. Obroki na avionih so najbrž po vsem svetu enaki. Za človeka, ki dosti potuje po zraku, postanejo kaj kmalu neužitni. Običajno so to v neki plast'čni embalaži aranžirani sendviči, ki imajo nekak plehek okus in so nacionalno o-batvani, kamor pač pripada letalska družita, s katero letiš. Ko človek zapusti letalo in vstopi v tujo deželo, mu ob hrani preti še kup nevarnosti. Branje jedilnega lista, napisan n. pr. v švedščini, je prava umetnost. Zato lahko izbereš obrok, ki ga na krožniku še nisi nikoli videl. Za tak pogled na krožniku moraš biti dobre konstitucije, predvsem pa moraš imeti zdrav želodec, kajti sladke salate marsikdo ne prenese, še večja umetnost pa je pogoltniti močno sladkano ribo, za katero si preje mislil, da bo kisla. Jaz zase vem, da imam dober želodec in rad pokusim kake nacionalne specialitete, potoval pa sem že s kolegi, ki so morali zapustiti
V internih informacijah republiškega sveta sindikatov je podana analiza potrošnje denarnih sredstev za potrebe sindikatov. Prav gotovo, da nekatere člane sindikata zanima potrošnja sredstev v sindikalnih organizacijah zato objavljamo glavne podatke iz te analize. V to analizo so vključene občinske organizacije in zveze sindikatov Slovenije. V preteklem letu je bilo porabljeno približno 27,121. 100 dinarjev. Občinske in medobčinske organizacije so porabile probližno 17,450.000 din, republiški odbori sindikatov posameznih dejavnosti 3,974.000, republiški svet Zveze sindikatov Slovenije 4,000.000.- in za izobraževanje sindikalnih kadrov iz sklada za tisk in raziskave
1.693.000	dinarjev. V primerjavi z dohodki, ki so jih iste organizacije prejele v letu 1971 iz sredstev sindikalne članarine,
predstavlja to 87%.
Omenjena sredstva pa šobila porabljena za naslednje namene: Za znastveno raziskovalno delo 688.000 dinarjev, za informativno dejavnost 1,590.000 dinarjev, za izobraževanje
787.000	din, za pomoč nezaposlenim članom 737.000 dinarjev, za razne honorarne storitve
1.300.000	dinarjev. Med posameznimi izdatki so bili še potni stroški ki predstavljajo od vsega dohodka 2,7% in drugi.
Navedeni podatki se nanašajo za leto 1971. Iz obračuna vplačane članarine za to leto je ugotovljeno, da so osnovne organizacije sindikata v Sloveniji zadržale 37,12% ali 22,190.000 dinarjev. Usmirjenost potrošnje zbramh sredstev od članarine in dotacij je v glavnem za izlete, proslave, zabave, obdaritve, obhajanje obletnic in celo obdarovanje za rojstne dneve. Os-
novne sindikalne organizacije ne financirajo v zadostni meri svojih poglavitnih dejavnosti. O potrošnji navedenih sredstev vtike namene pa kaže trezno rr.z-misliti usmeriti financiranje ciste naloge od katerih bi im la večina članov koristi.
Za leto 1973 se ocenjuje, da bo v Sloveniji vplačano okrog
86,600.000	din sindikalne članarine. Če k temu znesku prištejemo še minimalno rezerve, ki bo ostala sindikalnim organizacijam in organom na dan 31. 12. 1972 v znesku 33,600.000 dinarjev in dotacije delovnih organizacij v minimalnem pribij ižnem znesku 25,000.000 din, bodo sindikati v Sloveniji razpolagali s približno 126,000.000 dinarjev. To pa so sredstva, s katerimi je očitno mogoče storiti precej več, kot je bilo storjenega doslej.
ZANIMALO VAS BI!
1.	Sadje poreprečuje gripo
Vsako leto v spomladi in jeseni je na pohodu gripa, včasih v blažji včasih v težji obliki. Proti epidemiji se borimo na vse načine kot so: zapiranje šol, cepljenje, pitje »antigripinov« toplih napitkov in še drugo, česar se pač kdo spomni. Razni ukrepi so vsekakor koristni, vendar ne povsem zanesljivi. Zdravstveni forumi priporočajo kot dobro preventivno sredstvo redno uživanje sadja, posebno tisto, ki je bogato na vitaminih C. To so predvsem sokovi limone, pomoranče, črnega ribeza, borovnice itd.
2.	Roj kobilic požre 300 vagonov pšenice na dan.
Strokovnjaki svetovne organizacije za vprašanja prehrane, ugotavljajo nagel porast prebivalstva na svetu. Ugotavljajo, pa tudi da bo konec tega stoletja na zemeljski obli 6,5 mil-jarde ljudi. Danes nas je 3,6 miljarde. Proizvodnja živil ne ustreza temu porastu prebivalstva. Samo 30 odstotkov zemeljske površine je danes obdelovalne, med tem ko se nekako tretjina svetovnega pridelka izgubi zaradi mrčesa. Roj kobilic lahko v enem dnevu poje 3.000 ton pšenice. Ta katastrofa pesti nekatere države ob Sredozemskem morju na afriški celini in Aziji. Vrednost pridelka, ki ga letno uničijo živali, se vrti okoli 44.000 milj ar d lir. Za poveča-
nje pridelka bo potrebno mnogo sredstev v boju proti poljedelskim škodljivcem in za gnojenje obdelovalnih povšin, da bo za ljudi ostalo več živil in da se bo povečal hektarski donos.
3.	Človek v resnici ne pozna meja.
Človeku ni nikoli dovolj, z ničemer ni zadovoljen, nikoli našit in napit. Morda imajo te človeške napake tudi nekaj pozitivnega, posebno kadar so njegova dejanja usmerjena v korist človeštva. Ko človek živi v izobilju nič kaj rad ne pomaga tistemu, ki živi v bedi in pomanjkanju. Mednarodna organizacija za prehrano ugotavlja, dav razvitih deželah ljudje umirajo zaradi preobilice v prehrani, med tem ko v nerazvitih deželah ljudje umirajo od lakote. Polovica prebivalcev sveta proizvaja manj kakor za 100 dolarjev letno na prebivalca — v nasprotju s ZDA kjer je narodni dohodek na prebivalca 2500 dolarjev.
Razkorak med rastjo prebivalstva in količino razpoložljive hrane v nerazvitih deželah je vedno večji, na razvitih področjih pa je položaj obraten. Živilski presežki so vedno večji zato te uničujejo ali pa propadajo v skladiščih, kjer so na razpolago moljem in drugim škodljivcem.
Res je kot pravi pregovor »sita vrana lačni ne veruje«.
KARLIJU KUSU V SPOMIN
Osnovna organizacija ZK je ocenila gospodarsko stanje in poslovnost podjetja
Tik pred decembrskimi prazniki smo se morali sprijazniti s prežalostnim dejstvom, da je v prometni nesreči pri Lienzu v Avstriji izgubil življenje častni član našega podjetja, tovariš KARLI KUS. Bil je na poti domov iz Miinchna, kjer je opravljal dolžnost predstavnika združenja tekstilne industrije v Ljubljani.
Malo več kot eno leto je tega, kar je naše podjetje pokojnemu Karli ju podelilo oktober-sko priznanje in ga s tem uvrstilo med svoje častne člane. Kot sodelavec, ki ni bil član našega kolektiva, je pokojnik imel za »SVILANIT« izredne zasluge za prodor našega blaga na tujem tržišču. Vrsto let se je intenzivno trudil, da je »SVILANIT« s svojimi izdelki prodrl na razna evropska tržišča, predvsem pa v Skandinavijo. V veliki meri je njegova zasluga, da je naše podjetje pridobilo sloves solidne firme, ki dobavlja blago dobrih kvalitet in ki je soliden poslovni partner. S svojimi strokovnimi nasveti je v marsičem pripomogel, da je postala kolekcija, namenjena izvozu, vse bolj pestra in vse bolj kvalitetna, kar je v mnogočem pripomoglo tudi k obogatitvi asortimana na domačem tržišču.
Kot direktor sektorja pri Poslovnem združenju tekstilne industrije nam ni bil le nesebičen
strokovni svetovalec, bil nam je tudi dober tovariš in prijatelj, s katerim smo vsak čas mogli najti neposreden človeški stik. Zadnje leto, ko je služboval v Miinchnu, pa je marsikateri član našega kolektiva na službeni poti po Nemčiji našel v njegovi pisarni prijetno zatočišče in nikdar ni nikomur odrekel kakršnekoli poslovne usluge.
KARLIJA KUSA ni več. Njegov pepel je shranjen na pokopališču v Stepanji vasi pri Ljubljani. V analih »SVILANITA« bo ostal zapisan kot častni član našega kolektiva, v srcih tistih pa, ki so sodelovali z njim, kot neprecenljiv prijatelj.
VINKO BERNOT
Tehnične novice
— Med kotlarno in transformatorsko postajo se je začela gradnja rezervuarja za tehnološko vodo. Prvi del zajema gradnjo betonskega podstavka, drugi del pa montažo železnega rezervuarja z dvojnim plaščem. Rezervuar bo visok 14.5 m in bo imel kapaciteto 300 ms trde in 200 m3 mehke vode.
Sekretariat osnovne organizacije zveze komunistov podjetja je imel v decembru daljši sestanek na katerem so obravnavali razna vprašanja, ki se nanašajo na poslovnost podjetja. Na osnovi te razprave je sekretariat sprejel dnevni red, ki je obsegal 7 točk in ga predložil osnovni organizaciji s svojimi stališči v razpravo. Sestanek je bil sklican tik pred koncem leta, z namenom da vsi člani ZK o pomembnih vprašanjih za na-daijne poslovanje podjetja podajo svoje mnenje, kako in v kakšnem obsegu vodstvo podjetja ni izvajalo nalog na katere opozarja pismo Tita in izvršnega biroja ZKJ. Nadalje naj bi članstvo dalo pobudo in se zavzemalo pri vseh samoupravnih forumih za dosledno izvajanje začrtane stabilizacije in gospodarske ter poslovne politike v letu 1973. Za odpravo napak in doprinos k še večjim poslovnim uspehom podjetja se bomo trudili vsak na svojem delovnem mestu in doprinesli največ, če se bomo dosledno ravnali po začrtani politični liniji in izvajanju zakonskih predpisih. Za tako linijo pa se zavzemajo vsi člani ZK podjetja, je bilo pov-darjeno na sestanku. Vodstvo podjetja mora posvetiti vso odgovornost kadar predlaga organom upravljanja v razpravo in sklepanje o investicijski potrošnji. Morda bi bilo treba v prvem kvartalu t. 1. investicije nekoliko zaustaviti, dokler se ne bo pokazalo, kako bodo na splošno potrošnjo vplivali novi gospodarski ukrepi. Likvidnosti podjetja bo treba posvetiti še posebno skrb, kajti za delovno skupnost bi bil težak udarec, če bi podjetje ostalo na meji likvidnosti ali ne imelo sredstev za osebne dohodke. Komunisti podjetja so ocenili, da se je vodstvo podjetja v preteklem obdobju v polni meri zavzemalo za likvidnost podjetja. Taka politika pa je prinesla podjetju stabilnost, kar je ravno v sedanjem času dobrodošlo in garant za nadaljno trdnost podjetja.
Pozitvini sta oceni s strani osnovne organizacije in organizacije sindikata, da se v podjetju ni razmetavalo s sredstvi, ki so šla za reklamo, propagando, reprezentanco in drugo. Ni rečeno, da se tudi tu ne bi dalo prištediti, vendar je bila potrošnja te vrste v mejah letnega plana. V bodoče pa naj vodstvo podjetja in organi upravljanja do te vrste potrošnje zavzamejo še ostrejše kriterije, da^ bodo sredstva, ki bodo v bodoče porabljena v ta namen, trošena kar najbolj racionalno in ekonomsko opravičeno.
V preteklem obdobju se pri delitvi sredstev za stanovanjsko izgradnjo ni delala socialna razlika v tem, da so dobivali posojilo za stanovanjsko izgradnjo samo strokovni delavci. Res je, je slišati s strani delavcev
pripombe, da se je stanovanjska zadruga ukinila, ko so si strokovni delavci podjetja zgradili hiše. Dejstvo pa je tudi to, da zadruga kot taka pravno še obstoja, da pa ona že tri leta ne deluje. Stanovanjska zadruga ni delovala iz razloga, ker ni bilo interesentov, drugič pa zato ker ne razpolaga z zemljišči, da bi ga prodajala neposredno graditeljem stanovanjskih hiš, kajti tako velikih kompleksov ni več kot je bilo Trško polje kjer so zadruge dobile cele komplekse zemlje, zadružniki pa so na njih gradili hiše. Dejstvo je tudi to, da so te hiše, ki so bile zgrajene preko zadruge oz. je bilo zemljišče dano članom zadruge preko stanovanjske zadruge, te hiše last stanovanjske zadruge in ne tistega člana, ki v njej stanuje. Če obstojajo interesenti, da gradijo stanovanja preko zadruge je to še vedno mogoče, če se v zadrugo včlanijo.
Organizacija ZK podjetja glede na socialne razlike nadalje ugotavlja, da si je veliko delavcev zgradilo individualne hiše s pomočjo posojil, ki jih je dajalo podjetje. Resnica pa je tudi, da je nekaj takih delavcev, ki jim socialne razmere ne dovoljujejo, da bi se vključili v namensko štednjo in si tako z lastno udeležbo in udeležbo podjetja zgradili stanovanja. Takim vprašanjem morajo organi u-pravljanja in vsi, ki odločajo o stanovanjski problematiki, posvetiti vso skrb in omogočiti tudi tistim delavcem z majhnimi dohodki ali z več družinskimi člani, da pridejo do družbenega stanovanja.
Živahno je tekla razprava o oceni politike obveščanja. Komunisti menijo, da je bilo na področju informiranja mnogo storjeno, posebno v vrsti in obsegu. Kamniški tekstilec je praznoval v 1972 letu 10 letnico izhajanja, izhaja na dva meseca, med tem ko informator izhaja tedensko. Načeta pa so bila vprašanja, ki zadevajo vsebino informacij. To pa je ali informacije nudijo članom delovne skupnosti to kar si želijo vedeti iz političnega in poslovnega življenja podjetja. Vsebinska o-cena informacij ne sme biti e-nostranska. Oceniti moramo tudi to, kdo pri njih oblikovanju sodeluje in kdo ne, čeprav nekatere kategorije strokovnih služb in delovnih enot na to obvezujejo splošni akti podjetja. To vprašanje je potrebno v resnici vse stranske pozornosti vseh činiteljev, to je tistih, ki so dolžni dajati informacije, ki jih oblikujejo in tistih ki jim naj dajejo samoupravni utrip. Ko bo najširši krog posebno pa strokovni delavci sodelovali pri oblikovanju tovarniških informacij bodo ti lj"udje šele dojeli vsebino in resnico samoupravljanja.

Kadrovske vesti
K A D RO V S K A
Prišli v podjetje:
Zobavnik Jožica	DE	10
Zajec Ivanka	DE	10
Rems Jožica	DE	10
Klemen Anica	DE	10
Kuhar Milena	DE	10
Kmetec Kristina	DE	10
Beč Zdenka	DE	11
Rode Milena	DE	11
Cevka Dragica	DE	11
Ribič Bojanka	DE	11
Turk Helena	DE	11
Podbregar Cveto	DE	13
Trebižan Helena	DE	13
Vrankar Jakob	DE	13
Razumič Radenka	DE	13
Lanišek Jožica	DE	14
Kosi Erna	DE	14
Berlic Marija	DE	14
Horvat Lovrenc Bojan DE	30
Frantar Boris	DE	30
Tomič Liljana	DE	30
Odšli iz podjetja:
—	Žebovec Franc iz DE 10 — sporazumno;
—	Vinšek Frančiška iz DE 10
—	sporazumno;
—	Špeh Tonika iz DE 10 — lastna odpoved
—	Štimac Cvetoslava iz DE 13
—	samovoljno;
—	Verbič Dušan iz DE 15 —odhod v JLA
—	Švigelj Stanko iz DE 30 — sporazumno;
—	Kodela Stoviček ing. Vida iz DE 31 — lastna odpoved
POROKE:
Gašparič Bariča por. HOČE-
Klemenc Milane por. PICH-LER;
Trobevšek Mira por. GRADIŠEK;
Roseč Zofija por. SPRUK Hribar Danica por. RAKOVC Dacar Marija por. LIPOV-
Sitar Marija por. KOS
NESREČE:
Koncilja Milena iz DE 14 — obratna nezgoda
Pintar Zorica iz DE 13 — na poti na delo
Štorgel Martin iz DE 31 — na poti z dela
ROJSTVA:
Cevka Lada — sina, Hace Helena — sina, Šorn Kristina
—	sina, Gjurin Slavka — sina, Korošec Mojca — hčerko, Slapnik Marija — sina, Ulčar Ivana
—	sina, Vinkovič Kristina —sina.
Dopisujte v naše
glasilo!


MODRE MISLI
»Imam nekaj prepričanj, ki so jih zavrgli mnogi od najbolj živih umov našega časa ...
Verujem, da je red boljši od anarhije, ustvarjanje boljše od razdiranja; rajši imam plemenitost kot nasilje in odpustljivost kot maščevalnost. Sploh pa mislim, da je učenje boljše od nevednosti ...«
Kenneth Clark
Kjer se sklene zakon brez ljubezni, se kmalu pojavi ljubezen brez zakona.
Franklin
PRI IZPITU
Profesor vpraša študenta, ki je prišel na izpit:
—	Kako se pišete?
—	Zakaj se sedaj smejete, če smem vprašati?
—	Študent odvrne:	»Dobro se
mi zdi, ker sem pravilno odgovoril na prvo vprašanje«.
Avtomobilske skrbi
Gašper: »Zakaj se ti Nace ne voziš več s svojim avtomobilom?«
Nace: »Veš, Gašper, to ne gre več tako naprej. Včasih je avto v popravilu, včasih nimam za bencin ali sem pa v bolnici.«
V ZAPORU
»Zakaj so pa tebe zaprli Janez?«
»Veš, Francelj zato, ker sem prehitro vozil. Pa tebe?«
»Ker sem prepočasi vozil z njim.«
»To vendar ni kaznivo!«
»Pač! Avto je bil ukraden.«
OČETOVSTVO
»Zdravo, Tine, kako ti kaj gre?«
»Slabo, slabo Kaj se ti vendar pripetilo?«
»Ja kaj vendar Oče sem postal,«
»To je vendar imenitno! Čestitam! In kako se počuti žena?«
»Molči vendar, ona tega ne sme zvedeti!«
Nagradna
križanka
Rešitve novoletne nagradne križanke pošljite na uredniški odbor Kamniškega tekstilca v roku 10 dni po izidu.

REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
Uredniški odbor je prejel izredno veliko število rešitev in sicer 17. Pravilno rešitev pa je poslal samo tovariš Goričan Jože in prejme 1. nagrado. Ostali reševalci so sicer križanko rešili, vendar z napako pri 1. vodoravno, kjer je pravilno POPO-CATEPETL, v glavnem pa so imeli napisano POPOKATE-PETL in pa pri 8. navpično, kjer je pravilno TEKVANDO (ne TE-KVANJE), to je neka vrsta japonskega športa.
PRAVILNA REŠITEV KRIŽANKE JE TOREJ:
VODORAVNO:	1. Popocate-
petol, 10. udar, 11. le, 12. ea, 13. rezidenca, 16. kz, 17. iniciativa, 19. tenor, 21. sn, 22. lar, 23. an, 24. ken, 26. Neon, 28. nepokoren 31. db, 33. cis, 34. tresk, 35. oa, 36. Ida, 37. im, 38. ap, 40. al, 41. vaba, 44. bok, 46. mrenica, 47. ba.
NAVPIČNO: 7. plat, 8. tek-vando, 39. pb,
-KAMNIŠKI TEKSTILEC« GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TOVARNE -SVILANIT« KAMNIK
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UREDNIK
KONDA ALOJZ
NAKLADA 700 IZVODOV TISKA: »PAPIRKONFEKCIJA«

s«
70-
SilWJ£"
POSflUf
sieorr
ioaiHU
im
1PŽEV. TVOOA Uh GUM
rgjrv-
VSTDklA vest H
HUtyO
0K02JE
LtNDU
VEKA
LEPO
YEKNX
mas.
SASI!,«.
društva
KAMNIK
vam
T03AV MA VODI
FAITnUU.
GEBHAU.
VLEHEUA
DOMAČA
zim
f
STAKi
TEKCIAR
ZATptl-
£ci
Uti
TELESA
UAVM
STEVNIK
00/IS-
HOST
LAT.
NIKAL-
NICA
LJUBK.
UJME
TAZJE-
LESITI
UZGOVOZ 2A JASNOST
GLAism
ZAH
mnfr
MAČKA
IKAU
CANKAK
NESTtE-
TT/V
ZELEZm
OKSID
?! VUKA
DOMAČE
GLASBILO
ZUNA-
NJI
VOLDKAG
KAMEN
P
SPEVO-
IGRA
VOZILO
TEZA
flijALA-
LJUIE-
ZEN
(AMGL.)
KATRAN
VZUUK
ST BASKE SAME
VRHNJA
TLOŠČA
NA
STEhKU
truga
ZETOTISI
Tft/srr-
m
STEVUIK
VRSTA
KIERITIVA
NEVER-
NOST
KEM. ELEM. IR IDI J
TUGML tADIO IN TELEVIZIJA
VODNA
ŽIVAL
TRE-
VOVEJJ
VRSTA
JEDI
NEŽNA
NEC
ALKOM. VI JAZA
AVTOMA*
Gotice
t
VKEDS. ČIČIH E
kahahk.
f
/jureirve
mucEa
VNETNI
ud
AVTOM.
OZN-
MANJA
\Ma
KbtAHZA
AVTO -NOHNA TOUADNA
navad
ves Brv.
IRSKE
BiH
VACDVUSr.
VESELICI
TO?
ArroH.oA
ixozEmzi\
ANTON
0PETEK
Zensko
ime
VDZo
tiOSKO
/me
•DŽAGAN HLOD
HA tet V A
VEnM.HU
H. IME
OTOČJE V TIHE N OCEANU
MIKALMCA
TEPEC
HAJDUK
vivski
VZKLIK
MESTO
V
ITALIJI
glavno
Ht'STV
GRČIJE
VIC
TKEDLOG
Kazalni
ZAIMEK
J
FEVD.
hJAF>LOV
VUTHt
HIŠICE
OPMJJF
IZUHITS17 UM HITA
HOČ A k/ VET Z K.
PZEIjHFT
KfH.
ELEH. EPS l TEU.
KIHE
H F ST O HA
fSTPAJEC
Jeca/T
ZAVOI
MUS U H. SV.TISHO
rnEziv.
EOLIJE
DESTOV-
WK
KAREL
STRDI
OTOK HA lADfAHU
VASTA
VIHA
USUii£. / UCrrElU
RUDAi&C
ro2J>W
T£HAK
rncA
U3EDA
zvot
M
TOVAtHA
VŠK.lot)
C El!C V. TrriE
veselica
Jok Ulj
ELEM.
HOJE
VOZNIK.
LETALA
TEHTNICA
Ml
BITKA
GALA
■PLES
VRSTA
OrODE
VRSTA
CIGARET
DVOJICA
DoHAČA
ŽIVAL
ttEDNET
STax*J]E
HLAČIE
4
9
?
3
V ULICA H NA
siciLni
MESTO M JADRANU
DRŽAVA V ZDA
ROVAL AIR TOKE
Ž. IHE
IZDELOVALEC
LoTAT_______
EDEN
PRVIH
STROJEV
VTCNAm
PADAR
LJUDSKA ZEPUŽ.L /KA
GRADiEHI M Ate RJ JUL
VRST
magma
znanka
ČRNILA
ZASTOR
fosil-
GALEC.
TRAVILO
DOM/S ' LJAVCI
VZKLIK
AVTO H.CM TORIH,
ROVAČji
ANTE
MocaU
UDAREC
PRI
NOGOM.
ŽUPNIJA
VNETJE
OhUSESM
SLINAVKE
(fon.)
K
OUlVALo
AVTVH-CZM
ž. ime
fJOVOZEL.
NO 7
AVTOM.
OZH
tmovcA
KOTEMSKU
m riwi
Venili
VZDEVEK.
AVTOM.
OZN-
KEHE
ZIVLWX
C Lat.')
NO$ oh. VLUE
SIMO H CjREGoR-Čio
r*nez>
OlODZE
L314DSII
cj>&Ol
UGLEJ)
Tokia-
3MM
ŠT AN/JI