Izhaja vsak fotrtok UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martin della Libertži (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna it. 35 lir NAROČNINA: tromesečna lir 400 - polletna lir 750 - letna lir 1450 — za inozemstvo : tromesečna lir 700 - polletna lir 1300 - letna lir 2600. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 365 TRST, ČETRTEK 31. AVGUSTA 1961, GORICA LET. X. PRED ZAČETKOM ZGODOVINSKE KONFERENCE V Beos iradu prisotni predstavniki 24 držav Potrditev in učvrstitev politike aktivnega in miroljubnega sožitja - Na dnevnem redu tudi najaktualnejši mednarodni problemi - Vpliv Jugoslavije v svetu V palači beograjske Zvezne ljudske skupščine se jutri, to je 1. septembra, prične izredno pomembno zborovanje. Ta dan prav gotovo pojde ne samo v zgodovino jugoslovanskih narodov in njihove države, temveč bo postal važen mejnik vse svetovne zgodovine. Da niso te trditve običajne, pretirane fraze, ki jih časnikar čestokrat napise ob kakem pomembnejšem mednarodnem dogodku, dokazujejo predvsem tale dejstva. V vsej dosedanji jugoslovanski zgodovini se prvič dogaja, da se v tej državi sestanejo državni poglavarji, predsedniki vlad, ministri in drugi visoki zastopniki nič manj kot 24 držav z vseh petih celin, ki predstavljajo skoraj milijardo ljudi na svetu. Drugo važno dejstvo je nadalje, da tokrat prvič sami zborujejo predstavniki tistih držav, ki so se v ogromni večini šele pred nekaj leti otresle kolonialnega jarma in se svetu predstavile kot svobodne politične skupnosti. Omeniti je treba končno, da se beograi ska konferenca začenja v trenutku, ko so se ponovno hudo zaostrili odnosi med zahodnim in vzhodnim taborom, kar postavlja v veliko nevarnost svetovni mir in hudo ograža sam obstoj človeštva. Tudi to jasno dokazuje, da prav nič ne pretiravamo, če beograjskemu zborovanju pripisujemo zgodovinski pomen. SPREJEM VISOKIH GOSTOV Ko to pišemo, v jugoslovanski prestolnici z vsemi častmi sprejemajo številne visoke goste. Kot smo že omenili, se bodo mednarodnega zasedanja udeležila odposlanstva 24 držav, in sicer Afganistana, Burme, Gane, Gvineje, Etiopije, Indije, Indonezije, Iraka, Kube, Malija, Maroka, Tunizije, Nepala, Saudske Arabije, Somalije, Sudana, Združene arabske republike, Jcmcna, Kambodže, Cejlona, Cipra, Libanona, Alžirije in Jugoslavije. Tri države Latinske Amerike, in sicer Bolivija, Brazilija ter Ekvador, pa so v Beograd poslale svoje uradne opazovalce. Od državnikov, ki so znani v mednarodni javnosti, so prisotni jugoslovanski predsednik Tito, indijski ministrski predsednik Nehru, indonezijski predsednik Sukarno, nadškof Makarios s Cipra, tunizijski predsednik Burgiba in drugi. Neuradne opazovalce je poslalo tudi 23 Političnih strank, med temi Italijanska socialistična stranka, Japonska socialistična stranka in Združena socialistična stranka Francije. Dela konference spremlja nad 800 tujih časnikarjev in dopisnikov raznih ti-, kovnih uradov z vsega sveta, med katerimi so najmočneje zastopane Združene dr- žave Amerike, in sicer kar s 150 dopisniki, j medtem ko sovjetski tisk predstavljajo le štirje časnikarji. Računajo, da je v zvezi s konferenco prišlo v Beograd skupno kakih tri tisoč oseb. BEOGRAD SPREMENIL LICE V jugoslovanski prestolnici so se na ta dogodek pripravili tako, kot ustreza njegovemu pomenu. Neki tuji dopisnik je te dni poročal, da je Beograd v dveh mesecih spremenil svoje lice. Izvršenih je bilo ogromno olepševalnih del. Mnoga poslopja so prepleskali in uredili, nekatere stare hiše pa so celo porušili ter prosta zemljišča preuredili v lepe, zelene parke. Temeljito so izboljšali cestno razsvetljavo, tako da se vse mesto ponoči svetlika v neštetih lučeh. Omenjeni dopisnik še pristavlja, da je jugoslovanska prestolnica tako rekoč zgubila nekdanji orientalski značaj in postala resnično evropsko mesto. Beograjskega zborovanja se udeležujejo tako imenovane neblokov^ke ali navezane države. Kot je bilo uradno sporočeno na pripravljalni konferenci meseca junija v Kairu, se za nevezane države smatrajo le tiste, ki niso podvržene politiki obeh nasprotujočih si taborov, ki odločno podpirajo gibanja za osvoboditev iz slehernega kolonialnega jarma, niso članice dvostranskih ali kolektivnih vojaških zavezništev skupno s kako velesilo in ki na svojem ozemlju ni majo tujih vojaških oporišč. J Gre za države, ki niso smatrale in ne smatrajo za potrebno, da se Vključijo v zahodni ali vzhodni tabor. To pa ne pomeni, da sc nevezane države ne zanimajo za vse, kar se dogaja v svetu, zlasti kadar gre za svetovni mir. V mednarodnih odnosih se te države ravnajo po načelih »aktivnega in miroljubnega sožitja«, kar v glavnem pomani, da je možno plodno in prijateljsko sodelovanje tudi med državami z različno notranjo ureditvijo. Politika »aktivnega in miroljubnega sožitja«, katere prvi in glavni pobudnik je bila Jugoslavija, je pričela imeti določeno težo v mednarodnih odnosih po sestanku med Titom, Nehrujem in Naserjem na Brionih v juliju leta 1956. Odtlej je začela dobivati čedalje večji vpliv, tako da so se zanjo odločile skoraj vse mlade afriške in azijske države. VAŽEN SPORAZUM V letošnjem januarju so predsedniki Jugoslavije, Indonezije in Združene arabske republike dosegli sporazum, ki je zelo pomemben za učvrstitev politike nevezanih držav in ki je dal povod za sklicanje beograjske konference. Sporazum predvideva, da »so med neblokovskimi državami potrebna posvetovanja, katerih namen je utrditev svetovnega miru, ohranitev neodvisnosti vseh držav in odstranitev nevarnosti, da se kakšna država vmešava v notranje zadeve ostalih«. Jugoslavija in poslanstvo nove Evrope »Ta posvetovanja bodo nadalje težila k učvrstitvi gospodarskega, kulturnega in tehničnega sodelovanja med nevezanimi državami, kar bo koristilo tudi vsej svetovni skupnosti«. Ta načela so torej služila kot osnova za beograjsko konferenco, ki je bila sklicana po pripravljalnem sestanku med predstavniki 22 držav, ki je bil od 5. do 12. junija tega leta v Kairu. DNEVNI RED KONFERENCE Načela, ki tvorijo osnovo razpravljanj na zborovanju, so v bistvu naslednja. V mednarodnih odnosih je treba opustiti politiko sile. Države naj med seboj sodelujejo na osnovi enakopravnosti, ne glede na njihovo notranjo ureditev. Vsa mednarodna sporna vprašanja je treba reševati sporazumno m pri tem upoštevati pravico vsakega naroda, da si svobobno vlada brez vmešavanja tuje države. Poleg potrditve teh splošnih načel, ki jih vsebuje tudi listina Združenih narodov, dnevni red beograjskega zasedanja vsebuje ludi razpravo in sklepanje o drugih aktualnih problemih. Udeleženci bodo prav gotovo obsodili tako staro kot kakršnokoli novo obliko kolonializma in bodo zavzeli stališče do enega sedanjih najbolj perečih vprašanj na svetu: kakšna naj namreč bo obli ka pomoči gospodarsko nerazvitim deželam. Na splošno je že znano, da nevezane države zagovarjajo stališče, naj razvite dežele nudijo pomoč zaostalim in nerazvitim državam in ljudstvom, ne da bi pri tem postavljale kake politične pogoje, kajti le na ta način bi se spoštovalo načelo nevmeša-vanja tuje države v notranje zadeve prizadete nerazvite dežele. Ni nobenega dvoma, da bodo na konferenci proučili tudi najaktualnejše probleme, (Nadaljevanje na 2. strani) P RADiO TRST A c NEDELJA, 3. septembra, ob: 9.00 Kmetijska odda ja; 9.30 Slovenski narodni motivi; 10.00 Prenos maše. iz stolnice Sv. Justa; 11.30 Oddaja za najmlajše: »Mali Peter«, pravljica (Lelja Rehar), igrajo člani RO; 12.15 Vera in naš čas; 14.30 Sedem dni v svetu; 14.45 15 minut z »Gorenjskim kvartetom«; 15.20 Pojeta Natalino Otto in Lys Assia; 17.00 Tvornica sanj, obzornik filmskega sveta; 19.00 Nedeljski vestnik; 21.00 Iz zakladnice slovenskih narodnih pesmi: »Kot si hodil, kje si bil« (Lojzka Lombar); 22.00 Nedelja v športu. • PONEDELJEK, 4. septembra, ob: 13.30 Z glasbenih festivalov; 19.00 Baletna glasba; 19.30 Znanost in tehnika — Miran Pavlin: »Pomen letalskih fotografij za spoznavanje zemeljskega površja«; 20 00 Športna tribuna; 20.30 Francesco Cilea: »Adriana Lecouvreur«, opera v 4 dej. Približno ob 21.05 »Opera, avtor in njegova doba«. Približno ob 21.45 »Nove knjige in izdaje«. • TOREK, 5. septembra, ob: 18.30 Kozina: Davnina, Škerjanc: Romantični intermezzo, Bravničar: Koračnica. Orkester Radiotelevizija Ljubljana vodi Uroš Prevoršek; 19.00 Glasbena skrinjica (Mirca Sancin); 19.30 Življenja in usode — Franc Orožen: Arthur Mihael Ramsey, novi primas anglikanske Cerkve«; 21.00 Alpske legende — Jože Peterlin: »Zgodba o Lovcih«; 22.00 Obrisi ekspresionistične poezije v nemški književnosti — J. Hribar: Franz Werfel. • SREDA, 6. septembra, ob: 18.30 šoštakovič: Simfonija št. 10 v e-molu, op. 93; 19.20 Lajovčevi in Kunčevi samospevi; 19.30 Zgodovinski sprehodi po tržaških ulicah in trgih: »Canal Grande in Canal Piccolo«; 19.40 Slovenski folklorni ansambli; 2100 »Pesek v oči«, komedija v dveh dej. (Eugenc La-biche - Dušan Pertot), igrajo člani RO. • ČETRTEK, 7. septembra, ob 18.55 Flavtist Boris Čampa; 19.30 Na vakance! Beležke študentom na počitnicah; 21.00 Znani dirigenti: Ernest Ansermet Rimsky-Korsakov: Suita iz opere »Zlati petelin«, Dukas: La Peri, plesna pesnitev, Rachmaninov: Otok smrti, simfonična pesnitev, op. 29, Ravel: Bolero. Približno ob 21.30 Književnost: »Giuseppe Tomasi di Lampedusa: Racconti« (Josip Tavčar). Približno ob 22.00 Umetnost — Dušan Pertot: »Sem in tja po evropskih festivalih«, nato Dunajski valčki » PETEK, 8. septembra, ob: 18.30 Rameau: Suita arii in plesov iz tragedije »Dardanus«; 18.55 Pianist Gabrijel Devetak; 19.10 Koncertni jazz: Orkester Ray Anthony; 19.30 Obletnica tedna — Rado Bednarik: »Pred 50 leti je Theodor Roosvelt postal predsednik Združenih držav«; 21.00 Gospodarstvo in de lo; 21.15 Koncert operne glasbe; 22.00 Garibaldinski pisatelji — Jože Seražin: »Eugenio Checchi«. . • SOBOTA, 9. septembra, ob: 13.30 Dobrodošle! Plošče prvič v oddaji; 14.45 Godalni kvintet »Zarja«; 15.330 Tržaški obiski: »Sveta Barbara«; 18.30 Iz del slovenskih skladateljev — Pavel šivic: Dva samospeva — »Smrti ni« — Sedem bagatel za klavir — Medjimursko kolo in rapsodija; 19.30 Zena in dom; 20.40 Zbor »Vinko Vodopivec«; 21.00 »Osamljena duša«, radijska drama (Gian Francesco Luzi - Franc Jeza), igrajo člani RO. TEDENSKI KOLEDARČEK 3. septembra, nedelja: Angelska nedelja 4. septembra, ponedeljek: Zala, Ida 5. septembra, torek: Viktorin 6. septembra, sreda: Caharija 7. septembra, četrtek: Marko 8. septembra, petek: Rojstvo Dev. Marije 9. septembra, sobota: Peter Klaver SPREMEMBE V ALŽIRIJI Narodni svet alžirske revolucije se je skoraj en mesec posvetoval v Tripolisu. Najvažnejši sklep zasedanja, ki je zbudil v javnosti precejšnje začudenje, je sprememba v revolucionarni vladi. Dolgoletna predsednika Ferhat Abasa so odstranili in postavili na njegovo mesto 41-letnega Jusufa ben Khedda. Odstavljena sta še dva druga ministra. Novi predsednik velja za bolj bojevitega človeka, kot je bil Ferhat Abas. V Franciji pa sodijo, da se bo položaj v Alžiriji zciaj še bolj poostril. Politični V petek zvečer se je izvršil v Braziliji nepričakovan politični preobrat. Državni predsednik Janio Ouadros, ki je bil z veliko večino glasov izvoljen v oktobru in je letos v januarju prevzel predsedniško mesto, je poslal odstopno pismo predsedniku poslanske zbornice Mazzilliju. V pismu sporoča, da se je moral umakniti pod pritiskom reakcije, ki ni odobravala njegovih prizadevanj za politični in gospodarski razvoj republike. Državljane poziva, naj ohranijo red in mir. Nato se je odpeljal v svojo vilo blizu mesta Santosa. Ouadrosov odstop je v zvezi z napadi Carlosa Lacerde, guvernerja v državi Gua-naraba, ki je predsedniku očita;, da misli poslati poslansko zbornico na počitnice in vladati kot diktator. V resnici pa se v ozadju brazilske politike skrivajo še druge sence. Ko je 44-letni Olajšave za družine s številnimi otroki Malokateremu poglavarju družine s 7 aii 5 otroki je znan odlok z dne 29. maja 1958, št. 645, ki je postal veljaven 29. julija tekočega leta. Odlok, ki ga prinaša enotno besedilo novega davčnega zakona (Testo uni-co), določa olajšave za družine s številnimi otroki. Družinski poglavar, ki mora dejansko preživljati sedem otrok, če so do 28. leta v breme ima pravico do davčnih olajšav v iznosu 5 milijonov lir pri neposrednih davkih; s petimi ali šestimi otroki pa do dva milijona in pol. Vse te olajšave so priznane poleg tistih, ki jih dovoljuje že Vanonijev zakon in ki so navedene v davčnih prijavnicah. Pojasniti je treba, da Veljajo o'aj.šave tudi pri nakupu zemljišča in pri zidavi hiše za lastno uporabo. Posebne določbe predvidevajo tudi olajšave pri namestitvah, pri šolskih pristojbinah in za vojaško službo. Važno pa je pri vsem tem vedeti, kako se doseže predvidevani davčni odbitek. Davčna oblastva ga sama ne odmerijo: avtomatično ga prizna 'e pri državnih uslužbencih. Ostali davkoplačevalci pa morajo vložiti na pristojni davčni urad posebno prošnjo, in sicer takoj, ko imajo petega ali sedmega otroka. Lahko tudi pozneje, toda olajšava teče šele z naslednjim davčnim letom. Davkoplačevalci, ki se nahajajo v delovnem razmerju, morajo prošnjo za odbitek vložiti na krajevni davčni urad preko podjetja, kjer so uslužbenk Tečaj v Rovinju Na osnovi jugoslovansko-italijanskih kulturnih dogovorov so v Rovinju priredili »tečaj italijanske kulture«. Udeležili so se ga učitelji in profesorji italijanskih šol v Istri. Namen predavanj je bil izpopolniti znanje italijanskega jezika, slovstva in kulture. Posebne ure so bile določene za poglobitev v metodičnem pouku italijanščine. Predavali so italijanski profesorji, med temi tudi profesor tržaške univerze Bruno Maier. Tečaj se je zaključil 28. avvusta. Podoben tečaj bo januarja tudi v Kopru. Vprašamo se, kdaj bodo dobili pa profesorji ljubljanske univerze dovoljenje za uradna predavanja o slovenski kulturi na podobnih tečajih v Trstu ali Gorici? ir at v Hrazitiji Quadros prevzel vodstvo četrte največje države na svetu, je izjavil, da bo vodi! »neodvisno zunanjo politiko«. Navezal je tudi zopetne diplomatske stike s Sovjetsko zvezo, kar pač ni bilo všeč zapadn jakom. Glede notranje politike pa je izjavil ob svojem nastopu, da se bo boril proti korupciji in za odpravo revščine. Pristavil je, da bo postal prav zaradi teh namer najmanj popularen predsednik Brazilije, šel je takoj na delo. Najprej je zmanjšal izdatke za številna nepotrebna ministrstva in je odpustil veliko število visokih uradnikov; drugim je pa podaljšal delovni urnik. Lotil se je tudi sprememb med generali, ki so hoteli kot v vseh južno-ameriških republikah uganjati svojo politiko. Pri l judstvu je Ouadros poslal priljubljen, pri višji kasti pa res nepopularen. Po ustavi bi ga moral nadomestiti do novih volitev podpredsednik Goulart, ki se je hitro vrnil z obiska na Daljnem vzhodu. Naletel pa je še pred povratkom na veliko opozicijo, češ da je še bolj levičarsko u-smerjen kot Ouadros. Politično stanje v državi je postalo še bo'j načeto, ker se jo armada postavila na stran Ouadrosa. Ta pa mirno čaka, da ga bo ljudstvo pri pri hodnjih volitvah čez mesec dni z večino glasov izvolilo spet za predsednika in da bo zato mogel s trdpejšo roko izvesti napovedane reforme. —0— V Beogradu prisotni predstavniki 7h držav (Nadaljevanje s L strani) ki hudo ogražajo mir na svetu, se pravi zadevo Berlina, Alžirije, Brerte, razo rože v; n h itd. Že iz tega, kar smo v skopih besedah omenili, jasno izhaja, da je zborovanje nevezanih držav dogodek, ki bo brez dvoma močno vplival na razvoj mednarodne poTtike In prav v tem je njegov največji pomen. Da je tolikšno število držav skleni'o, naj se njihovi najvišji predstavniki sestanejo v Beogradu, je najbolj zgovoren dokaz, da je politika »aktivne koeksistence«, ki jo že le-la odločno zagovarja in vodi Jugoslavija, do živela velik uspeh. Od evropskih držav je na konferenci udeležena samo Jugoslavija. Toda kot je napisal italijanski demokristjanski poslanec in večkratni član italijanske vlade Dino De! Bo, »sedanja Evropa, ki trpi zaradi svoje preosnove in zaradi določenih dediščin, mora razumeti, kako je važno, da se je konferenca nevezanih držav preselila iz Indonezije in Združene arabske repubhke prav v osrčje enega evropskih polotokov«. S tem je Jugoslavija prevzela poslanstvo nove Evrope, ki je končno opustila stare težnje po nadvladi, ker je »prenesla samo sebe v Afriko in Azijo in se je hotela pomešati med njune narode ter priznala, da je dolžna z njimi ravnati po načelih popolne enakopravnosti«. To je vsekakor lepo priznanje in hkrati dokaz, da ima Jugoslavija danes takšen moralni vpliv v svetu, kakršnega nima marsikatera druga močnejša in številnejša država. V dvojnem zrcalu V Milanu izdaja založba Mondadori boga-, to ilustrirano tedensko revijo »Epoco«. V j številki z dne 27. avgusta beremo v pismih ( uredništvu tudi dopis iz Trsta, ki ga je poslal neki ing. Riccardo Lieblein. Ta razlaga, kako »je zrano, da se Jugo-I slovani niso odpovedali Trstu in Nadiški, dolini. To dokazujeta načrtno gospodarsko prodiranje in nesramna propaganda sloven skih časnikov, plačanih od Jugoslavije« Dalje pravi g. Lieblein (pristen Italijan?), da Slovenci kupujejo vsak dan nove hiše,, trgovine, bare. Zgraža se, da zahtevajo dvo jezičnost v javnih uradih, ko pa vendar znajo italijanski prav tako kot slovertski. Na koncu se še jezi, da imajo Slovenci v Trstu svoje radijske cddaje, banko in da bodo sezidali še svoje gledališče. Iz takega zmešanega pisanja akademsko! izobraženega človeka se zdi, da je mož že priletel na luno, sicer bi moral vedeti, da | so imeli tržaški Slovenci že davno svoje denarne zavode, gledališča in prosvetne dvorane. Vzeli ali požgali so jih fašisti. Slovenski so smeli govoriti v Nabrežini in v Trstu, še preden so oblekli črne srajce razni gospodje z nemškimi priimki. Slovenci terjajo nazaj samo to, kar jim je bilo nasilno odvzeto. Liebleinovega pisma bi niti ne omenjali če ne bi razširjanje takih vesti v velikem tednilku, 'kot je »Epoca«, povzročalo med italijansko javnostjo v notranjosti države napačne slike o dejanskem stanju ob meji. Tega dejstva ne more spremeniti niti kratka urednikova pripomba, da »nima možnosti ugotoviti točnosti trditev, izraženih v poslanem pismu«. —0— Kako naj si italijanska javnost ustvari resnično sliko, če v neki reviji bere o nekakšnem slovenskem naskoku na Trst, če pa hkrati vzame v roko milanski »Corriere della sera«, lahko bere članek z naslovom: »Neutajljiva korektnost slovenske manjšine v Trstu«. Posebni dopisnik Dino Frescobaldi je namreč 14. avgusta pisal, da se je pri vlad, nem predstavniku v Trstu pozanimal, ali so se v zadnjih letih dogodili primeri, ki bi mogli vzbuditi sum o nelojalnosti sloven ske manjšine do države. Prejel je jasen od- Smrt na žičnici V torek popoldne je drselo po žičnici iz Courmayeurja v Ch'amonix 36 kabin, žičnica vozi izletnike nad ledenimi prepadi in strmimi stenami preko vsega pogorja Mont-blarica v višine nad 4000 metrov. Turisti so pravkar občudovali veličastno gorsko prirodo, ko je nenadoma prihrumelo reakcijsko letalo in pretrgalo glavno žico. Sest vozičkov je zdrknilo po stranski žici navzdol in so se raztrosili ob gorskih stenah. Ostali vozički s približno osemdesetimi osebami so pa obviseli na podporni žici 200 metrov visoko nad zevajočimi prepadi. Doslej so našli šest mrtvih, med lemi tudi uradnika pri tržaški zavarovalnici Adolfa Biancolini-ja in njegovega 12-letnega sinčka. Ostale ponesrečence, ki so obviseli v kabinah, so reševali s helikopterji. Do večera so 16 oseb potegnili z vrvmi iz blokiranih vozičkov. Reševanje ostalih se še nadaljuje. govor: »Taki slučaji se niso dogodili«. Kot dokaz lojalnosti navaja, da so štirje slo venski župani iz tržaških slovenskih občin š,i k sprejemu predsednika Gronchija, opa sani s trobojnico. Omenja, da so tudi slovenske šole proslavile stoletnico združenja Italije m da se je take proslave v Verdijevem gledališču udeležil tudi jugoslovanski konzul, čeprav so svečanost kalili »nekateri mladeniči določene politične smeri«. Posebni dopisnik zaključuje, da obstajajo tudi drugi znaki o nastajanju »politične zavesti, ki je v skladu z državo.« Kaj te zadnje besede pravzaprav pomenijo, natančno ne vemo. Slovenci v Italiji so kot vsi ostali italijanski državljani dolžni spoštovati obstoječe zakone, plačevati davke, služiti vojaški rok, se pravi izpolnjevati vse tiste dolžnosti, izražene z besedo »lojalnost do države«. Izpolnjevanje omenjenih dolžnosti pa nikakor ne izključuje pravice, da sleherni pripadnik manjšine o-stane zvest svojemu materinemu jeziku in svojim običajem, to je svojemu narodu. To pravico ščitijo in jamčijo italijanska ustava in drugi mednarodni sporazumi, ki jih je podpisala Italija. Dino Frescobaldi in tovariši naj raje skušajo ugotoviti, če to načelo, ki ga priznava ves kulturni svet, spoštujejo njihovi sonarodnjaki na odgovornih mestih in če po njem tudi uravnavajo svojo politiko do manjšine. Če bi bilo njihovo poizvedovanje nepristransko, bi gotovo pokazalo hude hibe tudi na naj višjih mestih. A tega dopisnik milanskega dnevnika ne bo naredil, ker je za takšno analizo v sedanjih pogojih potreben pogum, ki jo časnikarju res daje le »posebna zavest« — zavest, da je v službi resnice in pravice. Važna razsodba švicarska sodišča so pred kratkim prvič obsodila nekega moškega na prispevke k vzdrževanju njegovega nezakonskega otroka na osnovi antropoloških dednostno-biolo-ških merjenj. Moški je namreč zanikal svoje očetovstvo in se hotel s tem odtegniti plačevanju. Sodišče pa se je postavFo na stališče, ki ga zastopa tudi antropološka in biološka veda, da je danes s pomočjo teh dveh znanosti z nad 99 odstotno, praktično pa s 100-odstotno gotovostjo mogoče določiti očetovstvo. Otrok pa mora biti star vsaj že tri leta. Apelacijsko sodišče je zavrnilo pritožbo očeta. Zanimiva razsodba, ki bo gotovo služila za precedenčni primer tudi v drugih državah, je bila objavljena s podrobnimi navedbami v dnevniku »Neue Zurcher Zei-tung« dne 30. juiija 1961. S tem se je precej poslabšala za lahkomiselne in nepoštene nezakonske očete verjetnost, da se bodo lahko odkrižali odgovornosti za svoje avanture. NAJVEČJA MESTA Lestvica največjih mest na svetu se je zadnje čase spremenila. Največ prebivalcev ima japonska prestolnica Tokio, in sicer 10 milijonov ih 300 tisoč duš. Na drugem mestu je New York z desetimi milijoni in 500 fisoč prebivalcev. Sledijo po vrsti Šangaj, Moskva, Bombay, Peking in šele na osmem mestu London. PROSLAVA OBLETNICE USTRELITVE BAZOVIŠKIH JUNAKOV V sredo, 6. septembra, ob 17. uri bo polaganje vencev na njihove grobove, na pokopališču pri Sv. Ani. V nedeljo, 10. septembra, ob 15. uri bo na strelišču pri spomeniku v Bazovici polaganje vencev. Pevska zbora prosvetnih društev iz Bazovice in Pa1 drič bosta zapela nekaj pesmi. Cb hO-letnici smrti fnrica Carusa Ta mesec je minilo štirideset let, odka'" so v Neaplju pokopali Enrica Carusa, pevca z zlatim grlom. Carusova pot do nesmrtne slave je bila postlana s trnjem. Ko je mati Ana Baldini Caruso položila devetnajstega novorojenca očetu v naročje, so slabotnemu detetu vsi prerokovali zgodnjo smrt. Stara dojilja se je pa zavzela za revše in ga je prehranila do desetega leta, ko je moral že sam poiskati kruha v neki kovačiji, kjer je tudi oče vihtel kladivo. Kmalu je predmestni župnik Bronzetti slišal, da ima fant lep glas. Poslal ga je pet v cerkev in v oratorij. Lirica, ki jo je dnevno dobival za svoje delo, je bila premalo za kruhek, zato je Caruso vzel ob mehkih neapeljskih večerih liro svojega grla in pel ob cestnih vogalih. Tujci so prisluhnili pesmi »Quant'e bbella Napule« in so dečku metali v čepico drobiž, vmes je padel tudi kak bankovec. Organist Guglielmo Vergine se je zavzel za mladega pevca, toda fant je pri pevski skušnji padel. Prsni koš je imel že od mladosti prešibek, da bi vzdržal daljše arije. Z železno voljo ga je začel Caruso krepiti. Pot v svet se mu je pa odprla šele z dvajsetim letom. Dirigent Giordano je za opero Fedoro nujno potreboval namestnika za obolelega tenorja. Nekdo ga je spomnil na uličnega pevca. Poleg slavne sopranistinje Bellincioni se je mladi pevec tako odlikoval, da so njemu bolj ploskali kot njej. Pot navzgor mu je bila kar vrtoglavo odprta. Vse je govorilo o neapeljskem pevcu, ki s slavčjo lahkoto zapoje visoki C. Pevca, katerega so še pred enim let"m posluša'i le gostje v neapeljskih gostilnah in redki tujci v kopališčih, so iskali odri v New Yorku., Petrogradu, na Dunaju, v Londonu. Kronane glave in finančni krezi so si že mesece prej naročevali vstopnice za opere, kjer je pel Caruso. Ob njegovem prvem nastopu v dunajski o-peri je veljala vstopnica za stojišče zadnje vrste deset kron, kar je bila rtiesečna plača državnega uradnika. V Ameriki so plačali Carusu za en nastop po deset tisoč dolarjev. Glas o italijanskem »belcanto« je nekdanji skoraj dvajseti brat ponesel po vsem svetu. Deževali so nanj milijoni, hodil je po svetu v večji slavi kot vladarji in pesniki, govorili so več o pevcu z zlatim grlom kot o Marconiju ali D’Annunziu. Vse zatone Prej s trnjem, a zdaj z zlatom posuta pevčeva pot se je vila še vedno navzgor. Življenje pa kuje svoje ljubljence. Na višku slave se je poročil. Zakon je bil sprva srečen, (Nadaljevanje na 8. strani) NENAVADEN DOGODEK V TRSTU V mestu in okolici je vzbudila zanimanje in nemajhno presenečenje vest, da je v noči med ponedeljkom in torkom prišlo do streljanja na Trsteniku, kjer so nameščene antene tržaške radijske postaje. Uradno potočilo pravi, da sta dva tkarabinjera ob običajnem obhodu mimo žične ograje, ki loči prostor, kjer so naprave tržaškega radia, od sosednih zemljišč, iznenada opazila tri sumljive osebe. Namesto da bi se na poziv stražnikov ustavile, so te osebe pričele bežati in hkrati oddale nekaj strelov iz samokresa proti karabinjeroma. Ta pa sta stek.a za njimi in streljala z brzostrelkama. Neznanci so bežali v smeri proti Opčinam in kmalu zabrisali za seboj vsako sled. Ko pa sta se stražnika vrnila na svoje službeno mesto, ju je čakalo novo presenečenje. Ob žični ograji sta zagledala kar štiri osebe, ki so na njun poziv, naj se ustavijo, prav tako začele bežati in streljati s samokresom. Ka-rabinjera sta seveda spet odgovorila s streli iz brzostrelk, a nista nikogar zadela, ker so neznanci kmalu zginili,v smeri proti Greti. Na kraj dogodka so kmalu prišla ojače-nja. Poveljstvo karabinjerov je odredilo, naj se vsa okolica Trstenika takoj temeljito preišče. Pri tem delu je sodelovala tudi policija. Doslej pa je bila preiskava brezuspešna. Nenavadnega dogodka si tržaška javnost kratkomalo ne zna razlagati. Da bi šlo za poskus tatvine, je izključeno, ker bi tatovi pravzaprav ne mogli odnesti ničesar, kar bi predstavljalo kakšno vrednost. Gre za poskus sabotaže? Tudi to se lahko izključi, ker ne vemo, kdo bi imel od takega prevratniškega dejanja kakšno korist. Razen pripovedovanja prizadetih karabinjerov ni doslej tudi nobenega dokaza, da bi neznanci streljali proti stražnikoma, saj doslej niso kljub preiskavi našli izpraznjenih nabojev. Zadeva je torej zares zagonetna in javnost zato z upravičeno radovednostjo pričakuje izid nadaljnjih preiskav. Repentabor: SKRBIMO ZA MLAJŠI KADER Že z gospodarskim načrtom iz leta 1959-60 je bilo repentaborski občini nakazano o-krog 4 milijone lir za popravljalna dela na raznih občinskih cestah. Ta dela so šla na dražbo pred kratkim in jih je prevzelo podjetje Cesia. Pred dnevi so se na Colu in v Repnu pojavili delavci ter pričeli polagali nov asfaltni tlak po tamkajšnjih poteh. ! Gostinskih obrati na Colu, v Repnu in pri Fernetičih so imeli v letošnji sezoni kar precej dela. Lastniki gostišč so na splošno zadovoljni s prometom, ki se je mnogo bolje razvijal, kot so pričakovali v začetku poletne sezone. Tovrstna gospodarska dejavnost je v repentaborski občini pognala že globoke korenine in jo je odslej treba le negovati in izpopolnjevati. Pomanjkljiva je še na primer strokovna usposobljenost strežnega in drugega osebja, ki je zaposleno v raznih obratih, kar so ugotovili zlasti gostje iz inozemstva. Prav bi zato bilo, da bi poskrbeli zlasti ža mlajši kader, kar bi dosegli s tem, da bi nekaj mladine poslali v gostinske šole, ki edine lahko usposobijo človeka za delo v gostinstvu, ki ni tako enostavno, kot marsikdo misli. Nabrežina: REGULACIJSKI NAČRT ODOBREN Te dni smo zvedeli, da je pristojno ministrstvo v Rimu odobrilo regulacijski načrt devinsko-nabrežinske občine. Načrt bo postal veljaven, kakor hitro bo občinski svet odobril določene spremembe, ki jih je vneslo ministrstvo in ki niso bistvene važnosti. Čez nekaj dni se vrne na svoje domove skupina kakih sto deklic iz devinsko-nabre-žinsike in zgoniške občine, ki so prebile približno mesec dni v počitniški gorski koloniji v Rigoiatu. Ves čas bivanja v prijetni vasi sredi furlanske Karnije je vladalo veselo razpoloženje in deklice so bile pri krep-Kem zdravju. Ugotovili so sicer en primer nalezljive bolezni, ki pa ni imel hujših posledic, ker je nadzorno in zdravstveno osebje brž sprejelo primerne ukrepe. TRST V BORBI ZA SVOJ GOSPODARSKI POLOŽAJ Prejšnji teden so se zbrali v veliki dvorani tržaške univerze strokovnjaki iz drža ’ Evropske gospodarske skupnosti na posebno zborovanje. Osrednje vprašanje se je vr-. telo okoli olajšav za mednarodni promet. V soboto, na petem dnevu zborovanj, je imel važno predavanje dr. Bernardi, glavni lavnatelj tržaških javnih skladišč. V daljšem govoru je dokazal važnost Trsta in njegove luke za razvoj evropskega tranzitnega prometa. Bolj kot dokaz o zmogljivosti tr žaškega pristanišča je pa njegovo predavanje izzvenelo kot oris borbe tržaškega mesta za obstoj kot trgovske postojanke, odkar je po zlomu donavske monarhije zgubil svoje naravno kopno zaledje. Trst je po svoji naravi ustvarjen za tranzitni promet z morja v Srednjo Evropo. Bernardi je jasno pokazal, da ni dovolj, če se bo zgradil VII. pomol in so se izboljšale tudi druge pristaniške naprave. Bolj važna je tarifna politika, če naj se ohrani stara in privabi nova tuja klijentela. Potrebno je ohraniti vsaj dosedanji obseg prometa, ki ni koristil samo Trstu, ampak celokupnemu državnemu gospodarstvu. Saj je v letu 1957 prispeval v državno blagajno za okoli 40 milijard lir tujih valut. Lani se je ta vsota znižala na 30 milijard. Promet upada zaradi tekme severnih pristanišč, zlasti Hamburga in Bremena, v zadnjih letih pa je postala Reka hud konkurent. Roka ima svoje naravno državno zaledje za seboj. Velika množina tovora, ki je šla pred prvo svetovno vojno preko Trsta, se je zdaj usmerila na reško pristanišče. Kot nadaljnjo potrebo, če naj se okrepi Trst kot tranzitna luka, navaja Bernardi nujnost tarifnega dogovora z Avstrijo, preko katere teče blagovni promet proti Če ški, Nemčiji in tudi Madžarski. Takoj ob tej misli se pa samo po sebi zastavi novo vprašanje, in sicer vključitev tudi teh dežel v skupno evropsko tržišče. Dokler bo ta obstajala samo iz dosedanjih šestih držav, ne bo mogel Trst napredovati kot važno prometno pristanišče. Drugačna tarifna politika, vzdržati korak z drugimi konkurentnimi lukami in razši riti območje evropske gospodarske skupnosti, vse to je po strokovnjakovem mnenju potrebno, če naj pristaniški Trst nastopi razvojno pot. ŠOLSKA OBVESTILA Ravnateljstvo nižje trgovske strokovne šole pri Sv. Ivanu obvešča dijake, da se vpisovanje v I., II. in III. razred nadaljuje do 25. septembra vsak delavnik od 10. do 12. ure. Učenci, ki se vpišejo v I. razred, morajo predložili naslednje listine: I. rojstni list, 2. potrdilo o cepljenju, 3. potrdilo o zdravih očeh, 4. zadnje šolsko spričevalo. Vsa pojasnila se dobijo na tajništvu šole. OCO Ravnateljstvo slovenske industrijske strokovne šole na Opčinah Sporoča, da se vsi popravni izpiti prično v ponedeljek, 4. septembra, ob 8.30. Natančni razpored in urnik izpitov sta na vpogled na razglasni deski V šolski veži. OCO Ravnateljstvo državnega industrijskega tečaja v Nabrežini z oddeljenimi razredi v Sv. Križu javlja, da bo vpisovanje učencev in učenk za šolsko leto 1961/62 za I., II. in III. razred od 4. septembra datlje do vključno 25. septembra t. 1., in sicer vsak dan od 10. do 12. ure. Obenem opozarja učence in učenke, ki so bili pripuščeni k popravnim izpitom v jesenskem roku, da se prično nižji tečajni in razredni izpiti v ponedeljek, 4. septembra, ob 8.30 na sedežu tečaja v Nabrežini. Razpored in urnik izpitov sla na vpogled na oglasni deski tečaja v Nabrežini. IV&Ufl DOLENJE Pri nas se je pred nekaj dnevi pripetilo nekaj nenavadnega. Sedemnajstletni mladenič Valentin Pusta si je v/el življenje s tem, da je použil večjo količino hudega strupa mišjaka, ki je učinkovito sredstvo proti podganam. Domači so našli fanta mrtvega na postelji v njegovi sobi. Kaj je gnalo mladega fanta v smrt, ni znano. Po dolgem času so se oblastva spomnila tudi na Skriljevo, odročno vas naše občine. Ministrstvo za javna dela je namreč nakazalo dva milijona lir za prepotrebno novo pokopališče. Upajmo, da bodo z deli tudi kmalu pričeli. SV. VIŠARJE Naselje pri romarski cerkvi na Sv. Višar-jah se tetos vedno bolj obnavlja. Razen različnih obnovitvenih del v cerkvi, so nastala nova gostišča, higijenske naprave in se urejujejo pota na vrhu. Občutilo pa se je vedno bolj pomanjkanje dobre pitne vode. Doslej je bilo treba zajemati slabo in plehko deževnico iz kapnic aii pa si utešiti žejo z nedolžnim vinčkom, ne vinom, po raznih stojnicah. V nedeljo je pa bil za romarje in kramarje pravi praznik. Otvorili so namreč nov vodovod, po katerem se pretaka bistra studenčnica, ki jo zajemajo kakih 270 metrov pod vrhom v tako imenovanih Kapljah. Vi-šarski vodovod je blagoslovil videmski nadškof ob navzočnosti velikega števila romarjev. TRBIŽ O gospodarskem položaju našega mesteca ali bolje rečeno o njegovih gospodarskih težavah smo že večkrat poročali. Po dogodkih na Južnem Tirolskem se je hudo skrčila mala obmejna trgovina. Stalni dotok odjemalcev iz beljaškega okraja je kar nenadoma odpadel. Marsikateri trgovec je upal GORIŠKO PREBIVALSTVO Občine goriške pokrajine so že prejele od Osrednjega statističnega urada navodila za prihodnje, deseto ljudsko štetje, ki bo me seca oktobra. Posebno važne bodo ugotovitve za goriško mestno občino, kjer se je število prebivalcev v zadnjih 50 letih zelo menjavalo. Pred prvo svetovno vojno je goriška občina imela 30.386 prebivalcev, nekaj nad 2000 hiš in je obsegala 2352 ha površine. Leta 1931 je število meščanov narastlo na malo manj kot 45.000 duš; hiš je pa že bilo 5821. Vzrok tolikšnega narastka je pa bi-la priključitev sosednih občin: Podgore Ločnika, Solkana, Šempetra, štandreža in Vrtojbe, ki so štele skupno nad 14.000 prebivalcev. Leta 1936 je v goriški občini bilo 51.475 oseb. Začelo se je namreč priseljevanje kot v obljubljeno deželo. Ljudsko štetje leta 1951 je pa pokazalo zopet padec: našteli so 42 tisoč ljudi, torej še manj kot dvajset let poprej. Vzrok je nova državna meja, ki je odcepila od Gorice vzhodne obrobne vasi s 7786 prelivalci. V zadnjih desetih letih se je število Goričanov povečalo !e 7a 561 oseb. Kljub majhnemu prirastku je tudi ta množina prebivalcev še prevelika spričo šibke gospodarske dejavnosti v našem obmejnem mestu. - tHanalkha riti lina da bodo politične razmere vplivale le malo časa na obmejni promet in da bodo ljudje iz Avstrije zopet hiteli kupovat v Trbiž. V tem upanju se je ta in oni tudi založil i novim blagom. Kupci so pa izostali. Posledica je bila, da so v juliju šle mnoge meni ce v protest. Samo v Trbižu za pet milijonov in 500 tisoč lir. V mesecu avgustu se je pa položaj nekoliko spremenil. Na počitnice je prišlo še precej tujcev, toda ti puste zaslužek večinoma gostiščem, medtem ko trgovine ostanejo z redkimi odjemalci in s polnimi zalogami. RAJBELT Naš staroslavni svinčeni in dokov rudnik preživlja vsako toliko časa posebne težave, Ne govorimo o nesrečah in nezadostno urejenih zavarovalnih napravah. Grozi še nekaj hujšega, kar bo moglo vplivati na odpuščanje in nastavljanje uradnikov in uslužbencev v rudniku. Ravnateljstvo rudnika je imelo sedež v Vidmn. Stari lastniki, še pod Avstrijo, plemič' Hen-k^l-D i^ners-marcki so bili prodali podietj' italijanski delniški družbi, pri kateri je imel glavno besedo zopet p'emič Jondino Nogara, sorodnik bivšega videmskega nadškofa. K podjetju so bili kasneje pritegnieni ra?ni finančniki iz Genove in Rima; osnovala se je delniška družba »Pertusola«. Iz nam neznanih vzrokov namerava ta družbi prenesti vse osrednie urade iz Rajblja in Vidma v Genovo. Do danes sedi v upravnih uradih še nekaj domačih ljudi, ki so ž- dolg-i leta v službi in vsaj nekoliko poznaio potrebe in čutiio z delavci. Ce iih bodo nadomestili 'ujci. bo zapihal drugačen veter. Sindikalne organizacije so že protestirale proti premestitvi vodstva. Z delavstvom se strinja tudi vse prebivalstvo, ker bi bilo občutna Prizadeto, če zmanjka toliko uradniški^ družin. SOLKANSKO POLJE Naše ceste in hiše se nahajajo nekoliko izven mesta. Menda je prav ta oddaljena le ga vzrok, da ponoči ne dajo miru nekateri mladostno objestni razgrajači. Prepričani, da jih policija ne bo slišala, dirkajo po naših, poteh z motorji, ki pokajo in hreščijo na vse pretege. Pobalinom, ki se čez dan le nobno sončijo ob kaki vodi, ne pride niti ra misel, da so se naši kmetje podnevi po tili na soncu in da potrebujejo ponoči počitka. Proti takšnim ponočnim razgrajačem je treba ostro nastopiti. Ce je mogoče, za pomnite si številko njih vozil in prijavite jih kar po telefonu na 'kvesturo. Ponoči kličete lahko kar številko 3000. OPOZORILO Goriško županstvo je tudi letos sprejelo določene ukrepe v zvezi z zavarovanjem poljskih pridelkov pred tatvinami. Nihče, ki ni za to upravičen, ne sme hoditi po zasebnih poljskih poteh. Poljski čuvaji imajo ulkaz, naj vsakogar, ki prekrši to zapoved, naznanijo. Že lansko leto so se slišale pritožbe, da marsikateri nedeljski izletniki obirajo ceio nezrelo grozdje ob poteh in ga potem zametujejo. Ta in oni pridelovalec je imel škodo tudi na zelenjavi in sadju, kar pa niso povzročili revni meščani, temveč navadni pobalini. RIBJI ZAROD Soške postrvi, prava poslastica za postne dni, izumirajo; takšna je sodba strokovnjakov. Vzrokov je seveda več. Eden poglavitnih so tudi soške eiektrarne, ki kalijo prej bistre valove. Sedaj pa že nekaj tednov priteka umazana voda s hribov, v takšni vodi pa tudi ribe zginejo. Pri Tolminu so namreč izsušili jezero pod Mengorami. ker gradijo velike podporne zidove na cesti z Mosta v Tolmin. Zidovi so bili pod jezersko gladino. Z odtokom jezera so tudi ribe poiskale druge vode, nekaj so jih pa polovili ribiči, ki so prišli z mrežami ceio iz Pirana. Spodnji tok Soče je takorekoč ostal brez ribjega zaroda. Pokrajinska uprava v Gorici je zato v petek spustila v Sočo pri Roj-cah in blizu Gradiške pet tisoč majhnih postrvi, da bi se spet ribe zaplodi'e. Male ribice so dobili iz kobariške ribogojnice. URADNIKI ZA LJUDSKO ŠTETJE V mesecu oktobru bo tudi v Gorici uradno štetje prebivalstva, trgovine in industrije. Mestni občinski urad išče pripravno o-sebje, ki bo sodelovalo pri ljudskem štetju. Zato poziva vse, ki se hočejo zaposliti kot uradniiki pri tem delu, naj vložijo na občino (Ufficio protocollo del Comune) lastnoročno pisano prošnjo do 5. septembra. V poštev pridejo osebe od 18. do 65. leta, ki imajo dokončano vsaj nižjo srednjo šolo. NOVA JAVNA DELA Ministrstvo za javna dela je sporočilo, da je odmerilo za nova javna dela v goriški pokrajini 241 milijonov lir. V Gorici bodo po pravili ali zgradili nove odtoke in greznice. V Jazbinah bodo uredili novo pokopališče, ki bo stalo 2 milijona 800 tisoč lir. Po- pravili bodo tudi pokopališče v števerjanu. Slo milijonov lir pa je nakazanih za razširjenje vodovodnega omrežja v desetih občinah v gradiščanskem in ikrminskem okraju. PEC Predzadnji teden se je pri nas pripetila nezgoda na cesti, žrtev nesreče je bil na žalost naš domačin Dominik Kovic. Ko se je fant peljal z motorjem na deio, je na ovinku pri domačem pokopališču za del ob taksi, ki je pridirjal z desne strani. Trčenje na tem kraju je bilo skoraj neizogibno. Dominika, ki je dobil več lažjih poškodb, so odpeljali v bolnišnico. Vsi prijatelji in znanci mu iz srca želimo, da bi kmalu popolnoma okreval. SOVODNJE V četrtek, 17. avgusta, sta si v sovodenj-ski cerkvi obljubila večno zvestobo gdč. Marčela Fajt in g. Devetak A. Tako lepega ženitovanja že ni bilo precej časa, kar dokazuje, da sta novoporočenca pri vseh sosedih zelo priljubljena. Na novi življenjski poti jima želimo domačini in znanci mnogo sreče in božjega blagoslova! OTROŠKI VRTEC Pod Kapelo bo že čez nekaj tednov stal moderno urejen nov otroški vrtec. Stavbo je zgradila občina poleg italijanske osnovne šole. Stroški bodo znašali nad 22 milijonov lir. Prostora bo za 70 otrok. Doslej so otročiči iz severnega dela mesta obiskovali po večini otroški vrtec v uršulinskem zavodu, kar je bilo združeno s precejšnjo nevarnostjo zaradi prečkanja prometnega križišča na gorenjem koncu Katarinija. Kogar zanimajo stari spomini, mu povemo, da je okraj pod Kapelo že od nekdaj poznal otroške vrtce, še več kot pred sto leti je predlagal katehet Jožef Vogrič mestnemu svetu, naj ustanovi otroški vrtec za zanemarjeno deco. Zamisel se je pa uresničila šele dolgo let kasneje. Pač pa je prav pod Kapelo ustanovilo društvo »Sloga« slovenski otroški vrtec. Prostore je imel v pritlični stavbi skoraj nasproti Rusjanove hiše. Tam je dolgo let poučevala rajna vrtnarica Podgornica. Različnim kričačem je bil že tedaj slovenski otroški vrtec trn v peti. Rešil pa je marsikaterega otroka moralnega in narodnega propada na cesti. Zato se nam še danes zdi nepojmljivo, da nekatere »boljše« goriške slovenske družine pošiljajo svoje otroke v italijanske vrtce ali pa sploh nikamor, kar je tudi slabo. ŠOLSKI OBVESTILI Ravnateljstvo nižje srednje (gimnazije) in strokovne šole v Gorici sporoča, da se popravni izpiti pričnejo 4. septembra ob 8.30 s pismeno nalogo iz italijanščine in se bodo nadaljevali po vrstnem redu, ki je razobešen na oglasni deski šole. ooo Na osnovnih šolah goriškega in dobrdobskega didaktičnega ravnateljstva bodo popravni izpiti potekali po naslednjem vrstnem redu. Dne 4. in 5. septembra bodo popravljali učenci 2. razreda; 5„ 6. in 7. septembra pa učenci 5. razreda. Sestava izpitnih komisij je nespremenjena. Učitelji naj še pred izpiti dvignejo vpisnice na ravnateljstvu. O vpisovanju, ki bo verjetno od 25. do 30. septembra, bodo učitelji pravočasno prejeli natančna navodila. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Razgovor z igralcem Mihom Balohom Igralec Miha Baloh, član Slovenskega gledališča v Trstu, je dobil na letošnjem festivalu jugoslovanskih filmov v Pulju nagrado kot najboljši igralec v sezoni 1960/61 za vlogo v slovenskem filmu »Veselica«. V zvezi s tem smo ga naprosili, da bi odgovoril na nekaj vprašanj, ki zadevajo slovenski film. G. Baloh, s kakšnimi občutki ste sprejeli nagrado kot najboljši igralec jugoslovanskega filma? Vsak človek, pa naj dela karkoli, posebno pa še v našem igralskem poklicu, je vesel in srečen, če mu dajo ljudje priznanje za njegovo delo. Ko sem dobil nagrado, pa sem občutil poleg veselja globoko v sebi tudi veliko odgovornost do vsega svojega dela v prihodnosti. Kaj menite sami o filmu »Veselica« in o svoji vlogi v njem, ker je vzbudil ob premieri različna mnenja pri kritiki in občinstvu? Svojega igralskega dela sam ne morem objektivno analizirati. Vsebinsko se mi zdi film zelo zanimiv. Menim, da je problem, ki ga simbolizira Aleš, pogumni pogled na tega slovenskega povojnega človeka in na njegov položaj v družbi, sredi katere živi, nekaj zelo aktualnega. Le da bi Aleš po mojem mnenju moral v filmu doživeti bolj tragično usodo. Omenili ste kritike. Kvalitetne in pristojne slovenske kritike o tem filmu v časopisju skoraj ni bilo. Srbska kritika je bila zelo povoljna, hrvaška pa negativna. Kaj je po Vašem vzrok, da ni bilo slovenske časlo-pisne kritike o »Veselici«? Zadrega. Zakaj? Vzrokov je verjetno več. Kakšen je Vaš splošni vtis o letošnjem festivalu v Pulju? Mislim, da je bil po svoji tematiki in po filmskem izrazu, ki ga je prikazal, najboljši od vseh dosedanjih. Še posebej si ga bomo zapomnili Slovenci. Nastopili smo s tremi filmi in vsi trije so bili nagrajeni. To je velik dokaz dobrega in načrtnega dela. V kakšnih filmih boste ignali v bližnji bodočnosti? Predvsem bi želel povedati, da gledališke dejavnosti nikakor ne bom opustil. Dogovarjam pa se z jugoslovanskimi filmskimi podjetji za razne vloge, pa tudi s Francozi. V kakšnem Ulmu bi najrajši igrali? V pustolovskem, ljubezenskem, zgodovinskem, fantastičnem ali psihološkem? To ni odvisno od mene., ampak od scenarija. Rad pa bi odkrival tisti košček življenja, na katerega naš sodobni Človek v tem čudnem življenjskem ritmu in napetosti pozablja in nima časa zanj. Hočem reči, da bi bil zelo vesel, če bi lahko odkrival v filmu tisti košček življenja v sebi in sploh v ljudeh. Vseeno bi mi bilo, če bi bila to velika ali majhna filmska vloga. Rad bi se vedno poglabljal v človeka in odkrival njegovo današnjo razdvojenost, njegovo nepopolnost. Kakšne vloge Vam po Vašem lastnem občutku najbolj odgovarjajo? Človek niti sam ne ve, kaj vse se skriva v njem. Kako naj potem na to odgovorim? Ste imeli kakšne težave v prehodu od gledaliških vlog k filmskim? Ni razlike med gledališčem in filmom. Je samo dobra ali slaba igra. Seveda pa ima filmsko platno svoje specifične zakone. Mislim, da je gledališče rezervoar in izhodišče za vse druge igralske manifestacije, na televiziji, po radiu, v filmu itd. Ali ima slovenski film po Vašem kako večjo bodočnost? Letošnji puljski festival nam je dokaz za to. Zelo bi bil vesel, če bi se Slovenci in Jugoslovani sploh približali kvaliteti, ki so jo dosegli n. pr. Italijani. Hočem reči, da bi s takim pogumom odkrivali svojo preteklost in sedanjost, svoje lastnosti in napake. kot lahko vidijo Italijani sebe v »Veliki vojni«, v »Generalu della Rovere«, v »Ciociari«, v »Sladkem življenju« itd. Mislite, da imamo Slovenci probleme, ki so vredni takih filmov? Slovenski narod je — enako kot drugi jugoslovanski narodi — tako zanimiv po svoji zgodovini in po svojem življenju, da so ljudje, ki se ukvarjajo s filmom, z gledališčem in literaturo, dolžni, da ustvarijo filme, ki bi to izrazili in v katerih bi se videli takšne, kakršni smo. In tega se nam ni treba sramovati. Kaj je po Vašem mnenju vzrok, da se slovenski in jugoslovanski film še ni tako uveljavil v svetu, kot bi se lahko glede na motivno bogastvo in obseg današnje filmske proizvodnje? Manjka močnih režiserjev, izvirnosti, ali scenarijev ali česa drugega? Film je. rezultat različnih elementov. Ne more ga rešiti samo motiv. Moje mnenje po izkušnjah z letošnjega festivala v Pulju je, da ima jugoslovanski film vse pogoje (če bo šlo tako naprej), da bo v nekaj letih ubral korak, recimo s poljskim filmom. Je po Vašem mnenju med jugoslovanskimi filmski/ mi režiserji kateri toliko umetnika, ki bi mogel prodreti v evropsko režisersko elito? Po mojem mnenju ima jugoslovanska filmska industrija nekaj res dobrih režiserjev in igralcev. Jugoslovanski film je vsekakor v razdobju velikega razvoja. Vrnimo se spet k Vam. V kolikih filmih ste že igrali? Nastopal sem že za tri jugoslovanska filmska podjetja: za »Triglav film« v Ljubljani pod režiserjem Babičem in Boštjanom Hladnikom, za »Jadran film« v Zagrebu in za »Avala film« v Beogradu pod režiserjem Sašo Petrovičem. Kaj menite o Duši Počkajevi kot svoji filmski partnerki in nagrajenki na letošnjem festivalu v Pulju? Cenim jo kot dobro gledališko igralko. V filmu »Ples v dežju«, pa se je izkazala tudi kot velika filmska umetnica. Slovenija ima sedaj zelo dober mlad filmski kader, kar dokazuje prav dejstvo, da sta dobila kar dva mlada igralca na festivalu v Pulju zlati »Areni« za glavna igralca, enako pa tudi režiser Boštjan Hladnik. Ta novi slovenski filmski kader pa je bil na letošnjem festivalu priznan in odkrit. In če bi Vi sami lahko izbirali režiserja in filmski motiv? Izbral bi režiserja, ki bi ga smatral za sposobnega, da bi me umetniško in človeško dvignil. Pod vodstvom katerega mednarodnega slavnega režiserja bi radi igrali? (Miha Baloh se je nekoliko zamislil. Videti je, da mu izbira ni lahka. A nato odločno izjavil): Pod Fellinijem. In z Anito Eckberg kot partnerko? Ne. S Shirley Mac Laine, (ne da bi se bil nasmehnil). OOO LITERARNA NAGRADA Prejšnji teden je posebno razsodišče literarnih kritikov prisodilo 32. slovstveno nagrado mesta Via-reggio pisatelju Albertu Moraviju za roman »La noia«. Prejel je štiri milijone lir nagrade. Pol milijona so pa priznali pisateljici Lorenzi Mazzetti za slovstveni prvenec »II cielo cade«. Razpravljanje razsodnikov je bilo precej burno, ker so nekateri hoteli, da se prva nagrada deli še z drugimi tekmovalci. Kot drugo najboljše delo so predlagali roman »II segreto«, katerega je izdal založnik Einaudi. Eto te nedelje pa njegov pisatelj sploh ni bil poznan, ker se je podpisal »Anonimo Triestino«. Zdaj pa je prišlo na dan, da je avtor tega romana iz tržaškega življenja, ki je bil že večkrat predlagan za odlikovanje, profesor matematike na tržaških srednjih šolah Guido Voghera, ki je umrl leta 1959. Voghera, ki je bil znana oseba, ni nikoli hotel stopiti v javnost kot pisatelj. Njegov sin je izročil očetove rokopise hčerki pesnika Sabe, ki je romanu »11 segreto« napisala tudi uvod. Tržaška opera Operna sezona v tržaškem gledališču »Verdi« se bo začela verjetno 11. novembra. Kot prvo opero bodo peli Mascagnijevo »Maske«. Novost v letošnji sezoni pa bo »Poganski kamen«, opera v treh dejanjih. Uglasbil jo je tržaški skladatelj Giulio Viozzi. Kritiki, ki so že slišali klavirske izvlečke, sodijo, da je delo prav mojstrsko. Za Trst bo tudi novost Čajkovskega opera »Evgenij Onjegin«. Upali so, da bo nastopila tudi slovita pevka CallaSj toda zvezdnica se je premislila. Slovenska publikacija o papežu Janezu XXIII. V seriji knjižic, ki jih izdaja Marijanišče na Opčinah, je izšla pred kratkim brošura z naslovom »Janez XXIII.«. Napisal jo je slovenski duhovnik > & .dj ra ra’ >o C c ra S >CJ c M u. o > .ir, O c -a O —< Is o C -r__ C3 P a o —: O. ra (2 E rr! d >aj o 03 c« ra • ^ ' 3 H F ^5 N ra C c u o n. C3 C ra C ra n c ra ra ra c U' o: a> c oj c —4 Cj l-r-J W i—" ^ ‘JU >(✓) c ^ (L) O Qj 0> n i , •>—> -g "-3 N £ ’> ra' _ O TJ ^ =ž Si E 2 B o .'P, in 0 d) T3 O h P 5 & ^ ra ^ o JS-* c > S .Si, N CD ^ >c/) TZ X c .OJ 73 (L) 1—1 O U) •— > T3 C C -3 ra ^ ri N V ~ ra , OJ ra ^ n j£ m ra .p ° N > 00 ra o ra o v s -° o ? - E ^ g-s^-s a J | e . -e > S 00 Q OJ g si e P3 ra ^ T3 O — >N J® ^ OJ .2i 00 .OJ c p ju r? ^ u S .§j? 5 c » ° P, . o č 5 g ,n o E S n ^ a ut)