Poitolm plačani a lotirlll ilmtkmi ilus tRovAn 5ru žinsK.i it.eb.niK 'i/hAjA. v če t ate k III. leto V Ljubljani, 21. maja 1S31 Štev. 21 Dogodek v Zagrebu Doživel K. Bratuša Ko sem sedel y nabiti d volani velikega kina, nestrpno čakaje, kdaj bo vendar že ko-ne,c zvočnega gur.nala in se bo na platnu pokazal on, ki sem zaradi njega prišel v Zagrel) — kuj sem takrat mislil? Govoreči stroj je brnel, lir^šč.nl, ropotal, govoril na platni} — temu pravijo zvočni žurnal. Slike iz vseli koncev sveta, tudi,zanimive vmes. letala, toalete, topovi, parada, ogenj — rdeč,ko škrlat, rv naravnih barvah — in govorjenje! Kaj sem takrat mislil? Na. največjo kazen, ki jo je Bog prizadel človeškemu na,-pidni,, kp je Ijiidem na. babilonskem stolpu zmešal jezike, fniiia to ameriško angleščino,, ki naj jo vrag razume, in na tišjega veleuma, ki je.z enim mahom, ubil, duhovno jnterna-eijonalo nemega filma. rekoči stroj, bodi človek in, govori' In stroj je izpregovoril. kovinsko sicor in hrošče, a vendar: ljudje so mu ploskali in so bili zadovoljni in ponosni, da stroj govori, in so rekli: lo je trjuipf človeškega, umil. imenujmo ga fonlilm. po naše. blagoglasne ie: zvočni film. A kaj je to? Iznenada, ka-kor bi odrezal, so, ljudje na platnu utihnili in izginili, iz govorečega stroja je, zadonela muzika, in na platnu se je pojavil napis: ..Luči velemesta1,*. romantična pantomima Gharlicja Chaplina, ki sem zaradi nje prišel v Zagreb. Hvala'bogu. zdaj bo konce tega nerazumljivega brbljanja, zdaj se začne film kakor v leL pili starih 'paših .— — Prvi prizor: odkrivanje spomenika. Kakor se spodobi. KADAR CHAKL1E LJUBI... (Foto Avala) izpre,govorita predsednik odbora za odkritje spomenika in njega kfimica — tam v .Vn,ier,iki je ta hvale vredna šega še bolj razvita kakor v I A ropi. Besignirano bi se bi l vdal v svojo usodo, naj gre še la kelih nerazumljive ameri-kanščine mimo mene — bi se bil vdal. pravim, če ne bi bil vedel, kako bo s to govoranco. Chaplin jima da nemoteno govorili. gospodu od odbora za odkritje, spomenika in. gospe kfunici: le muzika ju spremlja, kakor se spodobi, da podčrta veliki pomen velikih besed, glasno in mogočno, da poudari možati in zanosni organ govornika, nežno in diskr.et-neje, ko pride Mia vrsto govornica. Sc nadaljuje mi str. 354 mtoMtit* TE DMA V Riu do Janeiro v Braziliji, pravi K asi mir Edschmid, ima cestna železnica po dva vozova s 1. in 2. razredom. Zanimivo je le. na kako skrivnosten način izprevodnik potnike dirigira v ta ali oni razred. V 1. razred spusti vse moške z ovratnikom, ne glede na to, ali jim je polt bela. rumena ali črna. V voz 2. razreda pa spusti vse tiste, ki so brez ovratnika, naj so že belci, ru-menokožci ali črnci. Glavno mu jc ovratnik. Tako je na primer zadnjič poslal v prvi razred bosega črnega tekača z ovratnikom, elegantnega angleškega gospoda z izrezano športno srajco pa v drugega... Španski pregovori bi utegnili biti danes aktualni. Evo jih treh: Modri človek živi od neumnega človeka, neumni pa od svojega dela. Naj se kamen zadene ob vrč ali vrč ob kamen, razbije se vrč. Ogenj je moški, slama pa ženska; vanj piha hudič, da si dela kratek čas. Žena nekega berlinskega trgovca je i>odarila nekemu beraču par čevljev. Ko je zvečer to povedala možu, je prebledel. Povedul ji je, da je vanje spravil svoje prihranke okoli 1500 mark (20.000 Din), še tisti večer je tekel na policijo, čeprav ni imel več upanja, da bi še kdaj videl ta denar. Kdo pa popiše njegovo presenečenje, ko ga drugi dan pokliče na telefon neki čevljar in mu pove, da je prejšnji dan dal nekemu beraču 75 fenigov (10 'Din) za stare čevlje, ki jih je sklenil popraviti. Ko pa je odtrgal podplat, je zagledal pod njim cel šop stotakov, še preden je utegnil obvestiti policijo, je bral v večernem listu o trgovčevi smoli in ga je takoj poklical. Vrli čevljar je dobil lepo najd-nino, in tako je ostal berač edini od treh, ki je tisti dan klel. * Ko je lani padla francoska vlada. so sedeli v zbornični restavraciji pri večerji trije ministri. Bri-and, Cheron in Loueheur. Ker ni mogoče večino govoriti o krizi, so se pomenkovali 'o svojih mladih letih. „Jaz sem bil ob začetku vojne podčastnik,1* je rekel Loucher, „in sem dobil na vojaško potnico opombo: Dr. iur., zna brati in pisati.11 „Na moji vojaški potnici,11 |>ove Cheron, „je bilo napisano: inteligenten podčastnik. Utegne biti zrel zn narednika.11 ..Na vojni potnici g. Hesnarda. ki je l)if rektor univerze,11 pravi Brinnd, „pa je bilo napisano: Dr. iur et phil. Trdi, da je izobražen.11 Praporščakova tragedija Zgodba i/ življenja Bil je mlad, poln življenja in svet mu je bil odprt na ste-žaj. Ženske so rekle, daje lep. Da, bil je zal mladenič, vitke, visoke postave in prijetnega obraza. In mlad, jako mlad. Že zelo zgodaj je vzljubil življenje in zabave in ženske — kako ne, ko pa so kar tekale za njim, lepim mornariškim praporščakom ? Pustolovščine so se mu ponujale, kar vsiljevale so se mu. Zakaj ne bi segel po njih? Saj trajajo te zabave vselej le malo časa, komaj nekaj tednov, potem mora itak spet na ladjo, kjer ni ne življenja ne zabave ne žensk. To kratko bivanje na suhem je treba izrabiti! Spomladi leta 1908 se je praporščak Robert Vallier vrnil s križarko ..Neptun' po dolgem križarjenju v kitajskih vodah v svoje domače pristanišče Toulon. Obetalo se mu je več mesecev prijetnega življenja, polnega zabav in razvedrila. V Toulonu se je bil izšolal, tam je imel prijateljice. Kako se je že veselil tega! Komaj je stopil na kopno, je srečal na poti v svoje skromno samsko stanovanje neko dobro staro prijateljico. Ni bila več mlada, tudi lepota ji je bila že nekoliko odcve-la: toda bila mu je dobra tovarišica, ki ni poznala ljubosumja in je razumela potrebe mladega oficirja. Ko sedita v restavraciji pri večerji, mu omeni prijateljica neko mlado, lepo dekle, ki je pozneje postalo zanj tako usodno. Šele nedavno tega se je bila pojavila v Toulonu. kjer je s svojo razcvelo mlado lepoto v naskoku zavzela ves moški svet. Tako živo mu je govorila o njej, da je mladi praporščak nehote prisluhnil: svetloplave lase da ima, drobno, dražestno glavico s čudovito živimi sinjimi očmi. In kako nežno telesce! Njegova romantična domišljija se je tisti mah vžgala in čeprav deklice še niti ni videl, se je na mestu zaljubil vau jo. * Ko se nekaj dni nato res seznani z Jasmino, ga je sam ogenj. Ali je treba povedati, da se je tudi deklica na prvi pogled zaljubila v vitkega, zalega mladeniča v strumni mornariški uniformi? Toda njuni ljubezni grozi majhna ovira. Jasmina mu pove, da je sirota, brez očeta in matere, in da se je morala že zgodaj sama preživljati. Kako? Odkrito ji gre beseda z jezika, ker ga ljubi in ne mara, da bi jo imel za pošte-ncjšo kakor je: tako kakor nešteto drugih deklet. Pove mu, da je živela z moškimi, zdaj z enim, zdaj z drugim, z moškimi, ki so ji bili simpatični in so ji pomagali nositi skrbi vsakodnevnega življenja. Baš zdaj. ko je njega spoznala, je imela za prijatelja bogatega trgovca izToulo-na, ki je dobavljal blago za mornarico. Toda ko je zagledala Roberta, je sklenila končati z njim. Prostovoljno se je odrekla razkošnemu življenju. ki ga ji je omogočil bogati trgovec, nesebično, brez pomišljanja je šla za njim, ki si ga je izvolilo njeno srce. * Prvi časi njune ljubavne idile so bili ena sama nepretrgana veriga neskaljene sreče. Vallier si je bil na dolgih vožnjah prihranil dokaj denarja, ki ga na ladji ni mogel porabiti. Tako si je lahko najel zunaj mesta majhno vilo, ki sta si jo opremila kot ljubezensko gnezdo. Na bodočnost zaljubljenca nista mislila. Šest mesecev ostane parnik „Neptun“ v toulon-skem pristanišču. Kaj potem — kdo bi si s tem belil glavo' Tedaj pa je prišla nesreča. na katero sta najmanj mi 32 L slila. Napravila sta izlet v Monte Carlo, kjer je Vallier sice.1- izprva dobival, toda kaj kmalu se mu je sreča v igralnici izneverila: izgubil je več. kakor je imel. Vrhu tega so ga že prej pritiskali dolgovi: obrtniki, ki so mu opremili vilo, so še vedno čakali na denar, celo mesarjevih in pekovih računov ni mogel več poravnati. i Mladi praporščak se je bil nu Daljnem vzhodu navadil opija; toda med tem ko si je tam s tem mamilom samo kratil čas v dolgih večerih, mu je zdaj v času skrbi postal neob-liodna potreba. In Jasmina, ki se ga je čedalje bolj oklepala, jo jela tudi ta užitek deliti z njim. Misel, kako bi se iznebil nadležnih dolgov, ki so ga pritiskali k tlom. in kako bi dobil denarja za Vzdrževanje gospodinjstva. Vallierja ni zapustila niti v spanju. Nekega dne je bral v listih o neki vohunski aferi, ki so jo bili malo prej odkrili v Lyonu. Kakor jo je prebral, tako jo je. tudi pozabil. Toda zvečer, ko je ležal na blazinah v svoji spalnici, ko so vse nadloge in skrbi dneva izginili v opoju opijevega dima. takrat se je nenadoma spet pojavila pred n jegovimi očmi slika moža, ki je prodal vojaške dokumente v inozemstvo. Pri drugi pipi se mu je slika že zameglila, a samo zato. da se je takoj nato spet pokazala v novi obliki: Vohun je bil on sam. Mahoma se je zagledal imovite-ga. kopajočega se v denarju in bogastvu, skrbi so izginile, kakor bi jih bil odpihnil... In še nekaj je videl v teh sanjali: videl je. kako se je znal spretno izmotati iz afere, ne da bi bila niti senca kake sumn je padla nanj. To razmišljanje ga je navdajalo z neizrekljivim ugodjem. Sto tisoč frankov! Toliko je potreboval, da se reši svojih dolgov, in še bi mu dovolj ostalo za življenje. In kako malo jo bilo treba storiti, da pride do tega denarja! V sa- „R O M A N“ STANE I mesec 8 Din, Vi leta 20 Din, % leta 40 Din, vse leto 80 Din. Na razpolago še vse številke. Račun poštne hranilnice-v Ljubljani št. 15.393. Za inozemstvo, na leto: v Angliji 9 šilingov, Avstriji 14 šilingov, Belgiji 14 belg, na Češkoslovaškem 70 kron, v Egiptu pol funta, Franciji 50 frankov, Holandiji 5 goldinarjev, Italiji 40 lir, Nemčiji 9 mark, Severni Ameriki 2 dolarja. — Za ostalo Inozemstvo na leto 120 Din v valuti dotlčne države, .pol leta pa 60 Din. — Denar (veljavne jugoslovanske ali tuje bankovce ali ček) pošljite v lastnem Interesu v priporočenem ali pa denarnem pismu. Posamezne številke: V Jugoslaviji po 2 Din. Dobe se v trafikah, knjigarnali in kolodvorskih prodajalnah. K]er ..Romana** nimajo, zahtevajte, naj ga naroče. Direktna naročila izvršimo šele po prejemu zneska v bankovcih ali veljavnih znamkah. V Italiji stane posamezna številka 80 stotink. Rokopisov ne vračamo. Za odgovor priložite znamko. — Oglasi po tarifi. Ionu kapetana ..Neptuna" je bila shranjena kaseta z vojaškimi tajnostmi in ključem za dešifriranje. Kako lahko bi bilo priti do nje! Saj mornarica teh listin niti ne bo pogrešila! In če bi prišlo do vojne — nu, takrat se pač mobilizacijski načrt izpremeni, če je prišel prejšnji v roke tuje države. Nič lažjega kakor to: državi zaradi tega ne bi grozila niti najmanjša nevarnost. * la k o si je govoril praporščak Vallier, hoteč zadušiti glas vesti in dolžnosti do domovine. In drugi večer je spet kadil opij. še bolj. še dalj kakor prejšnji večer. Od dneva do dneva je potreboval večje doze. Kadar je imel službo na ladji. si je mučil možgane. VSAK DAN H VI*ILVŠAS.IT Odgovori na 320. st»* i i I. Zakaj so imeli med vojno vojaki kanarčke v strelskih jarkih? -• Kdaj vzamejo v Francoskih gledališčih gospodje klobuke z glave? >. Kaj je kleptomanija? •t. Kaj je mikron? 5. V katerem jeziku so učili Jezus in njegovi učenci? (). Kateri angleški pesnik se je boril za svobodo Grčije? 7. Na kaj prisegajo mohamc-dnnci? kako bi prišel do denarja, da se reši bede. Če bi se bil.mogel odreči Jasmini, bi morda še kako šlo. Dal bi se prestaviti drugam. Na debelem morju človek ne potrebuje denarja. Toda življenje brez Jasmine se 11111 je zdelo nemogoče. Neke noči, ko je bil spet poln opijske omame, je mahoma v vsej strašni jasnosti njegove razdražene domišljije stopila predenj misel: Kako bi bilo. če bi poslal mornariškemu ministru brezimno pis-smo, v katerem bi 11111 namignil. da ima take in take listine. in koliko bi dali zanje, da jih ne proda v inozemstvo. Komaj je misel vstala pred njim, že se je zasidrala v njegovih možganih. Bil je prepričan. da bi 11111 stvar morala uspeti. Zakaj ne bi plačali? Saj ima država za take stvari dosti denarja! Zakaj ne bi o n imel od tega koristi? Ni še stvari do konca premisli}, že je bil sklep v njem storjen. Kakor bi ga gnala neznana sila. je hlastno vstal, planil v svojo delovno sobo in še čisto pod učinkom opijskega mamila napisal pismo na ministra. To pismo je zapečatilo njegovo usodo. * Robert Vallier ni slutil, da ga že dolgo opazujejo. Že več tednov je bil v dopisovanju z mornariškim ministrstvom, ki je na videz pristalo na njegovo ponudbo, da ga izmami v past. Ni vedel, da so stali detektivi v veži. kadar je na pošti telefonično govoril z ministrom. Tiste skrivne listine je bil že fotografiral in položil nazaj, kjer jih jei bil vzel. Zda j je samo še čakal, kdaj dobi denar, fz Pariza so mu telefonirali, naj pride določeni dan ob določeni uri na določeno cesto ob morju in naj počaka pri kilometrskem kamnu številka toliko iii toliko: tja pride ministrov poslanec, ki 11111 izroči denar za dokumente. Konec prihodnjič V7 OKOVIH Roman Napisal Mirko Brodnik Ta roman je začel izhajati v 9. številki letošnjega letnika „Roinana“. Današnje nadaljevanje, je trinajsto. Novi naročniki lahko dobe še vseli- prejšnjih dvanajst, nadaljevanj I r e t j i <1 e I MLADA MATI V zadnjem trenutku, ko je pogledala po sohi. je videla, da je zdVavnik nekaj iskal po svoji torbi.,Teda premagala se ja Nekaj ji je velelo, da tega,ne sme videti, da hi se morda' potem še bolj hala. Z zadnjim naporom svoje volje se je opotekla po hodniku. V kotu je stal starinski stol. Spustila se je nanj. Potem je s strahom štela Inemitke. ki so prinašali odločitev. Počasi so potekale sekunde!, za sekundami, minute za minutami. Ničesar ni tula. čeprav je poslušala vsaka mišica v njej, Tesnoba, ki jo je tako mučila, je postajala če-neznosne jša. lit potem je nenadoma nekaj začula, kar jo, je vrglo kviškti. Iz sobe se je oglasil pretresljiv otroški krik. Planila je s stola in skočila k vratom otroške sobe. Toda še preden je utegnila prijeti za kljuko, so se sama odprla in na I) rag-u je sta 1 z d ra v n i k. Makoma jo jr- minil ves strah, Videla je, da je zdravnikov obraz, sicer še zmeraj re.sen.,, da pat je vendar na njepu,, nekaj kakor prikrito zadovoljstvo., Nemo ga je prijela, za roko.. ..Otrok je rešen." je odgovoril trn njeno neizgovorjeno vprašanje. ..V nekaj dneh bo že tekal okoli/' ..Hvala vam. Več vam ne morem reči," je šepnila komaj slišno. „Rešili ste mi življenje — več ko življenje." ..Samo svojo dolžnost ..em storil." je, skromno odvrnil zdravnik. ..Vsakdo na moic-m mestu bi bil isto storil... /. ;aj lahko stopite v sobi)." je rekel nato. ..Otrok spi. Rad In nekaj besed govoril z vami." Nemo je šla za njim. Ivo so se odprla vrata, je njen pogled naiprej zletel na o-steljico. lam je ležal 'njen sinček, mirno in pokojno, in rahel usinev mu je ležal na ustnicah. Nič več ni težko ni- hal. me vet- ra ni dušilo. Po- časi je >stopi Ul k post c-1 i i in pobožala1 malčka po glavi. Ljubeče je obstala njena roka na njegovem čelu. ki :e bilo skoraj hladno. ..Ilvala bogu." je šepnila-. Potem se je obrnila k zdravniku in mu ponudila stol. sama pa je sedla na oto mano. ..kaj sle me hoteli vprašali, gospod doktor?" je rekla tiho in mu pogledala v oči. ..Morda boste rekli, da se vtikam v stvari, ki mi niso nič mar." st- je jel opravičevati stari zdravnik. ..Toda sami veste, da1 nismo zdravniki samo zato. da zdravimo bolno telo. Tudi duše moramo zdraviti." Nasmehnil se je. ..Zdrav duh v zdravem telesu...." Premolknil je. Zora. ki ni niti slutila, kaj naj pomeni ta uvod. ga je začudeno pogledala. Hotela je nekaj reči. toda zdravnik jo je prehitel. ..ko sem prejle prišel, sem čul neke besede, ki si jih ni sem vedel razložili. Zbudile so v meni sum... kako naj vam rečem... da med vami in vašim soprogom ni pravega soglasja... da ni tistega, kar bi moralo vladati v srečni družini. Ali sem se motil?" Zora je odvrnila pogled od zdravnika. Zakaj jo to izprašuje? kaj n j tun u to mar? 1’akiat pa se je zavedla, kaj je storil zanjo. Spomnila se .ji- njegovih oči. ki so jo ves čas tako sočutno opazovale. ..Niste se..." je rekla tiho. .. 10 sem slutil," je odgovoril zdravnik. ..Zato, vidite, sem hotel z vami govoriti. Opazil sem. da vašemu soprogu ni toliko do otroka, kakor bi mu moralo biti. da ne kaže liste ljubezni, ki jo mora oče kazati do s voj el"-a ot roka..." Prestal je. Zora je sedeia na otpmani in strmela v tla. Nekaj ji je reklo, naj temu zdravniku, ki je videti tako ooner poznavalec človeka in n j ego vili l slabosti, odkrije kaj jo leži, pa ni vedela, kako bi začela... in razen tega... bala se je. da bi človeku, ki ga pr- vič. vidij lodkrUai stvari, ki. i ih ni doslej nihče zvedel, niti njeni starši ne. Naposled oa se je odločila. ..Moj mož, ni oče (ega otroka." je rekla z ubitim gla, om. Težko bi bilo (Dopisati začudeni obraz, ki ga je pokazal zdravnik, ko je čul te besede. Potem pa se je spoštljivo priklonil. ..Zdaj mi je marsikaj jasno. česar prej nisem razumel," je rekel sočutno. ../-daj razumem neprijaznost vašega moža in bčsecle, ki sem jih prestregel ob prihodu. Toda... ali mi ne bi hoteli vsega povedati ?" Za licnulck ie pomislila, potem pa mu je začela pripovedovali svojo, žalostno o-vesl. Zdravnik jo • ie nemo opazoval. • Videl je, kako je trpela, ko je pripovedovala o šnoji ljubezni do Branka, ka-•vo ho ji oriitele ustnice, ko je povedala, kako je zvedela, da je paj, m kako blizu obuna je nna v negotovosti tistiJi oni pred poroko. „Ce pomislim nazaj, kako je bilo otl tistega dne, ko sem stopila čez cerkveni prag kot Kregar jeva žena, me strese groza. Kes, moj mož me ljubi, a vendar, koliko srečnejša bi bila, če ga ne bi nikdar bilo k meni, če ne bi bil nikdar križal moje poti! Njegova vsiljiva ljubezen, ki se je ne morem ubraniti, in njegova prikrita mržnja do otroka, o katerem ve, da ni njegov vidite, vse to me žene v obup. Utihnila je in nervozno z roko mečkala robec. Kaj naj bi mu še povedala? Samo njegovega odgovora je čakala, nenadoma si je zaželela tolažbe, ki jo je že tako dolgo zaman čakala. Hrepenela je po njej kakor bolnik po spanju. Zdravnik pa je molčal. „Zakaj ne odgovorite, gospod doktor?” „Žal mi je vaše usode," je sočutno odvrnil zdravnik. „Vredni bi bili boljše.” Vstal je in začel zamišljeno hoditi po sobi iz kota v kot. Zdajci pa se je ustavil pred njo. „Rekli ste, da je vaš zaročenec padel, kdo vam je to sporočil?" „On — Kregar." „ln nihče drugi?" „Ne," je začudeno ponovila. »Pravite, da ni bilo nika-kega drugega obvestila?" »Kolikor vem, ne." Čudna so se ji zdela ta vprašanja. Ni jih razumela. Kaj naj pomenijo? Kaj se skriva za njimi? »Kako ,se je pisal vaš zaročenec?" »Branko Slavec," je rekla tiho. »Branko Slavec... Branko Slavec," je zamrmral zdravnik. Nato se je spustil rta stol in se zamislil. Šele čez nekaj časa je spet izpregovoril: »Kolikor se spomnim, so ga šteli med pogrešane. Bil sem takrat na gališki fronti, in če se: ne motim... če se ne motim, sem ga celo poznal, l ako od daleč, kakor se poznajo vojaki na fronti. Da," je rekel čez nekaj časa, »zdi se mi celo,” nenadoma je vstal in se potikal po čelu. »Zdaj vem: izginil je pri tistem napadu, ko je Kregar zakrivil poraz čet." »Tega nisem vedela," je rekla in oči so se ji razširile. »Razumem, da vam ni povedal," se je nasmehnil zdravnik. »Povem vam zdaj jaz, čeprav vam ne bi smel. Povem vam samo zato, da se boste vedeli ravnati." lil zdravnik je začel pripovedovati. »Nekoč bi bil moral napasti Ruse, ki so tam blizu taborili. Dobil je ukaz, naj jih ponoči preseneti. Poslal je naprej manjšo četo, da od strani napade sovražnika, sam pa je nameraval napasti glavni oddelek takrat, ko bi mala četa, ki jo je poslal naprej, napravila zmedo med Rusi. Iz neznanega razloga pa je odšel prepozno, in Rusi, ki so bili že pripravljeni, so četo uničili. Če bi bil prej prišel, se to ne bi bilo zgodilo. Pravili so. da so mu vsi častniki svetovali in mu prigovarjali, naj da povelje za odhod, 011 pa ni hotel, češ da je še dosti časa. Zato bi se bil moral zagovarjati pred vojnim sodiščem. toda na Dunaju je imel zveze in tako so stvar potla-čili. Takrat je izgubil skoraj VSAIL IIAS8 H OIMrOVOIt Na vpraša.iin na 327. strnili 1. Ker so prej občutili napad s strupenimi plini kakor ljudje. 2. šele takrat, ko se 'dvigne zastor. 5. Bolestno nagnjenje ih tatvini. 4. Tisočinka milimetra. 5. Aramejsko. 6. Lord Byron, ki je padel \ boju pri Misolungi I. 1824. 7. Na Mohamedovo brado. slo ljudi, ki so jih potem našli mrtve, nekaj pa so jih Rusi zajeli. Če se prav spomnim, je Inl med pogrešanimi tudi poročnik Slavec, ki je vodil napad. Takrat se mi to ni zdelo nič nenavadnega, saj so se vsak dan dogajali primeri, da pogrešancev niso našli, in da so jih dobili šele nekaj dni nato, danes pa..." Zdravnik, ki je med pripovedovanjem hodil po sobi gor in dol, je spet sedel. »Ta zadeva je dvignila dosti prahu. Ne vem, če so o čem drugem kdaj toliko govorili. Totem pa je vaš mož zapustil fronto in pozabili so nanj in na napad, ki je stal toliko žrtev." Zora ga je molče poslušala in se ga ni upala prekiniti, l e besede, ki jih je prvič ču-la, so zbudile v njej toliko novih občutkov, da ni vedela, kako naj jih uredi, šele čez dolgo je rekla: »In meni je rekel, da so njegovo truplo našli in ga pokopali... Prisegel bi mi bil, da je bilo tako..." »Ne obsojajte ga! Morda je res," je zamišljeno rekel zdravnik. »Jaz sem vam povedal samo to, kar sem čul. Kdo ve, ali je vse to resnica?" Čez nekaj časa je povzel: »Prijatelja imam, ki je bil v njegovem polku. Njega vprašam. Morda mi on pove kaj več. Bodite prepričani, da vam sporočim vse, kar zvem. Dotlej pa vas prosim: potrpite. Morda se vse obrne na bolje... Potrpite z možem in skrbite za otroka. Dvojne ljubezni je vreden, ker nima očetove. Zdravstvujte!" Podal ji je roko, ki jo je krčevito stisnila. Potem je šel. Spremila ga je do vrat in gledala za ni im, dokler ni izginil skozi hišna vrata. Mehanično se je vrnila v sobo in sedla na otrokovo posteljico. Njen sinček je mirno spal. Ko se je na vzhodu začelo zlatiti obzorje, je mlada žena še zmeraj sedela na .postelji pri bolnem otroku... T r e t j e poglavje OBISK V NOČI Zdravnik je prav povedal. V nekaj dneh je otrok okreval. Teden dni po mali operaciji je mali Marko že tekal po vrtu. Tedaj se je Zora odločila, da se odpelje za nekaj dni domov k staršem, ki so jo že dostikrat vabili na obisk. Povedala je to možu, ki sicer n i bil vesel, da ga zapusti, vendar ji je dovolil. Zjutraj se je odpeljala z avtom. S seboj je prvič vzela tudi sina. * Tisti večer se je Kregar kaj kasno vrnil domov. Sluga, ki mu je odprl vrata, je takoj videl, da mora biti zelo slabe volje, zato se ga niti ogovoriti ni upal. Vzel je njegovo palico in klobuk, ju obesil na stojalo, nato pa je naglo izginil. Graščinski uslužbenci so ^Kregarja dobro poznali. Vedeli so, da ni dobro hoditi okrog njega, kadar je slabe vol je. Tudi za vzrok so to pot vedeli. Kregar je bil zjutraj dobil pismo, ki ga je zelo razjarilo. Takoj po pošti se je z avtom odpeljal v Ljubljano in se vrnil šele zdaj. Bilo je okrog enajstih zvečer. Dobro uro kasneje je v Krcgarjevem kabinetu še zmeraj gorela luč. Graščak je sedel za mizo in strmel v pismo, ki ga je krčevito stislcal v roki. Pismo se je glasilo tako: Morda se še spomnite dogodku pred dobrini letonj? Tnkrat ste sc neki dan sprehajali s prejšnjim graščakom po parku. V grad ste se vrnili sami. Kuj se je takrat /godilo? Neznanec, ki vam to pišem, pridem jutri k vam. Mogoče mulo pozno, pridem pa gotovo. V vašem interesu je, da se o tem pogovo-rivu. — Neznanec. Najmanj desetkrat je Kregar že prebral to pismo in vselej mu je njegova vsebina pognala v žile novega strahu. Kaj naj to pismo pomeni? Prejšnji graščak... Ne, ne, saj ni mogoče!... : TVORNICA CIKORIJI OKUSNA IN ZDRAVA KOLINSKA KAVA! Nestrpno je pogledal na uro.. Polnoč je že davno minula, neznanca pa ni bilo od nikoder. Ali ga je nekdo hotel potegniti za nos? Ne, preveč resno in odločno je bilo to pismo, ki ga je držal v roki. Preveč nedvomno je neznanec terjal račun. Tedaj pa je mahoma začul, kako je trdo udarilo po hišnih vratih. Planil je pokoncu. Veža je bila razsvetljena. Videl je, kako je nekdo nestrpno poskušal odpreti, toda vrata so bila zaklenjena. Od nekod je prilezel vratar. Neznani obisk ga je vrgel iz postelje in še na pol v spanju je prikolovratil v vežo. „Kar nazaj pojdi v posteljo," mu je rekel Kregar. „Sam opravim." Vratar se je priklonil in šel. Kregar je počakal, da je izginil, nato pa je odklenil hišna vrata. Na pragu se je pokazal slabo oblečen moški. Njegova obleka je pričala, da je nekoč videl boljše dni, da pa ga je'čas uničil. Najbrž je bil eden izmed tistih, ki so bili nekoč imoviti, pa niso znali izrabiti ugodne prilike. Slabo so gospodarili in vse izgubili. Malomarno se je odkril. ..Oprostite, da vas tako pozno motim — kaj hočete: nisem maral, da bi me kdo videl." Porogljivo se je zasmejal. „Morda bi vam bilo nerodno..." ..Kdo ste in česa želite?“ ga je suho vprašal Kregar. ..Ne utegnem se dosti ukvarjati z vami — posebno ne ob tej nenavadni uri.“ „Pa me vendar ne mislite tako hitro odpoditi?“ je porogljivo dejal tujec. Potem se je zresnil. ..Dosti vam imam povedati, [diva rajši v sobo." Dasi nerad ga je Kregar odvedel v svoj kabinet. Tam je neznanec brez besed sedel v njegov naslanjač in si prižgal cigareto. Nekajkrat je malomarno puhnil dim. potem pa je rekel: ..Mislim, da vam je moje pismo dosti povedalo. Če ga niste hoteli razumeti, vam povem še sam. Morda se še spomnite tistega dne, ko ste obiskali prejšnjega lastnika te graščine? Bilo je kmalu po koncu vojne. Takrat ste kupovali posestva. Ker je bil lastnik v denarni zadregi, ste mu, kakor mi je sam rekel, ponudili za graščino vsoto, ki ni bila v nikakem razmerju z njeno vrednostjo. Seveda je moral na to pristati, ker so mu drugi dan zapadle menice, ki jih ni imel s čim plačati. Morda tudi še pomnite, da 'mu je neki njegov prijatelj, ki je bil tisti dan pri njem na obisku, kupčijo resno odsvetoval. Tisti prijatelj sem bil jaz. Ko sta se dogovorila in spisala pogodbo, sta šla v park, ki je bil takrat dosti večji kakor zdaj. Jaz sem se bil v tem poslovil in šel. Vsaj mislila sta, da sem šel. Bilo pa je drugače. Med pogovo-• roni sem nekajkrat opazil vaš pogled, ki se mi je videl, saj dovolite, nekam potuhnjen. Ker sem že prej čul o vas nekatere reči. sem vam skrivaj sledil v park. Kaj se je tam zgodilo, menda veste. Vrnili ste se v grad sami. Potem ste se naglo odpeljali. Drugi dan so našli lastnika v parku mrtvega in zdravnik je ugotovil, da je napravil samomor. O denarju, ki naj hi ga bil dobil za posestvo, ni bilo sledu, lo je tudi mene zadelo. Podpisal sem več njegovih menic in moral sem jili plačati. Tako sem prišel ob ves svoj denar." ,,Nu, in?“ je malomarno tekel Kregar. .,Nič. Če hi bilo vse tako kakor se sliši. Toda bilo je drugače. Ali niste slišali, da sem šel skrivaj za vama? Oni sem ves pogovor med vami in graščakom..." Kregar, ki je vse dotlej neznanca mirno poslušal, je zdajci prebledel in komaj zaznavno mu je glas podrhtel. ko je vprašal: ..Čuli ste pogovor?" „Da, čul sem ga," je odločno potrdil pozni gost. „Ali hočete, da vam ga ponovim?" Toda Kregar je med tem že premagal slabost. „Prosim.“ je rekel. „Dobro. Ko ste bili že precej daleč, vas je graščak nenadoma vprašal, kdaj mu izplačate denar. Rekli ste, da tega ne boste mogli takoj storiti, češ da ste svoj denar drugje naložili. Razumem, hoteli ste kar najbolj pritisniti na ceno. Tudi on je to čutil in besede, ki vam jih je nato zabrusil v obraz, niso bile, priznam, preveč izbrane. Vi pa ste se samo porogljivo smejali: poznali ste njegov položaj in hoteli ste ga hladnokrvno izrabiti. Prišlo je do prepira. Graščak je razjarjen potegnil orožje, toda ubra- nili ste se. Malo nato sta počila dva strela. Kdo je streljal. ni treba vprašati. Vi niste bili ranjeni. Želite še kaj več?" Kregar se je satansko zasmejal in v očeh se mu je zasvetilo Zmagoslav je. ..Kje ste pobrali to pravljico? Kdo vam bo verjel, če pridete z njo na dan? Ali ste na to pomislili, preden ste prišli k meni?" Tujca, ki je pričakoval, da bodo njegove besede Kregarja pobile v tla, je osuplost tako premogla, da ni našel besed. Šele čez dolgo se je zavedel : „Tako? To je za vas pravljica? Nu, sodim, da bi vam bila tudi ta pravljica neprijetna, če bi prišla med ljudi." Kregar je odmahnil z roko. „Pravljice so potrebne za ljudi kakor sem jaz. Ali ne mislite tudi vi tako? O meni jih vedo ljudje dosti povedati. In kaj imajo od tega? Boje se me in zato imam pred njimi mir." ,,ln mislite, da bo tako zmeraj ostalo? Da se ne bo nihče našel, ki bi dvignil plašč, s katerim pokrivate svoje zločine? Ne mislite, da kazni ne bo! Ko jo boste najmanj pričakovali, pride." »Nehajte!" je suho rekel Kregar. Videč, da se mu ni treba ničesar bati, je postal odločnejši. In tudi če bi se kaj odkrilo, je vedel, da ima dovolj moči, da bo lahko odbil vsak napad. Zavedal se je moči svojega denarja. Malomarno je potegnil listnico iz žepa. m „Evo vam tisočak, da ste se potrudili k meni. Mimo tega bi vam dal dober svet: pustite Kregarja pri miru. Z menoj ni dobro češenj zobati. Ste razumeli?" Neznanec ni odgovoril. Šele čez dolgo je počasi vstal iz naslanjača in stopil dva koraka proti Kregarju. Pobral je tisočak, ga raztrgal in spustil koščke na tla. Potem je po bliskovo zamahnil in udaril Kregarja po licu. „Na, lopov!" Kregar je pod silo udarca stopil korak nazaj. Prvi trenutek je bil kakor odrevenel. Potem pa se je bučno zagro-hotal. Brez besede je stopi I k mizi, pritisnil na zvonec, in počakal. Malo nato so se odprla vrata in na pragu se je pokazal vratar. ,.Gospod bi rad šel!" je rekel Kregar in pokazal na gosta. Vratar, hrust po postavi, je premeril tujca od nog do glave. Počasi je stopil proti njemu. Neznanec se ni ganil. Vratar je pomenljivo pogledal svojega gospodarja in ko mu je ta prikimal, je zgrabil tujca okoli pasu in ga odnesel po stopnicah. Kregar je stopil na prag in pogledal za njima. Ko sta bila pri vežnih vratih, mu je neznanec grozeče zaklical: »Vrnem se še! In takrat se drugače pogledava. Takrat se vrnem z dokazi. Dobim jih. naj me stane karkoli! In takrat gorje vam, lopov!" Vratar je pri poslednjih besedah odprl vrata in sunil neznanca čez prag. Ko se je vrnil v vežo, Kregarja ni bilo več na stopnicah. Sedel je v svoji sobi za mizo in mečkal neznančevo pismo. Luči velemesta' ečnega potep ul ice. Mol iv slej ov. Obdelal ga ve I e- mesta' iNamcstu uvod« »C haplin, Churles Spencer, igralec, r. London, Angl., 10. uprl. I8a9, oDa roditelja igralskega porniča; vzgoja ljiui. sola, L.oiulon; urugič por. Lita Orey, 1924; 1 sin, Spencer. Prvi g kiti., nastop s r. letom v komičnih spevoigrah v Londonu in provinci; Ugodna ocena za „INoč v angl. Mu-sic-llallu” in prišel { USA s tem komadom, kjer igral gl. vi. Prvič iilmal 1914 pri Keystone-filmu; pri Lssanayu 19J5; pri Mutual-1'ilm-Corp. 1916, podpisal pogodbo s l irst -Nat. Exliibitors. Obvezal se napravili osem dvodejank za 1 milijon dol. 1917; začel na svoje v lastnih ateljejih v llollywoodu, Calif., glavne vloge in režijo v lastnih filmih; zdaj igra, režira in dela za United Artists ‘Corpn. Član Društva lepili umetnosti, Pariz, Francija. Klub: Congressional, VVashington. Naslov. Charlie Chaplin Studios, La Breu in de Longprex Avs., Los Angeles, Calif." Stimo dvajset vrst z gornjo vsebino je posvečenih v ameriški knjigi „Kaj je kdo?“ Charlieju Chaplinu. Toda »Kaj je kdo?" je zelo demokratičen : celo avtomobilski kralj Henry Ford je dobil v tej knjigi komaj trideset vrst... „Luči velemesta” — izraz Chaplinove osebnosti Bo ris R i h t e r š i č Povprečen obiskovalec kina bo v Chaplinovih „Lučili velemesta" morda našel samo obilno količino komike, ki prepleta delo od prvega do malone poslednjega prizora. Morda bo tu in tam zaslutil, da se za kakim prizorom skriva kaj Več, morda bo celo uganil, kaj naj to bo, najbrž pa jih bo le malo, ki bodo videli in uvideli, da Je ves ta film prav za prav filozofska zgodba v korniko zavita, ki z grotesknimi črtami slika današnje pojmovanje sveta in človeka. Chaplin je delal ta film skoraj tri leta. Že (o samo dosti pove. Povprečne I i Ime delajo dva meseca ali pa še manj. ..Luči velemesta" so N pravljica, zgradba nemogočih gradov v oblakih, kakor vse Chaplinove umetnine. Po Chaplinovo dogodek iz življenja, ki bi bil za povprečne ljudi nekaj navadnega, nezanimivega, a je za Chaplina in zaradi Chaplina umetnina. »Luči velemesta" so zgodba večnega potepuha in slepe deklice. Motiv slepe deklice ni nov. Obdelal ga je že Bul-ver v »Poslednjih dnevih Pompejev", z razliko, da je bil tam samo majhna epizoda, ki se je kar izgubila v pompozni grandijoznosti dimenzij, med tem, ko je tu res os, okrog katere se vrte vsi dogodki, /akaj je Chaplin izbral prav la moliv, je napisal najboljši poznavalec tega velikega umetnika Arnold Hollriegel takole: »Kako bi moglo dekle, ki je o njem zmeraj sanjal, ljubiti strašilo Charlie ja to groteskno bitje? Nenadoma si je Charles C haplin na to mučno vprašanje izmislil genijalni odgovor; »Lahko, če je slepo in dokler je slepo." Za Chaplinov film je ta osebnost neprecenljiva. Končno, končno človek, ki ni treba, da bi se Charlieju brezpogojno smejal! Ker ne vidi njega samega, ampak samo njegovo dušo, bi bila morda lahko celo srečna z njim... Sodim, da boljše tega še ni nihče povedal, čeprav so o tem filmu in o slepi deklici že toliko pisali. * Nekaj naj lepših prizorov. V začetku tisto »bla-bla-bla" govorjenje. Spomenik se odkriva, bela rjuha pade z njega. Spomenik se zasveti v solncu in v majhni vdolbini spi Charlie. Vse je ogorčeno. Migajo mu, naj hitro izgine, stražniki se pripravljajo, revež pa ne ve, kaj naj naredi. In potem resignirano začne plezati na tla, pa še mu pripeti nesreča, da se natakne s hlačami na meč pravice, ki je izklesan ob znožju spomenika. Prireditelji so obupani. Godba igra himno, Charlie pa še zmeraj visi na meču, ki je neusmiljeno Raztrgal njegove hlače na nerodnem mestu. * Tak je začetek, potem pa se vse izpremeni. Charlie gre po mestu in za nekim zidom zagleda slepo deklico, ki prodaja cvetje. Kavalir je. Svoje zadnje vinarje ji da za maj- Charlle Je v svetem strahu pred možem postave, milijonar pa nc. (Avala-fllm) : „Lučl vele-opolnoma ne-zvezd družbe Uvodno in sklopilo vinjeto nam jo iz ljubeznivosti dala na razpolago družba Siid - film v Berlinu. hen cvet. In ko mu ga ona zatakne v gumbnico, zrase za pol glave. Česa takega ni bil vajen. Še nikdar mu 111 dekle plačal... Potem pride na pozorišče ekscentrični milijonar, la milijonar je poglavje zase in prav zanimivo poglavje. Chaplin se je v njem vpodobil samega sebe. Milijonar in potepuh sta dve obliki njega samega. Prijateljstvo in odtujenost med obema je slika čhaplina-milijouarja in Cha-plina-siromaka z raztrganimi čevlji in paličico. Ildllriegel, ki je dober C haplinov prijatelj in ki je spremljal idejni razvoj tega lilma, ko Chaplin še ni napravil niti metra, trdi, da je umetnik prvotno mislil dati temu milijonarju večjo vlogo kakor potepuhu. Prizori med slepo deklico in potepuhom so naj lepši v filmu. Samo enega naj povem. Potepuh pride nekoč k dekletu, ko je samo doma. Sedi sam z njo in ona mu natakne na roko štreno, ki jo hoče naviti v klopčič. In kar naenkrai vidimo, da nit ne gre iz štrene. Kdo ve, kako je to prišlo. Nit, ki jo je dekle otipalo in začelo navijati, je od Charlie-jeve jopice pod obleko. Potepuh sedi ves blažen pri dekletu in ne reče besedice. Samo pazi, da se nit ne bi zataknila i.n strgala. In ko je majica že vsa razparana, dekle potežka klopčič in kar neverjetno se ji zdi. kako je velik. Ta klopčič ni navaden klopčič. Ta nit, ki prihaja izpod telovnika, kakor bi prihajala iz njegove notranjosti, tli navadna nit. In ta prizor ni navaden prizor. Je ena naj- lepših ljubavnih zgodbic, kar nam jih je doslej dal film. Potepidi se vozi z najdraž-jim avtom svojega muhastega prijatelja milijonarja. Tedaj zagleda pred sabo moža, ki kadi smotko. Tudi 011 bi jo nažgal. pa je nima. Zato neprestano vozi za lastnikom smotke. Ko jo ta vrže stran, skoči potepuh iz avta in odrine berača. ki je hotel čik pobrati. Skoči nazaj v avto in se ves zadovoljen odpelje. Berač pa ves prepaden ostane na mestu in gleda za bogatašem — narobe sveti* Kna najbolj značilnih slik v filmu. Charlie je obupan. Dekle, ki je bilo bolno, ne more plačati najemnine za stanovanje. Charlie, o katerem misli, da je bogat, obljubi, da bo 011 dal denar. Toda kje naj ga dobi? Vdinja se kot cestni pometač, pa se v nerodnosti spre z nadzornikom. Totem gre med boksače. Dogovori se z enim izmed njih, da se bosta samo navidezno borila. Toda usoda hoče, da dobi drugega nasprotnika. Revež se bije z njim in skuša na vse mogoče načine izsiliti zmago. Ta se mu ne posreči. Tremagan je... .1. Totem pa pride spet milijonar. Tisočak mu da. Zdaj bo lahko plačal najemnino in še za ozdravljenje dekletovih oči bo dovolj. Toda usoda ni potepuhu nikdar naklonjena. Roparji napadejo milijonarja in sum leti na potepuha. Pobegne, toliko, da izroči dekletu denar, potem pa se da zapreti. * more za-ne more V filmih dostikrat slišimo žvižganje vetrov. In še dosti drugih žvižganj. Tudi v „Tu-čih velemesta*'. Potepuh je makarone in ko izginjajo v njegovo grlo, žvižgajo še do- Virginia Cherrill, slepa deklica iz mesta“. Še pred nekaj meseci znana igralka le danes ena Fox. (Foto Fox) sti bolj presunljivo, kakor žvižgi vetrov... In še sto drugih. In še konec... Kakšen je? Vesel? Žalosten? Charlie je prišel iz zapora. Še bolj beden in zapuščen je kakor prej. Na zunaj in na znotraj. Vse ga zasmehuje. Mimo lepe trgovine s cvetlicami gre in pobere na tleh usahlo cvetko. In potem vidi v trgovini njo, ki ga ne pozna. In vendar je ona še dobra kakor prej, čeprav ni več slepa. Novec mu ponudi in cvetlico. Roki se srččata in takrat dekle vidi kakor je videla nekoč. Z roko. In spozna ga. Samo srečanje z roko vidimo in nič več. Kakšen je konec? Vesel? Žalosten? * Samo to bi povedal o filmu. Bolj zgovorni bi o njem napisali knjigo, filozofi, ki so najbolj zgovorni, morda knjižnico. In vendar pravega o potepuhu in slepi deklici ne bi nihče povedal. Ne bi mogel. O Chaplinu pisati ne bi znal in s 111 e 1 nihče. Elitni Kino Malica Telefon 2124 ..Luči velemesta", nujvečii film zadnjih let. V slavni vloži Cliarlie Chaplin in Viritinia Cherrill. Dogodek v Zagrebu Nadaljevanje z naslovne strani Kaj je šinilo v ljudi? Zakaj ta neugnani grohot, to vriskanje pred menoj, za menoj, vse okoli mene? /akaj buta mlada dama pred menoj s čelom na stolovo naslonilo in lilipa. kakor bi jo dušilo? Kaj je planilo vame, da si moram brisati oči in ne pridem do sape? Vame, ki sem prišel v kino s trdnim namenom, da bom hladno opazoval in poslušal, vame, ki sem še malo prej — Ne, ne — vse prekličem, če sem v svoji domišljavosti poniževal govoreči stroj, vse utajim, kar sem govoril o nerazumljivi angleščini: Zakaj, če ne bi bil prišel tisti veleum, ki je rekel stroju: govori!, ne bi bil čul te nepozabne, te božanske govorance, ki jo bo razumel vesoljni naš planet, ne bi bil doživel tega sproščujočega in os reč u j očega homersk ega smeha. In če ne bi bil prišel listi mali veliki mož z obrabljeno melono, drobno paličico in velikimi otožnimi očmi — Za binkošti Vesela zgodba Napisal 11 e r m a n L e r Po večerji sva posedela z ženo in se pomenkovala med drugim tudi o najinem bin-koštnein izletu. In tedaj mi čisto nepričakovano pove moja boljša polovica, da mora začeti jutri čiščenje in snaže-nje stanovanja, zakaj prazniki da so tako rekoč pred ciu rini. ..Saj sva šele pol leta poročena, srček.” sem ji skušal oporekati. „Najino pohištvo, preproge in tako dalje je vendar vse še popolnoma novo in čisto!“ Sočutno me je pogledala in rekla: „Kaj pa ti o tem veš! Ti si ne znaš niti predstavljati, koliko prahu se nabere v pol leta v pohištvu in dekoracij-skih stvareh." Ko sem drugo jutro odhajal v pisarno, sem srečal na hodniku veliko zastavno žensko, ki me je prijazno pozdravila, Bila je snažilka, ki jo je moja žena najela, zakaj naša hišna vsega ne bi zmogla. Opoldne so stali na hodniku stoli in drugo pohištvo, vse vprek, in nad njimi je plaval duh po lugu, da mi je hotelo kar slabo postati. Iz moje sobe je prihajal ropot; vse je kazalo, da tudi tam prestavljajo pohištvo. Takrat se je na pragu pojavila moja ljuba ženica. Okoli kratko ostrižene glave je imela ovit nekak turban in njen drugače bledi obrazek je bil od naporov čiščenja rdeč kakor kuhan rak, „Ali si že prišel na obed?“ „Že? Saj bo že pol dveh!“ ;,Ni mogoče! Danes se boš že moral zadovoljiti s kruhom in narezkom. Zdaj se res ne morem ukvarjati s kuho.“ Brez besede sem izginil v kuhinjo, kjer se je pripravljal lug za prpnje; toliko da me ni zadušilo. Tiho in vdano sem pogoltnil dva kosa kru- ha in popil skodelico kave. ki je imela okus po milu; nemara tudi, da je bil persil — nisem se namreč še navadil, da bi znal ločiti okus 'posameznih čistilnih sredstev. ..Drevi pridi eno uro pozneje, potem bo tvoja soba že urejena," je še zavpila moja draga ženica za menoj, ko sem se odpravil nazaj v pisarno — dobre pol ure prej kakor druge dni. * Zvečer sem se vrnil uro kasneje kakor drugače. Spet sem se moral v kuhinji zadovoljiti s kruhom in maslom, lo pot brez kave — pokvarila se je bila namreč. „Zdaj ravno obešamo slike v tvoji sobi, potem smo pa gotove.“ S temi besedami me je pozdravila moja žena. Ura je bila osem, do devetih je trajalo obešanje slik, potlej pa je prišla moja žena v obed-nico, se spustila na zolo in vzdihnila: „Vendar že! Dobro sem se utrudila, takoj se odpravim spat/' Drugo jutro sem si ogledal svojo sobo. liden izmed naslanjačev je dobil v usnju zi-jočo rano. svetiljka je visela pošev in Marijina slika se je bila nekam zverižila; tudi so se ji bili stekleni drobci zapičili v obraz. 'Drugače pa je močno dišalo po milu in voščilu. Mraz me je stresel po hrbtu in jadrno sem se odpravil V pisarno. Opoldne nisem dobil nič kosila. Snažen je je bilo namreč dospelo že do obednice. Zvečer sem prišel domov dve uri pozneje, pa še zmerom prerano. ,,Lahko bi pomagal osnažiti žarnice,“ me je prosila žena, in seveda sem takoj pogledal po primerni krpi. „Ne, ne, dragec," me je poučila boljša polovica, „take stvari se očedijo z milnico.4' S temi besedami je vtaknila m vseli osem 'žarnic v skledo z lugom. Ko sem povedal svoje pomisleke, je rekla, da to žarnicam ne škodi. Po končanem delu sem se skrivaj splazil v svojo sobo, da preizkusim luč; kiikopak ni gorela. Tretji dan sem kosil v hotelu, zakaj takrat je prišla na vrsto spalnica. Ponoči smo spali na zofi in naslanjaču, zakaj žimnice so se zračile na balkonu. ,.Saj ne bo dežja." je rekla moja žena. Pa je vendar deževalo, kakor smo morali drugo jutro na žalost ugotoviti. Zadnji dan snaženja je prišla na vrsto kuhinja. Zvečer sem zvedel, da se je kavni in čajni servis skrčil za nekaj čaš. Ko je bilo snaženja konec, so bili že binkošti pred vrati. Torej je le del j trajalo, kakor je mislila moja žena. Tla so se nekam zverižila, nastali so hribi in doline. „To se ho že še popravilo.'4 je rekla mo- ja dobra -ženica, „zato so pa tudi lepo snažna." Nato so prišli še pleskarji, da nanovo prepleskajo in polakirajo belo lakirana vrata, ki jim je njih smrtna sovražnica soda vzela lesk in belino. Tudi žarnice smo nove naročili; pri prihodnjem snaženju jih bomo rajši suho čistili, je rekla ženica... In ko so zazvonili binkošt-ni zvonovi in sva se peljala v planine, me je le še vsiljivi duh po milu, ki je prihajal iz najinih oblek in ki ga kolin-ska voda ne druge vonjave niso mogle pregnati, spominjal na velike dneve predbin-koštnega snaženja... Berač („Spomini iz mladosti") Napisal Ivan Turgenjev Šel sem po ulici, ko me je ustavil star, onemogel berač. Vnete, solzne oči, višnjeve ustnice, umazane cape, odprle rane... O. kako. nagnusno je bila beda oglodala to nesrečno bitje! Pomolil mi je svojo rdečo, umazano, napihnjeno roko. Ječal je in stokal, proseč mi-' 1 od a ra. Prebrskal sem vse žepe: ne denarnice, ne ure. niti robca ne; ničesar nisem imel pri sebi. Berač pa je čakal; in njegova iztegnjena roka se je rahlo, sunkoma tresla. Ves zmeden, ne vedoč, kaj bi storil, sem prijel to umazano in trepečočo roko in jo stisnil: ..Ne zameri, brat; ničesar nimam pri sebi, brat.“ Berač je uprl vame svoje kalne oči, in njegove višnjeve ustnice so se nasmehnile: tudi 011 je stisnil moje premrle prste. „ Hvala, brat,“ je rekel hripavo; ..hvala za to: tudi lo je milodar.“ In razumel sem. da sem tudi jaz takrat neka j dobil od svojega brata. Paramounf Zagreb, Frankopanska 5 a prinaša prvi ameriški govoreči film MARLENE DIETRICH Maroko govoreči f lm, ki je slavno nemško pevko napravil po ?ul a mlečne in močnate ledi. pudinge In spenjeno smetano, kakao in čaj. Partije, torte in pecivo. Injčni konjak. Zavoiček odgovarja dvema alt trem strokom dobre vanillie. Ako se pomeša Vb zavojčka Dr. Oet-ker-jevega izbranega vanilinovega sladkorja z 1 kg finega sladkorja In se dasta I do 2 ialčni žlici te mešanice v skodelico Čaja. tedaj se dobi aromatična, okusna pijača. Dr. Oetker-jevi recepti za kuhinjo in hišo prinašajo Izbiro izvrstnih predpisov za pripravo enostavnih, boljih, finih in rajfinej-mIi močnatih ledi. šartijev, peciva, tort t. t. ti. 7. a vsako oblteli so nalvečje važnosti, ker naideio po njih sestavljena iudila radi svoie enostavne priprave, svo-ietra odličnega okusa In svoje lahke prebavljivosti povsod in vedno pohvalo gospodinj — tudi onih, ki stavijo večje aa-hteve — In ker Je. kakor Je pokazala Izkušnja, vsako ponesrečenje tudi pri začetnicah Izključeno. Oetker-Jevo knjigo dobite zastonj pri Vašem trgovcu; ako ne, pišite naravnost m tovarno DR. OETKER. MARIBOR. Otroške vozičke« šivalne stroje in kolesa nudi po najugodnejših cenah — tudi na obroke — tvrdka rOSIP KVEDER. LJUBLJANA. Krekov trs ««v. 10. *“sS222s i X FILMSKA VPRAŠANJA 1. Pri kateri družbi igra Liane Haid? 2. Kdo igra glavno moško vlogo v filmu „Alrauna“? 3. Kako se imenuje prvi film Franza Ledererja? 4. Kdo je režiral film „Stari Heidelberg11? 5. Kje je rojena Marlena Die-tfich? Rešitve teli filmskih vprašanj sprejemamo prvih šest dni po izidu lista. Za nagrade razpisujemo Kupon 21 film Prva jugoslovanska tovarna dežnikov Josip Vidmar Ljubljana, Pred Škofijo št. 19 En gros — en detail. Dežniki vseh vrst. Vrtni senčniki. Sejmski dežniki. Velikanska izbira. Skrajne cene. 20 VELIKIH FILMSKIH FOTOGRAFIJ, ki jih razdelilno med deset reševalcev. Rešitve filmskih vprašanj iz 19. številke so: J. Onečaščena, 2. Cecil de Milic, 3. Maureen O’SuI.1-ivan, 4. 20 let, 5. Gustav Frohlich. Nagrade je žreb določil takole: 5 slik: Marta Breznikar, Pel-kovci; 4 slike: Lojzka Zrimšek, Koto-riba; G AZELA TERPENTI-N0V0 MILO JE ZA VSE, TUDI ZA^NAJFINEJŠE TKANINE. ZAHTEVAJTE GA RRI VAŠEM TRGOVCU! 3 slike: Krista ‘Vrečar, št. Vid; 2 slike: Stonjšek Marija, Ro- gatee; po