i!mi:iiiuiiliiiiiiiiiii:niii!ii!!ii!!iiS>iiimsi!iitim!Eiii
.........................mi.....
Izhaja vsak torek in petek za časa vojne.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica štev. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure dopold. in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista pišejo.druga stran naj bo prazna.
Bokopisi se ne vračajo.
Hiiiiiiiiiiiiiiimimimimmiiiiiiimmimiiiiiimiiiii
Glasilo koroških Slooenceo.
Velja za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom : Upravništvu lista »Mir« v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje vnaprej.
Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
imiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiimiiiHinimmiimiifimmi
Leto XXXIIL
Celovec, 20. oktobra 1914.
St. 50.
Z bojišč.
ZMAGE NA SEVERU.
B e r o 1 i n , 15. oktobra. Generalni štab poroča: Veliki glavni stan, 15. oktobra opoldne:
Na vzhodu je rusko z močnimi četami napravljeno ofenzivo na Vzhodno Prusijo smatrati za ponesrečeno.
Napad naših na Poljskem ramo ob rami z avstrc-ogrsko armado bojujočih se čet napreduje. Naše čete stoje pred Var« šavo.
Iz črte Ivangorod^—Varšava z osmerimi armadnimi zbori poizkusen ruski napad preko Visle je bil na celi črti odbit z velikimi izgubami za Ruse.
V ruskih časopisih razširjene vesti o zaplenjenih nemških topovih so brez vsake podlage.
FRANCOSKI NAPADI ODBITI.
B e r o 1 i n ,	16. oktobra. (Kor. urad.)
Veliki generalni štab poroča: Ljuti napadi Francozov severovzhodno od Reimsa so bili odbiti. Francozi poročajo v nekem uradnem obvestilu, da so na raznih točkah bojne črte, na primer pri Berry-au-Bac severozahodno od Reimsa dosegli uspehe. To poročilo nikakor ne odgovarja dejstvom.
ŽELEZNIŠKA ZVEZA ©STENDE — BtiN-KIRCHEN PRETRGANA. — NEMCI V PAS DE CALAISU.
Iz Berolina poročajo: Kodanjski listi so izvedeli, da je železniška zveza med Osten-dom in Dunkirchnom vsled prodiranja nemške kavalerije pretrgana. — Amsterdamski »Telegraf« poroča, da je osobni promet Pariz—London zopet ustavljen, ker so se prikazale nemške čete v departementu Pas de Calais.
REIMS PRED PADCEM.
B e r o 1 i n , 16. oktobra. Ker Francozi zlorabljajo katedralo v Reimsu, se Nemci ne bodo več ozirali nanjo. Padec mesta ni več daleč.
BRODOVJE V OSTENDE.
Haag, 13. oktobra. (Kor. ur.) Tukajšnji listi poročajo, da je prišlo v Ostende veliko angleško brodovje, da, če treba, vkrca belgijsko armado.
BELGIJSKA ARMADA NA LADJAH.
Amsterdam, 15. oktobra. Rotterdamski »Courant« poroča iz Aardenburga: Po poročilih beguncev iz Ostende se je belgijska armada vkrcala na ladje. Privatnim osebam se prevoz ni dovolil.
NEMŠKE ČETE ZASEDLE BRÙGGE IN OSTENDE.
B e r o 1 i n , 16. oktobra. Veliki generalni štab poroča: Nemške čete so 14. t. m. zasedle Briigge, 15. t. m. pa Ostende.
ANTV/ERPEN OPIRALIŠČE NEMŠKEGA ZRAČNEGA BRODOVJA.
London, 13. oktobra. (Kor. ur.) »Times« javljajo iz Bordeauxa: Francoski vojaški krogi menijo, da se bo vojna vsled padca Antwerpna še podaljšala. Nemci lahko sedaj utrdijo pristanišče ter je porabijo kot opirališče za napade svojega Zeppelin-skega brodovja na angleško obal. Angleški vojaški krogi smatrajo, da v bodoče sploh nobena trdnjava ne bo mnogo vredna, ker še tako močne utrdbe ne morejo vzdržati ognja velikanskih nemških topov.
ODLIKOVANJE AVSTRIJSKIH ČASTNI-KOV IN VOJAKOV MED ANTWERPNQM.
Ber oli n, 13. oktobra. Listi poročajo: Po zavzetju trdnjave Antwerpen so bili številni avstrijski častniki in vojaki odlikovani z železnim križem.
ANGLEŠKA OKLOPNA KRIŽARKA POTOPLJENA.
London, 17. oktobra. Komunike angleške admiralitete poroča, da je bila angleška oklepna križarica »Hawke« 15. t. m. v Severnem morju napadena in od sovražnega torpeda potopljena. 49 oseb posadke, častnikov in moštva, so rešili, okoli 350 jih pogrešajo.
Oklopna križarica »Ha\vke« je bila dolga 11.0 m, široka 18 m, globoka Tfé metra. Imela je 12.963 konjskih moči in 7350 ton. Zgrajena je bila leta 1890.
Bazno iz vojne.
Kako so se Rusi pripravljali, da udarijo na Budimpešto.
Madžarski listi poročajo to-le o kratkotrajnem bivanju Rusov v Marmaros-Szige-tu: Ko je bil mestni odbornik Dobay, ki je zastopal mestnega župana, poklican k ruskemu polkovniku, poveljujočemu takratni ruski marmorašszigetski posadki, je dobil v izvršitev več ukazov. »Predvsem ne dovoljujem,« je rekel ruski poveljnik, »nikomur, da bi točil opojne pijače. To velja tako za meščane, kakor za moje vojake; kdor se ne bi pokoril, ga dam takoj ustreliti. Želim ohraniti sigurnost mesta in osebno sigurnost prebivalcev. Ako bi bili prišli nekoliko trenotkov kasneje ponuditi predajo mesta, bi bil dal bombardirati mesto. Obenem bi vas, velecenjeni gospod, prosil, da z nami častniki stanujete v istem poslopju in da tudi jeste pri naši mizi.«
»Zakaj to?« je vprašal Dobay.
»Ako bi se slučajno prigodila kakšna eksplozija, potem veste, da bomo skupno poginili!« je odgovoril polkovnik.
Nato je polkovnik zahteval, da mu mesto izroči 180.000 kron. Dobay je izjavil, da jih nima, ker so državno blagajno odpeljali iz mesta.
»Če nimate denarja, potem ga naravno tudi ne morete dati,« je rekel poveljnik, »dali pa nam boste konje, razno blago, kave, sladkorja in cigaret.«.
Tudi od teh zahtevanih stvari niso Rusi vsega dobili.
Prebivalstvo jim je izročilo samo nekaj blaga, sladkorja in precejšnjo množino cigaret.
Dobay je dva dni stanoval in jedel skupaj z ruskim polkovnikom in z njegovimi častniki. Ko so nekoč povečerjali, so častniki razpoložili na mizo. vojaški zemljevid ter ga jeli pozorno motrivati.
Nato je polkovnik pripomnil: »Naš prihodnji cilj je torej — Budimpešta. Koliko železniških postaj imamo do Budimpešte?«
Ko je Dobay hotel odgovoriti na vprašanje, mu je polkovnik dal znak, naj molči in je rekel: »Ne trudite se, mi vemo prav natančno za naše postaje. To so Szatmar, Debreczin in Budimpešta. V dveh tednih bomo v Pešti!« je smeje poudarjal polkovnik, ko je opazil otožno Dobayievo lice.
Toda že drugi dan so kosili Rusi že ob 10. uri dopoldne, a popoldne so izginili, ne da bi se — poslovili.
Mestni odbornik Dobay se je izrazil na-pram sotrudniku »Az Esta« o Rusih tako-le :
»Rusi so se v vsakem oziru vedno kavalirsko obnašali. Puščali so v miru ženske in tujo lastnino. Samo nekaj vojakov je zagrešilo izgrede, a to so bili samo osamljeni slučaji.« Kakor je znano, ni sedaj nobenega Rusa več na ogrskih tleh.
Nemški zrakoplovci bombardirali Pariz.
Nemški zrakoplovci so dne 11. oktobra metali z zraka bombe na Pariz. O tem se poroča: Gosti oblaki so omogočili nemškim zrakoplovcem, da so obsuli Pariz z bombami. Malo minut pred pol 1. uro sem šel čez boulevard Montmartre, ko sem slišal v bližini strahovito eksplozijo; bilo je, kakor da je ustrelil top. Pasantje smo gledali okrog sebe, pa nismo ničesar videli. Ker so potem vsi kvišku gledali, smo storili tudi mi tako. Prvi vtisk je bil, da je bila z raka vržena bomba in kar smo potem videli, je to mnenje potrdilo. Zagledali smo med oblaki nem-ški zrakoplov. Bomba, katere eksplozijo smo slišali, je bila padla kakih 40 korakov od kraja, kjer smo mi stali, na dvorišče neke hiše na boulevardu Montmartre, kjer je tiskarna »Libre Parole«. Ko smo prišli tja, smo naleteli že na mnogo ljudi, zbranih okrog hišnice, ki bi jo bila bomba skoro ubila. Druga bomba je padla v ulici Fau-bourg Montmartre med dva prodajalca zelenjave, pa ni nikogar ranila. Več vtiska je napravil obisk hiše v ulici de la Banque. Na to hišo so nemški zrakoplovci vrgli že več bomb. Ta dan je zopet priletela bomba na to hišo, kjer stanuje dopisnik lista »Giornale d’Italia«, Luigi Pome. Ta je ravno dik-tl7'al brzojavko za svoj list, ko je v sobo treščila bomba. Bomba je napravila skoro dva metra široko luknjo v tla in je padla v spodnje stanovanje, kjer na srečo nikogar ni bilo..V tem spodnjem stanovanju je bilo vse razbito. Straže in gasilci so prišli hitro iz sosednje vojašnice na pomoč in pogasili nastali ogenj. Če bi Pome ne bil vsled bolehnosti ležal v postelji, bi ga bila bomba gotovo ubila. Pozneje se je izvedelo, da so nemški zrakoplovci vrgli blizu postaje Saint Lazaire in blizu trga Bastille še več bomb; dve sta zadeli slavno cerkev Notre Dame; ena je padla na streho, druga na vrtič. Na srečo ni mogla bomba prebiti strehe, tako da škoda ni znatna.
Francoski duhovniki v nemškem ujetništvu.
B e r o 1 i n , 13. oktobra. (Kor. urad.) V Nemčiji porabljajo duhovnike, ki se nahajajo v vojni, v kolikor niso nastavljeni kot vojaški dušni pastirji, v bolniški službi. Na Francoskem pa morajo duhovniki služiti kot navadni vojaki v bojni fronti. Mnogo francoskih duhovnikov je bilo ujetih in transportiranih v velika naša ujetniška taborišča. Da bi usodo teh ujetih francoskih duhovnikov olajšal, se je nadškof v Koloniji kardinal Hartman obrnil s posebno vlogo na cesarja. Kakor je izvedel Wolffov urad, je cesar velikodušno ugodil tej prošnji in dovolil, da se z ujetimi francoskimi duhovniki postopajo kot s častniki.
Sarajevski umor pred sodiščem.
V Sarajevu v Bosni se je 12. oktobra začela obravnava proti morilcem prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdinanda in njegove soproge vojvodinje Hohenberg.
Obtoženi so: Gavrilo Princip, 201etni gimnazijalec, Nedeljko Cabrino vic, ISletni črkostavec, Trifko Grabec, ISletni gimnazijalec, Vaso Čubrilovic, ITletni gimnazijalec, Cvetko Popovič, ISletni učiteljiščnik, Danilo Ilič, 241etni bivši učitelj, Ivan Kranjčevič, 191etni dijak trgovske akademije, Lazar Dukič, ISletni učiteljiščnik, Veljko C u bril o vi č, 281etni učitelj, Mitar Kerovič, BOletni kmet, Nedjo Kerovič, 281etni sin prejšnjega, Ivo Kerovič, 301etni sin Mitarja, Glagoje Kerovič, 341etni sin Mitai’ja, Cvijan Stepanovič, 37 let star, M i li a j 1 o , imenovan Mikso J ovanovič, 351etni veleposestnik, Branko Z agora c, ISletni dijak trgovske akademije, Marko P er in, ITletni gimnazijalec, Nikole Forkanič, ITletni gimnazijalec, Dragan K a 1 e m b e r , IGletni gimnazijalec, Miko Mišič, 261etni pek, Jakob Milovič, 431etni kmet in Obren Miloševič, 381etni kmet.
Obtoženi so obdolženi, da so delali nato, da bi se Bosna in Hercegovina odtrgali od Avstrije in združili s Srbijo. Prinčip, Čabri-novič, Grabež, Čubrilovič in Popovič so oboroženi z bombami in samokresi čakali na več mestih na nadvojvodo in njegovo soprogo z namenom, da bi ju ubili. Cabrinovič je v Sarajevu res vrgel nanj bombo, ki pa ni zadela cilja, pač pa je bilo ranjenih več drugih. Ko se je peljal avtomobil mimo mesta, kjer je stal Prinčip, je ta oddal dva strela, ki sta povzročila smrt prestolonislednika in njegove soproge.
Obtožnica poudarja, ker sta Prinčip in Cabrinovič priznala, da sta dogovorno delala po določenem načrtu, da bi umorila pi’esto-lonaslednika in da so imeli ta namen tudi na druge kraje postavljeni Grabec, Cubrilo-vič in pobegli mohamedanec Mehmedbašič. Prinčip se je kot dijak seznanil v Belgradu s komitaši in s Cabrinovičem in se je ž njim pogovarjal o velesrbskih idejah. Zarotniki so bili v zvezi z »Narodno obrano« v Belgradu, ki naj bi jim preskrbela orožje za napad. Obrnili so se na železniškega uradnika Ci-ganoviča, ki je tudi doma iz Bosne in je bil četaš. Ta je stopil v zvezo z majorjem Tan-kosičem, ki je obljubil orožje. Ciganovih je pa obtožence učil streljati in metati bombe. Pozneje je izročil Ciganovič obtožencem šest bomb, štiri browning-revolverje, 150 dinai’-jev in nekaj ciankalija z naročilom, da se zastrupijo, če se atentat ponesreči.
Obtožnica popisuje nato, po katerih ulicah so se zarotniki razpostavili, ko se je zgodil napad in kam so skrili orožje. Strokovnjaki so dognali, da so ročne bombe iz srbskega arzenala v Kragujevacu. Obtoženci pravijo, da so kot pristaši velesrbske ideje hoteli umoriti prestolonaslednika in združiti s Srbijo one v Avstriji prebivajoče dežele, v katerih stanujejo Srbi. Največja ovira pri tem je bil prestolonaslednik, ki je veljal za naihujšega nasprotnika Srbov in kot odličen vojskovodja najbolj nevaren. Atentat nanj je bil torej političen dogodek prve vrste. Velesrbsko propagando je širila »Narodna obrana« v Belgradu. Ta je obstojala najprej iz revolucionarnega odbora ter je delovala v Stari Srbiji in Macedoniji, po pridobitvi teh pa proti monarhiji. Med njenimi ustanovitelji so bili general Boža Jankovič in majorja Voja Tankosič in Milan Pribiče-vič. Glavna naloga društva je pa bila vež-banie četašev (komitašev) za boj proti monarhiji. Cetaši so se v posebni šoli učili streljati, metati bombe, polagati mine, razdirati mostove, ceste in tunele. Tudi atentata Ze-rajiča in Jukiča v Zagrebu sta imela razpredene niti iz Belgrada. Obtoženci so krivi hudodelstva veleizdaje.
Ker nobeden advokat ni hotel prevzeti zagovorništva, je sodišče imenovalo šest ne-srbskih zagovornikov.
Prvi je bil zaslišan Nedeljko Cabrinovič, ki je vrgel bombo. Ker je šele 15 dni po napadu postal star 20 let, ne more biti obsojen na smrt. Obtoženec priznava zločin in namen zločina. Tudi Prinčip, ki je bil na dan atentata že 20 let star, priznava svoje dejanje, ne da bi se kesal, in se še baha, da je storil atentat v svrho uresničenja velesrbske misli. Oba obtoženca sta izpovedala kakor v preiskavi.
Branitelj dr. Premučič skuša Čabrinovi-ča naslikati kot prostozidarja. Cabrinovič v začetku noče odgovarjati na od branitelja !
stavljena mu vprašanja, kakšno da je njegovo prostozidarstvo. Na daljno vprašanje pa odgovori, da mu je bilo sicer znano, da je bil nadvojvoda-prestolonaslednik katoličan. Že raditega ga ni mogel trpeti, vendar se ni vsled tega odločil, da izvrši atentat. Ko se je bil za to že odločil, je slišal, da je tudi Ciganovič prostozidar, vendar ne more raztolmačiti, kaj je prostozidarstvo. Po njegovem se pojma: prostozidarstvo in anarhizem krijeta, ker imata oba v svojih programih zatrenje državnih poglavarjev.
Za Cabrinoviča je bila temeljna misel atentata prepričanje, da je bil nadvojvoda-prestolonaslednik ovira za združenje Srbov. Cabrinoviču je bilo tudi znano, da obstojajo tudi v Bosni revolucionarne organizacije, ki naj bi v slučaju vojske proti Srbiji uprizorili v Bosni vstajo na korist Srbiji.
Cabrinovič trdi, da ni imel namena, usmrtiti tudi vojvodinje. Obžaluje, da je padla tudi kot ona žrtev Prinčipovega atentata.
Zavoljo sedanjih strašnih posledic atentata pa vobče obžaluje, da se je udeležil atentata. Če bi bil mogel to prej spregledati, da bi bil končal raje samega sebe z bombo. Veseli ga le, da se je njegov napad ponesrečil.
Čisto drugače se obnaša Prinčip. Pi’avi, da ne obžaluje zločina in da ni hudodelec. Vojvodinje, da ni hotel usmrtiti, ampak se je zgodilo to samo slučajno. Pred štirimi leti je zapustil gimnazijo v Tuzli in obiskoval od takrat gimnazijo v Belgradu. Tam je postal prepričan radikalen narodnjak srbske smeri. Avstro-Ogrsko je sovražil, odkar je pričakoval od strani Avstro-Ogrske za južne ISovane samo slabo. Zato se je odločil skupno s Cabrinovičem in pozneje tudi z Grabečem, da umori prestolonaslednika Franca Ferdinanda, ki ga je smatral za najbolj nevarnega ideji združitve Srbov in sploh južnih Slovanov pod srbsko nadvlado.
Prinčip odločno zanikuje, da bi bil prostozidar. Po njegovem mnenju je najbolje, da se Bosna in Hercegovina odtrgata od Avstro-Ogrske in tako da misli vsak pošten Srb. Te misli in ne prostozidarski nazori so Prinčipa privedli do tega, da je izvršil atentat.
Ciganoviča in Tankosiča pravi, da pozna. Ciganovič da je pripovedoval, da je prostozidar.
Prinčip in Grabec sta se vadila streljati z browning-revolver ji v gozdiču zraven vojaškega strelišča v Belgradu.
O »Narodni obrani« ve Prinčip le toliko, da je namen tega društva, da povzdigne narodno samozavest Srbov.
Iz Ložnice je spravil Prinčipa in Grabeča finančni stražnik do Drine in dalje do Isekovica-Ade. Cabrinovič pa se je podal od tu z bosenskim potnim listom Grabeča v Mali Zvornik. Ta razdelitev zarotnikov se je odredila iz previdnosti. Prinčip v svoji izjavi nazi, da ne bi obremenil koga drugega.
Nato se zasliši obtoženec Trifko Grabec. Grabec ie bil izključen iz gimnazije v Tuzli, ker je dejansko napadel nekega profesorja. V Belgradu je občeval s Cabrinovičem in Prinčipom. S slednjim je stanoval skupaj. Prizna se za velesrbskega pristaša. Njegov ideal je, da bi se Bosna s silo, ali z revolucijo ali z vojsko odtrgala od avstro-ogrske monarhije in združila s Srbijo. Avstro-Ogrsko je sovražil, ker je v Srbiji vedno slišal, da j'e naša monarhija največja sovražnica srbske narodnosti. Ker je bil prestolonaslednik po mnenju belgrajskih krogov nosilec misli, ki je bila napoti združenju Srbov, je Grabec sovražil tudi nadvojvodo prestolonaslednika. Govoril je glede atentata s Ciganovičem in Tankosičem. Po atentatu je hotel zbežati, pa je bil na potu v Višegrad aretiran. Voditelj napada je bil Prinčip.
Klavern utis napravi zarotnik Ilič. On je prinesel orožje in bombe v Sarajevo, kjer jih je skril na stanovanju in jih nekaj dni pred atentatom razdelil med zai’otnike. Izgovarjal se je, da je menil, da zarotniki ne bodo izvršili atentata.
Obtoženec Vazo Čubrilovič, ki je dovršil VI. gimnazijski razred, prizna, da je imel namen, umoriti prestolonaslednika in sicer zato, pravi, ker so srbski krogi smatrali nadvojvodo za sovražnika Srbov; ko je izvedel, da pride na obisk v Sarajevo, se mu je erodila misel na atentat.
Dnefae novice in dopisi.
Dr. Hefter — novi krški škoi? »Neue Freie Presse« poroča:	Kakor poizvemo, se
namerava predlagati v imenovanje za naslednika bivšega krškega knezoškofa dr. Kaltnerja, nadškofijskega konzistorialnega cvetnika in svetnega duhovnika dr. Adama Hefterja, profesorja klasične filologije na deželni realki in na višji gimnaziji v Klo-sterneuburgu. Dr. Hefter se je ob zadnjih deželnozborskih volitvah udeleževal agitacije za krščansko - socialno stranko. Gosp. dr. Hefter je sedaj ravnatelj na gimnaziji v Mòdlingu. Ali zna gosp. ravnatelj dr. Hefter slovensko ali ne, nam ni nič znanega.
Njega cesarska Visokost presvetli nadvojvoda Franc Salvator je bival 15. t. m. v Celovcu, kjer si je ogledal bolnišnice v Ma-rijanišču, v samostanu sester Elizabetink, v sanatoriju »Marija pomagaj« in vojaško rezervno bolnišnico št. 1. O uredbi bolnišnic se je pohvalno izrazil.
Obrekovanje slovenskih duhovnikov. Razni sovražniki katoliške Cerkve so resni vojskin čas porabili za brezobzirno hujska-rijo zoper slovensko duhovščino. V tem oziru je bil najhujši napad graškega vseuči-liščnega profesorja abstinenta dr. Udeja. V praškem listu »Bonifatius-Korrespondenz« je objavil ta mož svoja obrekovanja. Danes pa beremo v oktobrovi številki tega lista, da preklicuje, prisiljen od lavantinskega obrambnega društva, 17 lažnivih trditev o slovenski duhovščini.
Na c. kr. državni realki v Celovcu je letos vpisanih 329 učencev, na trgovski šoli pa 301.
Dr. Evgen Lampe kanonik v Ljubljani.
Dne 15. t. m. je bil v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani inštaliran za stolnega kanonika deželni odbornik in namestnik deželnega glavarja vojvodinje Kranjske gosp. dr. Evgen Lampč. Gosp. kanonik je izredno delaven mož in jasna glava, ki se je na različnih poljih izkazal strokovnjaka. Povsod pa je delal le za druge in nase ni mislil. V S. L. S. zavzema odlično mesto. Naše iski’e-ne čestitke!
Pri izbiranju črnovojnikom je bilo za črnovojniško službo potrjenih 14. t. m. pri »Sandwirtu« od 186 iz sodnega okraja Trg 97, v »Karntnerhof« od 235 iz mesta Celovec in tujih 195, dne 15. pri »Sandwirtu« od 93 sodnega okraja Trg (3. del) 57, v »Karntnerhof« od 92 iz Celovca in tujih 80. Od 3161 pri črnovojniški komisiji I. pri »Sandwirtu« iz Koroške so bili 1703 potrjeni za črnovojniško službo. Povprečno 54 odstotkov.
Slovenski junak — odlikovan. Kakor poroča »Neues Wiener Abendblatt« z dne 10. t. m. pod zaglavjem: »Aus dem goldenen Buche der Armee«, je rezervni kadet v 24. (rusinskem) pešpolku in slušatelj dunajske visoke šole za poljedelstvo g. Mihael Gabri e 1 č i č povodom druge bitke pri Lvovu s svojim »hrabrim in zglednim ponašanjem« bistveno pripomogel, da je njegova četa zavzela neko višino, kjer so naši vojaki zaplenili sovražniku dvajset topov. Pri tem je bil g. Gabrielčič od šrapnela na glavi nevarno ranjen. Za svoje junaško ponašanje je prejel g. Gabrielčič, sin g. dvornega svetnika pri vrhovnem sodišču na Dunaju Mih. Gabrielčiča, srebrno hrabrostno svetinjo drugega razreda. Z veseljem moramo pa tudi poročati, da se je g. Gabrielčiču, ki je bil v dunajski bolnišnici operiran, stanje že v toliko zboljšalo, da je izven nevarnosti sedaj v domači oskrbi. Mlademu slovenskemu junaku iskrene čestitke!
Srebrno svetinjo I. razreda za hrabrost je dobil g. Andrej Lah, rezervni kadet pri 97. pešpolku, doma iz Lutovelj na Krasu.
Kam se je svojcem vojnim ujetnikov obrniti. Nekateri pošiljajo pisma in denar na avstrijsko zunanje ministrstvo in pa na amerikansko poslaništvo, češ, ta dva bosta vedela, kje se nahaja vojni ujetnik in mu bosta pisma in denar odrajtala. Ta dva pa ne opravljata sama teh poslov, ampak jih od kažeta posebni pisarni, ki je za taka dela ustanovljena. Če hočete torej, da se bodo take stvari takoj odposlale in uredile, nikar ne pišite ministrstvu ali pa amerikanskemu poslaništvu, ampak se kar obrnite na sledeči naslov: »Gemeinsames Zentralnachweise-Bureau, Hilfs- und Auskunftstelle fiir Kriegsgefangene und Internierte, Wien, I., Jasomirgott-Strafie Nr. 6.«
Darovi za ranjence. Za ranjence v rezervni bolnišnici št. 1, objekt 6, je darovala 'Družba sv. Mohorja 200 K, g. spiritual Josip iZeichen 20 K, g. župnik Ivan Serajnik in posestniki iz Timenice in Gorič en voz jedil.
Novi papežev državni tajnik. Iz Rima poročajo listi, da je bil imenovan za novega državnega tajnika sv. Stolice kardinal Peter Gaspari, ki je star 62 let. Kardinal je postal leta 1907.
Gosp. dr. Janko Kotnik, profesor v Banjaluki in poročnik pri bos.-herc. pešpolku št. 4, o katerem smo poročali, da ga pogrešajo, je pisal dne 26. septembra svojim staršem na Dobrije, sledeče pismo: »Moskva, 26. septembra 1914. Dne 4. septembra ob 5. uri popoldne sem bil ranjen. Krogla mi je prestrelila koleno, zato sem obležal na hr jnem polju. Bitka je trajala do pozne noči, deževalo je in ležal sem med mnogimi mrtvimi in ranjenimi celo noč na bojnem polju. Drugi dan dopoldne so došli ruski sanitetni vojaki, ki so me pobrali in nesli v neko vas, kjer so me obvezali. Potem sem prišel v dve bolnišnici »Rdečega križa« in sedaj sem že 8 dni tukaj v garnizijski bolnišnici. Sicer še ne morem hoditi, toda počutim se že precej boljše in upam, da bom v 3 tednih zopet lahko hodil.«
Pogreša se rezervni poročnik domobranskega pešpolka št. 4, Ludovik Zagoričnik, c. kr. avskultant v Celju. Po poročilu tovariša njegove kompanije se je bojeval še 11. avgusta pri Grodeku in še obvezal do-tičnega ranjenega tovariša. Pozneje ni o njem več ne duha ne sluha.
Izpred celjskega sodišča. »Slov. Gospodar« poroča: Celjski list »Deutsche Wacht« je prinesel po listu »Tagespost« članek, v katerem očita poslancu dr. Korošcu med raznim drugim tudi, da je ubežal v Švico. Dr. Korošec je vložil po dr. Benkoviču tožbo proti »Deutsche Wacht«. Dne 8. oktobra se je vršila obravnava, toda urednik »Deutsche Wacht« ni nastopil dokaz resnice. Bil je radi zanemarjanja dolžne pozornosti obsojen na 200 K globe.
Potni listi v Italijo. C. in kr. ministrstvo za zunanje zadeve naznanja, da je kraljevo laško notranje ministrstvo odredilo, da je vstop na laška tla dovoljen od sedaj naprej le takim osebam iz inozemstva, ki imajo potni list potrjen od bližnjega laškega konzulata. Vse druge osebe bodo na meji zavrnjene.
Vernih duš cvetlica. Misel vojnega pomožnega urada v notranjem ministrstvu, izdati oficielno cvetlico za Vernih duš dan, je občinstvo živahno pozdravilo. Že prvi dan so različne trgovine s cvetlicami naznanile velika naročila, in tudi člani Najvišje hiše so že izjavili, da bodo uporabljali te rože. Občinstvo se nujno prosi, da jih kakor hitro mogoče naroči pri trgovinah s cvetlicami, ker vojni pomožni urad ne more brez gotovih naročil dati napraviti prevelikih zalog, Cvetličarji lahko naročijo cvetlice vsak dan v vojnem pomožnem uradu (Kriegshilfs-bureau, 1. Bezirk Hoher Markt št. 5, II. nadstropje, vrata 25) med 10. in 12. uro dopoldne in od 4. do 6. ure popoldne, jih plačajo in vzamejo. Tudi cvetličarji izven Dunaja se opozarjajo na cvetlico. Naročila se točno izvršujejo. Cena cvetlice za trgovske odjemalce je 14 K za karton s 100 komadi, cena cvetlice za občinstvo 20 vin., tako da imajo cvetličarji lep dobiček; za vojne pomožne namene ostane 8 K od kartona.
Šmartin pri Celovcu. Tukaj je umrl vsled srčne kapi 14. t. m. veleposestnik Jurij Oraš. Več let je bil šmartinski župan.
Prevalje. (Darovi za Rdeči križ.) Župnik Riepl je daroval 30 K; kaplan gosp. Štih 5 K; g. Malej 2 K; darovanje v cerkvi 60 K; prevaljski tarokisti za Rdeči križ 50K dobička.
Najnovejša poročila.
NEMŠKO IN AVSTRIJSKO PRODIRANJE PROTI RUSOM NAPREDUJE.
Dunaj, 17. oktobra. (Kor. urad.) Uradno se poroča: Tako na črti Stari Sambor-Me-dyka in ob reki San vršeča se bitka, kakor tudi naše operacije proti reki Dnjester se ugodno razvijajo.
Severno od Wyskowa so bili Rusi ponovno napadeni in nazaj vrženi.
Pri Synowucku so naše čete s silo prekoračile reko Stry in so pri tem zavzele višine severno od omenjenega kraja ter zasledovale sovražnika. Ravno tako smo zavzeli višine severno od Podbuza in jugovzhodno od Starega Sambora. Tudi severno od reke Strwiaz napreduje naš napad. Severno od Przemysla smo pričeli pridobivati trdna tla na vzhodnem bregu reke San.
Število med našimi operacijami ujetih Rusov se še ne da dognati. Po dosedanjih poročilih je več kot 15.003 ruskih ujetnikov.
Na Ruskem Poljskem so naši zavezniki včeraj zopet odbili napad na Ivangorod— Kozienice, pri čemur so imeli Rusi težke izgube.
Dunaj, 18. oktobra. (Koresp. urad.) Uradno se razglaša: Naši napadi na obeh straneh reke Strwia so se včeraj nadaljevali in dospeli na nekaterih točkah že čisto blizu sovražne čete. Na posameznih krajih so naše čete prodirale s pomočjo izkopanih jarkov, prav kakor v trdnjavski vojski. Preteklo noč je bilo več ruskih napadalnih poizkusov krvavo odbitih. Tudi danes se boji na celi črti nadaljujejo. Sedaj je posegla v boje tudi naša težka artiljerija. Zasledovanje sovražnika, ki so ga vrgle nazaj naše čete severno od Wyszkowa se nadaljuje. Druge naše čete, ki so došle čez Karpate, so prodrle že do kraja Lubience na višine severno od Orowa in v okolico Uroza.
Zgube Rusov pri napadu na Przemysl se cenijo na 46.000 mrtvih in ranjenih.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hòfer, gen. major.
Berolin, 19. oktobra. (Kor. urad.) Uradno se poroča:	Na vzhodnem bojišču naše
čete v okolici Lyke napredujejo. Boj pri Varšavi in južno od Varšave se nadaljuje.
Berolin, 17. oktobra. (Kor. urad.) Uradno se poroča: V guberniji Suwalki so bili včeraj Rusi mirni.
Število pri Schirwindtu ujetih Rusov se je zvišalo na 4000; pravtako je bilo zaplenjenih še nekaj topov.
PRED OBKOLITVIJO VARŠAVE.
»Kolnische Zeitung« poroča z Dunaja: Po zadnjih ruskih porazih se sodi, da se kmalu prične oblegati Varšava in da bo mogoče obkoliti rusko južno krilo.
POLDRUG MILIJON NEMCEV PROTI RUSOM?
Londonski list »Times« poroča, da je postavila Nemčija proti Rusom pet armadnih zborov, nad osem rezervnih zborov in pet domobranskih zborov, ki štejejo skupno okoli poldrugi milijon. K tem pride še okoli 270.000 Avstrijcev ob šlezijski fronti. Tega poročila seveda ni mogoče kontrolirati.
Rotterdam, 19. oktobra. Tukajšnji listi poročajo, da je bilo francosko krilo v bojih pri Ypernu vrženo iz svojih dosedanjih po-žicij ■
CESAR VILJEM V BOJNI ČRTI.
Berolin, 18. oktobra. Cesar Viljem je prišel v bojno črto na zahodnem bojišču. Vojaki so ga sprejeli z gromovitimi hura-klici.
Berolin. Besede nemškega casarja. »Za mojega stričnika Jurija imam pripravljeno posebno presenečenje«, ki jih je izpregovoril vojakom na fronti, tolmačijo listi tako, da
hoče nemški cesar mir diktirati v Londonu.
NEMCI V BELGIJI.
Nemci so gospodarji železnice Brugge— Ostende—Nieuport.
BEG BELGIJCEV PROTI DUNKIRCHENU.
Haag, 17. oktobra. (Kor. urad.) »Rotter-damscher Courant« poroča o nemškem napadu na belgijsko armado, ki da se v varstvu francoskih mornariških čet in francoske konjenice v popolni zmedi umika iz Ostendeja proti Dunkirchenu: Najhujši boji so bili med mestoma Dixmuiden in Rou-lers. Nemci bodo bržkone prav kmalu pred Dunkirchenom, če bo, kakor je verjetno, njihov napad uspešen. Belgijsko prebivalstvo beži proti Dunkirchenu in Boulogni ter po-množuje nered na javnih cestah. Ker je zveza Brùgge-Nieuwpost v nemških rokah, je v okolici Diinkirchen-Boulogne v kratkem pričakovati važnih bojev.
ANGLEŠKA »VELIKODUŠNOST«.
Rim, 19. oktobra. Angleška je odstopila pobegli belgijski vladi za časa vojske otok
Quernsey, da lahko državnopravno deluje.
(Quernsey je angleški otok blizu severozahodne francoske obali.)
PORAZ TROJNEGA SPORAZUMA PRI GENTU.
Haag, 17. oktobra. (Kor. urad.) Dopisnik lista »Daily Mail« priznava, da so zavezniki vzhodno od Genta doživeli hud poraz in da so se morali pod streli težkih nemških topov umakniti z ene postojanke na drugo. Ena brigada je zgrešila pot in je imela vsled tega velike izgube.
ANGLEŽI POTOPILI ŠTIRI NEMŠKE TOR-PEDOVKE.
Berolin, 19. oktobra. (Kor urad.) Uradno. Dne 17. oktobra popoldne so se zapletli naši torpedni čolni S 115, S 117, S 118 in S 119 nedaleč otl nizozemskega obrežja v boj z angleško križarko »Undauted« in s štirimi rušilci. Po uradnih angleških poročilih so bili potopljeni 4 nemški torpedni čolni; od posadke so izkrcali na Angleškem 31 mož.
Namestnki načelnika admiralnega štaba: B e h n c k e.
ANGLEŠKO BRODOVJE V BLIŽINI HON-KONGA OBČUTNO POŠKODOVANO.
Berolin, 18. oktobra. Berolinski prote-stantovski misijon je dobil od svojega zastopnika c Čingtavu poročilo, datirano s 15. avgustom, v katerem se glasi: Pričakujemo ladjo »Scharnhorst«, ki je s svojimi tovarišicami v bližini Honkonga občutno poškodovala angleško brodovje.
PREKINJENE DIPLOMATIČNE ZVEZE MED RUSIJO SN TURČIJO.
Berolinski listi poročajo iz Carigrada, da je že večina osobja ruskega poslaništva zapustila Carigrad. Pomor j e je blokirano.
NAPETOST MED TURČIJO IN GRŠKO.
Turška vlada je pozvala grškega patriarha v Carigradu, naj mesto v najkrajšem času zapusti, ker bi ga sicer turška vlada iztirala.
PRVI SPOPAD ANGLEŠKIH ČET Z BURSKIMI VSTAŠI.
London, 16. oktobra. (Kor. urad.) Reuter javlja iz Kapstadta z dne 15. t. m.: Polkovnik Brits poroča, da so se njegove patrulje pri Ratraiu bojevale z oddelkom čet polkovnika Maritza in da so ujele 70 mož. To da je bil prvi spopad vladnih čet z burskimi vstaši.
BOJI PROTI FRANCOZOM IN BELGIJCEM.
Berolin, 17. oktobra. Uradno se poroča: ,V mestih Brugge in Ostende so Nemci dobili bogat vojni plen, med drugim veliko število pušk z municijo in 200 porabnih lokomotiv.
Berolin, 19. oktobra. (Kor. urad.) Uradno se poroča dne 18. t. m.: Na zahodnem bojišču je včerajšnji dan v splošnem mirno potekel, položaj je neizpremenjen.
OBSTRELJEVANJE BELFORTA.
»Kolnische Zeitung« poroča iz .Curiha, da so pričeli nemški težki topovi vzhodno od Belforta v torek obstreljevati. Boji so bili zelo živahni. Nemci pridobivajo korakoma tla.
STRAH ANGLEŽEV PRED ZEPPELINOVI-MI ZRAKOPLOVI.
»Times« pričakuje, da bodo Nemci v kratkem razpolagali z dvanajstimi Zeppeli-novimi zrakoplovi za napade na angleško mesto. Nadalje imajo Nemci še 12 zrakoplovov zistema »Parseval«. Nemčija lahko uporabi megleno vreme za napade; a iz zrakoplovov bi ne mogli metati bomb.
POTRES NA GRŠKEM.
V Thebenn porušenih več sto hiš. — Zemlja se je cel dan tresla.
Atene, 19. oktobra. (Kor. urad.) »Agence d’Athenes« poroča dne 17. t. m.: Dne 17. t. m. so čutili na celem Grškem zopet močne potresne sunke. Ognjišče potresu je bilo v Thebenu, kjer se je podrlo več sto hiš in kjer je bilo veliko oseb ranjenih. Prebivalstvo je bežalo na polje. Prebivalstvo prosi vlado za šotore. Tudi v Chalkisu je napravil potres veliko škode v Atenah je veliko hiš razpo-čenih. Potresni sunki so se ponavljali cel
dan. Notranji in železniški minister sta odpotovala v pokrajine, ki jih je zadela katastrofa.
NEEDINOST MED SRBSKIMI IN RUSKIMI ČASTNIKI.
Sofija. Poveljnik v Sofiji se nahajajočih ruskih čet princ Arzen Karagjorgjevie, je radi needinosti, ki se je pojavila med ruskimi in srbskimi častniki, zapustil Srbijo ter se podal na Kavkaz.
BOJI MED ANGLEŽI IN EGIPTOVSKIMI ČETAMI.
Carigrad. 19. oktobra. Angleži so izkušali v Kairu razorožiti egiptovske čete, ki so se temu uprle, nakar se je razvil pravi boj. Na obeh straneh je padlo 150 vojakov. Tudi v Aleksandriji so bili podobni boji. Zaenkrat so Angleži četam pustili orožje.
DESERTACIJA INDIJSKIH VOJAKOV. — KUGA.
Carigrad, 19. oktobra. Med importira-nimi indijskimi vojaki se zelo množe dezer-tacije. Samo na en dan so obesili 30 vojaških beguncev. Med Indijci divja kuga.
Marija Starej 3 K, A. Lajmiš 1 K, Podgornik 2 K 40 h, Jurij Janš 1 K 20 h, Ana Mlinar 2 K 60 h, Ivan Pičko 40 h, Jera Škof 40 h, Janez Šumah 1 K, Lenka Šumah 30 h, Terezija Piko 40 h, Elizabeta Wròhlich 1 K, Gregor Nachbar 1 K 40 h, Matevž Rudolf 60 h, Jurij Maček 2 K 40 h, Anton Enei 1 K, Kristina Podhovnik 60 h, Janez Drug 2 K, Ferdinand Borovčnik 1 K, Franc Potočnik 1 K, Aleš Kresnik 1 K, Kristina Kresnik 20 b, Franc Kresnik 1 K, Jera Pečnik 30 h, Neža Pečnik 30 h, Marija Pečnik 40 h, Marjeta Pečnik 10 h, Gregor Maček 10 h, Matevž Maček p. d. Peter 1 K, Ana Maček 20 h, Elizabeta Kralj-Travar 1 K, Janez Potočnik 1 K, Martin Petrač 1 K, Andrej Kumovec 20 b, Jakob Abraham 60 h, Katarina Broman 40 h, Urban Broman 40 h, Jožef Štefan 60 h, Mih. Cutovik 60 h, Jurij Šlisar 40 h, Helena Tomaž 40 v., Jožef Podlamnik 50 h, Mar. Krof 1 K, Marija Krof 30 h, Helena Krof 30 h, Micka Krof 20 h, Tomo Krof 30 h, Terezija Juri 40 h, Ferdinand Broman 50 h, Micika Broman 20 h, družina Kolenika 2 K 40 h, neimenovan 24 h, Marija Damel 1 K, Pavla Gregor 1 K, Jurij Kočnik 1 K, Podbregar Katarina 1 K, Franc Sobec 5 K.
Darovi
poslani slovenskemu pomožnemu komiteju v Celovcu.
Zbirka izobraževalnega društva v Pliberku po dekanijskem uradu:
Šimen Riedl 5 K, Marija Riedl 1 K, Katarina Riedl 1 K, Micka Riedl 1 K, Apolonija Pikalo 1 K, Jožef Mandl 1 K, Magdalena Mandl 1 K, Jožef Ažman 40 h, Antonija Ažman 1 K, Urban Gradišnik 20 h, Valentin Dobnik 20 h, Šimen Ischep 40 h, Karl Dollar 60 h, Jurij Blekač 1 K, Marka Glavar 1 K, Brigita Blekar 1 K, Franc Skutil 40 h, Jera Igerc 40 h, Meta Arnold 2 K, Volinar 4 K, Marija Moert 1 K, Marija Apovnik 10 h, Ivan Turk 2 K, Ang. Turk 1 K, Janez Ižep 40 h, Urh Žihernik 1 K, Elizabeta Žihernik 1 K, Marija Neuberth 1 K, Helena Mori 1 K 20 h, Neža Riedl 1 K, Julka Riedl 1 K, Martin Riedl 1 K, Terezija Riedl 1 K, Grilc Franc 10 b, Franc Riedl 1 K 40 h, Helena Starej 5 K, Janez Kapun 1 K, Ant. Daniel 1 K, Florijan Pici 1 K, Amalija Tschernitz 1 K, Terezija Potočnik 50 b, Ana Močilnik 1 K, Jožefa Draksler 40 h, Marija Oberteutsch 20 h, Štefan Kapun 1 K, Marija Glavar 1 K, Neža Vercij 1 K, Marija Žibernik 40 h, Elizabeta Haudegger 40 h, Marija Jelen 60 b, Magdalena Lienhard 56 h, Jožef Vošank 1 K, Marjeta Vošnjak 1 k, Alojzija Vošank 2 K 4 v.,
aerat-ir—;rie-TirT!
D D G
D _ .
g cc. solskih sester v ..Narodni šoli" g D v Št. Rupertu pri Velikovcu na Koroškem 0
G G G G G G G G G D
□ C3
se priporoča p. n. slovenskim staršem. Sprejmejo se deklice, ki želijo obiskovati v hiši se nahajajočo štirirazredno ljudsko šolo; potem večja vsaj 16 let stara dekleta, ki dobivajo popolnega pouka in navodila v vseh za gospodinje potrebnih stvareh. — Na svoji >/« ure od „Narodne šole“ oddaljeni pristavi sprejmejo čč. šolske sestre tudi nekaj dečkov, ki želijo obiskovati „Narodno šolo“, v vzgojo in oskrbo. Šolsko leto se prične dne 5. novembra 1914.
Plačilo 26 kron mesečno.
Oglasila naj se blagovolijo poslati čč. šolskim sestram v Št. Rupertu pri Velikovcu na Koroškem.
®	7 «a Ber «s I fi?	®
ne pišete takoj po krasni cenik in najno- §Jjl tiSk vejše vzorce, kateri se dopošljejo vsakemu «T* zastonj in poštnine prosto iz
JI Prvo Gorenjske rnzpoššljalnice Ivan Savnik, Kranj 162 fi il li1‘S @ 010 il 0* ii 0 li1 ^ S1 €1H 0 fi
Kupujte pri tvrdkah, ki in-serirajo v „ffiru“!
Loterifskc številke:
Trst, 7. oktobra:	60, 43, 53, 71, 8.
Dunaj, 10. oktobra: 59, 89, 41, 20, 62.
Tržne cene v Celovcn
15. oktobra 1914 po uradnem razglasu:
Blage			100 kg				80 litrcn (biren)	
			od		do			
			K	v	K !	V	K i	V
Pšenica ....			34	j	36		22	43
Rž				29	56	30	85	17	40
Ječmen ....				—	—	—	—	—
Ajda				—	—	28	—	14	—
Oves				21	08	22	68	7	71
Proso ....	,		—	—	—	—				
Pšeno ....			—	—	41	90	26	40
Turščica . . .			—	—	—	—	—		
Leča									
Fižola, rdeča. .	, .		—	—	—	—				
Repica (krompir)	.	.	7	56	8	50	3	60
Deteljno seme .			—	—	—	—	—	—
Seno. sladko . .			7	—	7	80	—	—
„ kislo . .			6	50	7	20			—
Slama ....			5	—	7	—	—	—
Zelnate glave po 100 kos.			11	—	12	—	—	—
Repa, ena vreča	• •	•	—	—	—	—	—	—
Mleko, 1 liter		,	—	24	—	28		
Smetana, 1 „	. •		—	60	1	20		
Maslo (goveje) .	. 1 kg		2	80	3	20		
Sur. maslo (putar), 1			2	60	4	—		
Slanina (Špeh), po v. 1		n	2	10	2	40		
„	„	sur. 1			2	—	2	30		
Svinjska mast .	. 1		2	20	2	40		
Jajca, 1 par	.		—	16	—	20		
Piščeta, 1 par .	.		2	80	3	60		
Race				—	—	—				
Kopuni, 1 par .	. ,		—	—	—	—		
30 cm drva, trda, 1 m1.			3	—	3	40		
30	„	„ mehka, 1 ,		•	2	80	3	—		
			100 kilogr.					
	Fočrez						O	
			živa		zaklana			
Živina							C3	«
	od | do		od	do	od	do	£	s
	v kronah						o.	0.
Konji		_	,		_							_
Biki									
Voli, pitani . .	—	—	—	—	—-	—	—	—
„ za vožnjo .	900	—	—	—	—	—	4	2
Junci									
Krave ....	160	400	—	—	—			14	10
Toliče . . . ,								—
Svinje, pitano .	—	—	—	—	160	—	3	3
Praseta, plemena	16	32	—	—	—	—	350	80
Koze		—	—	—	—	—	—	—	
Knjigoveznico Družbe sv. Hohorio v Celovcu
la frp^žno in okusno.	Vetrinjsko obmestje (Viktringerrlng) 26	Cene zmerne.
H	opremljena z najnovejšimi stroji z električnim nagonom
se priporoča za vsa v stroko spadajoča dela od preproste do najfinejše izpeljave.

Hranilno in p osojilno društvo v Celovcu
uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, od 10. do 12. ure dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
- -	■	: ->■ •	'UT.,:.-

podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu.
Delniška glavnica K 8,008.000. Rezervni fondi okroglo K 1,000.000'-
Derns Hoje n knjižice se olire-sloieio po
I
§i
0
od dneva vloge do dneva vzdioa.
Benin! davek plača banka sama.
Kolodvorska cesta 27, v lastni hiši.
Zamenjuje In eskomptnje Izžrebane vrednostne papirje In vnovčnje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurznl Izgubi.
Vinkuluje In devinkuluje vojaške ženltnlnske kavcije. Eskompt in Incasso menic.	Borzna naročila.
Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spijeta, Trsta, Sarajeva, Gorici in Celja.
Denarne flooe v tekočem računu obrestujejo se:
po dogovoru od ^ naprej.
Lastnik' in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. •— Odgovorni urednik: J. Gostinčar, drž, posl, Tiska Kal. tiskarna v Ljubljani,