Leto Xlll.t St. 1. PoilRlu platanr« i Ali bi radi našli sredi mezdnih bojev — v svoji zbornici zaupnike in prijatelje podjetnikov? Potem verujte lažiprijateljem, potem kršite slogo, — potem stojte pri volitvah ob strani! Potem pojdite za tistimi, ki mislijo, da je sedaj čas za nepravično kritiko in blatenje. Čegav dom bodo zbornice? V sosednji Avstriji odpirajo ponosni domovi delavskih zbornic svoje prostore delavskim strokovnim in kulturnim organizacijam. Tam se čuti celo v bolniških blagajnah delavec doma. Pri nas gospodujejo v uradu za zavarovanje delavcev gospodje od Zveze industrijcev. A predrznost ne pozna mej — ofenziva se nadaljuje, borba gre že na Delavsko zbornico. V tej borbi se bo odločilo, ali bodo vladali kapitalisti tudi v onih ustanovah, ki bi se ustanovile pod vodstvom Delavske zbornice. V Ljubljani je dovolj praznih dvoran, v katere delavstvo zaman vabijo. Delavstvo pa se stiska v nezadostnih prostorih in nima prostorov, kjer bi moglo v korist cele pokrajine svoje sile zbrati. Vse to bi moralo tako ostati, če bi izgubilo delavstvo svojo zbornico. Socialne naloge zbornice. V zadnji proračun je postavila zbornica znatne vsote za podpiranje potujočih in brezposelnih delavcev. S tem ni hotela vršiti le nujno potrebne socialne dolžnosti, temveč je hotela dati članstvu tudi pobudo za vstopanje v strokovne organizacije, organizacijam pa pobudo, da rešujejo pravilno svoje socialne naloge. Organizacije delavskih žena šo se lotile leč?nja najtežjih socialnih ran, ki še pojavljajb v njih okolici. Obračajo se na zbornico in zahtevajo, naj jim stoji ob strani pri njihovi skrbi za zaščito delavske mladine, A kdo naj z njih težnjami računa, če v zbornici ne bo pravih delavskih zastopnikov? Končno Delavska zbornica ne sme pozabiti na usodo naših delavcev rojakov, ki jih goni usoda v tujino — za Zaslužkom. Ona jim mora stati na njih poti v svet ob strani in vzdrževati zveke z njimi. S sredstvi Delavske zbornice bi se moglo dalje veliko storiti za izobrazbo delavstvf. Delavske zbornice ustanavljajo za vso državo strokovno šolo, v kateri naj bi razširjali svoje obzorje naši mladi proletarci. Naša kulturna društva zahtevajo po pravici, da najdejo v zbornici trdno oporišče. Bitka za Delavsko zbornico je tudi bitka za njih lepšo bodočnost. Posebno pažnjo žele posvetiti v novi zbornici zastopniki Združene Delavske Strokovne Zveze Jugoslavije saaebnim nameščencem. Oni so računali že v tej zbornici s težkim položajem zasebnih nameščencev in so priznali tej skupini, posebno zastopstvo, dobro vedoč, da pripada rrao njej važna naloga pri organizaciji pravičnejšega družabnega reda. One pa želijo in bodo na to delale, da bo izšlo iz krogov zasebnih nameščencev več pionirjev nove kulture in manj hlapcev gnilobe in kapitala. Zasebni nameščenci imajo zbirati med vlogo graditeljev nove družbe in vlogo kapitalističnih hlapcev. Zato bodo združili privatni nameščenci svoje glasove na listo: Združeni zasebni nameščenci! Obramba proletarskih pravic, gojitev delavskih sil, polaganje temeljev za pravičnejšo družbo, to so tri točke našega delovnega programa! Strnimo vrste! V borbi za te cilje velja pritegniti za seboj nezavedne in omahljivce, povedati vsem, ki radi blatijo, da sedaj ni čas za to in tudi ne potrebe, ker ne priporočamo ničesar drugega, kot v najpopolnejši demokraciji izvoljeno delavsko listo! Tu odločnost proletarcev, tam besni napadi zapeljanih in najetih s kapitalisti zvezanih delavskih pomožnih čet. Zato je potrebno, da zavzamete vsi do zadnjega svoja mesta na okopih naših trdnjav! Zato je potrebno, da žrtvujete te dni vse svoje proste ure in večere, četudi ste izmučeni in trudni od dela. Zato je potrebno, da greste v borbo od moža do moža in od hiše do hiše! Naši volilci oddajo glasovnice potoni svojih zaupnikov in svojih organizacij! Zato bo vztrajnost agitatorjev bitko odločila. Delavci in delavke! V tej borbi stojite na eni strani vi in vaše strokovne organizacije, na drugi strani pa pisani roji političnih agentov in kapitalističnih hlapčev. Izbirajte, odločite bitko! Ljubljana, dne 27. decembra 1925. Po nalogu pokrajinskega kongresa: Združene Delavske Strokovne Zveze Jugoslavije: Za predsedstvo: Franc Jernejčič, 1. r. Franc Svetek, 1. r. Alojz Sedej, 1. r. Porodilo o poteku oblastne konference Strokovne komisije 26. in 27. decembra 1925. Sodrug Go l m a j e r otvori v imenu Strokovne komisije in akcijskega odbora konferenco in predlaga v-predsedstvo konference sodruge: ,-S e d e j a, Svetka in Jernejčiča. Predlog je soglasno sprejet. Za zapisnikarja sta bila soglasno izvoljena ss. Tomc iz Ljubljane in Sluga iz Litije, ker je prvotno predlagani s. Vuk Viktor odklonil to funkcijo. Sodrug Sedej se zahvali za izkazano zaupanje in pozdravlja konferenco, ki naj prispeva k razmahu enotnega strokovnega gibanja. Nasilno u-dušenje železničarske stavke leta 1920, krvava Zaloška cesta je fcnačila napad kapitala na jugoslovanski proletariat, ki sfe je moral umakniti iz ofenzive v defenziva Sledila je obznana in famozni zakon o zaščiti države, ki je razpustil komunistično stranko, ki je tedaj načelovala revolucionarnemu boju delovnega ljudstva Jugoslavije. Toda ti izjemni zakoni niso bili naperjeni samo proti komunistom, ampak proti celokupnemu delavskemu razredu. Obznana je bila signal za splošen napad podjetnikov, kapitalistov na delavce, na povojne pridobitve proletariata. Delavski razred se ni mogel temu uspešno upreti, ker so se razcepile tudi strokovne organizacije in ker je na drugi strani zavladal skrajni oportunizem, odpadništvo, demoralizacija. Poraz rudarske stavke leta 1923 je še bolj oslabil odporno moč proletariata, zlasti v Sloveniji. Sledil je 1. junij — fašistovski oboroženi pohod proti delavcem, razpust neodvisnih političnih in strokovnih organizacij, nova preganjanja, zapiranja, popolna brezpravnost revolucionarnega delavstva. Ob zadnji uri je proletariat odločno sklenil, da napravi konec strokovni razcepljenosti, da upostavi eno bojevno * fronto proti fronti kapitala. To leto je leto ponovne konsolidacije našega delavskega pokreta. Danes bomo polagali račun za preteklost in si začrtali pot za bodočnost, ki nas mora privesti do zmage in končno do popolnega osvobojenja delavskega razreda. Na tem Kongresu se je sestalo levo in desno krilo, prišlo bo med obema do diskusij, toda ta diskusija o naši bodoči poti bo le utrdila enotnost bojevnih, razrednih strokovnih organizacij. (Odobravanje.) Nato je predlagal poslovnik konference. Soglasno sprejeto. Soglasno so bile izvoljene tudi sledeče predložene komisije:!.. Verifikacijska in kandidacijska komisija: Ss. Golmajer, Stanko, Makuc, Vidmar, Frčej in Krušič. 2. Komisija za sprejemanje pritožb: Ss. škrl, Golmajer, Berdajs, Baraga. 3. Komisija za pregled računskega zaključka in poslovnega poročila: Ss. Uratnik, Pete jan, Arh, Bahun, Ahačič, Bradeško. Nato so gosti in zastopniki organizacij pozdravili konferenco. Kot prvi je pozdravil s. Pfeifer v imenu centrale ZDSZJ, nato s. Sava Muzikravič v imenu centralnega tajništva Delavskih zbornic v Beogradu, s. Josip Becker v imenu Opčega Rad-ničkega Saveza in sodružica Brezarjeva v imenu zveze delavskih žena in deklet. Ona je zlasti izrazila željo, da se pritegne, žene k delu y Strokovnem gibanju. Protest proti policijskemu nadzorovanju konference. S. Svetek protestira v imenu predsedstva proti temu, da se nahaja policijski komisar v dvorani, ker smo bili doslej navajeni,, da na strokovnih kongresih ni bilo policijske, asistence in ker se lahko smatra kongres najmanj kot zborovanje po § 2 društvenega zakona. Predlaga, 4a se takoj telefonično zahteva od policijskega ravnateljstva, da ono odpokliče svojega komisarja. Med burnim ploskanjem se ta predlog sprejme. Predsedstvo je ta sklep takoj izvršilo in policijska direkcija je svojega uradnika tudi odpoklicala v veliko zadoščenje cele konference. Poročilo strokovne komisije. Nato dobi besedo k prvi točki (poročilo uprave) tajnik Strokovne komisije s. Golmajer. On poroča o vsem preteklem delu Strokovne komisije in navaja težkoče, s katerimi se je morala boriti. Brezposelnost, vedno hujša socialna reakcija in medsebojno uničevanje delavskih sil v bratomornem boju so bile največja ovira za razmah strokovnega po-kreta. Težka je bila .odločitev v vprašanju Delavske zbornice in OUZD. Nekateri nas napadajo, češ, da smo bili komisarji v delavskih socialnih inštitucijah. V resnici je pa stvar taka, da bi kapitalisti prevzeli popolnoma v svoje roke vse delavske inštitucije, če ne bi mi sprejeli mest Mi smo od vsega početka delali za razpis volitev v Delavsko zbornico, toda vlada je ovirala sploh vsako njeno delo. V okrožnem uradu nimamo večipe v zastopstvu in zato se je marsikaj delalo proti nam in proti delavskim interesom. Z veseljem smo šli takoj v akcijo za zedinjenje strokovnih organizacij in praznovali letošnji 1. maj v znamenju strokovnega združenja vseh delavskih sil proti kapitalistični reakciji. Od zedinjevalne akcije dalje strokovno članstvo zopet narašča in s tem se veča tudi odporna moč strokovnega gibanja. Danes imamo 102 podružnic in nešteto vplačilnic različnih strok, ki štejejo okrog 10,000 Članov, Najmočnejši so železničarji, kovinarji, njim slede rudarji in Splošna delavska zveza Jugoslavije. Tudi druge priključene organizacije naraščajo. Najhuje je z lesnimi delavci, ki jih je 60 odstotkov brezposelnih. Za brezposelne se je zbralo pri borzi dela. v Sloveniji okrog 2 milijona Din, toda brezposelnim se je izplačalo le okoli 200.000 Din na podporah, dočim drži ostali denar vlada v hipotekarni banki v Beogradu. (Klici: Škandal!) Finančno stanje Strokovne komisije je kljub vsej krizi med delavstvom povolj-no, kar je razvidno iz bilance in računskega zaključka, ki ga ima vsak delegat v mapi. To bo pregledala posebna komisija in poročala konferenci. S. Lovro Jakomin poroča s strani nadzorstva, in ugotavlja, da je vse finančno poslovanje v redu ter predlaga upravi absolutorij. Zapisnike vseh sej nadzorstva izročam strokovni konferenci, ki naj jih da novi Strokovni komisiji v uvaževanje in izvršitev. Nato se otvori debata k poročilu. Javijo se so-drugi iz raznih strok in okrajev: s. Čeh za mariborsko okrožje, s. Koren za celjsko, s. Mikec 'za železničarje, s. Marcel Žorga, s. Bradeško za lesne delavce, s. .Ahačič za tržiško okrožje, s. C e p k o iz mežiške doline, s. G a b r i e 1 iz Ptuja, ki povdarja zlasti pomen izobrazbe za delavstvo. Navajali so vsi razne težkoče, s katerimi se imajo boriti. Posebno finančna stran je občutljiva točka v marsikaterem okrožju. Marcel Žorga naglasa, da je bilo tajnikovo poročilo zelo pomanjkljivo, ker ni nič poročal o delovanju angleško-ruskega komiteja v Londonu in o internacionalnih zvezah. Pravi, da kritizira on zato, da ne bi mislil kdo, da smo se oženili in zato, da vsakdo ohrani svobodne roke. S. Mikec je orisal, kako je poteklo zedinjenje-železničarjev v eno mogočno razredno organizacijo, ki je že danes najmočnejša na železnici in v primeri z drugimi strokami. S. Weinberger Mirko pravi, da steklarska organizacija v Zagorju in Hrastniku tudi po zedinjenju ne napreduje. Glavna krivda temu leži na bivšem tajniku Rejcu, ki je organizacijo opeharil. S. V i s t e r se v imenu kovinarjev zavzema za to, da se posveti pažnjo lesnemu delavstvu, ki ga je toliko na Gorenjskem, pa je brez organizacije in zaščite. Kritizira pisanje »Delavca« v zadevi življenjskega minimuma. S. Uratnik pojasnjuje Vistru, da v »Delavcu« ni izhajala tabela za življenjski minimum, temveč le draginjska tabela gotovih najpotrebnejših življenjskih sredstev. Če se pa zahteva v tem oziru izprememba, jo bomo brezdvomno upoštevali. Burno pritrjevanje so žela izvajanja s. Trška-na (železničar), ki je razložil, kako so železničarji stopili na prste vsem razdiračem in kričačem in kako se v njihovi organizaciji dela. Poživlja vse, da je dovolj dela za vse, samo vsi naj se ga oprimejo in ga složno izvršujejo. V slogi, v enotnosti je vsa moč. S. Skobi razlaga razmere pri privatnih nameščencih. Pri glasovanju v poročilu je s. Stankov imenu železničarske delegacije izjavil, da se ne udeleži tega glasovanja, ker je prišel Ujedinjeni železničarski savez šele pred kratkim v sestav Strokovne komisije. Nato se je izrekla zaupnica in odveza stari Strokovni komisiji z vsemi proti 3 glasovom. ( Vister. Žorga, Weinberger.) Sprejet je bil soglasno tudi predlog komisije za pregled poslovanja uprave Strokovne komisije. Ta sklep se glasi: Komisija je pregledala poslovanje dosedanje uprave in ugotovila: Računi so v redu. Finančno stanje strokovne komisije je zadovoljivo. Komisija pa ne more iti preko tega, da ne bi predlagala novi strokovni komisiji največjo štednjo s ciljem, da se izplačajo čim prej1 dolgovi v tiskarnah. V to svrho naj sestavi bodoča strokovna komisija natančen proračun za svoje gospodarstvo. Najboljše sredstvo za izboljšanje gospodarstva strokovne komisije vidi konferenca v tem, da se zviša število članstva. Radi tega poziva konferenca vse organe strokovnih organizacij na agitacijo za pridobivanje novih članov. Družabni večer. 26. zvečer se je konferenca zaključila z lepo uspelim družabnim večerom, na katerem so nastopili pevski zbori »Cankar« in »Grafika«, godbeni odsek moščanske »Svobode« in tamburaški zbor ljubljanskih čevljarskih in usnjarskih pomočnikov. Vse so udeleženci komerza z navdušenjem sprejeli in pohvalili lep napredek delavskih kulturnih društev v Ljubljani. Ljubljenec večera je postal g. Zupan s svojimi solo-spevi. Drugi dan kongresa. 2. Poročilo o položaju in delu za strokovno zedinjenje. K tej točki sta poročala ss. S v e t e k in Makuc. Svetek v splošnem oriše današnje razmere, v katerih se giblje delavsko strokovno gibanje, kako je potekalo strokovno zedinjenje in po kateri poti je treba hoditi, da se bodo enotne strokovne zveze utrdile in dosegle svoj cilj. Po vojni so se razmere zelo izpremenile. Vojna je ljudi izučila in jim vsejala nezaupanje do vsega. Razočarane mase so se po vojni zatekle v delavske organizacie. Ker te niso obvladale tega mogočnega dotoka in ko je nastopila reakcija, so delavske organizacije oslabele. Razcep jim je zadal še hujši udarec. Danes se zopet dvigamo in čeprav so še naše strokovne organizacije slabe, so vendar mnogo močnejše, kakor so bile pred vojno. S tem načinom dela, kakor smo ga sedaj započeli, z združevanjem delavskih lis bomo zgradili zmagovit delavski pokret. Nato utemeljuje resolucijo k 2. točki, objavljeno v »Delavcu« in jo predlaga v sprejetje. S. M a k u c je v glavnem referiral sledeče: Vedno glasnejša je bila zahteva delavstva industrijskih revirjev po strokovnem zedinjenju, ki edino more zaščititi delavstvo pred enotno fronto kapitalistov. Tam, kjer je bil najhujši pritisk reakcije, se je najprej izvedlo zedinjenje. In to so ravno rudarski revirji. Rudarji so na velikem zaupniškem sestanku v Trbovljah sklenil, da se združijo vsi v »Zvezi Rudarjev Jugoslavije« na podlagi razrednega boja, strankarske neodvisnosti in proletarske demokracije v organizaciji. Kongres Unije rudarjev v Celju, 22. marca, je to potrdil in tam je zagovarjal zedinjenje bivši tajnik ZNSO s. Hlebec. Isti dan je sklenila zedinjenje konferenca 7 železničarskih organizacij. Steklarji so se že februarja zedinili sami, ne da bi koga prej o tem spraševali. Kovinarji so na Je- senicah sklenili aprila meseca zedinjenje na velikanskem javnem shodu. 1. maja je vse delavstvo manifestiralo za strokovno entonost in 14. junija so združene strokovne organizacije organizirale v celi Sloveniji, po vseh industrijskih krajih velikansko protestno akcijo proti obdavčenju delavstva, za starostno zavarovanje, proti socialni reakciji, za socialno zaščito delavstva. 13. septembra so zaupniki bivših neodvisnih strokovnih organizacij dali mandat meni, Štuklju in Sedeju, da skupaj s Strokovno komisijo stvorimo akcijski odbor, ki naj vodi strokovno gibanje do prve redne konference združenih strokovnih zvez. To nalogo je tudi izvršil akcijski odbor, sestoječ iz gori omenjenih sodrugov na eni in iz ss. Svetka, Uratnika in Golmajerja na drugi strani. Na jugu se niso zedinjevali delavci od spodaj gor, ker so vrhovne inštance same mislile izvesti zedinjenje. Zato pa imamo žal danes v ostali državi še vedno dve strokovni centrali in grafičarje, ki so izven obeh. V Beogradu so storili nadaljnjo na>-pako s tem, da so izključili CRSOJ iz Delavske zbornice. V tem oziru predlaga konferenci posebno resolucijo. Nadalje predlaga konferenci, naj se tudi iz Jugoslavije pošlje po vzgledu drugih držav delegacijo v Rusijo, ki naj se prepriča o razmerah v tej delavsko kmečki državi. (Splošno odobravanje.) S pozivom na enotno delo zaključi svoj referat. K debati se oglasi najprej s. P e t e j an iz Maribora. On pojasnjuje razredno bojevnost strokovnega gibanja in napačno tolmačenje reformizma. Vedno smo za končni cilj, za socializem, toda v o-kvirju današnje družbe se je treba boriti za dnevna vprašanja, za zboljšanja, t. j. za reforme. In to je revolucionarno delo; Nato se javi k besedi Marcel Žorga, ki predlaga, naj se prečita neko pismo Bernotove skupine kongresu. (Mrmranje.) V Sloveniji se je napravilo zedinjenje s pokrajinskega stališča. Akcijski odbor se je stvoril samo v Ljubljani in šele septembra, v posameznih krajih se pa niso. V akcijskem odboru ni bilo naših predstavnikov. Protestira proti temu, da se enotne strokovne organizacije postavljajo v službo Kristanu in dnevniku »Delavska Politika«. Čita tozadevno resolucijo. (Godrnanje v dvorani.) S. B a h u n se sicer strinja z Makučevim predlogom, da se pošlje strokovna delegacija v Rusijo, vendar pravi, Rusija smo mi sami, če bomo tu ustvarili močno organizacijo. Kje bomo dobili toliko denarja za potovanje v Rusijo? Če hoče kdo Rusijo spoznati, ne more zadostovati, da se pelje delegacija samo gledati, temveč Je treba, da tisti, ki želi iti v Rusijo, pojde in tamkaj stopi v delo in šele tako bo; spoznal pravo gospodarsko in socialno stanje Rusije. S. Štukelj odgovarja Žorgi. Delegati so včeraj in danes navajali razne težkoče, ki jih imajo pri dfelu. Niso pa omenili ene velike ovire in ta je: mora demagoške fraze. Da se ne bi zopet napačno tolmačilo moj govor, poživljam cel kongres za pričo, da je najprej Žorga'napadel in ne jaz ter da sem prisiljen, da branim akcijski odbor. Žorga hoče tu operirati z lažmi in z njimi zavajati cel kongres. Ne govori tega, kar sam misli, temveč to, kar mu je napisal. Gustinčič. Gotovi ljudje si predstavljajo, da obstoji revolucionarnost v tem, da n. pr. Štuklja osumijo, da je policijski agent in namenoma šepečejo to laž od človeka do človeka. Kadar bi pa morali prevzeti odgovornost v kaki akciji, se pa poskrijejo. Razdiranje in uničevanje vsake avtoritete je njihov namen. Proletariat mora braniti avtoriteto svojega vodstva, dokler ono to zasluži. In zlasti danes mora neusmiljeno iztrebiti iz svojih vrst vse brezvestne demagoge in si prepovedati, da bi še kdo lahko prišel na en kongres, kakor Marcel Žorga. (Ploskanje.) Mi se nismo zedinili z nekega pokrajinskega stališča in smo za zedinjenje ne samo v celi državi, za kar je Marcel, temveč za združenje vseh delavcev v eno samo strokovno internacionalo. Zedinjenje pa prihaja od spodaj. Najprej so se morali združiti naši rudarji in železničarji, da so izvedli pritisk na celo državo. Če bi pa delali po Žorginem receptu, bi bili danes vsi razcepljeni. Revolucionarni proletariat je izvolil po svojih zaupnikih na konferenci 13. septembra svoje delegate v akcijski odbor. Tudi CRSOJ je bil obveščen za to konferenco. Žorga pa na njej ni bil, ker ga ni nihče izvolil, kajti on je stal leto dni izven delavskega pokreta. Lepega dne so zahtevali trije ljudje, da odstopimo. Mi jih nismo mogli poslušati, ker smo odgovorni našim delavskim zaupnikom, pa ne Žorgi. Zorga pravi, da bi se morali akcijski odbori postaviti po vseh krajih. To pravi zato, ker je nekje čital, da se je nekaj takega godilo v Londonu. Mi smo pa v Sloveniji- Čemu pa naj bi n. pr. ss. Mikec in Trčkan snovala še poseben akcijski odbor, če pa sta že člana ene in iste zedinjene organizacije. Žorga protestira proti temu, da smo v službi neke Kristanove »Delavske politike«, v resnici sem pa jaz tak Kristanovec, da sem javno proti Kristanu nastopal. V resnici je akcijski odbor ‘sklenil, da Strokovna komisija oficielno ne more sodelovati pri »Delavski Politiki«, ker strokovne organizacije morajo čuvati strankarsko neodvisnost. Marcel je tu prebral resolucijo, ki temelji torej na samih lažeh. Mislil je, da mora nekaj povedati, da ga bomo imeli za levičarja. Toda levičarji bomo po Leninovem nauku strli vse demagoge, ki nosijo le na ustih revolucionarno frazo. Upo* stavili bomo močne organizacije in z njimi korakali v končno osvobojenje. (Ploskanje.) Nato je še govoril s. Matjašič, lesni delavec iz Maribora, nakar se je proti 1 glasu zaključila debata. Izvoli se konjisija za pregled vseh predloženih resolucij. V komisijo so soglasno izvoljeni ss.: Uratnik, Stanko, Štukelj, Pet e jan, M. Žorga in oba refenta. 3. Bodoče naloge strokovnih organizacij v Sloveniji. K tej točki govori kot prvi referent s. Stanko na podlagi izkušenj v najmočnejši strokovni organizaciji ____ železničarski zvezi. Prva in glavna naloga je organizirati večino delavcev poedinih industrijskih panog v odgovarjajočih strokovnih zvezah, ki morajo vršiti razredni boj, čuvati svojo strankarsko neodvisnost in proletarsko demokracijo, ki pa ne sme iti tako daleč, da bi delali posamezni člani proti svoji lastni organizaciji. Streti je treba žolte organizacije, ki razbijajo delavsko odporno moč. Delati je treba na popolno zedinjenje v eno samo strokovno instanco v celi državi. Treba se je z vso silo zavzemati za dnevne interese delavcev poedinih industrijskih obratov ih braniti splošne delavske interese ter socialno zakonodajo. Vse delavstvo mora biti v tem boju razredno solidarno, železničar mora podpirati tudi druge delavce in drugi delavci železničarja. Skrbeti je za ustvaritev nočnega zaupni-škega aparata in doseči spoštovanje obratnih zaupnikov s strani podjetnikov. Zato moramo voditi premišljeno finančno politiko in poglobiti zveze z delavskimi gospodarskimi organizacijami, da bomo lahko nudili članstvu podporo v boju, v brezposelnosti, v preganjanju itd. Tako se bo strokovno gibanje utrjevalo, priborilo polagoma delavstvu izgubljene in še nove pravice in tako se bo enkrat osvobodil celokupni proletariat, ki ne bo več hlapčeval kapitalizmu, ampak bo sam gospodar produkcije. Drugi referent s. Štukelj govori v splošnem o bodočih nalogah našega strokovnega gibanja. Med drugimi pravi sledeče: V teh letih se je marsikaj govorilo z demagoško frazo o bodočih nalogah. Mi bi storili zločin, če bi danes oznanjali take naloge, ki jih ne moremo izvršiti. Gotovo je enotna misel vseh delegatov tega kongresa, da je naša glavna naloga premagati kapitalizem, socializirati produkcijska sredstva, upostaviti svobodno delovno socialistično človeško družbo. Vsi mi bi hoteli najrajši to že danes. Toda ne moremo naenkra^ pretrgati s preteklostjo in začeti zidati nekje v oblakih. Nadaljevati moramo tam, kjer smo nehali. Staviti si moramo le one naloge, ki jih bomo lahko izvršili in ki so v interesu proletariata. 2e Marx je rekel: Proletariat si stavi svoje naloge, ki so izvršljive. Avangarda mora hoditi le en korak pred delavskim razredom; če .gremo za dva koraka preveč naprej, bo množica zaostala, če bomo hodili en korak nazaj, nam bo ušla v meščanski tabor. V teh preteklih letih se je marsikdaj obljubljalo množicam nemogoče stvari, ki se potem niso izvršile. Tudi radi tega jih je mnogo izgubilo zaupanje v organizacijo. Mi moramo pozivati delavstvo na boj za izvršljive stvari in iti naprej, od uspeha do uspeha. Organizirati moramo večino. Večine pa danes ni v organizacijah zato, ker je izgubila vero v organizacijo. To večino bomo pa organizirali le, če ji bomo v dejanju, v boju dokazali, da smo res borci za delavske interese. Strokovne organizacije morajo biti središče delavskega gibanja, je dejal Marx. To velja zlasti za današnje razmere v Sloveniji, ko je delavstvo razdeljeno na tri stranke in v teh strankah na polno frakcij. Strokovne organizacije, ki izhajajo neposredno iz dnevnega življenjskega boja delavcev, morejo edine danes zbrati delavce skupaj. Čuvati morajo strankarsko neodvisnosti, to se pravi, nobena stranka ne sme diktirati strokovnim organizacijam. Strokovna komisija kot taka ne sme oficielno sodelovati pri »Delavski Politiki«, vsak posameznik pa se lahko na njo naroči, kakor je lahko naročen na »Delavsko kmečki list« ali »Socialista«. Ali bodo pomagali levičarji ali desničarji, zavisi od praktičnega dela enih in drugih. Kdor bo boljše razumel delavske potrebe, kdor se bo bolje udejstvoval v strokovni organizaciji, ta bo zmagal. Pustimo vsakemu Vanderveldu, kdor ga hoče. Odločil ne bo Vandervelde, ampak delo med masami. Izključenje CRSOJ-a iz Delavske zbornice in druge napake v Beogradu dokazujejo le to, da tam še niso razumeli, kako se upostavi strokovna enotnost. Mi v Sloveniji smo se najprej zedinjevali s stoli po glavah, ko to ni šlo, so eni mislili, da se da ogoljufati druge,, ko tudi to ni šlo, smo stvorili enotne strokovne zveze na podlagi načel: razrednega boja za dnevne delavske interese (ne pozabljajoč pri tem končnega cilja), strankarske neodvisnosti in proletarske demokracije. In to drži. Po tej poti je treba iti naprej. Nato navaja razne naloge, omenjene v resoluciji o bodočih nalogah (glej tozadevno resolucijo!). Najbližja m momentano najvažnejša naloga pa •so volitve v Delavsko zbornico. Storiti moramo vse in uporabiti vsa sredstva za zmago združene jrazred« ne delavske strokovne liste. Obrnimo do 2. februarja vse sile v to smer in zmagali bomo in po nešteto porazih bomo zopet enkrat dosodi daleko-sežen uspeh, ki bo neverjetno utrdil ugftd in moč združenih strokovnih organizacij. V medsebojnem boju smo doživljali poraze, združeni bomo zmagali, ker vsi to zmago hočemo in za njo vsi kot en mož delamo. — S. Štukelj je žel za svoja izvajanja splošno odobravanje. v Volitve v Delavsko zbornico. Ker je bil sprejet predlog, da se skupno deba-ira o 3. in 4. točki dnevnega reda, je imel nadaljnje poročilo k 4. točki s. Uratnik, tajnik delavske zbornice, poroča o delu članov Strokovne komisije v dosedanji Delavski zbornici in o delovnem načrtu za bodoče. Delovni program je sestavil v obliki manifesta, ki ga je konferenca soglasno sprejela. (Priobčujemo ga v današnji številki.) S. Štukelj čita listo kandidatov, predlaganih od poedinih organizacij in navaja naloge zaupnikov pri pobiranju glasovnic ter daje tehnična navodila za izvedbo volitev. K debati se oglase ss.: Marcel Žorga, ki zopet privleče iz žepa neke resolucije in ker jih slabo čita, pade medklic: »Gustinčič Ti je slabo napisal!« (Smeh po dvorani.) Njegove resolucije se je izročilo komisiji v uvaževanje. S. Stanko pobija demagoške trditve s. Žor-ge z dejstvi in sporoča kongresu, da je konferenca železničarjev obsodila razdiralno delo s. Zorge in prijateljev s sledečo resolucijo: Konferenca delegatov zedinjenega saveza železničarjev Jugoslavije obsoja razdiralno delo gotove grupe okoli »Del. kmetskega lista«, ki jo vodijo v veliki večini ljudje, ki sploh niso člani strokovnih organizacij in služijo s tendenciozno pisanimi članki posredno našemu razrednemu na-sprotniku-kapitalistu, ker skušajo razdirati to, kar zaupniki v obratih s težavo gradijo. Vodstvu US2J nalaga konferenca kot dolžnost, da gre preko vseh teh tendencioznih člankov ter jim ne odgovarja, ampak porabi strokovni časopis »Ujedinjeni železničar« za strokovno in prosvetno delo ter za podkrepitev razrednega boja. Konferenca je sprejela ta odločen odgovor z odobravanjem na znanje. Nato so se še javili k debati ss.: K r a j c e r iz Maribora, Gabriel iz Ptuja, Pukl (privatni nameščenec), Baraga, Kruši č, Weinberger (ki zagovarja zlasti delegacijo v Rusijo) in s. V i s t e r. Nato poroča s. Stanko v imenu komisije, ki je pregledala vse resolucije. , K 2. točki dnevnega reda je bila soglasno sprejeta resolucija, objavljena v 25. štev. »Delavca«. Ta resolucija med drugim izreka priznanje vsem onim, ki so delali na zedinjenju, in zaupnico ter odvezo akcijskemu odboru. Resolucija s. Zorge k tej točki je bila soglasno odklonjena. K 3. točki se soglasno sprejme resolucija predložena po referentih Stanku in Štuklju; izpopolni pa se z resolucijo s. Zorge, ki prvotno predloženo resolucijo le v podrobnostih spopolnjuje in ji ne nasprotuje. Resolucija s. Makuca o potovanju v Rusijo se sprejme z malo izpremembo. Predlog kandidacijske komisije za novo upravo Strokovne komisije se tudi soglasno sprejme. Člani novoizvoljene Strokovne komisije so torej sledeči sodrugi: a) Člani ožjega odbora: Franc Jernejčič, železničar, Aleksander T r š k a n, železničar, Andrej Č a n ž e k, železničar, Joža G o 1 m a j e r, kovinar, Fr. Jančič, kemični delavec, Jurij R u h, rudar, Andrej Bradeško, lesni delavec, Lovro Jakomin, čevljar, Ivan Č a m e r n i k, monopo-lec, Ciril Štukelj, privatni nameščenec. b) Člani širšega odbora: Fr. Mikic in Martin Bibič za železničarje, Valentin V i s t e r in Hinko Podržan za kovinarje, Alojz Kolin er za steklarje, Franc Pliberšek za rudarje. . c) Člani kontrole so: Ivan Baraga, železničar, Anton Šušteršič, živilski delavec in Slavko Gorenc, krojač. Nato je s. Svetek zaključil kongres s kratkim pozivom na vse delegate, naj delajo doma v svojih krajih in tovarnah za izvedbo sklepov kon-gersa. Ta kongres je bil bolj uspešen kot marsikateri drugi. 100 najboljših delegatov je na njem odločalo o bodočnosti. To je bil kongres konsolidacije in enotnosti. V znamenju enotnosti bomo korakali k zmagi. (Burno odobravanje.) * To je kratko poročilo o dvodnevni strokovni konferenci, ki se je sestala ravno ob koncu leta, da da slovenskemu proletariatu nove smernice za novo leto. Delavstvo Slovenije je našlo svojo pravo pot v enotnih strokovnih organizacijah. Oboroženo z izkušnjami preteklih let bo zmagoslavno korakalo v lepšo bodočnost. Prvo zmago moramo izvojevati pri volitvah v Delavsko zbornico. Strokovni zaupniki v tovarnah, rudnikih in obratih naj gredo sedaj na vztrajno delo preko vseh tistih, ki žalujejo, ko vidijo, da je delavstvo zopet združeno. Za razdirače ni več mesta. Enotno delavsko strokovno gibanje bo pohodilo pod seboj vse, kar se mu bo skušalo ustavljati. Iz svojih vrst bo izločilo vse nezdravo. Mi smo enotni. Tudi proletariat ostale Jugoslavije se bo združil, ker to sam hoče. Ko bo združen proletariat vsega sveta v eni sami proletarski strokovni internacionali, bo zlomil vse sovražne sile in tedaj bo prišlo za vse delovno človeštvo novo srečno leto ;— nova doba svobode, enakopravnosti in dela. ■ * Resolucija o uredniškem in agitacijskem odseku. Novoizvoljeni Strokovni komisiji nalaga konferenca, da v svrho redakcije strokovnih glasil in uspešne agitacije upostavi v svojem delokrogu redakcijski in agitacijski odsek. — V ta odsek naj pritegne po lastnem prevdarku najbolj zmožne in agilne sodruge. Odsekoma naj se določi njihov delokrog s posebnim pravilnikom. Resolucija o delegaciji delavstva Jugoslavije za proučenje razmer v Rusiji. Z ozirom na dejstvo, da je delavstvo v Jugoslaviji neobjektivno poučeno o življenju in razmerah proletariata v sovjetski socialistični Uniji, smatra današnja konferenca, da je zelo potrebno za jugoslovanski proletariat, da priredi posebno potovanje v Rusijo, da bi se na svoje oči poučilo o gospodarskem in kulturnem življenju tamošnjega proletariata. Strokovna komisija naj ukrene potrebne korake, da se odpošlje skupna delegacija jugoslovanskega proletariata v sovjetsko Unijo. Za to naj se obrne na centralni odbor URSSJ, ki naj bi vodil vse priprave za odpošiljatev take delegacije v Rusijo in za zbiranje potrebnih sredstev za njeno potovanje. Resolucija o izključitvi CRSOJ iz Delavske zbornice. Po zaslišanju poročil o položaju delavskega razreda in o delu za strokovno zedinjenje je pokrajinska konferenca ZDSZJ sklenila, da predloži centralni inštanci ZDSZJ sledečo resolucijo, ki je enodušen izraz v združenih strokovnih organizacijah Slovenije organiziranega delavstva. 1. V združenih delavskih strokovnih organizacijah Slovenije zbrano delavstvo izraža svoje globoko obžalovanje, da napori ža zedinjenje strokovnih organizacij izven Slovenije niso uspeli. — Pokrajinska konferenca je trdno prepričana, da nas rastoča nevarnost z desne kategorično sili, da napravimo konec strokovni razcepljenosti, ter upostavimo enotne strokovne organizacije v celi državi proti skupnemu nasprotniku, ter naj se ža to takoj zavzame ZDSZJ. 2. Pokrajinska konferenca ZDSZJ pričakuje, da se bo akt izključitve CRSOJ popravil, ker škoduje zedinjevanju in enotnosti delavskega razrednega strokovnega gibanja, znatno slabi moč razrednega zastopstva v delavski zbornici (D. Z.) v Beogradu ter bi bfla radi tega delavska zbornica težko kos težkim nalogam v obrambi delavskih interesov proti socialni reakciji. Članstvo omenjenih savezov plačuje prispevke v delavsko zbornico, a s tem aktom izgubi enakopravnost v soodločevanju v tej velevažni delavski inštituciji, dočim morajo isti člani še vedno izpolnjevati svoje obveznosti za vzdrževanje delavskih abornic. Volitve v delavsko zbornico. Dostavljenje glasovnic. Glasovnice bodo voliltem dostavljene na različne načine. Ako krajevni volilni odbori ne bodo storili posebnih sklepov, je dostavljanje glasovnic sledeče urejeno: a) potom osebnega dviganja v pisarnah krajevnih volilnih odborov (to so ekspoziture okrožnega urada ali bratovske skladnice tam, kjer ni ekspozitur). In sicer morajo glasovnice osebno dvigniti vsi oni volilci, ki so zaposleni na sedežih volilnih odborov ali pa v oddaljenosti manj kakor 5 km. Imena teh okoliških krdjev, iz katerih morajo volilni upravičenci dvigniti glasovnice osebno, bodo nabita predrpisarnami krajevnih volilnih odborov. Vsak tak volilni upravičenec naj prinese s seboj kako listino, s katero dokaže svojo identiteto (delavska knjižica, krstni list itd.). Vsak volilec sprejme kuverto z glasovalnim listkom in glasovnico, ki služi kot legitimacija. Dolžnost vseh naših zaupnikov je, da prvi dvignejo glasovnice! Dviganje glasovnic se mora izvršiti pet dni pred dnevom volitev, t. j. najkasneje dne 27. januarja 1926; b) potom dostavljanja v večje obrate, t. j. v obrate, ki so na dan 5. decembra imeli zaposlenih nad 20 oseb (volilnih upravičencev in nevolilcev). Dostavljanje se izvrši v pisarni obrata ob navzočnosti najmanj po trčh zaupnikov obeh volilnih skupin delavcev in nameščencev). Kot zauphiki poslujejo tam, kjer so po zakonu o zaščiti delavcev izvoljeni zaupniki, ti zaupniki. Ako teh ni, pa po prvi trije volilni upravičenci, ki so vpisani v volilna imenika delavcev in nameŠčehcev dotičnega obrata. Ti zaupniki tudi določijo načini kako in kdaj se glasovnice razdele med volilce. Zaupniki se morajo sporazumeti s podjetjem, ako hočejo, da se glasovnice razdele v obratu in s pomočjo organov delodajalca. Zaupniki, bodite na straži! c) Po kontrolorjih bolnikov. To se zgodi za delavce v male obrate in ki leže izven okoliša 5 km od sedežev ekspozitur (ali bratovskih skladnic); d) po pošti. Za vse ostale obrate, kjer bi dostavitev pod c) ne bila izvedljiva, se glasovnice dostavijo po pošti. Kandidatne liste vloži glavni volilni odbor v času od 6. januarja do 10. januarja 1926. Glasovanje se vrši bodisi osebno, bodisi potom tretje osebe. Osebno se more volilna pravica izvršiti le na dan 2. februarja 1926 med 8. uro zjutraj- do 6. ure zvečer pri krajevnem volilnem odboru. Po tem' času, t. j. od 3. februarja do vštevšega 6. februarja pa morejo volilci svoje glasovnice odposlati glavnemu volilnemu odboru v Ljubljani, Okrožni urad za zavarovanje delavcev bodisi po pošti, bodisi po pooblaščencu. Po členu 51. volilnega reda za volitve v Delavske zbornice je dne 2. februarja 1926 oddajanje glasov po pooblaščencu tudi pri krajevnem volilnem odboru mogoče. Torej le dne 2. februarja 1926 se voli od 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer pri krajevnem volilnem odboru, pozneje do 6. februarja pa le po pošti ali po pooblaščencu pri glavnem volilnem odboru. Pooblaščenec mora izjaviti pred volilno komisijo, za koga in koliko glasov oddaja. Glasuje se tako, da volilec zalepi glasovalni listek, na katerem je napisano ali natiskano besedilo, da glasuje za »Združeno Delavsko Strokovno Zve- zo Jugoslavije« in da glasovnico v Kuverto. Najbolje je, da našivolilci samo podpišejo svoje ime na kuverto in jo odprto izroče našim zaupnikom, ki bodo poslali potem vse na glavni volilni odbor. Vsi delavci in delavke morajo glasovati za: »Združeno Delavsko Strokovno Zvezo Jugoslavije«! Kongres Saveza Metalskih Radnika Jugoslavije. Na podlagi § 8 saveznih pravil je izvrševalni odbor centralne uprave SMRJ ha svoji seji dne 13. dec. 1926 sklenil, sklicati za 4. in 5. aprilu 1926 svoj kongres. Kongres se bo vršil v Beogradu v novem Delavskem domu in bo s svojim delom pričel dne 4. aprila, točno ob 9. uri dopoldne. Kot začasni dnevni red kongresa je določen sledeči: 1. Otvoritev kongresa. 2. Volitev: a) verifikacijskega odbora; b) zapisnikarjev kongresa in c) odbor za določitev dnevnega reda. 3. Poročilo centralne uprave: a) tajnika (referent s. B. Bračinac); b) blagajnika (referent s. K. Jankovič in c) kontrole (referent s. J. Jeram). 4. Reorganizacija članskih prispevkov in drugih saveznih pripomočkov (referent s. K. Jankovič). 5. Ekonomski in socialni položaj kovinarjev Jugoslavije (referent s. B. Bračinac). 6. Tarifna in stavkovna politika saveza (referenta ss.: A. Kunšič in J. Golmajer). 7. Nasveti in pritožbe. 8. Volitev nove uprave in kontrole. 9. Razno. Kongresu imajo pravico prisostvovati z zboro-valno pravico od podružnic izvoljeni delegati in člani centralne uprave in kontrole. S posvetovalnim glasom: pa nameščenci saveza, ako niso člani uprave, okrožni in oblastni tajniki saveza, referenti kongresa In zastopnik ZDSZJ, katere član je naš savez. Na podlagi tačke VIII. saveznega pravilnika volijo vse podružnice irt 'Vplačilnice delegate tA kongres tako, da pride na Vsakih 200 članov eri delegat, Preostanek član«v nad 200 se prišteje po vrstnem redu najmočnejši,podružnici, ki ima manj kakor 200 Slanov. En delegat lahko zastopa tudi večkrat po 200 članov. Vendar ne sme zastopati preko 1000 članov. V tem slučaju iipa ta delegat na kongresu toliko glasov, kolikorkrat 200 članov zastopa. Številčno stanje podružnice se bo določilo na podlagi obračun^ za mesec januar 1926 in so podružnice dolžne te obračune poslati najkasneje do 3. februarja 1926 centrali. Na podlagi tabele po obračunih bo centralna uprava izdelala okrožnico, s katero bodo dobile vse podružnice navodila, kako imajo voliti delegate in koliko delegatov jim pripada. Izvrševalni odbor je sklenil, za ta kongres izdati'tiskano poročilo o dveletnem delovanju saveza in to v obliki brošure, iz katere bo razvidno stanje saveza in položaj kovinarjev. Brošura bo tiskana v latinici, v slovenskem in madžarskem jeziku. Poročilo se bo prodajalo članom po 3 Din iz,-vod. Vsak član je 'dolžan kupiti po en izvod, ker iz poročila bo spoznal moč in način dela saveza in splošni položaj kovinarjev. Po podružnicah naj se takoj začne zbirati naročnike in naročnino po 3 Din za izvod. Poziva se vse podružnice in člane Saveza Metalskih feadnika Jugoslavije, da začno takoj zbirati niaterijal za ta naš kongres. — Kovinarji, na delo, da bo kongres svoje delo završil z,uspehom! Krajevni volilni odbori za volitve v Delavsko zbornico. Oficijelni glavni volilni odbor (ne naš odbor ZDSZJ) je določil 26 krajevnih volilnih edinic, pri katerih se izvrši gl^o,vanje. V vseh teh 26 krajih so imenovani volilni odbori, ki imajo nalogo, popravljati volilne imenike, razdeliti glasovnice v svojem okraju in skrbeti za pravilno izvršitev volitev. V teh 26 krajih so do 4. januarja tudi razpoloženi volilni imeniki. Volilni odbori sestoje iz predsednika, ki ga imenuje veliki župan, in iz dveh prisednikov, od katerih je imenovala enega Delavska zbornica, drugega pa OUZD, odnosno bratovska skladnica. Naši prisedniki v volilnih odborih naj predvsem pregledajo, če so vsi naši volilci vpisani. Če niso, naj jih takoj vpišejo. Krajevni volilni odbori so sledeči (prvi je vedno predsednik): , . 1. Ljubljana: preds. g. Klobčič, srezki glavar, s. Fr. Svetek in g. Juvan ČA3M ROCKA rudeča oMttu potno.. anmatiOia. čuta Undo - Ceulon Cajna mtjaftieh , trbir, pri lahkem, poparitu b*il pri^tnoOumt STMtarw'i$jpoeo- Clfiva. Svoj k svojim! Nekatere tvrdke se branijo oglašati v delavskem tisku. — Delavski gospodar, delavska gospodinja se bosta branila njihovih izdelkov.— Kdor ne oglaša v »Delavcu" naj ne išče odjemalcev med delavstvom I Sodrugi I Zahtevajte po vseh brivnicah, kavarnah, gostilnah ..Delavca*'! .Delavec* naj ne manjka v nobenem javnem lokalu I 2. Kamnik: g. dr.’ Ogrin, s. Letndr Fr. in Alojz Bešter; namestnika: Zakrajšek in Smrke. 3. Rogatec: g. Poklukar, Matevž Žust in s. Anton Maček; namestnika ss. J. Peternel in Tuk-inan. , ‘ 4. Kočevje: g. Coger, ss. P. Jenko in J. Ciglar; namestnika ss. J. Deršek in J. Gruden. 5. Novomesto: Rajko Svetek, Kres in s. Pe-bretič. 6. Krško: g. Svetec, Žgavč in Požar. 7. Št. Janž: g. dr. Čuš, ss. Pintarič in Kragelj; namestnika ss. Justinek in Klančar. 8. Trbovlje: g. Vodušek, ss. Knišič in Zupančič; namestnika Kudar in Pliberšek. 9. Hrastnik: g. Maršič, ss. Blagotinšek in Gričar; natn. ss.: Urleb in Mlakar. 10. Laško: g. Pinkava, Repše in Toman. 11. Zagorje: g. dr. Sraj, ss. Ranzinger in Šober; nam. ss. Arh in Kozmus. 12. Litijar g. Podboj, g. Bizjak in s. Gajšek; nanvss.: Slugam Hiršl. 13. Kranj: g. Žnidaršič, Zupan in Kušter; nam. ss. Kozjek’in Medved. 14. Tržič: g. Zobec, ss. Mlinar in Ahačič; nam. Vuk in Majeršič . 15. Jesenice: g. Vavpotič, ss. Jeram in Ambrožič; nam. ss. Mulej in Čuden. 16. Rajhenberg: dr. Gregorin, ss. Petretič in Iv. Radi; nam. ss. Drstvenšek in Rihtar. 17. Celje: dr. Žužek: ss. Plankar in Vrečar; ti^n. Janežič in Krajnc. < . 18. Maribor; g. Poljanec, ss. Krajcer in Eržen; nam. ss. Rakuša in Hojnik. 19. Ptuj: dr. Vončina, Menoni ip s. Kramarič; nam. ss. Lesjak in Kralj. 20. Gor. Radgona: dr. Hubad, ss. Miholič in Sušeč; nam. Šalamon in Potočnik. 21. Konjice: g. Trstenjak, Brdnik in Kopač. 22. Murska Sobota: g. Lipovšek, Ss. Kontavli in Celič; nam. Lazar in Bokan. 23. Slovenjgradec: g. Viher, s. Zupančič in Fr. Lužnik. 24. Šoštanj: g. Vrečko, ss. Koradej in Jesenšek; nam. Matko in Zajc. 25. Guštanj: g. Koropec, ss. Kuhar in Močnik; nam. ss. Juh in Strenhal. 26. Mežica: g. Milač, ss. Logar in Polajner; nam. ss. Štern in Čebašek. Pri vseh teh odborih so bili do 4. januarja na vpogled volilni imeniki. Kdo mora biti v volilnem imeniku. V volilnem imeniku morajo biti vpisani vsi delavci in nameščenci brez razlike starosti in spola, ki so bili dne 5. decembra 1925 zavarovani zoper bolezen in ki plačujejo sami ali pa njihovi gospodarji v ta namen vsaj 7.02 Din mesečno. Nadalje morajo biti vpisane vse osebe, ki so nameščene pri oblastvih (uradih), .zavodih (napravah) ali podjetjih države, pokrajine, županije, okrajev (okrogov, srezov, kotarov), mest, trgov, političnih (upravnih občin), cerkvenih občin, imo-vinskih občin in zemljiških zajednic, zadrug, ustrojenih na podstavi zakona o vodah, cestnih okrajnih odborov in zastopov, vobče Vseh javnih korporacij, zakladov in zavodov, istotako nameščenci javnih železniških in ladijskih prometnih podjetij, ki sicer riiso zavarovani, pa dobivajo na podlagi službenih predpisov pogodb), ki veljajo zanje, svoje prejemke 'ob bolezni najmanj za čas 26 tednov od dne," ko se je pričela bolezen. , , 1. MARIBORSKA DELAVSKA PEKARNA R.Z.Z0.Z. Ustan. 1898 MARIBOR, TRŽAŠKA C. 36—38 T«i«ton„3a,4 MODERNO IN HIGIENSKO UREJENA PEKARNA Priporočamo vsem organiziranim delavcem in delavkam naše okusno pecivo v polni teži. Ozirajte se pri zahtevanju peciva iz Delavske pekarne pri vseh prodajalcih peciva na zavarovalno znamko D. P« Sodrugi! Zahtevajte po vseh brivnicah, kavarnah, gostilnah »Delavca** I »Delavec** naj ne mahjka v nobenem Javnem lokalu I — Tudi železničarji stopajo v borbo. Glavni volilni odbor za volitve v Delavsko zbornico je odločil, da imajo v smislu zakona o zaščiti delavcev tudi pomožni delavci na železnicah pravico do udeležbe pri volitvah v Delavsko zbornico. Ujedinjeni Savez železničarjev je sklenil, da pojde z vsemi silami v boj zato, da se železniškemu osobju ne bodo kratile zakonito zajamčene pravice. Tudi strokovna organizacija narodnih železničarjev se bo morala ob tej priliki odločiti: ali gre z delavstvom v boj za pravico, ali z železničarskimi oblastmi v boj proti zakonu. — Volilno pravico imajo tedaj vsi železničarji mariborske delavnice in kurilnice. Kličemo soborilcem železničarjem: Vsi v borbo da zmage! Iz Strokovne komisije. Ob novem letu. Sodrugi In sodružice! Leto trpljenja in nadčloveških naporov je za nami. To leto spada v preteklost in o njem ni več dosti govoriti, ako se pomisli samo na ona zla, ki so bila prizadejana delavskemu razredu. Leto 1925 ni poteklo samo v znaku trpljenja, bilo je tudi nekaj veselih dni. Bili so dnevi, ki nam prorokujejo lepšo in srečnejšo bodočnost. Mi vidimo, kako se zopet gradi in upostavlja naše strokovno gibanje, delo, ki je bilo započeto 10. oktobra prošlega leta na kongresu zedinjenja v Beogradu. Ako bomo v tem letu to veliko delo z vso svojo proletarsko silo nadaljevali, potem bo to leto za delavski razred — srečno leto, ker je predpogoj za srečnejše in boljše delavsko življenje, močan, zedinjen in solidno izgrajen delavski strokovni pokret. Prošlo leto, katero nam je prineslo mnogo zla. mnogo muke, mnogo presenečenja in navsezadnje tudi nekaj veselih dni — kar je pač usoda borbenega življenja — se s posebnim spoštovanjem spominjamo onih naših sodrugov, ki so v teh naših borbah sodelovali in delili z nami dobro in slabo. Posebno se spominjamo onih naših funkcionarjev in delavskih Zaupnikov, ki so stali na čelu naših organizacij. Njihova zasluga je velika in neprecenljiva. Požrtvovalnost je njihova največja in najplemenitejša odlika.‘Ali je sploh še kaj plemenitejšega, kakor požrtvovalnost? To je največ, kap more delavec doprinesti za svoj razred. Radi tega prosimo vse one, na katere se ta naša zahvala in priznanje nanaša, da z isto odločno voljo stopajo v novo leto 1926 in da z nezmanjšano ljubeznijo započeto delo za osvobojenje delavskega razreda nadaljujejo. Naj bo srečno novo leto 1926! V Ljubljani, 1. januarja 1926. Strokovna komisija za Slovenijo, kot oblastni odbor Z. D. S. Z. J. v Ljubljani. Delavski koledar 1926 je že skoro razprodan. Strokovna komisija je razposlala že skoro vso naklado koledarja, tako da ji je preostalo le še nekaj izvodov. Poživljamo vse one funkcionarje, zaupnike In sodruge, ki koledarja še nimajo, da ga takoj naroče, ker bodo sicer ostali brez njega. Razveseljivo jc, da je bil koledar skoro razprodan tekom štirinajst dni, kar dokazuje, da ustreza koledar vsem potrebam delavstva in da je njegova vsebina res izvrstna. Poleg dobre vsebine ima koledar priložen svinčnik, ,dobro platneno listnico, dovolj pisalnega papirja, beležke za vsak dan v letu, krasne slike itd. Zaupniki, ne zamudite prilike in naročite takoj še preostale koledarje! Tajništvo Strokovne komisije. Kovinarji. Nove članske znamkice. Opozarjamo vse člane in funkcionarje, da je centralna uprava saveza z novim letom izdala nove članske znamkice, ki se od dosedanjih razlikujejo1 samo v toliko, da je na njih navedeno tromesečje. Radi tega bodo morale vse podružnice v vsakem tromesečju, to je: 31. marca, 30. junija, 30. septembra in 31. decembra, vrniti centrali vse preostale znamkice. Z zaključkom meseca decembra 1925 morajo vse podružnice vrniti centrali vse dosedanje znamkice, ker v letu 1926 ne bodo več veljavne. Poživljamo vse člane SMRJ, da poravnajo svoje prispevke do konca leta! Veselični odsek »Uiedlnjenega saveza železnlčarlev Jugoslavije« v Ljubljani priredi na pustno nedeljo, dne 14. februarja 1926 v Ljubljani internacionalno maikerado s šaljivo pošto, srečolovom in drugimi zabavami. Igra godba na pihala. Začetek ob 18. uri. Konec ob 3. uri zjutraj. Vstopnina: za osebo 10 Din, v spremstvu z damo 15 Din. Cisti dobiček je namenjen za društveno knjižnico. Pijača in jedila v lastni režiji. — K obilni udeležbi vabi veselični odsek »Ujedinje-nega saveza železničarjev Jugoslavije« v Ljubljani. Zahvala. Podpisani se iskreno zahvaljujem vsem onim, ki so prispevali pri nabiranju za mojo izredno podporo v znesku 380.50 Din v času moje bolezni. — Franc Letnar, čevljarski pomočnik, Trata pri Ljubljani. Srečno in veselo novo leto! želiva vsem prijateljem In znancem, ter cenjenim obiskovalcem kavarne „PREŠEREN" v Ljubljani. Karol in Poldi Polajnar. V imenu Z. D. S. Z. J. izdaja in urejuje Joža Golmajer v. Ljubljani. — lisk Ljudske tiskarne d. d. v Mariboru. — Za tiskamo odgovarja Albin Hrovatin.