GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan ŠT. 14 LETO XXIX. KAMNIK, 18. SEPTEMBRA 1989 Prometna varnost ob začetku novega šolskega leta Priielo seje novo šolsko lelo in s tem zopet povećana skrb za prometno varnost naših najmlajših. SPV občine Kamnik si je tako kot v preteklih letih tuđi v letošnjem šolskem letu zađal niz aktivnosti z namenom, da se zavaruje naše najmlajše na poti v solo in nazaj. Tako je bila tuđi letos aktivirana narodna zaščita, katere pripadnikiso vprvem tednu šolskega leta (na najbolj nevarnih in frekventnih odsekih) poskrbeli skupaj z delavci PM Kamnik in pionirji prometniki za prometno varnost naših najmlajših. In da so naši najmlajši tuđi dejansko bili »vara/«, nam prikazu- jejo podatki, kijihje na skupnem sestanku 11. septembra, kjer so bili zhrani vsi načelniki narodne zaščite v občini Kamnik, podni komandir Postaje milice Franc Potoinik. V prvem tednu novega šolskega leta se na obmoiju občine Kamnik ni pripetila niti ena prometna nezgoda, v kateri bi bili udeleieni otroci oz. mladoletniki. Čeprav je bilo na tem sestanku izraženih več pomislekov (narodna zaščita DA in NE, iskanje ustreznih drugih organizacij- skih oblik) je bilo na koncu koncev sprejeto stališče, da se narodna zaščita aktivira tuđi v bođoče, s tem da se v njihove vrste vključi predvsem starše otrok, ki prvič prestopajo šolski prag. Dejstvo je, da samo s preventivno dejavnostjo članov SPV, delavcev PM Kamnik, pripadnikov narodne zaščite in ostalih subjektov (VVO, OS), brez sodelovanja staršev (ustrezna vzgoja, stalno opozarjanje), nikakor ne borno dosegli ustrezne prometne vzgoje naših otrok. Tajnik sveta za preventivo in vzgojo v prometu: Dušan Žumer • S seje izvršnega sveta Promet skozi Tuhinjsko dolino naj bo varen! Na prvi septembrski seji je ob- činski izvršni svet dal v javno raz- pravo osnutek lokacijskega nacr- ta za rekonstrukcijo magistralne ceste M—10 na odseku »Baba« pri Trojanah. Republiška skupnost za ceste namerava namreč obnoviti naj- kritičnejše odseke magistralne ceste MIO Ljubljana - Maribor in sicer odsek Baba pri Trojanah, tretji pas trojanskega klanca in odsek Črnuče - Trzin. Prednost pri obnovi bo imel trojanski kla- nec, in sicer bo to obnova kilo- meter in pol dolgega odseka Ba- ba, ki poteka v občinah Domža- le, Zagorje, Žalec in tudi'v kam- niški občini. Z obnovo te ceste namerava Republiška skupnost za ceste Slovenije pričeti še letos, obnova pa bi trajala približno eno leto. V času gradnje naj bi promet v največji možni meri po- tekal po magistralni cesti, inve- stitor pa predvideva tuđi mož- nost prcusmeritve prometa skozi Tuhinjsko dolino in po cesti Tr- zin-Kamnik oziroma Domžale- - Kamnik. Člani izvršnega sveta so pred- stavnikom Republiške skupnosti za ceste na zadnji seji jasno pove- dali, da je treba pred kakršnokoli prometno spremembo - ome- njena pa bo vsekakor pomembno spremenila življenjski ritem lju- dem ob predviđeni obvoznici - jasno povedati, kakšen bo nov prometni režim, predvsem pa pred tem odpraviti vse kritične točke na tem območju, predvsem v Motniku in Tesnicah. Ljudje namreč čedalje manj zaupajo raz- noraznim akcijam, ki »so širšega družbenega pomena«. S tem izgovorom je bilo »zavo- ženih« že mnogo slabo načrtova- nih večjih družbenih naložb, so menili člani občinskega izvršnega sveta. Ob tem so še predlagali, da Republiška skupnost za ceste Slovenije razmisli o možnosti ukinitve rezervata (območja, re- zerviranega za avtocesto) v Mot- niku, ki sedaj ovira razvoj kraja. Kamniški izvršni svet se zaveda, so poudarili na seji, da bo rekon- strukcija Trojan pomenila tak ali drugačen obvoz in da bo kamni- ška občina v vsej svoji dolžini prizadeta v času obnove. Zato pa je treba ljudem na tem območju dati popolno informacijo o vseh obvozih in ostalih začasnih spre- membah prometa. Gre predvsem za varen promet na območju Tu- hinjske doline, ne gre pa zane- mariti tuđi možnosti večjih zasto- jev v samem mestu Kamnik, predvsem ob semaforju. Ker bo vse navedeno pomenilo tuđi spremembo srednjeročnega plana občine, bo treba do okto- brske seje občinske skupščine jasno predstaviti projekt obvoza, in ali ta sploh bo, je bilo še naro- čeno Republiški skupnosti za ceste. R. GRČAR Slavnostna seja skupščine v novem zdravstvenem domu Letošnja slavnostna seja skupščine ob občinskem prazni- ■uje tokrat potekala v novi stav- bi - r sejnj SODj zdravstvenega donta na Novem trgu. : *V> uvodni Zdravljici, ki jo je ž8Pe/ moški pevski zbor Solidar- nost, je uvodničlar Maks La- yrinc, predsednik skupščine obči- "e Kamnik, omenil Dominika Miklavčiča in Antona Mlakarja, P"a padla na Kamniškem, in Predlagat minuto molka v čast "junemu spominu. V nadaljevanju je omenil, da °'Jločitev, da bo letošnja slav- n°stna seja v novozgrajenem zdravstvenem domu, pravzaprav n| bila težka. Z zaključkom zad- nJe faze se je namreč končala ena najpomembnejših naložb zadnje- 8a obdobja v naši občini. »Mo- 8°čna in moderna stavba, prila- Sojena sodobnim zahtevam os- novnega zdravstvenega varstva, b° verjetno še dolga leta pomnik tehtne in pogumne odločitve JJodstva in občanov naše občine. *-as zadnja leta namreč ni naklo- njen tako velikim naložbam. Za- to sem prepričan, da govorim v imenu velike večine naših obča- "ov, če rečem, da gredo vsem, ki So na kakršenkoli način sodelo- Va'i pri tej gradnji, zlasti pa vod- stvu zdravstvenega doma, iskre- ne čestitke. Za delavce zđrav- ftvenega doma pomeni ta prido- ^itev tuđi obveznost. Precej tru- aa in znanja bo potrebno, da bo- do vložena sredstva upravičena. Osebno sem prepričan, da boste to znali in zmogli,« je na slav- nostni seji dejal Maks Lavrinc. Nadalje je omenil splošno gospo- darsko in politično stanje v drža- vi in naloge, ki si jih je ob tem zadala naša občina. Ob zaključku pa je v svojem govoru omenil še eno veliko naložbo, ki je sicer republiškega pomena, sovpada pa (pričetek gradnje namreč) z našim občinskim praznikom - gre za obnovo Zavoda za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku, ki ga bodo poleg te- ga tuđi dogradili. »Omenjena na- ložba tuđi za Kamnik pomeni precej več kot arhitekturno zao- krožitev razvijajočega se mesta. O nujnosti posodobitve ne bi izu- gubljal besed, saj so jo ugotovile že za to pristojne republiške usta- nove. Zato bi rekel le, da so Kamničani skupaj s sedanjimi in bodočimi gojenci in seveda oseb- jem zavoda veselimo dneva, ko bo obnovljen dom predan svoje- mu namenu. Na Kamniku pa je, da omogočimo stanovalcem tega doma kar najlažje vključevanje v vsakdanje življenje. Zato bo ob projektnih rešitvah v samem do- mu in okolici nujno razmisliti tu- đi o arhitekturnih pregradah, ki jih je staro mesto, kot je Kamnik, polno. Naš cilj mora biti, da bi služili kot primer, kako se mora družba obnašati do invalidnih oseb. Ob tej priložnosti bi se rad posebej zahvalil članici Predsed- stva SR Slovenije Majdi Gaspari za njeno dosedanje prizadevno delo,« je še omenil predsednik skupščine na slavnostni seji. V programu so poleg pevcev Solidarnosti nastopili še člani plesne skupine KUD Jurij Bobič iz Most, na slavnostni seji pa so vročili tuđi državna odlikovanja, republiška priznanja, častna priz- nanja občine Kamnik in nagrade Toma Brejca. (dobitnike priz- nanj smo objavili že v julijski šte- vilki, na sliki pa so zbrani vsi s predsednikom skupščine in iz- vršnega sveta ob straneh). R. GRČAR Dan narodnih noš ali narodne bede Tako nekako bi lahko imeno- vali prireditev, ki je Kamničane spravljala v sramoto od 8. do 10. septembra. Prireditev, v organi- zaciji Turističnega društva Kam- nik, je nosila ime XIX. DNEVI NARODNIH NOŠ, FOLKLO- RE IN OBRTI. Narodnih noš je bilo v nedeljskem sprevodu res veliko; prišle so iz Kamnika, Mengša, Radomelj, Tunjic, Planšarji iz Kamniške Bisrice, nose iz Domžal, Ihana, Kočevja in skupine Predgrad, iz Tacna, Ljubljane in Mengša. O folklori, če je bila prisotna poleg narodnih noš, ni bilo kaj zvedeti. Da tuđi o obrti in njeni zastopanosti na tej prireditvi ni bilo možno kaj dosti videti, priča podatek, da je bila vredna obiska le stojnica su- he robe, domače volne na stojni- ci Hribarjevih iz Laz, ki jo izdelu- jejo v okviru Ovčarske skupnosti Tuhinj. Naravne danosti Kamni- ka je ponujala prijazna Angelca Moljk iz Streliške ulice na stojni- ci z zdravilnimi zelišči. Prav goto- vo so obiskovalci pričakovali iz- delke kamniških delovnih orga- nizacij in obrtnikov; med drugim so pogrešali Arboretum Volčji potok, ki bi se lahko predstavil s svojimi lepotami, pa tuđi s pro- dajo izdelkov, npr. orodjem za vrtičkarje, raznimi rastlinami ipd; ali pa Velika planina s svoji- mi trniči, sirom, skuto, maslom in še čim. Po besedah prodajalcev ob stojnicah jih je Turistično društvo kar močno udarilo po žepih z vi- soko najemnino za stojnice. Ver- jetno tuđi zato ni bilo bolj kako- vostnih stojnic, ampak v glavnem Da etnološko izroćilo ne bo izu- mrlo, zagotavljata skrbni mamici s svojima desetmesečnima dekli- cama. kramarji v pravem pomenu. Dru- ga plat prireditve pa je verjetno sistem njenega' financiranja, saj taka prireditev veliko stane. O tem naj spregovore pristojni. Iz skromnega programa je od- padel ognjemet s Starega gradu, ki je po besedah predsednika Tu- rističnega društva Kamnik Mira- na Jereba odpadel zaradi slabega vremena. Dejal je. da 8 ur pred prireditvijo ne srne deževati - mogoče bi bil lahko še kakšen izgovor...? Tuđi muzejski vlak je prisopihal v Kamnik pol ure prekmalu. S tem je bil verjetno skromnejši sprejem gostov z vla- ka. Bilo je še več pomanjkljivo- sti. Upajmo, da bo XX., jubilej- na prireditev le nekoliko boljša. Tekst in foto: VERA MEJAČ Sprevod narodnih noš na čelu s Kurentom. Mesto Kamnik je v svoj objem privabilo številne narodne nose in gledalce. Muzejski vlak v kamniku, ena od posebnosti prireditve. Polepšana »podgorka« Podgorska cesta je končno dobila novo preobleko in tako so večletni zapleti z dotrajano »podgorko« le dobili svoj epilog. S Skup- nostjo za ceste Slovenije, ki je pred leti obnovila Korenovo pot, je bilo namreč dogovorjeno, da »podgorko« povežejo z obvoznico in jo obnovijo. Vendar pa Cestno podjetje Ljubljana svoje naloge zaradi pomanj- kanja denarja in drugih vzrokov ni opravilo, čeprav bi morala dela biti zaključena že lani. V občini smo se zato odločili, da na svojo iniciativo začnemo iskati denar za obnovo. Tako so tretjino vredno- sti, ki znaša 3,05 milijona dinarjev, prispevale delovne organizacije, za Podgorsko cesto pa so zbirali denar tuđi v krajevni skupnosti Podgorje. Del sredstevje šel iz sklada stavbnih zemljišč in iz občinske komunalne, cestne in energetske skupnosti. Seveda pa le ne bi šio brez razumevanja in posebne podpore skupnosti za ceste Slovenije, kije kljub svojim težavam z denarjem vendarle priskočila na pomoč. Podgorka je sedaj širša, imela bo sredinsko crto ter pločnik za varno hojo šolarjev. Na sliki: Na polepšani »podgorki« so v začetku septembra opravljali še zadnja dela. Po novem ima 2500 metrov dolga Podgorska cesta okrog 400 metrov dolgpločnik. R. G. 2 KAMNIŠKI OBĆAN / 18. SEPTEMBRA 196 Dr. Breznik o novem zdravstvenem domu Končno vse ordinacije na enem mestu Z dograditvijo zdravstve- nega doma, ki je bil sloves- no ođprt ob občinskem prazniku, je bila v naši ob- čini dokončana ena najpo- membnej&ih naložb v zad- njem času. Ob otvoritvi so- dobne stavbe, ki nosi ime po dr. Juliju Polcu in je pri- lagojena vsem zahtevam so- dobnega zdravstvenega varstva, je predsednik de- lavskega sveta dr. Drago Ahlin poudaril, da zdrav- stvo doslej ni imelo ustrez- nih prostorov. Kako je bilo, kje so vzroki za začetek gradnje in kako je grad- nja zdravstvenoga doma poteka- la, pa nam je povedal direktor zdravstvenega doma, dr. Vladi- mir Breznik. »V Kamniku obstaja tradicija osnovnega zdravstvenega varstva že zelo dolgo. Že pred vojno so na iniciativo kamniških zdrav- stvenih delavcev nekateri kamni- ški tovarnarji zbrali denar in tako ustanovili svojo enoto dispanzer- ja za pljučne bolezni. Takrat so bili seveda daleč naokrog edini, ki so imeli dispanzer, ob tem pa so imeli Kamničani tuđi stalno rezervirano eno bolniško poste- ljo na Golniku. V naši občini je bilo namreč pred vojno dosti pri- merov tuberkuloze. In kar je še bolj zanimivo in značilno - že prvo organizirano zdravstveno enoto so v Kamniku leta 1935 zgradili pretežno z lastnim denar- jem. Od takrat pa do danes pa v naši občini ni bilo zgrajenega nič namensko za zdravstvo,« je povedal dr. Vladimir Breznik. Petdeset let kasneje smo dobili nov zdravstveni dom, tuđi za te- ga so većino denarja prispevale kamniške delovne organizacije. Če se še enkrat ozremo v zgodo- vino, vidimo, da so bile po vojni ordinacije raztresene po več hi- šah v središu Kamnika, leta 1967 pa so se preselile v stavbo druž- benih organizacij (zadružni dom) na Ljubljanski cesti. Ta je kmalu postala pretesna, prostori pa če- dalje manj primerni za opravlja- nje dejavnosti. »Prva razmišljanja o nujnosti gradnje novega zdravstvenega doma so se pojavila že v letih 70—80. Vendar pa je takrat pre- vladalo mišljenje, da je treba naj- prej zgraditi srednješolski center. Tako je šel denar iz samoprispev- ka v šolstvo, sele v obdobju 80-85, ko se je začela gradnja prve faze zdravstvenega doma na Novem trgu, je bilo od dvood- stotnega samoprispevka 0,7 od- stotka namenjeno tuđi za zdrav- stvo. No, več o financiranju kas- neje. Omeniti moram, da je ob- stajalo več idej za rešitev prostor- ske stiske zdravstvenega doma - ob ideji za novogradnjo je pre- vladovala predvsem tista o adap- taciji in razširitvi starega doma, ki pa se je po temeljitem premi- sleku izkazala za nefunkcionalno in niti ne najbolj ceneno rešitev.« Ker ni bilo denarja za ćelo na- ložbo, pa tuđi zaradi zakonskih omejitev investiranja v družbenih dejavnostih so se odločili za faz- no gradnjo. Prva faza, ki je bila končana 1985. leta, je bila zgraje- na iz samoprispevka in sredstev Medobčinske zdravstvene skup- nosti. »Glede na obliko organizacije zdravstvenega varstva so vse ob- činske zdravstvene skupnosti združevale del denarja v medob- činsko zdravstveno skupnost, ki je potem na osnovi splošnih kri- terijev (prednostna lista) ocenila, kam bo šel denar. Tako so se s pomočjo tega denarja zgradili zdravstveni domovi v Litiji, Domžalah, na Vrhniki, v Ljub- ljani,« je omenil Vladimir Brez- nik. In zakaj Kamnik iz teh sred- stev ni dobil več denarja za grad- njo svojega zdravstvenega doma? Z gospodarsko krizo tuđi me- dobčinska skupnost ni imela več denarja za investicije (sicer pa jih tuđi zakonodaja ni dovoljevala). Če bi zdravstveni dom gradili v letih 70-80, bi lahko do polovi- co sredstev prispevala medobčin- ska zdravstvena skupnost. Ven- dar, kot smo že omenili, takrat so se kamniški občani odločili za srednješolski center. Prvo in drugo B-fazo zdrav- stvenega doma smo gradili s po- močjo treh finančnih virov - naj- večji delež so združevale kamni- ške delovne organizacije in obrt- niki iz ostanka čistega dohodka po zaključnih računih, del je pri- spevala občinska zdravstvena skupnost, v novogradnjo pa je šla tuđi celotna amortizacija zdrav- stvenega doma Kamnik. Devet mesecev se je za komunalno sa- nacijo zdravstvenega doma ste- kala tuđi prispevna stopnja - en odstotek, ki se zbira v komunal- no cestni skupnosti. »Prva B-faza je bila končana 1987. leta, takrat se je v novi del preselil še rentgen, fizioterapija, ambulanta za borce in uprava Pogled na zadnji, severni del zdravstvenega doma. V drugi gradbeni fazi so delavci Graditelja zgraw 1800 kvadratnih metrov novih prostorov. Foto: R. Grčar (zobna ambulanta, predšolski in šolski dispanzer sta v novem delu od 1985. leta). Septembra letos, ko je končno zdravstveni dom v celoti dograjen, pa se selijo še splošna ambulanta, dispanzer za medicino dela, ginekološki di- spanzer, dispanzer za mentalno higieno, ambulanta za diabetike, ortoped, okulist, patronažna in babiška služba, socialna delavka, epidemiološka služba, laborato- rij in reševalna služba. Vse služ- be boto torej delovale na enem mestu in v starih prostorih od sedaj ni već zdravstvenega do- ma,« je dodal dr. Vladimir Brez- nik. Kamnik ima približno 28.000 prebivalcev. Prostori novega zdravstvenega doma zadoščajo potrebam vseh zdravstvenih služb, ki jih zahteva zakon. Vse ordinacije pa sedaj delajo v stro- kovno in higiensko neoporečnih prostrJrih. Nova zgradba se razteza na po- vršini 4.500 kvadratnih metrov, vrednost objekta pa je po današ- njih cenah okrog 90 milijard di- narjev. Glavni izvajalec gradbenih del je bil kamniški Graditelj, resnič- no tunkcionalen in lep objekt pa je projektiral arhitekt Bozo Pod- logar. Instalacije so Zarjine, okna in vrata pa so naredili v Al- premu. Notranja oprema je iz Stola, delno pa sta sodelovala tu- đi Slovenijales in Mizarstvo Viž- marje. »Zmogljivosti zdravstve- nega doma so sedaj velike. Obči- na je dolgoročno resila problem zdravstvenega varstva. Glede na rast prebivalstva in na predviđen obseg dela osnovnega zdravstve- nega varstva ta zgradba sedaj za- došča vsaj za nekaj desetletij (trend rasti prebivalstva v naši občini namreč upada). Moram poudariti, da je velikega pome- na, da se kljub današnjim težkim časom še najde skupen interes. Z voljo vseh občanov, še posebej pa s prizadevanjem direktorjev kamniških delovnih organizacij, občinskega odbora medobčinske gospodarske zbornice, ob podpo- ri občinskega izvršnega sveta in občinske zdravstvene skupnosti smo končno prišli do skupnega cilja. Vsem velja iskreno prizna- nje! Še posebej pa to velja za člane gradbenega odbora, ki so z največjo angažiranostjo skrbeli za realizacijo projekta in za raci- onalno porabo družbenih sred- stev,« je s ponosom povedal ai rektor kamniškega zdravstveni ga doma. Na slovesnosti ob otvoritv zdravstvenega doma so tako čla; nom gradbenega odbora izročilj priznanja delavskega svet* zdravstvenega doma. Boljkifl' kipce so dobili: Boris Zakrajšek Marjan Urh, Anka Lah, Ivj Motnikar, dr. Aleksander Dopli har in dr. Vladimir Breznik. Kamničani izstopajo tuđi p statističnih podatkih - glede k> kovosti zdravstvenih storitev, li se nanaša na število v zdravstvt nem domu rešenih primero) v primerjavi s številom hospitali ziranih in poslanih k specialisti v Ljubljano iz naše občine. Viso ko nad slovenskim poprečjem j1 obseg diagnostične obdela** - veliko primerov se torej rei v samem zdravstvenem dom* kar pomeni tuđi manj stroško) v obČinski zdravstveni skupnosti In če navedemo še en, niti naj manj zanemarljiv podatek - z* radi kamniške industrije, ki zel( neugodno vpliva na zdravje d< lavcev, je bil tuđi dokaj viso' odstotek bolniškega staža. | ROMANA GRČAl Štirideset let kamniške sadne drevesnice Pred kratkim so delavci sadne drevesnice in vrtnarije v Kamni- ku, kije v sestavi trgovskega po- djetja Kočna, proslavili 40-letni- co svojega dela. Od skromnih začetkov v letu 1949. se je sadna drevesnica in vrtnarija širila in razvijala. Do- življala je posamezne vzpone in padce, nikoli pa delavci te enote nišo klonili. S svojim delom so se uveljavili tuđi v širšem poslov- nem prostoru in veljajo za solid- no in strokovno dobro delovno enoto. Danes imajo 26 in pol hekta- rov zasajenih površin v Kamniku in Godiču. Vsakoletni dohodki zadoščajo za pokrivanje vseh stroškov in za osebne dohodke. Nekaj sredstev pa ostane še za sklade in druge namene. Franc Tič, ki že 20 let vodi samo drevesnico, nam je povedal vrsto zanimivosti o razvoju dre- vesnice, o lastnikih, ki so se zvr- stili v teh letih in o življenju v ok- viru Kočne Kamnik. Sadna drevesnica si je v zad- njih letih zelo utrdila svoj polo- žaj, predvsem zaradi načrtovane- ga in solidnega dela, ki temelji na strokovnosti. Sadna drevesnica se deli na: sadovnjake, ki jih je v Kamniku 260 hektarov in v Go- diču 6 in pol hektara in letno pridelajo 500 do 600 ton jabolk in hrušk, po rekonstrukciji pa naj bi se proizvodnja dvignila na 700 do 800 ton, vrlnarijo, ki ima 1100 kvadratnih metrov rastlinjakov in toplih gred, poleg tega pa še 2 hektara na odprtem zemljišču. Vsako leto pridelajo do 70.000 sadik raznih vrtnin, 80.000 eno- letnic, 40.000 lončnin, pridelajo 80 ton zelenjave in napolnijo, 100.000 vrečk kompostnic, dre- vesnica obsega 3 hektare površin in pridelajo do 30.000 sadnih sadik. Vloga drevesnice narašča zara- di strokovnega dela ter postaja že kar pravi vzgojni faktor, ki bi lahko še bolj vplival na razvoj sadjarstva in vrtnarstva v Kamni- ku in okolici. S tem prispevkom, čeprav skromnim, želimo obeležiti - 40- letnico te pomembne dejavnosti, ki vedno bolj pridobiva na svoji veljavi in zaželimo kolektivu še vrsto let uspešnega dela. Jubileja kamniške drevesnice se je spomnila tuđi revija »Moj mali svet« v avgustovski številki. STANE SIMŠIČ Josipu A/. Sadnikarju odkrili spominsko ploščo ZBIRANJE IN RAZDELJEVANJE ZBRANE POMOĆI ZA PRIZADETE OB NEURJIH V JULIJU IN AVGUSTU Na naše obvestilo z dne 11. 7. 1989 in Rdečega križa Slovenije od 5. do 30. julija ter od 2. avgusta do 22. avgusta v sredstvih javnega obveščanja (RTV in tisku) za zbiranje denarnih sredstev za prebivalce prizadetih območji ob neurjih v SV Sloveniji so prispevali zbrana sredstva: Krajevna organizacija Rdečega križa Šmartno 8.045.000 din Krajevna organizacija Rdečega križa Rakitovec-Pšajnovica 952.000 din Krajevna organizacija Rdečega križa Srednja vas 5.900.000 din Krajevna organizacija Rdečega križa Zgornji Tuhinj 12.731.000 din Krajevna organizacija Rdečega križa Kamniška Bistrica 3.030.000 din Krajevna organizacija Rdečega križa Crna 7.256.000 din Krajevna organizacija Rdečega križa Tunjice 5.277.000 din Krajevna organizacija Rdečega križa Godič 1.340.000 din Krajevna organizacija Rdečega križa Duplica 13.316.000 din Aktiv občinske organizacije Rdečega križa v DO »STOL« 48.613.800 din Aktiv občinske organizacije Rdečega križa v DO »TITAN« 13.525.000 din nakazilo občanov 470.000 din ~ 120.455.800 din O zbiranju denarnih prispevkov za prizadete ob neurjih nam še nišo poročale KO RK mesta Kamnik, Komenda, N'oste, Križ, Podgorje, Nevlje, Sela, Motnik, Spitalič. Ak- cija ZBIRANJA pomoći še traja, ker si neurja sledijo druga za drugim. RK SLOVENIJE, OBČINSKA ORGANIZACIJA KAMNIK Medobčinsko srečanje predstavnikov SPV Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Kam- nik je v sodelovanju i IS SO Kamnik organizira! 8. septembra srečanje predstavnikov maribor- skega SPV-ja, članov izpitne Ko- misije mesta Maribor in pred- stavnikov Domžalskega izpitne- ga centra. Srečanja seje udeležil tuđi pomočnik republiškega se- kretarja za notranje zadeve, mag. Stavko Debelak, predsed- nik IS SO Kamnik Janko Ge- drih, ter predsednik IS SO Mari- bor tov. Čut. Večji del pozornosti na tem srečanju je bil posvečen pred- vsem izmenjavi izkušenj pri delu mariborskega, kamniškega in domžalskega SPV-ja. Izpostav- Ijeni so bili tuđi številni proble- mi, s katerimi se srečujejo Sveti za preventivo in vzgojo v cest- nem prometu pri svojem delu, prav tako pa je bil ocenjen dose- danji potek akcije »minus 10 od- stotkov«. Probleme, s katerimi se sveti srečujejo pri svojem delu in ki zavirajo uspešno delo le- teh, lahko strnemo v sledeče: • Vvečini KS (kljub številnim aktivnostim in prizadevanjem SPV-jev) Komisije za preventivo in vzgojo v cestnem prometu še vedno nišo zaživele. • vse tri občine so izdelale svoj program aktivnosti (akcija -10 odstotkov). Prvi rezultati so že vidni (zmanjšanje števila pro- metnih nezgod), vendar pa so poglavitni razlogi, da akcija ni zaživela v popolni meri, pred- vsem sledeči: neizdelanost pro- gramov in nevključevanje v akci- jo -10 odstotkov s strani nekate- rih subjektov, pomanjkanje fi- nančnih sredstev, slaba cestna in- frastruktura. • AMZS in RSPV-ju se posije zahtevo, da poskrbita za ustrez- no literaturo s področja poznava- nja cestno prometnih predpisov (npr. za voznike koles z motor- jem), kakor tuđi za dostopnost le-te (ustrezna cena) vsem koriš' nikom oz. kandidatom. Pomočnik republiškega sekr« tarja za notranje zadeve maj Slavko Debelak, je v nadaljeva nju vse prisotne seznanil z osnu' kom zakona o temeljih varnos' v cestnem prometu in sicer pred vsem o tistem delu, ki nalaga o* določa obvezno registracijo kol^ z motorjem. Glede na morebitu1 sprejem te določbe je bilo poda; no mnenje, da to delo ne " opravljal ustrezni upravni orgaH' kajti realizacija te določbe bi na' letela na številne probleme: prc storski, finančni, povećanje štf' vila zaposlenih... Po končanem srečanju so si vs1 prisotni ogledali stari, zaprti d» mesta Kamnik. TAJNIK SPV DUŠAN ŽUMEF Vrtnarija KAMNIŠKI OBČAN / 18. SEPTEMBRA 1989 3 Odmevi, polemike, kritična mnenja... Odmevi krajanov na zazidalni nacrt B-7 Titan in lokacijski nacrt B-27 Ljubljanska cesta - del Kovinarske ceste V krajevni skupnosti Perovo je bila 9. avgusta javna obravnava zazidalnega nacrta B-7 Titan in lokacijskega nacrta B-27 Ljub- ljanska cesta-dcl Kovinarske ce- ste. Ražen najbolj prizadctih ob- čanov in tistih, ki so se javne razprave morali udelcžiti po služ- beni dolžnosti, ni bilo občanov, ki bi jih oba nacrta morala zani- mati in, ki bi o obeh načrtih lah- ko izrazili zares nepristransko mnenje. Na razpravi je bilo skle- njeno, da bi bilo potrebno, pred- vsem zaradi slabe udeležbe in do- pustov, javno obravnavo pono- viti. Na pripombo udeležencev jav- ne obravnave glede prevelike go- stote objektov zazidalnega nacrta B-7 Titan, so predstavniki pro- jektantske organizacije IBT Tr- bovlje obrazložili, da sta velikost objektov in izkoriščenost prosto- ra prilagojena bodočemu fizične- mu obsegu proizvodnje 12.000 ton Hvarskih izdelkov (od seda- njih 8000 ton), in da bi po evrop- skih merilih za takšen obseg pro- izvodnje potrebovati trikrat večji prostor od načrtovanega, kar znaša najmanj 45 hektarov zem- Ijišč. Za takšno širitev tovarne torej ne bi zadostovalo niti — menda že od leta 1968 za širi- tev tovarne Titan rezervirano - zemljišče med Liubljansko ce- sto in reko Kamniško Bistrico, pač pa bi moralo pasti šc prene- katero bližnje stanovanjsko nase- lje, zlasti pa južno ležeći tovarni Donit, Svit in morda ćelo Al- prem. Titan si s takšno usmeritvijo, kot jo prikazuje z zazidalnim na- crtom B-7, ncupravičenoprilašča prostor za dejavnost, ki ne spada već v ta gosto naseljeni del me- sta. V kolikor je že v preteklosti vztrajal na takšnih pozicijah, bi moral pravočasno nasprotovati izgradnji stanovanjskih sosesk, kot so na primer Zikova in Klav- čičeva ulica, v svoji neposredni blizini. Sicerpajc 50-metrski od- mik od meje teh naselij povsem nepomembne, saj že dosedanje izkušnje kažejo. da malo močnej- ši veter odnaša težke Hvarske pli- ne daleč navzgorpo Steletovi uli- ci in ćelo do središča mesta, kar lahko potrdijo mnogi prebivalci Kamnika, zlasti pa Zapric in ćelo Duplice. Kakšno bo sele stanje po tako povećani Hvarski proiz- vodnji? Iz zazidalnega nacrta B-7 je razvidno, da je bila za načrtoval- ce pomembna samo pravilna ge- ometrija postavljenih objektov, ki za zeleniće in parke dopušća samo ozke pasove ob objektih, kjer bi namestili klopi za poćitek proizvodnih delavcev. Na te ozke pasove naj bi strpali šc ves interni promet in ostale komunikacije, ki jih tovarna potrebuje (plino- vod, kanalizacija itd.). V doku- mentaciji je ceh navedeno, da bo pod ogromnim proizvodnim ob- jektom BT-1 zgrajen dolg pod- zemni hodnik, po katerem bodo proizvodni delavci iz obrata AT- 1 hodili v razdeljevalnico hrane. Kako takšne rešitve sprejemajo Titanovi delavci sami? Ali je to že vizija 21. stoletja, ko borno živeli samo še v betonu in pri umetni svetlobi, ker bo zunaj že vse do kraja uničeno in zastrup- ljeno ? Edina većja zelena površina na zahodnem delu zazidalnega nacr- ta je na severnem delu dvajset metrov visokega skladišća, ki je obenem rezervat za plinovod. Ta površina bo primerna samo za trato, ker se v blizini plinovoda ne srne zasajati drevja. Isto velja za ozelenitev zahodnih tasad ob- jektov proti Ljubljanski cesti, kjer po celotni dolžini skladišćnih objektov poteka plinovod za Ti- tan ter Donit in Svit in je vsaka ozelenitev kot protihrupna zašči- fa ali estetski ukrep vprašljiva, saj se objekti za manj kot deset metrov približajo meji zazidalne- ga nacrta in bodoči tovarniški ograji. Oćitno Titan to vprašanjc odriva iz svojega zazidalnega na- crta in ozelenitev že vnaprej dik- tira prostoru, do katerega nima nobene pravice, in ki ga je s svo- jimi nacrti ter dejavnostjo že do- volj utesnil in razvrednotil Obc- nem z zazidalnim nacrtom B-7 Titan in lokacijskim nacrtom B- 2 7 Ljubljanska cesta bi se namreč morala načrtovati tuđi ureditev cone B-l 1, kateri oba nacrta odv- zameta tuđi edini dostop do še preostalih hiš in kmetijskih zem- ljišć, ki ostanejo na tem ob~ moćju. Tri stanovanjske hiše in cesta do naselja Podlimbarskega pot se oćitno ne rušijo zaradi tako veli- kih potreb Titana po skladiščnih prostorih, pač pa predvsem zara- di plinovoda, katerega trasa je vrisana ravno na prostoru teh hiš. Po predpisih se v blizini pli- novoda ne srne graditi, niti zasa- jati drevja in grmovja, zato je povsem nejasno, kje in kakšno protihrupno zaščito (zid, drevje) proti coni B-l 1 si Titan zamišlja. Ražen tega je na sami trasi plino- voda in v skladišču starega železa predviđen železniški tir, razrez železa in žerjav na visini 10 me- trov, kar bo povzroćalo iskrenje in moćne udarce ob tla, kar je povsem v nasprotju s predpisi za gradnjo plinovodov. V izogib kasnejšim nejasno- stim in nesporazumom mora v skrajnem primeru eventuelni občinski odlok precizirati lokaci- jo in visino te protihrupne zaščite ter navesti material, iz katerega bo zgrajena. Trasa plinovoda naj se z vsem varnostnim pašom umakne v Titanov prostor in naj ne obremenjuje cone B-ll. Na- vedeno naj velja tuđi za ureditev ceste do cone B-ll in ozelenitev Zasad gigantskih objektov na za- hodni strani zazidalnega nacrta. Onesnaženost podtalnice Dravskega polja in tal v celjski kotlini nam je razkrila tuđi tem- nejše strani stihijske industriali- zacije naše krhke slovenske zem- lje. Zanimivo je, da v Kamniku še vedno živimo v trdnem prepri- čanju, da je z našo industrijo vse v redu, da se nam ne more zgodi- ti nič podobnega, in da širitev neke okolju škodljive tehnologije ni nič posebnega. V posebnih strokovnih podla- gah namreč med drugim tuđi moćno pogrešam analize tal oko- liških zemljišč na kislost, težke kovine, formaldehid, PCB in druge nevarne snovi,ki jih Titan v znatnih količinah uporablja v svoji proizvodnji in jih zračni tokovi nedvomno raznašajo po bližnji in daljni okolici. Ražen tega so bile v dokumentaciji pri- kazane analize izvršene že v letu 1986, sedja pa je lahko stanje, glede na spremembo tehnologije v livarni leta 1988, bistveno dru- gačno. Če bi bilo boljše, v kar pa okoliški prebivalci močno dvomi- mo, morda ne bi bilo tolikšnega odpora proti širitvi tovarne, pa tuđi ne tolikšnega občutka ogro- ženosti. Na javni obravnavi je bilo na- mreč večkrat poudarjeno, da je večje onesnaževanje okolja pri povećani proizvodnji sicer mož- no, vendar ga bodo učinkovito krotili razni inspekcijski organi. Kot doslej, najbrž? IVANKA NOVAK Šeo paši pod Kamniškim sedlom MARJAN BURJA je prav le- po napisal, da bo obnovil planša- rijo in pašo Pri Pastircih, nikakor pa ne bo uredil kake okrepčeval- nice ali kaj drugega, kar bi prese- galo planšarsko dejavnost. Mi- mogredc je še omenil legla ones- naževanja, ki jih predstavljajo so- di za odpadke v Klinu in pri pri ostankih stare koče. Prav ima; naše množično planinstvo bo ne- kaj vredno sele, ko bo bolj kul- turno in z manj nesnage, hrupa in pijace. Prav, vendar gre tokrat beseda o paši, ki je tod že deset- letja ni bilo in je pravzaprav ne- kaj (spet) novega. Na Pastirjih se pase nekaj krav, pase pa se tuđi nekaj konj. In prav konji bodo žc letos, naj- kasneje pa prihodnje leto uničili tišti edini hektar lepe trte, ki ima prostor med gozdom in gornjimi strminami Sedla. Niscm kmetij- ski strokovnjak, vem pa, da konji ne »strižejo« trave nad tlemi, pač pa jo z ustnicami stisnejo, poteg- nejo in utrgajo. Čc je trava meh- ka in sočna, se utrga pri spodnji tretjini nekje, če je žilava in ži- masta, kot pri Pastirjih, se utrga ali izpuli iz same ruše. Zato je zdaj, ko je vsenaokrog in ceh po Brani in Planjavi trava sočno ze- lena, izkoriščani pašnik že od da- leč videti kot kaka rumena zapia- ta. Od blizu se vidi, da trave skoraj že već ni, vidijo se Ic stara sprhnela stebelca in do prsti ogu- ljena rusa. Drugi vzrok uničenja trate je v samih konj ih. To so iskre Hvali, ki se vsake toliko časa zapodijo v dir, pri čemer pa trgajo ruso in razgaljajo tanko plast crne prsti. Niti na manj ob- čutljivih pašnikih konj ne pustijo, da bi se svobodno pasli in tekali, kjer jih je volja, saj bi uničili pašo drugi živini. To Burja gotovo ve bolje od mene. Ne vem, če so po Sedlu kdaj prej že pasli konje. Iz mladih let se megleno spominjam kake kra- ve, pozneje pa so bile le ovce. Morda so bili pred vojno kdaj tuđi konji, čeprav ne verjamem. A stvari so zdaj drugačne. V ča- su, ki ga poznam, posebno pa zadnji dve desetlctji, se je rusa v gorah poslabšala. Manj je trd- na. Že pri mirni hoji po strmi travi se trgajo koreninice, da jih slišiš, in noge se podajajo v natr- gano ruso. Zato moćni naliviprej načno površje, vedno već je sve- žih nanosov peska in prsti. Naj- bolj verjetno je kriva onesnaže- nost ozračja s kislinami, morda tuđi sprememba klime. Že po- mladanski vetrohm nezasneže- nih in še ne ozelenelih bukev v Klinu in drugod je bil sumljiv. Vendar na to ne moremo vplivati na hitro. Konji pa, ki so komaj prišli, so do srede pašne sezone pod Sedlom naredili že već škode kot vsi ostali negativni dejavniki v celem desetletju skupaj. Zato je nujno, da jih Marjan Burja po najhitrejšem postopku odpelje s tega področja. TONE ŠKARJA Problem odlagališča za Nevljico Krajevna konferenca SZDL je na svoji seji maja izpostavila pro- blem, ki krajane KS Nevlje žc lep čas spravlja v slabo voljo. Opuš- čena struga rečice Nevljice je za dupliško jamo postala drugo naj- bolj popularno odlagališče v ob- čini, kar pa ni nič nenavadnega, saj njena lokacija omogoča do- stop z vsakim vozilom, je pa skri- ta nepoklicanim ocem. Tako se že dolgo dagaja, da se struga ne zasipa le z odpadnim gradbenim materialom, zemljo in drugimi neškodljivimi snovmi, ampak posamezniki vanjo vozijo tuđi razna odpadna olja, katran in druge snovi, ki groze, da bo prej ali slej prišlo do onesnaženja podtalnice, saj je Nevljica od od- lagališča oddaljena le dvajset me- trov. Ta problem smo še dodatno osvctlili v svetu KS in sprejcli sklep, da predsednik SZDL in član sveta KS Janko Petek poiš- četa možnost, kako neodgovor- nim osebam preprečiti dovoz škodljivih snovi in požiganje le teh v nočnem času. Moralno, pa tuđi materialno pomoć je najprej ponudil pred- sednik SO Kamnik Maks La- vrinc, zato se kot predsednik KK SZDL obraćam na krajane in ob- čane, da nam pomagajo ohraniti ta košček (do pred časom) nedo- taknjene narave, ki vse bolj dobi- va podobo ne samo lokalnega, ampak tuđi mestnega smetišča. V ta namen predlagamo: - ob- časen nadzor komunalnega nad- zornika in delavcev Postaje mili- ce; številko opaženega nepokli- canega vozila in jo sporoči na PM ali pa miličnike obvesti telefon- sko ter da lastniki zamljišč okoli struge poskrbe, da se poseka gr- movje ob opuščeni strugi. Le izpolnitev teh predlogov dovoljuje nadaljnje reševanje problema. Krajevna skupnost bo namreč spet poskrbela za izrav- navo terena in zasutje smeti. Če- prav bodo stroški visoki. Najbolj pomembno pri tem pa je prav gotovo dejstvo, da bo struga za- suta z ekološko čistim materi- alom. Seveda bo preteklo še nekaj vode v Nevljici, preden bo pro- blem odstranjen z dnevnega re- da, vseeno pa opozarjamo mogo- če kršitelje, da borno njihovo de- janje »obelodanili« v Crni kroni- ki, njih pa predstavili radoved- nim bralcem. Miličniki pa bodo poskrbeli, da bo vsak kršitelj, ki bo pri dejanju opažen, plačal ka- zen in poskrbel za odvoz smeti. Dokažimo vsi skupaj, da nam je za naravo vsaj malo mar. Tišti, ki jim ni, pa želim, da bi jih spa- metovali represivni ukrepi, brez katerih pri nas, na žalost, ne gre več. Predsednik KK SZDL: Matic Romšak P.S. Kot predsednik SO Kamnik podpiram prizadevanja krajanov Nevclj in apeliram na delavce PM in komunalnega nadzornika, da delček svojega siužbenega ča- sa posvete tuđi ekologiji: v tem primeru odlagališču ob Nevljici! Hvala za razumevanje! Predsednik SO Kamnik: Maks Lavrinc Zasebna trgovina včrni Krajani iz okolice Crne, pa tuđi iz oddaljenejših krajev, že od 1. junija radi kupujejo v dobro založeni vaški trgovini »PRI PETKU« v Crni, kjer jih predvsem s prehrambnimi izdelki prijazno postrežeta Olga Lanišek iz Županjih Njiv in njena mama Slavka Ajdovec. Poslovodkinja Olga prične delavnik že ob 6. uri zjutraj, ko gre v Kočno nabavit blago, po katerem kupci povprašujejo. Olgi pa je užitek ponuditi kupcem vedno kaj novega. Tako je trgovina dobro založena z osnovno preskrbo, precej izdelkov je cenejših kot v drugih prodajalnah po Kamniku. Kupce privlačijo tuđi cene, ki jih ne popravljata ob novi nabavi. Blago prodajata po starih cenah, dokler je pač na zahgi. Velika pridobitev je tuđi delovni čas trgovine, odprta je vsak dan od 8. do 13. in od 14. do 20. ure, v soboto od 8. do 13. ure. Doslej je ta trgovina poslovala v okviru Kočne le vsak drugi dan po 3 ure. Problem prodajalne je še vedno slaba povezava z mestom, saj trgovina nima niti prepotrebnega telefona. Olga Lanišek je s kupci zelo zadovoljna, razveseljujejo jo njihova prijaznost, potrpežljivost, umirjenost, hvaležnost in šc več lepih besedje povedala o krajanih Crne in drugih obiskovlacih. VERA MEJAČ Popestrena ponudba v Merkurju Že nekaj dni pričakuje kupce lično prenovljena prodajalna MERKUR-KOČNA na Ljub- ljanski cesti z izboljšano ponudbo gospodinjskih aparatov, bele teh- nike, akustike, posode, porcela- na, keramike, stekla in plastike. Novost v prodajalni je devizna prodaja iz programa Candy. Iz njihove prodajalne so preselili prodajo vseh izdelkov, ki bolj spadajo v druge, že obstoječe Kočnine trgovine. Tako so odslej barve in vodoinstalacijski materi- al kupcem na voljo v prodajalni Železnina na Tomšičevi ulici, v Novotehni na Medvedovi ulici pa kupcem postrežejo z elektro- materialom in izboljšano ponud- bo športne opreme. Prohod na specializirane pro- dajalne v Kamniku je bil že nekaj let nujen. Odslej je blago v pope- strcni ponudbi bolj pregledno zloženo, pa tuđi tekanje od trgo- vine do trgovine za istimi izdelki zdaj odpade. Kočna ima v pro- gramu še nekaj novosti, o katerih vas borno sproti obveščali. VERA MEJAČ Starejšo hišo z malo zem- lje kupim ali vzamem v najem kakršnokoli sta- novanje v Kamniku ali okolici (nudim tuđi po- moć). Informacije na tel. 831-398 v večerah urah. Garažo na Duplici naja- mem. Trop, Groharjeva 10, tel. 832-731. Začnite takoj! Celoletne instrukcije iz matematike, fizike in kemije so naj- boljše jamstvo za uspeh. Pokličite 831-597 čim- prej. Iščem upokojenko za dva- krat teđensko popoldan- sko delo. Vrtačić, Podlim- barskega pot 2, telefon 831-430. Oddam psa ovčarja - me- šanca in prodam otroški BMX. Gorjup, Godič 45/ b. Zamenjam družbeno eno- sobno stanovanje s cen- tralnim ogrevanjem za dvosobno v Kamniku. Jo- landa Pavlovič, Fužine 2/ a, Kamnik, tel. 832-711, dopoldne. Dr. Janez Matjašič - redni član SAZU Pred kratkim je slovenska aka- demija znanosti in umetnosti iz- volila za svojega rednega člana dr. Janeza Matjašiča, kije bil do sedaj dopisni član. Rojen je bil 1921 v Ljubljani, osnovno solo je obiskoval v Met- liki in Kamniku, gimnazijo in bi- otehnično fakulteto pa v Ljublja- ni. Diplomira! je 1951. Leta 1959 je doktoriral iz zoologije. V času studija od 1948 do 1951, je preda- val na kamniški gimnaziji priro- dopis in naravoslovje. Sodeloval je na akademiji zna- nosti in umetnosti kot asistent pri dr. Jovanu Hadžiju. Od leta 1960 je bil docent na biološkem oddel- ku Prirodoslovno-matematične fakultete, kjer je predaval zaolo- gijo nevretenčarjev in splošno bi- ologijo, kasneje je predaval izvor živalstva. Od leta 1975 do 1985 je bil svetnik na slovenski akademi- ji znanosti in umetnosti. Ukvarjal se je z živalskimi sku- pinami, od enoceličarjev do se- salcev, proučeval je podzemsko živalstvo, žuželke in morsko ži- valštvo, raziskoval je divjad in njeno naselitev v Sloveniji, nasta- nek zajedalstva in parazitov. Po- leg omejenih je delal še na vrsti drugih raziskav. Napisal je monografijo Žival- ske skupine družine vretenčar- jev, ki jih je obdeloval več kot 20 let. Od 25 vrst, ki živijo v Evropi in Aziji, vse do Japonske, jih je opisal kar 17, eno ćelo na novo. našel jo je na Kitajskem. Delo je v tisku in bo verjetno izšlo do naslednjega leta. Poleg znanstvenih in poljud- noznanstvenih razprav je napisal tuđi dve knjigi. Za knjigo »Iz živ- ljenja najmanjših živali« je prejel Levstikovo nagrado. Napisal je učbenik zoologije za usmerjeno izobraževanje. Prevedel in prire- dil je enciklopedijo živali, zvezek vretenčarji, sodeloval pri leksi- konu Cankarjeve založbe. Vodil je vrsto znanstvenih odprav po Jugoslaviji, v Zahodno Afriko, Gvinejo, Slonokoščeno obalo, Gano, Nigerijo. Vodil je studen- te biologije v Senegal in Gambi- jo. Z odpravo je bil v Sahari, v Nepalu, Indiji, Šri Lanki in na Kitajskem. Bil je na številnih stu- dijskih potovanjih po azijski Tur- čiji, v Libanonu, Siriji, Keniji. Z mednarodnimi tovrstnimi insti- tucijami je bil v stalnih stikih in opravil vrsto zanimivih razisko- vanj. Se vedno, kljub upokojitvi (le- ta 1985), je glavni urednik Biolo- škega vestnika in urednik zoolo- škega dela Razprav SAZU. Dr. Janez Matjašič je širok in plemenit človek. Ukvarja se še z vrsto drugih dejavnosti. Je nu- mizmatik in je bil več let pred- sednik društva v Kamniku. Zani- ma ga filatelija, stara in nova ke- ramika, zbira hrošče in jih pro- učuje. V tem okviru proučuje še druge živalske skupine. Z dr. Dragom Blatnikom, bi- ologom, je raziskoval kromoso- me gojenih rakastih celic, pro- učeval je še vrsto drugih zanimi- vosti. V Kamniku živi z mestom. Dalj časa je bil predsednik odbo- ra sklada Toma Brejca, predsed- nik raziskovalne skupnosti, pred- sednik komisije za stipendije ter član raznih odborov in komisij. Svoje bogate izkušnje in zna- nje razdaja okolju, toda vedno išče živi svet. Ljubi sprehode, morje. . . Kamnik je ponosen na akade- mika dr. Janeza Matjašiča in mu iskreno čestita. Skupščina občine Kamnik mu je podelila bronasto plaketo Kamnika. STANE SIMŠIČ 4 KAMNIŠKI OBČAN / 18. SEPTEMBRA 1989 Valvazor s kamniško Veroniko za kavarno Na predvečer občinskega praz- nika in ob otvoritvi kavarne Ve- ronika je bil na ploščadi pod Ma- lim gradom zelo prijeten kulturni večer. V prekrasnem okolju, lah- ko rečemo ćelo malo skrivnost- nem. saj smo si gledala lahko mimogrede pričarali občutek, da na nas z Malega gradu oziroma iz zaklete graščine pogleduje kamniška Veronika. Skratka, v okolju, zelo primernem za take kulturne prireditve, so tistega ve- čera nastopili člani moškega in ženskega pevskega zbora Soli- darnost, solista Rok Lap in Janez Majcenovič ob spremljavi citrarja Tomaža Plahutnika. Program je zelo domiselno povezoval Tone Ftičar. Poslušalci so navdušeno plo- skali, še bolj prepričljivo pa so pokazali navdušenje nad nasto- pom mlade gledališke skupine Turističnega krožka Osnovne so- le Frana Albrehta, ki so uprizori- li igro o kamniški Veroniki, ka- kršno je opisal Valvazor. Takš- nih večerov si Kamničani za »Ve- roniko« gotovo želijo še veliko. Foto: ROMANA GRČAR Kavama ponovno zaživela Ob občinskem prazniku je bila tuđi slovesna otroritev obnovlje- ne Kavarne Veronika. V njej je sedaj prostora za okrog 120 go- stov, kot nam je zagotovil Flori- jan Mlakar, kije kavarniške pro- store dobil v najem od kulturne skupnosti že junija lani. Ves ta čas je pridno vlagal v obnovo. Ni pa imel malo dela. Kavarno je namreč dobil v poraznem sta- nju. Obnoviti je moral vse od vodovoda, odtokov do izolacije. Od stare kavarne so ostale le ste- ne in marmorne miže in stoli, ki jih je Mlakar obnovil. Gostišče je urejeno v sodob- nem kavarniškem slogu (moder- no je predvsem svetio pohištvo, ki nekatcrim ni všeč, češ, da ni- ma tište prave, kavarniške pati- ne). Na podiju stoji ćelo stari pi- anino, ki ga je posodilo Delavsko kulturno društvo Solidarnost. Na otvoritvenem večeru, pa tuđi kasneje, so po kavarni odmevali prijetili zvoki klavirja, ki pričara- jo tisto pravo, kavarniško vzduš- je. V kavarni bodo priložnostni kulturni večeri, sicer pa bodo tu na voljo vedno domači časopisi in domaće, pa tuđi tuje revije. Ka- varna bo odprta vsak dan od 8. do 24. ure (tuđi ob praznikih), za zdaj pa bodo v njej stregli le pija- ce, slaščice, sladolede, več vrst kave, čajev in prigrizke. Še letos pa bodo ponudbo obogatili tuđi s hladnimi in toplimi prigrizki (mini biftek, razne solate). »Ni navada, da kulturniki so- delujemo pri otvoritvi kavarn. Vendar pa je tole izjemna prilož- nost, predvsem pa to ni navadna kavama, je naš, kamniški kultur- ni hram, oziroma si bo to priza- deval postati,« je na otvoritvi ka- varne dejal predsednik kamniške kulturne skupnosti Janez Maleš, ki je najemniku zaželel veliko uspeha pri delu nadaljnjih tride- set let, za kolikor časa jo je Flori- jan Mlakar vzel v najem. »Bilo je mnogo težav pri obno- vi, vendar se je splačalo potrudi- ti. Hvala kulturni skupnosti, ki mi je vseskozi pomagala, hvala tuđi vsem kulturnim izvajalcem današnjega kulturnega večera,« je ob otvoritvi dejal Florijan Mla- kar (na siki ob klavirju, pred šan- kom so pevci DKD »Solidar- nost.«) Foto:R. GRČAR Veronika izpod Malega gradu Na večer pred vsakoletnim praznikom kamniške občine so se pod Malim gradom zbrali člani Turističnega krožka Osnovne so- le Frana Albrehta Kamnik, da bi s svojim delom »KAMNISKA VERONIKA« prispevali svoj de- lež k praznovanju naše občine. Čeprav so mladi, imajo nadvse radi svoje mesto Kamnik in koli- kor le morejo prispevajo, da bi se njegovo ime poneslo v vse kraje naše domovine in zamejstvo. To so dokazali tuđi pred krat- kim, ko so z delom »OGLARJJ« razveselili izseljence v KAMNI- ŠKI BISTRICI. No, pa pojdimo k stvari! Zbrali so se, vsi po vrsti, BO- JAN, TINA, BOBI, NATAŠA, JANEZ IN MIRA, skupaj z mentorico tovarišico HERMI- NO ŠINKOVEC. Mogoče je imela ona še največ treme, otroci je prav gotovo nišo imeli nič. Uprizorili so pripovedko o KAMNIŠKI VERONIKI, ka- kršno je opisal Valvazor. Prepričljivo izražanje in mimi- ka gibov in petja sta bila odlična. Potrudili so se, da so v naravnem okolju prikazali povest, ki jo do- bro pozna vsak Kamničan od mladih nog. Kdorkoli je bil prisoten na tej predstavitvi, si ne more kaj, da ne bi ugotovil, da so bili mladi igralci res dobri. To je potrdil sprotni in končni aplavz vseh, ki so vztrajali in si ogledali igrico do konca. Mladi so pokazali, kako se v kratkem času da napraviti mar- sikaj. Res, kostumi bi bili lahko boljši, a kaj, ko malemu šolarju težko kaj posodijo tam v ljubljan- skem gledališču. Kostime so si izbirali sami po lastni presoji. Im- provizirali so, saj za kaj več sedaj res nimajo sredstev. Razmišljajo pa že o ustanovitvi MALEGA ODRA, ki bi poleg turizma v Kamniku popestril po- nudbo domačim in tujim gostom. Se bo našla kakšna dobra duša in prispevala kaj v njihov fond? Mladi upajo, in želimo jim, da ne bi bili razočarani. P. H. Slikarski kronist Bogdan Potnik Retrospektivna razstava risb in akvarelov Kamničana Bogdana Potnika v prostorih razstavišča in kavarne Veronika, ki nosi po- menljiv naslov »Kronika življenj- ske radosti«, daje vpogled skozi slikarjevo življenjsko risarsko in slikarsko snovanje. Bogdan Potnik, sicer upokoje- ni inženir strojništva, s s slikar- stvom ukvrja ljubiteljsko, vendar je kot avtodidakt. ob trdem delu in učenju v naravi, z druženjem z likovniki v slikarskih kolonijah in ex-temporih ter z učenjem pri profesionalnih umetnikih (aka- demski slikar Savo Sovre), dose- ge) visoko raven likovne kultivi- ranosti. Žal ambicij in želja po formalni likovni izobrazbi zaradi težkih medvojnih, pa tuđi povoj- nih razmer, ni uspel realizirati. Vseeno pa mu je likovno ustvar- janje že od mladosti del življenj- skega kreda, osmišljenje bivanja, veselje in radost, o čemer priča tuđi naslov razstave. Potnik ustvarja največ v akva- relu in risbi, čeprav se je poizku- šal tuđi s tempero ter se ukvarjal z grafiko. V akvarelih, ki so vča- sih »čisti«, včasih kombinirani, oziroma dopolnjeni s konturami v tušu, je v figurah in portretih dosegel visoko stopnjo osebne zavzetosti in psihološko poglob- ljenost v model. Portretiranci so večinoma etnično prepoznavni anonimneži iz ljudstva, ali znane osebe, avtorjevi sodobniki. Barv- no zgledni akvarelni zapisi po- krajine so enkrat »mehkejši«, li- rično razpoloženjski, drugič »tr- si«, arhitektonsko togi pred- vsem, ko gre za poglede v urbano krajino. Se posebno so dragoce- ne njegove risarske ali slikarske upodobitve kulturnih in etnolo- ških spomenikov širom po Slove- niji, ki so morda edini pričevalci o marsikateri že uničeni kmečki arhitekturi. Potnikovo temeljno likovno iz- razilo je risba, predvsem figural- ni motivi in portreti. Ti so karak- terno označeni in izredno sproš- čeno risani, enkrat kot krokiji ali karikature, drugič kot pogloblje- ne studije. Tako je kot kronist ohranil plejado podob bolj ali manj znanih oseb neke dobe. Za- nimive so tuđi številne skice, kro- kiji, bežni zapiski, karikature na malem formatu, nekakšen oseb- ni, spominski arhiv slikarja. Tuđi mala grafika, predvsem lesorez in linorez, je vezana na krajino, predvsem kamniško okolico, ter figuro in portret (podoba pokoj- nega umetnostnega zgodovinarja Franceta Steleta). Retrospektiva Bogdana Potni- ka, nam odkriva avtorja kot na- darjenega likovnika-samorastni- ka, likovnega kronista nekega časa in sopotnika realističnih ten- denc v povojnem slovenskem sli- karstvu. DUŠAN LIPOVEC Na Medvedovi Anglija v malem Ali morda hrepenite po Angli- ji, po pogovoru v tem blagozve- nečem jeziku, po angleški litera- turi, po izpopolnjevanju, »pilje- nju« vaše angleščine. ki morda le ni najbolj »perfect«? Morda pa hočete omogočiti svojemu malč- ku, da se jezika nauči brez muke, kar v igri. To in še veliko več boste odslej lahko našli na Med- vedovi 6 v Kamniku, kjer Lidija Perko in Denise Deenev. anglist- ki in svobodni kulturni delavki odpirata LITTLE ENGLANĐ CLUB. Ne le zaradi same vsebi- ne omenjenega kluba, tuđi zato, ker je Denise prava Škotinja, ki že nekaj let živi v Kamniku, Kamničane pa je začela navduše- vati za angleški jezik že pred dve- ma letoma. ko je imela tečaje v sodelovanju z mladinsko orga- nizacijo. Z Lidijo pa sta se sedaj odločili, da se ta klasičen tečaj razširi v neke vrste klub, in da dasta možnost širšemu krogu lju- di, da izpopolnjujejo znanje an- gleškega jezika. Denise in Lidija ništa pozabili niti na predšolske otroke, za ka- tere sedaj v Kamniku milo reče- no ni bilo poskrbljeno. To za njih v Little England klubu ne bo le vzgoja, ampak bodo te ure za- bavne in malčki bodo pozabili, da se ob vsem skupaj tuđi nekaj koristnega učijo. V klubu bo delo v naslednjih skupinah: od četrte- ga do šestega leta bodo predšol- ski, od osmega do petnajstega bodo šolarji, od petnajstega do osemnajstega dijaki, posebna skupina pa so odrasli, ki bodo lahko vpisali konverzacijski te- čaj. Začetek tečajev bo drugega oktobra. Pristop k jeziku bo svo- boden, ustvarjalen, skratka so- doben pristop k učenju tujega je- zika, nam je zagotovila Lidija Perko. Delo bo potekalo, ker je Denise pristna Angležinja (nati- ve speaker), tuđi v avtentičnem okolju. Predvsem pa, je poudari- la Lidija, naš klub ne bo šola, ampak kulturna, družbena dejav- nost, kjer bo poudarek na angle- škem okolju, vzdušju, kjer se otroci družijo, in kar je najvaž- nejše - učijo brez pritiska. Učijo se v različnih življenjskih okoliš- činah, ki jih učitelj - teacher lah- ko simulira v klubu. Besedni za- klad bodo otroci dograjevali v besednih igrah. Način dela pa bo v vseh skupinah projektni — ob avdio in video pripo- močkih. Za LITTLE ENGLAND CLUB bo veljal odprt koncept, prilagajal se bo namreč željam in potrebam udeležencev seminar- jev, sprejemal bo torej vse ideje in predloge članov kluba. ROMANA GRČAR PRVO SLOV. PEVSKO DRUŠTVO LIRA bo kon- certiralo v nedeljo 24. 9. 1989 ob 14.30 pri sv. Primo- žu in v nedeljo 1. 10. ob 19. uri v cerkvi na kamniških 2a- lah. Na sporedu bodo dela Gallusa, Marinkovića, Mo- kranjca, Davidova, Foerster- ja, Mirka, Pahorja, Rijavca, Marolta in Tomca. »LITTLE ENGLISH CLUB« KAMNIK Mladim Kamničanom od 4. do 18. leta in odraslim ponuja mož- nost učenja angleSkega jezika v sproičenem in ustvarjalnem okol|u in VABI K VPISU do 27. septembra med 17. in 20. uro na Medvedovi 6 v Kamniku. Inform. potel.: 832-865. Ob 120-letnici rojstva Antona Medveda Ali se je svet postaral, ali moj obraz? Ali svet je mene vara/, ali njega jaz?! (A. Medved) Na Antona Medveda spominja Kamničane marmornata plošča na pesnikovi rojstni hiši na Grabnu, ki se spogleduje z doprsnim kipom - spo- menikom, ki ga je »najlepšemu slovenskemu fan- tu« - tako je Antona Medveda opisal Ivan Cankar - napravil kamniški kipar Levko Homar. Na kam- niških Žalah pa lahko preberemo verze, ki jih je pesnik posvetil svoji materi: A mene, mati. spremlja tvoj poslednji rek, da smrt je boljša kot življenje pružno in pesem lepša kot nje daljnji jek. Omeniti moramo tuđi, da so Kamničani po Antonu Medvedu poimenovali svojo vzgojno var- stveno ustanovo v bivšem župnišču in da v Kamni- ških zbornikih najdemo več tehtnih sestavkov prof. Emila Cesarja, ki obravnavajo pesnika in njegov čas. Našteta dejstva in sprehod po Medvedovi ulici dokazujejo, da se je »rodno mesto« svojemu pes- niku spodobno oddolžilo. Letos pa so se pesnika .spomnili pevci Prvega slovenskega pevskega dru- štva Lira, ki so svojemu letnemu celovečernemu koncertu dodali kratek program z informacijo o življenju in delu Antona Medveda, recitacijami in Ferjančičevo uglasbitvijo Medvedove pesmi »Večerni zvon«. Omeniti je treba, da je bil Lirin koncert na dan 120-obletnice rojstva pesnika! Li- raši, ki so dali pobudo za lansko praznovanje 120- letnice Kamniške čitalnice, so se tokrat spomnili enake obletnice rojstva pesnika Antona Medve- da, čeprav se pogosto srečujejo z nasleđnjimi pri- pombami: - Čemu služijo take obletnice in brskanje po »daljnji« zgodovini? - Kdo sploh bere spominska obeležja in gleda spomenike zasanjanih pesnikov? - Z Žalami imamo že brez Medveda dovolj težav! - Kogar zadeve zanimajo, naj brska po Medve- dovih Poezijah, Kamniških zbornikih, Ljubljan- skem zvonu in drugih »špehih«. - Liraši naj kar tožijo za svojim pesnikom, ki jih je obiskoval v njihovi pevski sobi v Čitalnici, ki so jo z okupatorjevim dekretom izgubili za »vse večne čaše« (dekret je še kar v veljavi!). Za vse tište, ki drugače gledajo na Kamnik in njegovo zgodovino, pa najbrž ne bo odveč, če Kamniški občan prinese nekaj informacij o rojaku — pesni- ku, ki je pomemben del svojega opusa posvetil našemu mestu in njegovi okolici. Anton Medved seje rodil 19. maja 1869 v Kam- niku - na Grabnu. V Ljubljani je študiral gimnazi- jo in bogoslovje. S Kamničanom Josipom Benko- vičem, Franom Saleškim Finžgarjem in drugimi je sodeloval pri Cirilskem društvu, kjer so razvijali svoje talente ljubljanski bogoslovci. Bcnkovič in Medved sta bila kasneje tuđi med pobudniki »tretje« »Academie Operosorum« (akademija de- lavnih), ki naj bi povezovala vse, ki bi se »s peresom trudili« za slovensko ljudstvo. Kot ka- plan je služboval v Semiču, Črnomlju, Šmarju. Bohinjski Bistrici in na Vačah. Umri je leta 1910 na Turjaku. - Že veliko število kaplanskih mest in dvakrtna odklonitev prošnje za nadaljnji studij pričajo, da mu cerkvena hierahija ni bila najbolj naklonjena. Anton Medved, ki je v mladostnem idealizmu videl idealno združitev duhovniškega pokliča z literarnim ustvarjanjem in delom za slovenski narod, je kasneje doživljal življenjsko tragedio, ker se ni mogel in znal vtirati v stanov- ske kolesnice svojega pokliča in časa. Temu do- dajmo še kasneje dvoma v lastno pesniško moč in neprilagodljivost literarnim tokovom ob prelomu stoletja. Vse to je strlo pesnikov mehki, popustlji- vi in k obupu nagnjeni značaj. Anton Medved je sodeloval pri številnih listih in revijah (Ljubljanski zvon. Dom in svet Sloven- ka, Vrtec, publikacije Mohorjeve družbe idr.) Njegov opus obsega lirske in epske pesmi, zgodo- vinske igre v vitezih Kacijanarju in Ostrovrharju, drame in ljudske igre (Za pravdo in srce, Črno- šolec). O Antonu Medvedu je krožilo tuđi nekaj anek- dot. Tako je imel na vratih kaplanje na Ereznici namesto napisa kar podobico sv. Antona in sliko pravega medveda. Najbolj znani so verzi iz pisma, ki ga je pisal svojemu očetu: Kot Anton sem človek, kot »Medved« zverina, to je odgovor vašega sina! . Med najbolj znanimi pesmimi je oda, ki jo je pesnik posvetil svojemu očetu - sodarju: Jaz delam ode, vi delate sode, moj oče. Nikomur menda ne ćelava /Škode, moj oče. »Za sode je treba dokaj vina. nekoliko vina tuđi za ode, moj oče. A svet vzdihuje, da nima denarjev, da vinske gorice mu več ne rode. moj oče. Zato iz posode mojega srca prav dolgo pesem kipela ne bode, moj oče. , Vi slutite prav. Vpoznejših letih jaz tuđi bojim se bridke usode, moj oče, da ne bi ostala po težkem delu nazadnje sama in - prazne posode, moj oče. Naj sklenem ta prispevek o ilegalnem proslav- ljanju neke obletnice z opravičilom, ker sem se ljubiteljsko lotil vsebine, ki ji je lahko kos le strokovnjak. Pri zbiranju gradiva o Antonu Med- vedu sem slučajno »napaberkoval« še nekaj oblet- nic v zvezi s Kamnikom: - pred 120. leti se je rodil duhovnik, zgodovi- nar, pesnik in pisatelj Josip Benkovič (1869-1901) iz Novega trga; - pred 110. leti se je na Šutni rodil pisatelj in svetovni popotnik Radivoj Peterlin - Petruška (1879-1938) - pred 110. leti se je v »Mestu« rodil pesnik, pisatelj in politik Fran Albreht (1889-1963) - pred 90. leti so v Slatnarjevi tiskarni (v Kam- niku!) natisnili nekaj zanimivih knjig: Ivan čankar: Za križem (oprema Hinko Smrekar) Ivan Cankar: Kurent Anton Šakerc: Akropolis in piramide Vladimir Levstik: Obsojenci (oprema Hinko Smrekar) - Silvester Košutnik: Musolino, ropar Kala- brije. Podpisani bi želei praznovati »nič-to« obletnico sprejema odloka, s katerim bi se pristojne kamni- ške institucije zavezale, da bodo čuvale in ohrani- le grobove zasluženih občanov na vseh kamniških pokopališčih (naprej bo treba napraviti popis!); žalostna usoda grobov Franceta in Jožka Steleta, pa tuđi Jerice Podbojeve, ki ji je France Prešeren zložil vrsto najlepših lirskih pesmi, nam bodi v opomin! Janez Majcenovič KAMNIŠKI OBĆAN / 18. SEPTEMBRA 1989 5 Praznik moščanskih gasilcev J unija so moščanski gasilci praznovali šestdesetletnico ob- stoja domaćega gasilskega dru- štva ali, kot je v nagovoru ob slovesnosti rekel predsednik OK SZDL kaninik Davorio Grego- rič, začetka zlate dobe. Vsi želi- mo, da bi bilo res tako in bi gasilstvo živelo danes in v pri- hodnje. Priprave na nedeljsko sloves- nost so tekle že precej časa pred tem, v vaši so bile še druge prire- ditve in tako dostojno izkazana čast tuđi moščanskemu gasilske- mu duhu. Gasilci so na praznovanje po- vabili številna sosednja gasilska društva, prišli so Ijudje v narod- nih nošah in kamniška godba pod vodstvom Francija Lipičnika. Zbrali so se pred vasko samopo- strežno trgovino. Za tak, čeprav le domač spektakel, je potrebno lepo vreme. To pa tišti dan ni bilo naklonjeno. Za povorko pa je dež vendarle nehal in množica je krenila po vaši proti gasilske- mu domu. Tam je bil kratek na- govor o predstavitvi nove slike sv. Florjana, slovenskega zaščit- nika pred požarom, v kateiega so Ijudje stoletja zaupali. »Nekoć v vaši ni bilo vodovo- da, ne izurjenih gasilcev, ne ga- silske tehnike. Vodo so vaščani zajemali v Pšati in Tunjščici in jo dobivali iz domačih »štern«, ki pa so največkrat zatajile prav ta- krat, ko so Ijudje vodo najbolj potrebovali. Velikokrat so se morali spopa- sti s požarom, ki ga je zanetila neuka otroška roka, pa tuđi sose- dova zavist in hudobija. Uničeno je bilo dolgoletno delo, zaman prelit znoj in utrujene, žuljave roke. Uničeno je bilo veselje, ki ga podari končano delo. Ostalo pa je življenje, kri, ki je gnala kmeta naprej, upanje, da še ni vse izgubljeno in če bo zdravje, bo tuđi delovna volja in zopet bo prišel vsaj košček sreče,« je kon- čala govornica. Po nagovoru je domaćin, Ci- banškov Florjan odkril sliko, de- lo domaćina Ttnčetovega Albina, umetnika, ki z amatersko roko in bistrim očesom naporavi boljšo sliko kot marsikateri akademik. Gasilci so od gasilskega doma v sprevodu krenili proti osnovni soli. Spredaj so šli pešci, za njimi pa so se pomikala gasilska vozila, o katerih naši predniki niti razmi- šljati nišo mogli. Kljub tolikšne- mu številu izpopolnjenih vozil pa Zlate poroke Letos smo imeli v naši občini že tri zlate poroke, spomladi sta petdesetletnico skupnega življenja potrdila dva para, Pavla in Oton Žlindra in Lojzka in Lojze Trebušak, junija pa Pavla in Janez Vrhovnik. ZLATOPOROČENCA ŽLINDRA Svojo življenjsko pot sta začela vsak na svojem koncu; Pavla v Savinjski dolini, v Libojah, pred dvainsedemdesetimi leti. Že v mladih dekliških letih je morala za kruhom, ker je bilo doma preveč lačnih ust. Pot jo je vodila v Kamnik, Celje in nazadnje še Hrastnik, kjer se je srečala z domaćinom Otonom. Bila sta si všeč, zato sta sklenila, da združita svoji življenjski poti. V prvem letu zakona se jima je rodil sin Oton in pred vrati je bila vojna. Večkrat sta se morala ločevati in nikoli ništa vedela, kaj ju caka. Oton se je pridružil partizanom. Pavla pa je pomagala, kjer je le mogla. Po končani vojni sta se jima rodila še dva sinova, Boris in Vojko. Živeliso v Hrastniku in nikoli jima ni zmanjkalo dela, pa tuđi dobre volje ne. Vedno sta bila pripravljena pomagati tuđi drugim. Rada sta zapela in odšla v hribe. Njunt fantje so rasli, se poročili in odšli drug za drugim v Kamnik. Njima pa je v Hrastniku postalo dolgčas, zato sta se pridružila otrokom. Svoj dom sta našla pri sinu Borisu v Vrhpolju pri Kamniku. Kot pravita, jima je pod kamniškimi planinami zelo všeč, zato sta poskrbela, da bosta drugo mladost preživela v kamniškem kotu, v blizini svojih otrok. ZLATOPOROČENCA TREBUŠAK Lojzka je svojo življenjsko pot začela pred 78 leti na Selah pri Kamniku v revni kmečki družim, v kateri je bilo šest otrok. Zato je morala kmalu od hiše v mesto služit kruh kot služkinja. Lojze je zagledal luč sveta pred 80 leti v vaši Žubejevo, v številni kmečki družini z devetimi otroki. Tuđi njega je življenjska pot kmalu odtrgala od doma in s trdim delom od zore do mraka si je pomagal pri kmetih prebijati skozi mlada leta. Pot ga je nato zanesla k trgovcu v Kamniku. Že pred poroko sta začela s skromnimi prihranki graditi svoj dom na Bakovniku. Na skupno življenjsko pot sta stopila 30. 4. W39 v Kamniku. Pogumno sta začela skupen boj za skupen dom in družino; Lojze kot težaški delavec v livarni Titan in Lojzka, ki je s pridnim delom in s skrbjo na najeti želji in vrtu skrbela za pridelke in hrano, da sta preživela številno družino s 6 otroki. Prav otroci: Gabrijela, Alojzij, Marinka, Helena, Marko in Janez, ki sta jim kljub skromnemu življenju omogočila priti do poklicev, so jima prinašali veliko radosti in sreče, saj še danes ugotavljata, kako presrečna sta takrat, kadar se snidejo z njima in napolnijo topel dom. ZLATOPOROČENCA VRHOVNIK Oba sta začela svojo življenjsko pot na pobočjih tunjiških gričev pod Kamniškimi planinami; Pavla pred 76 leti v delavsko-kmečki družini z osmimi otroki, Janez pa pred 78 leti v kmečki družini s šestimi otroki. Ker so Janeza že kot mlađega fanta veselila tesarska dela, se je zaposli! pri nedavno umrlem tesarskem mojstru Benkoviču v Kam- niku. Vendar je moral zaradi smrti svojega brata to delo kmalu opustiti in prevzeti domačijo. Tuđi Pavlo je življenjska pot, kot enega starejših otrok zanesla v širni svet, v Sarajevo in Beograd, kjer je delala kot gospodinjska pomoćnica. Zaradi bolezni v družini se je vrnila domov, kjer sta si z možem Janezom ustvarila skupni dom. Čaši, v katerih sta začela svoje skupno življenje nišo bili brezskrbni, krepko je bilo treba poprijeti za delo na hribovski kmetiji, v zraku pa je bilo moreče vzdušje pred drugo svetovno vojno. Janez je s svojim sodelovanjem kot terenski aktivist med NOB in z aktivnim delom v krajevni skupnosti Tunjice, v gasilskem društvu, kmetijski zadrugi Kamnik in drugod dal svoj velik prispevek tuđi širši družbeni skupnosti. Nikoli ni odrekel sodelovanja, kadar je bilo treba pomagati v različnih družbenih akcijah. To znajo ceniti tuđi njuni sovaščani, ki so jima priskočili na pomoć pri obnovi hleva, ko je leta 1953 pogorel. Tuđi mati Pavla je dala svoj velik prispevek k obnovi in obstoju skupnega doma in družine. Pol stoletja skupne življenjske poti je velik jubilej, čestitkam se pridružuje tuđi uredništvo Kamniškega občana. VERA MEJAČ Prvi del slovesnosti pred gasilskim domom. Po nagovoru je bila na tteni doma odkrita slika Sv. Florjana. vse to ne koristi veliko, če ni zraven izkušen in zavesten člo- vek - gasilec, veliko teh ljudi, ki so pripravljeni ob vsakem trenut- ku dati vse od sebe. Gasilci so se ustavili pred os- novno solo Moste. Na odru so se zvrstili govorniki. Zbrana množi- ca je prisluhnila besedam nasto- pajočih, ki so kot izkušeni Ijudje in gasilci povedali marsikaj zani- mivega, koristnega, predvsem pa uporabnega za naše današnje živ- ljenje. Vemo, da danes za marsi- kaj ni časa in ima človek pred očmi predvsem svoje življenje, standard. Marsikateretnu obrtni- ku in kmetijskemu proizvajalcu je najbolj mar zaslužek, požarna varnost pa je na odmaknjenem mestu. Tuđi v svojih vozilih Iju- dje nimajo priročnih gasilskih aparatov, čeprav je ta v kritič- nem trenutku potreben. Na slovesnosti je podpredsed- nik GD Moste Viktor Nograšek orisal začetek, razvoj in današnje stanje gasilstva pri nas. Podelje- na so bila visoka gasilska prizna- nja in zahvale za protipožarno varnost Gasilske zveze Slovenije. Šestdesetletnica GD Moste je bila zelo lepo proslavljena. Bil pa je tole drobcen kamenček v veli- kem mozaiku človečnosti in hu- manosti do sovaščana, ki se mu priskoči na pomoč, ko je ta po- moći najbolj potreben. CIRIL SIVEC Dvanajsta sezona zbora Cantemus Po vrsti uspešnih koncertov v letošnjem maju in juniju so pev- ci Mešanega pevskega zbora Cantemus Kamnik že težko ča- kali počitnice. (Ker drug brez drugega ne morejo, so se dobiva- li tuđi poleti, a le pri pivu...) Nova sezona pa je tu in novi nacrti za zborovo delo v njej so bili okvirno zacrtani že pred me- _ seci. Z dobro zasedbo gla'sov bi" se Cantemus po štirih letih spet poskusil na tekmovanju Naša pe- sem v Mariboru; svojim poslušal- cem pa namerava ponuditi tuđi presenečenje - lani so bile nekaj posebnega črnske duhovne pe- smi, letos pa... Naj to ostane skrivnost pevcev in njihovega zborovodje Janeza Klobčarja. ________________________M. Z. Stari pevci nam uhajajo v vojsko, pevke rojevat naslednike - in tako si želimo svežih moči tuđi v tej sezoni. Če se nam namerava pridružiti še kako pojoče člove- ško bitje med 14. in 40. letom starosti, naj to stori kak ponede- Ijek v septembru in priđe ob 20. uri v Glasbeno solo Kamnik (2. nadstropje). OB VESTI LO Zaradi racionalizacije po- slovanja ter priprave smo s 1. septembrom spremeni- li čas odpiranja nekaterim trgovinam. Vse trgovine se odpirajo ob 8. uri, ražen sledečih: ob 7. uri - UNIVERZAL, KURIVO, KNJIGARNA (od 1. 9. do 30. 6), DELIKATE- SA, DESERT, BIFE ZAPRI- CE, BIFE BAKOVNIK, ŠMARCA, MOSTE, KO- MENDA, BIFE KOMENDA IN STRANJE ob 7.30 - NEVLJE, SRED- NJA VAS IN LAŽE. Prosimo za razumevanje. TP »KOČNA« Fant išče sobo v Kamniku ali okolici, možnostš $ ko- palnico. Informacije na tel. 831-239, dopoldne. Najamem manjše stano- vanje v Kamniku ali oko- lici. Tel. 832-529. V naše vrste prav lepo vabi- mo ljubiteljice lepega petja. Vsaj za trenutek spremenite vsakdanji tok življenja in po- zabite na tegobe, ki vas tare- jo ter se nam pridružite. Vaje imamo ob ponedeljkih in sre- dah od 19. do 21. ure nad kavarno Veronika. Ženski pevski zbor Solidarnost Kamnik Samo ideja ali morda tuđi stvarnost? KNJIGA DA, ALI NE? Odločitev je naša... V pričujočem prispevku je poleg razmišljanj tuđi precej citatov in mnogoštevilnih sej, ki so zadevale reševanje kamniške Knjižnice več kot nekaj deset let nazaj. Kamniška Knjižnica ni le stvar Kulturne skupnosti, saj so v razreševanje tega problema poklicane tuđi druge interesne de- javnosti. Nova lokacija je na prelomu »starega« in »novega« Kamnika, v blizini treh oziroma štirih Uobraževalnih institucij, in tuđi v neposredni bli- zini industrijskega centra Kamnika. Škoda bi bila neprecenljiva, če bi zamudili ponujeno prilož- nost. V tem sestavku vam želimo predstaviti prizade- vanja Kulturne skupnosti Kamnik za razširitev kamniške knjižnice in prizadevanja za ohranitev njene matičnosti. Naš namen je osvetliti nekatere podrobnosti in širšo javnost na ta način ustrezno informirati ter pritegniti k sodelovanju - gre za skupen, družbi nadvse potreben objekt in dejav- nosl v naši občini: za matično knjižnico. Kamniška matična knjižnica - v sestavi Kultur- negS centra Kamnik, in Kulturna skupnost Kam- nik sta leta 1984 prejeli sklep Narodne univerzi- tetne knjižnice - strokovnega sveta, v katerem je zapisano: ».. . da morata Skupščina občine Kamnik in Kulturna skupnost Kamnik do leta 1990 zagotovi- ti minimalne pogoje za delovanje knjižnice.« Ta dokument, ki so ga sicer razposlali še marsi- kateri občinski matični knjižnici po Sloveniji, je bistveno razgibal tuđi takratno občinsko politično strukturo in tuđi Kulturno skupnost. Rezultat je bil sklep ustanovitelja Knjižnice leta 1985, s kate- rim se obvezuje, da bo do leta 1990 poskrbel za ustrezne in dovolj velike prostorske zmogljivosti matične knjižnice V letošnjem Juliju je Republiški komite za kul- turo poslal na že omenjene naslovnike ugotovitve- ni sklep, da Matična knjižnica Kamnik (Kolod- vorska 2), od pogojev, ki jih določata Zakon o knjižničarstvu in Pravilnik o strokovnih in teh- ničnih pogojih za začetek delovanja knjižnic, ne MATICNa KNJIŽNICA KAMNiK 'IDEJNA ZASivi'V. izpolnjuje naslednjih pogojev: »... mma ustrez- nih prostorov in zato ne more razvijati matične dejavnosti.« Na kratko bi rekli — nič se še, ni zares premakni- lo. Ali drugače - zares se premakne sele takrat. ko se premakne v glavah ljudi (odgovornih, seve- da). Vse drugo so papir in besede. Na dolgo pa takole: da je kamniško knjižnico potrebno urediti, prostorsko in drugače, govori- mo menda v Kamniku žc 20 let. Morda tuđi več. Iz sedaj iztekajočega se družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1986-1990 pa je razvidno naslednje: - družbene dejavnosti, kultura: »Razvoj kulture v širšem pomenu je eden od temeljnih pogojev za razvoj družbe v celoti, saj omogoča samozavedovanje posameznika in naro- da, sposobnost izbora bodočih razvojnih poti in uveljavljanje ustvarjalne in kritične misli v vsak- danjem življenju. Zato borno za kulturo v celoti še posebej skrbeli, kulturne dejavnosti kot enemu izmed načinov njenega razvoja, pa borno v občini obravnavali prioritetno. Ker je stanje na področju knjižničarstva izjemno kritično, borno v tem ob- dobju zgradili novo knjižnico, saj ji dosedanji prostori ne omogočajo normalnega delovanja.... saj je knjižničarstvo ena najpomembnejših dejav- nosti za širjenje kulturne ponudbe, knjiga pa je, kljub razvoju novih medijev, še vedno temeljna kulturna dobrina, brez katere si ni mogoče zami- šljati nadaljnjega razvoja družbe, širjenja kultur- nih vrednot in kulturnega spomina. Tuđi zato mora občinska matična knjižnica postati temeljno kulturno žarišče v občini, njene enote pa na po- dročjih, ki jih pokrivajo. V ta namen bo potrebno povećati knjižni fond tako, da bi do konca (sred- njeročnega) obdobja dosegli standard knjige na prebivalca ter letni odkup 2 knjigi na 10 prebival- cev (S900 knjig).« Za Kulturno skupnost Kamnik predsednik skupščine: Janez Maleš (nadaljevanje prihodnjič) 6 KAMNIŠKI OBČAN / 18. SEPTEMBRA 1989 ZAHVALA Po hudi bolezni smo izgubili našega dragega JOŽETA ŽUČKA iz Kamnika, Steletova 15 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sostanovalcem, sodelavcem in prijateljem za darovano cvetje, izrečeno so- žalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Lepa hvala tuđi gospodu župniku za lep pogrebni obred in tolažilne besede. Vsi njegovi žalujoči Kamnik, julij 1989 ZAHVALA Ob izgubi očeta, starega očeta in brata LOVRA HOČEVARJA iz Hruševke l/a se iskreno zahvaljujemo sorodni- kom, sosedom, prijateljem in znancem ter našim sodelavcem za izrečena sožalja. darova- no cvetje in prispevkc v humanitarne namene. Hvala vsem, ki ste spremili našega očeta na njegovi zadnji poti, pevske- mu zboru za zapete žalostinke, Francu Hribarju za izrečene tople poslovilne besede ob odprtem grobu in prisotnim du- hovnikom za lep pogrebni obred. Vsi njegovi Hruševka, julij 1989 Smrt se izlila v bledo obličje, pogled je zaplaval v neznani pokoj. Ni več trpljenja, ne bolečinc. življenje je trudno končalo svoj boj. (S. Gregorčič) ZAHVALA Po hudi bolezni nas je mnogo prezgodaj zapustila draga žena, mami, stara mama, sestra in teta PAVLA ISKRA iz Podjelš 3 Iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in sodelavcem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Pri- srčna hvala pevcem in gospodu župniku za poslednje slovo ob odprtem grobu in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala tuđi osebju ZD Kamnik. Žalujoči: mož Ciril, sinova Tone in Andrej z družino, hčerka Pavli z družino in drugo sorodstvo Podjelše, Litija, Godič, Ljubljana, avgust 1989 ZAHVALA V prerani grob je odšel naš dragi očka, mož, sin, brat, stric in svak VIDO URŠIČ Težke bolećine v srcih ste nam skušali omiliti vsi, ki ste se prišli poslovit od našega nepozabnega in ki ste ga spremljali na poti do preranega groba. S svojo pomočjo ste nam izrazili veliko spoštovanje sosedje, sorod- niki, krajani, sodelavci, prijatelji in znanci. Globoko so nas pretresle besede, izrečene ob odprtem grobu in pesem, ki je žalostno odmevala v nebo. Iskrena hvala vsem in tuđi go- spodu župniku za dostojanstveno opravljen cerkveni obred. Vsi njegovi Tunjice, september 1989 ZAHVALA V 76. letu nas je za vedno zapustil oče, tast, dedek, pradedek, brat in stric IVANPETEK iz Godiča 10 Iskreno se zahvaljujemovsem sose- dom, sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Se posebej se zahvaljujemo DO Rudnik kaolina in kalcita Crna za podarjeni venec, pogrebni protokol in govor ob odprtem grobu, pevcem Svo- bode iz Crne, sodelavcem iz DO Otok za podarjeni venec in spremstvo, sodelavcem iz Marketa Stranje in Borova, Domo- voma upokojencev Jesenice in Kamnik, Gasilskemu društvu Kamniška Bistrica-Godič za protokolarno spremstvo in lepe poslovilne besede. Prisrčna hvala g. župniku Romanu za lep pogrebni obred in ganljive poslovilne besede ter pevskemu zboru France Gačnik iz Stranj za ubrano petje. Žalujoči: hčerki Stavka in Mira z družinama, sestri Francka in Miči ter drugo sorodstvo Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob smrti dragega sina, brata, svaka in strica ALOJZA IPAVCA iz Kajuhove 1 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem iz DO Titan in sosedom. Posebej hvala sosedom iz Kajuhove 1 do 9. Zahvaljujemo se tuđi pevskemu zboru za ganljivo petje in gospodu župniku za lep pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste mu darovali cvetje. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti naše drage žene, mame in stare mame ALOJZIJE PANČUR se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in sodelavcem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, ji darovali cvetje in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala tuđi pevcem za lepo zapete pesmi in gospodu župni- ku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: mož France, sin Jure z družino, brat in sestre ter drugo sorodstvo Bistričica, avgust 1989 Kot klas je dozorel in klonil v temo in mir. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi srčno dobrega, skrbnega in ljubljenega moža JANKA NOVAKA upokojenca GG Kamnik se iskreno zahvaljujem vsem so- rodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za številno spremstvo na zadnji poti, za ustno in pisno izražena sožalja, darovano cvetje in sv. maše. Posebna zahvala Lovski družini Kamnik in okoliškim lovskim družinam za spremstvo do zadnjega počitka, prav tako tuđi govornikoma za poslovilne besede, pevcem za zapete pesmi in praporščakom za zadnji poz- drav. Za dolgoletno zdravljenje in lajšanje bolečin se zahva- ljujem dr. Stanislavu Sedlaku. Častiti duhovščini hvala za lep pogrebni obred. Vsem, ki ste ga imeli radi in ga spošto- vali, še enkrat hvala. V globoki žalosti žena Rozika ZAHVALA V bolečini in praznini, ki jo čutim ob mnogo prerani izgubi mojega dragega moža BORISA NASKOVSKEGA iz Kamnika, Fužine 2/a se toplo in iskreno zahvaljujem vsem dobrim sosedom, posebno pa Marinkovićevim, Keser- jevim in Hodžićevim, vsem sorodnikom in prijateljem, zdravnikom ZD Kamnik in UKC Ljubljana, posebno pa še dr. Maroltovi za požrtvovalno zdravniško pomoč in trud, da bi mu ohranili mlado življenje, vsem patronažnim sestram ZD Kamnik, predvsem pa sestrama Jani in Nevenki za dol- goletno skrbno nego na domu, DO Rudnik kaolina in kalci- ta in DO KIK za pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala vsem, ki ste mojemu dobremu Borisu kakorkoli pomagali ih ga imeli radi ter ga boste ohranili v lepem spominu Žalujoča žena Krstana Kamnik, avgust 1989 ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil dragi sin, brat in stric MARTIN ŠUŠTAR, ml. z Malega Rakitovca 5 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijate- ljem in njegovim sodelavcem iz DO Kemijska industrija Kamnik za darovano cvetje, izreče- no sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Se posebej hvala sosedom za pomoč v težkih dneh, gospodu župniku za pogrebni obred, govorniku za tople besede slovesa in praporščakom za zadnji pozdrav. Žalujoči: vsi njegovi Avgusta 1989 MODNA PRODAJALNA Vavpetič Nada Kidričeva 64, Kamnik vam nudi: \/ Ženska, moška in otroška oblačila, kozmetiko, mteri- jo, spominke, darila in modne dodatke. Delovr.*. .as: od 9.30 do 11.30 in od 16.30 do 19.30, sobota od 10. do 12. ure. Iščem pomoč starejši ženi - bolnici, trikrat tedensko na Kidričevi ulici. Naslov v uredništvu. Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon 737-278. Opravljam pleskarska in slikar- ska dela ter polaganje podov. Plahutnik Zvone, Novi trg 20. Resnik Frančiška, Žubejevo 7, prepovedujem sekanje dreves v mojem gozdu. Osebni avto diana, vožen, neregistriran, prodam. Infor- macije na tel. 832-923. V Kamniku ali okolici naja- mem manjše stanovanje. Po- nudbe pod »zdravnik« na uredništvo Kamniškega ob- čana. POROKE VIDMAR Aleksander, prodaja- lec iz Godiča in ŠEKERIĆ Jasmina, kuh. po- močnica iz Stahovice BRNOT Stanislav, vodovodni instalater iz Šmarce in GOROŠELJ Tanja, prodajalka iz Šmarce Instruiram angleščino za os- novno in srednjo solo. Naslov v uredništvu. LETNAR Filip, kuhar iz Kamni- ka in KUZMATATJANA, slaščičarna iz Kamnika SKOK Edvard, sam. obrtnik iz Šmarce in GOTAR Janja, med. sestra iz Rodice ZLATOPOROČENCA: SVETE Jožef in Svete Jožefa, roj. Kramar iz Kamnika, Bakov- nik I ŽELEZNIK Filip in ŽELEZ- NIK Antonija, roj. Sajovic iz Špi- taliča 15 1 KAMNIŠKI OBĆAN / 18. SEPTEMBRA 1989 7 VAS ZANIMA DELO NA SODOBNEM RAČUNALNIKU IBM S/38? Ce vas zanima in bi želeli delati pri projektiranju informacijskega sistema ali programiranju v sredini z dolgoletno tradicijo, se oglasite v naši delovni organizaciji. Vabimo strokovnjake z izkušnjami, pripravnike, pa tuđi studente, ki bi se po končanem studiju z našo stipendijo želeli zaposliti pri nas. Lahko nam pišete, se oglasite osebno ali nas pokličete po telefonu na št. 721 -911, kadrovska služba. Komisija za delovna razmerja Zavoda za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku razpisuje prosta dela in naloge kuharske pomoćnice - poln delovni čas, nedoločen delovni čas Pogoja: končana OŠ in tečaj iz higienskega minimuma Poskusno delo 2 meseca. Nastop dela takoj. Vloge z dokazili o izobrazbi naj kandidati pošljejo 15 dni po objavi na naslov: Zavod za usposabljanje invalidne mladine Kamnik, Novi trg 43/a. ljubljanska banka Gospodarska banka Ljubljana, n. sub. o. Poslovna enota Kamnik Odbor poslovne enote Kamnik objavlja prosta dela in naloge dela dinarsko valutne blagajne enega delavca za določen čas - nadomeščanje delavke med PD. Pogoji: V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri in šest mesecev delovne dobe. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 8 dni od dneva objave na naslov: Ljubljanska banka, GB PE Kamnik, Tomšičeva 1, Kamnik. CVETLIČARNA »MIRA« V GODIČU V Godiču 7 (v blizini trgovine »Pri Petru«) bo 5. oktobra 1989 začela obratovati cvetličarna s pestro ponudbo vseh vrst cvetličarskih uslug. Odprta bo od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure in od 16. do 19. ure, v soboto Od 8. do 17. ure. SMUČARSKA GIMNASTIKA ŽENSKA REKREACIJA PREDŠOLSKA TELESNA VZGOJA Zveza telesnokulturnih organizacij - svet za športno rekreacijo in svet za predšolski šport - tuđi letos organizira pod strokovnim vod- stvom naslednje dejavnosti za vse občane Kamnika: - SMUĆARSKA GIMNASTIKA: za vse starostne kategorije in oba spola pod strokovnim vodstvom sekcije strokovnih kadrov pri SK Kamnik. Vadba je prilagojena splošni telesni pripravi za novo smu- ćarsko sezono. Termin: vsak torek od 20. do 22. ure v telovadnici SENŠRM. Pričetek vadbe: 3. 10. 1989 ob 20. uri. - ŽENSKA REKREACIJA z osnovami aerobike. Termin: vsak četrtek od 20.15 do 22. ure v telovadnici OS Toma Brejca. Pričetek vadbe: v četrtek, 5. 10. 1989 ob 20.15 - PREDŠOLSKA TV za starost 5-7 let Termin: vsako sredo od 16. do 17.30 v telovadnici Zdravstveni dom. Pričetek vadbe: v sredo, 4. 10. 1989 ob 16. uri. Letna vpisnina za smučarsko gimnastiko in žensko rekreacijo je 200.000 din. Predšolska TV je brezplačna. Vsoto nakažite na ŽR: ZTKO Kamnik 50140-678-42263. Vabljeni! ZTKO Kamnik Komunalno podjetje Domžale TOZD Centralna čistilna naprava Domžale - Kamnik, študljanska 91, 61230 Domžale obvešča porabnike storitev čišćenja odplak, da se upo- rabljajo od 1. 9. 1989 dalje nove, za 40% višje cene čišćenja v primerjavi s ceno, ki je veljala za avgust 1989. od 1. 9. 1989 dalje 1. čišćenje odplak ER - gospodarstvo, negospodar- stvo, obrt s tehnol. odplakami ind. tč. 1.050 din čišćenje odplak RR - gospodarstvo, negospodar- stvo, obrt s tehnol. odplakami ind. tč. 120 din skupaj ind. tč. 1.170 din 2. čišćenje odplak ER -gospodarstvo m2 1.575 din čišćenje odplak RR - gospodinjstvo m2 180 din skupaj m2 1.755 din Gornje cene je po predhodnem usklajevalnem postop- ku potrdil delavski svet v sestavi z delegati uporabnikov na seji 31. 8. 1989. M-ETA, živilska industrija Kamnik objavlja prosta dela in naloge vodje računovodskega oddelka Pogoji: - višja izobrazba ekonomske smeri - 3-4 leta delovnih izkušenj na podobnih delih - 6-mesečno poskusno delo Prijave sprejema kadrovska služba v roku 8 dni po objavi. OBVESTILO OBIRALCEM JABOLK Bliža se čas obiranja jabolk. V sadni drevesnici in vrtna- riji TP KOČNA KAMNIK predvidevamo, da borno z obira- njem začeli 20. 9. 1989. Obiranje poteka od jutra do poznih popoldanskih ur. Obveščamo občane Kamnika, da se nam lahko pridruži- jo pri obiranju, s tem malo zaslužijo, hkrati pa uživajo v naravi. Potekala bo tuđi prodaja ozimnice: jabolka, hruške, krompir in čebula S prodajo pričnemo 25. 9. 1989 in sicer vsak dan od 7. do 16. ure, v soboto od 7. do 12. ure. SALON ZDRAVJA IN LEPOTE Cvetka Brumen, Vrhpolje 41 vabi na akupresuro, limfno drenažo, ročno in električno masažo (hujšanje, kajenje, nervoza in razdražljivost, pozablji- vost, utrujenost, pomanjkanje volje in energije, slabo počutje, depresija, nespečnost, glavobol, migrena, hormonalne ženske težave, bolečine zaradi krčnih žil, slaba prekrvavitev, otekle in utrujene noge, bolečine v hrbtenici in sklepih, bronhitis, astma, sinuzitis, neješčnost, vrtoglavica, hripavost, revmatske težave, cei u lit itd.). »Imate probleme z obllko telesa In z gubaml na obrazu? Pridite na aparat za avtomatsko gimnastiko (trebuh, boki, stegna, povezene prsi itd.). Salon vam nudi tuđi infrardeče obsevanje in sončenje obraza in dekolteja. Delovni čas: ponedeljek, sreda, petek od 13.30 do 19.30; torek, četrtek od 7.30 do 13.30. Naročila in informacije tuđi po telefonu 831-291, Stele- tova21 Trgovina »TOPSI« Stanislav Pire, Kidričeva 16, zaposli prodajalko. Pogoj IV. stopnja strokovne usposobljenosti in tečaj iz higienskega minimuma. ZAHVALA V 77. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, sestra, mama, babica in prababica APOLONIJA JUHANT rojena REMS p. d. Matjakova mama, z Gore 17, Komenda Iskreno.se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, izrečena sožalja in sprem- stvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala sodelavcem in sodelavkam iz DO Titan, DO Svilanit in KIK Kamnik za darovano cvetje in drugo pomoč v žalostnih dneh in soču- stvovanje z nami. Hvala gospodu župniku za poslovilni obred in pevcem za lepo petje. Še enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoči: mož Jože, hčerke Majda, Francka in Ivanka z družinami ter drugo sorodstvo Komenda, Kamnik, Ludvvigsburg, Rudnik, Radomlje, julij 1989 ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše skrbne mame JOŽEFE GRKMAN iz Kamnika, Streliška ul. 5 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sprem- stvo na njeni zadnji poti. Hvala tuđi g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za ganljivo petje in govorniku Društva upokojencev Kamnik. Vsi njeni SENŠRM DE Delavska univerza Kamnik razpisuje v šolskem letu 1989/90 naslednje tečaje: - tečaj nemškega jezika I., II,. III. stopnje - tečaj angleškega jezika i., II. stopnja - tečaj nemškega jezika za predšolske otroke od 5. leta dalje - tečaj nemškega jezika za šolske otroke - strojepisni tečaj, začetni in nadaljevalni - tečaj krojenja in šivanja, začetni in nadaljevalni - tečaj higienskega minimuma, osnovni in obnovitveni - večerna osnovna šola za odrasle - vodene konzultacije za pridobitev izobrazbe ekonom- ski in komercialni tehnik in trgovinski poslovodja. Prijave in informacije sprejemamo po telefonu 831-064 oziroma osebno na Delavski univerzi Kamnik. NOVA DROGERIJA »PENTLJA« V PRESER- JAH PRI RADOMLJAH VABI NA UGODEN NA- KUP. ODPRTO VSAK DAN OD 9. DO 18. URE, V SOBOTO OD 8. DO 13. URE. ALPINISTIČNA ŠOLA Vsi, ki vas zanima pleza- nje v skali, snegu ali le- du; športno plezanje, turno smučanje itd., skratka alpinizem v takšni ali drugačni obliki in vsi, ki ste željni avantur, pridite v pro- store PD Kamnik, Kidri- čeva 38, 28. septembra 1989 ob 17. uri. Tišti, ki se ta dan ne boste mo- gli oglasiti, lahko to sto- rite vsak četrtek ob 19. uri. Solo bosta vodila prekaljena himalajca Ra- do Nadvešnik in Marko Prezelj, kar zagotavlja, da vam ne bo dolgčas. VPIS PRVOŠOLČKOV Aktiv šolskih svetovalnih delavcev občine Kamnik obvešča starše, da bo vpis v 1. razred za šolsko leto 1990/91 v sredo, 27. septembra 1989. Naziv .sole Kraj vpisa Čas vpisa OŠ Toma Brejca na centralni soli od 11. do 18. ure OŠ Frana Albrehta na centralni soli in na od 11. do 18. ure podružnicah: Vranja Peć, Nevlje, Mekinje in Tunjice OŠ Duplica Šola na Duplici od 11. do 18. ure OŠ Kamniškega bataljona Stranje na centralni soli (tuđi za od 11. do 16. ure podružnico Gozd) OŠ Komenda- Moste Šola v Mostah od 11. do 16. ure Vpisovali borno otroke, rojene leta 1983 do vključno 28. 2. 1984. Na željo staršev pa bomo vpisali tuđi otroke, rojene od 1. 3. do 31. 8. 1984. K vpisu prinesite otrokov izpisek iz rojstne matične knjige (rojstni list). 8 KAMNIŠKI OBĆAN / 18. SEPTEMBRA 19f Miholu v slovo Gore so večne le na videz. Že ko se dvigajo. jih najava prične drobiti in zniževati. Življenje na- rave, ki je hkrati umiranje, se odigrava pred naši mi očmi, ne da bi to sploh videli. Če pa v skalo udari strela, da se razleti, ali jo odlomi stres zemlje, jo zmanjka v hipu. Kot se čhveštvo rojeva in umira, ne da bi bilo to kaj dosti prisotno v naši zavesti, tako je udarec smrti v našo blizino kot udar bliska. V hipu je vse druga- če. Tako je umri Mihol. Kaj je Mihol vse bil? Po gorah je hodil, plezal, delal, reševal, vodil, zato je odgovoriti na to vprašanje težko. A če se spom- nim za te štiri desetletja nazaj, mi je najprej videti kot nekak angel varuh. Bdel je nad nami, takrat mladimi alpinjsti. Želei je, da bi plezali, saj nas je učil. Želei je. da bi uživali vuivji gorski roman- tiki, saj nas je vodil vanjo. Želei je, da bi veliko hoteli, saj nam je sam razgibaval krila domišljije. A bolj kot vse to je želei, da bi se nikomur nič hudega ne zgodilo. Gore so lepe, ko si živ. Ko umreš, jih ni več. Leta dolgo nas je še spremljal po gorah, hodil z nami in za nami, svaril in rotil pred nesrećo. Mislim, da je vsa- kemu človeku želei le lćpo v gorah. Potem je bil reševalec. Nobe- no delo v dolini ga ni tako obve- zovalo, da ga ne bi pustih ko je bilo treba na pomoć. Kolikokrat smo z bojaznijo ćakali. kdaj ga bodo povozila drveća gorska no- sila, kajti hotel je biti pri prednjih ročicah, hotel jih je voditi. Verjel je, da bo ponesrečenec najprej v dolini, če bo on - Mihol — spredaj. In najbrž je bilo to ćelo res. Ni bilo koče. kjer ne bi vsaj malo pomagal. Pa naj je šio za gradnjo, obnovo, strežbo, po- spravljanje. Ni filozofirah Kar- koli se je že počelo, se mu je zdelo vredno truda in pomoći. Jeklene vrvi tovornih žičnic, je- klene vrvi nadelanihpoti, povsod bi našli sol njegovega znoja. Kolikim je pokazal pot, dal na- svet, jih vodil v gore, Kot bi na svojih ramenih nosil lep kos vse- ga planinstva. In mislim, da je to pot do razumevanja Mihola. Bil je nekako poklicni planinec v najboljšem pomenu besede. V dolini je delal, da je bil lahko v gorah. V gorah je delal vse, da je le mogel hiti čimveč ir vdlje v hribih. Miholu je bik plačilo enakovredno, pa naj je šio za čast, za veselje, za denar, za hva- ležnost, za svoj prav, za užitek, ali ceh za trpljenje. alpinist in gorski reševalec, pri varovanju na robu južne stene Kogla. Umri je v skladu s samim se- boj. Kot sled večnosti nam je za- pustil svoj zgled in občutek zado- voljstva, da smo bili del njegove- ga življenja. Če ne bi bilo Miho- la, bi bila tuđi naša življenja vsaj malce drugačna. Vendar zato ža- lost ni manjša. Mihol je tako rad živel, in imelje dovolj moči za to, da je nenadna praznina grozljiva. Kot trdna skala, ki se odlomi in je ni več. Zgodbe, ki bi bile, a jih ne bo. Hvala Miholu za življenje, ko je bil z nami. TONE ŠKARJA GRS, AO, PD Kamnik Svilanitovci na Korošici V okviru športnih aktivnosti pred praznikom DO Svilanit se je skupina 20 planincev udeležila pohoda na Korošico. Slabo vreme je sicer preprečilo vzpon na vrh Ojstrice, toda pohod je kljub temu uspel. Pri jezeru pod Ojstrico so pohodniki našli nekaj dni staro izgubljeno ovco in jo resili, ker pa vzgoja živali v Svilanitu ni registrirana kot dejavnost, je ovčica morala v rejo. VERA MEJAČ Adijo, morje! Čas dopustov je za nami. Takole veselo so zaključili počitniško sezono đelavci-gasilci Svilanita v svojem počitniškem domu na Rabu. Kar nekaj delavcev si je v domu letošnjo sezono na zasluženem dopustu nabralo novih moči. Kako bodo znali te moči uporabiti za uspešno delo in življenje, bo pokazal vsakdanjik. Delovna organizacija Svilanit že nekaj let svojim prostovoljnim gasilcem ob zaključku sezone podari nekajdnevno počitnikovanje, kot priznanje za njihovo delo v IGD. Gasilci se radi udeležijo letovanja; obemen pa v domu opravijo koristno delo. Ker domu z njihovim odhodom zaprejo^ duri, je treba opraviti precej del, ki jih opravi vsak skrben gospodar. VERA MEJAČJoto: BOGO WIEGELE Njene sanje in resničnost so bele poljane Listam po dnevnika mlađega dekle- ta. Berem in zaman iščem besede, zaupane samo zvezku, ki zna varovati skrivnosti mladenke. Ne razoderajo neinih pogledor, zarderanja lic... Med njimi ni lista, na katerem bi sledi sob izdajale razočaranje, ne lista, po- risanega z velikimi in majhnimi srči, namenjenih neki veliki, novi čisto pravi Ijubezni... Kdo je dekle, katere popisani listi v dnevniku so polni številk in podat- kov o lekmovalnih progah, o startnih številkah, prelomnicah in strminah, ledenem in južnem snegu? Kdo je de- kle, ki je »snežne« liste popisalo tuđi drugače: govori o šolskih ocenah: 9. januar 1989: »Vprašana biologijo (3-4,5),« 10. januar 1989: »Vprašana kemijo (2),« 11. januar 1989: »Vpra- šana matematiko (4)« ... Že naslednji popisani list je podoben većini; pripo- veduje o slalomski tekmi, o enem od 24-tih FIS tekmovanj v Radstadtu, kjer je imela junakinja dnevnika start- no številko 84 in veliko smole: »Na progi so bile precej velike luknje. Vo- zila sem preveč naravnost na kol, zato me je vsaka luknja »zabila«. Na pre- hodu iz ravnine na strmi del proge mi je vzelo zgornjo smučko, padla sem«. Dogodku ni namenila velikih besed razočaranja in za pestovanje žalosti ni bilo časa. kajti že naslednji list v dnev- niku je izdajal novo tekmovanje v su- per G-ju. Dekle, kateri življenje piše tako drugačno zgodbo od njenih vrstic, je Nives S1TAR. Dekle, ki je poleg sla- bih trenutkov na smučeh doživela tuđi boljše, ćelo sijajne; takšne, ki so jn v drugi polovici smučarske sezone 88/ 89 iz reprezentance mlajišh mladink pripeljali v mladinsko žensko »A« re- prezentanco Jugoslavije. Pravzaprav sem presenećena, da je Kamničanom ni predstavilo bolj izkušeno pero od mojega, po sijajnem dvojnem uspehu na Soriški planini, kjer je sredi marca osvojila prvi mesti v slalomu in vele- slalomu na mednarodnem tekmova- nju ALPE ADRIA. Športni novinar Marjan Fortin je v njej zaslutil veliko, borbeno športnico z obeti, ki vodijo k vrhu ženskega smučanja. Da bi pri- zadevanja mlade smučarke, članice SK Kamnik, ne ostala skrita našim očem, sem ji sama namenila ta prispe- vek, Njene sanje in resničnost so ujete v delo in trud na belih strminah. Bogvedi koliko parov smuči in okovja je Nives »uničila« v svoji smu- čarski epohi, ki jo je začela, kakor hitro se je znebila plenic. Majhno na- selje Košiše, stisnjeno v dolino pod Milim vrhom, je samo streljaj proč od smučarskih terenov, kjer se većina Kamničanov nauči prve lekcije smu- čanja. Nives jih je presmučala podol- gem in počez. Prve trenutke zmago- slavja je občutila, ko je uspela oviti vse »češplje« pa klancu, pod katerim je doma. Od smučarskih poljan se ni več poslovila. Učila se je nove lekcije skupaj z očetovimi varovanci. člani Smučarskega kluba Kamnik. Njegove zahteve po perfekcionizmu so sprav- ljale v obup okolico, Nives pa je za njegovo strogostjo in nepopustljivost- jo slutila pot, ki jo bo vodila k uspehu. Prestop h kranjskemu smučarskemu kljubu Triglav ji je prvo sezono prine- sel mesto v cicibanskem državnem vr- hu, naslednji dve sezoni, že v družbi mlajših pionirk, pa ji ništa prinesli zelenih rezultatov. Ćeprav je veliko trenirala, je bil problem prave telesne pripravljenosti očiten, utrujala pa jo je tuđi vožnja v Kranj. Zato se je Nives vrnila v SK Kamnik. Čez leto dni je postala članica SK Slavko Šlander iz Domžal, Rezultati, ki jih je dosegala kot starejša pionirka, so bili boljši. ćelo tako dobri, da so ji odprli vrata v državno reprezentanco mlajših mla- dink. V smučarski sezoni 87/88 se je SK Slavko Šlander presclil pod »kam- niško streho« in tako je Nives zopet dobila mesto v domaći, kamniški ekipi. Kljub menjavi klubskih barv in na- činov dela rezultati še vedno nišo bili primerni vloženemu delu. Se bolj se je zagrizla v delo, vztrajnost pa jo je nagradila z dvemna uspehoma: prvo šolsko leto na naravoslovni gimnaziji v Kamniku je zaključila brez »rdećih« ocen, priborila pa sije tuđi 15. mesto na državnem prvenstvu članic. Da bi Nives »ozdravela« za tisto »pomanjkljivostjo«. ki ji je delala sen- co na poti do boljših rezultatov, sta z očetom potrkala na vrata Fakultete za telesno kulturo. Smučarski- stro- kovnjaki - psiholog Maks Tušak, strokovnjaki za tehniko smućanja Iz- tok Belehar, Gorazd Janko in Jaro Kalan ter strokovnjak za telesno pri- pravljenost Marko Klemenčić so našli prava »zdravila«, po katerih je bil re- zultat več kot očiten. Čeprav na začet- ku minule smučarske sezone še ni bila članica mlade državne reprezentance, je z njo nekajkrat trenirala in dosegla rezultate, ki so ji napovedovali sko- rajšnji vstop vanjo. V drugi polovici sezone 88/89 ji je to tuđi uspelo. Stopnićke v državno reprezentanco predstavljajo še več dela na snežnih strminah. več »špricanja« sole. V pr- vem polletju je Nives izostala od po- uka tristo šolskih ur. Kot članica dr- žavne reprezentance ima status šport- nika in je oproščena rednega izpraše- vanja. A to ne pomeni. da se Nives ni potrebno učiti. Zato so knjige njene zveste spremljevalke na treningih in tekmovanjih in će utrujenost ni prehu- da, vedno ob večerih pokuka vanje. V tretji šolski konferenci je bila ne- ocenjena iz devetih predmetov, zato je četrta šolska konferenca garanje na »šolskih poljanah«. K sreći ima od 14. aprila do 28. maja »smučarske počit- nice«, med katerimi »le« trikrat te- densko vadi akrobatiko, pri kateri jo zvesto spremljata tovariša Mrak in Perhavec. S sošolkami in sošolci se dobro razume, po vsaki odsotnosti s hrupnim veseljem pozdravijo njeno vrnitev v šolske klopi. Profesorji ima- jo razumevanje za njeno pogosto prazno šolsko klop, najdragocenejša pa ji je skrb njene razredničarke, prof. Tine Romšak. To je Nives Sitar; mlada in obe- tovna smutarka, ki fotografije iz »terena* nima. Dokaz, da za po- ziranje na snegu ni časa! Tuđi to je del »belega cirkusa«, skrit za uspehi in porazi, ki se jih veselimo in kritično ocenjujemo. Ni- ves je ujeta vanj, z njo pa tuđi njen oče. ki jo po dogovoru s SK Kamnik sam trenira. Nišo redki, ki mu zameri- jo »stremuštvo« in strokovno znan- stveni pristop pri delu s svojo varo- vanko. Sam ne odobrava, da to ni tuđi običaj dela v klubu, vzroke za to pa vidi v skromni materialni podlagi klu- ba. A še tista skromna sredstva, s ka- terimi klub razpolaga, se »solidarno« trošijo za vse člane kluba (predvsem tekmovalce), ne glede na njihove re- zultate in perspektivo. Meni, da bi bilo potrebno priliti več »goriva« ti- štim redkim mladim tekmovalce, ki obetajo rezultate za državni smučarski vrh in pustiti tekmovalce brez vidnih rezultatov sredini, ki ji pripadajo. Ta- ko bi na eni strani omogočili talentira- nim pot k vrhu, marsikateremu mla- đemu športniku pa prihranili veliko časa, truda in denar staršem, pa tuđi bridkih razočaranj. ko rezultati nišo takšni, kot so jih pričakovali. Tako pa ostajajo po ključu solidarnosti v sivem povprečju vsi, boljši in slabši, v nemi- lost pa pade vsakdo, ki misli in hoče drugače. Tako Aco Sitar že dolgo časa v kamniškem klubu bije svojo plat zvona: »Od nekdaj je v Kamniku ta- ko; nikoli nišo sprejemali mojih pred- logov za drugačen pristop k delu, ki temelji predvsem na individualnem delu s perspektivnim smučarjem, ki omogoča maksimalno razvijanje nje- govih sposobnosti. Zato svojo hčerko treniram sam, saj bi se sicer pri delu z različno starimi tekmovalci različnih zmogljivosti. »izgubila«. Za svoje delo ne prejemam honorarja, čeprav sem tuđi sam eden od staršev, ki prispeva- mo sredstva za trenerske honorarje. Da ne bo pomote, kakšnih posebnih sredstev tako ali tako nisem pričako- val, a to me vodi k razmišljanju, kako klub ocenjuje moje delo. Vztrajam pa, da se sredstva, namenjena moji hčerki (dotacija in hranarina ZTKO Kamnik, ki jo namensko daje klubu za razvoj treh perspektivnih smučar- jev, med katerimi je tuđi Nives), zanjo tuđi trošijo. Klubski tovariši me nišo prepričali v upravičeno spreminjanje plana snežnih priprav v minuli sezoni. Ker je Nives prvotnemu planu imela prilagojen plan kondicijskih priprav, ki nišo nič manj pomembne od snež- nih, se snežnih po spremenjenem pla- nu ni mogla udeležiti in jih je morala nadoknaditi na lastne stroške. Vse to me vodi v razmišljanje, da domaći klub ni zainteresiran za njene uspehe in daje zavist zasenčila vzpodbudo, ki bi jo Nives morala čutiti prav od klu- ba.« Je tuđi to »besedno in miselno« stremuštvo, sebičnost, po kateri Aco Sitar »slavi«?! Ne želim razpredati misli naprej. saj mi delo v klubu ni poznano, a zaradi obetavne mlade športnice bi bilo le prav, da bi našli skupni jezik. Kakorkoli že, vesela sem, da Nives zdaj kuka skozi ključavnico proti žen- skemu smučarskemu vrhu. Prestop v žensko »B« reprezentanco pomeni- zanjo kvalitetnejše delo in trening v reprezentanci, za starše pa matcrial- no olajšanjc. Ampak res samo to, saj bodo suhi in nekaj snežnih treningov še vedno strošek kluba oziroma star- šev, ta pa bo vrtoglavo pisal milijarde. Dvojna zmaga na mednarodnem tekmovanju ALPE ADRIA na Sori- ški planini ji ne pomeni več kot uvrsti- tev na avstrijskem državnem prven- stvu, kjer je za Sigrid Wolf zaostala le toliko, kot naše smučarke na svetov- nem prvenstvu v Ailu. Dragocena so ji tuđi vsa tista mesta okoli številk petnajst na mednarodnih tekmova- njih, kjer se je z visokimi startnimi številkami prebijala v ospredje. Bile so tuđi tekme. na katerih računalniki nišo zabeležili njenih uvrstitev. Na na- pakah se je učila in kalila. Tuđi marsi- katera bridka skrb za solo je zakrila žarek veselja na njenih licih. Kako drugačne bi bile lahko ocene iz neka- terih predmetov, čc bi ne bila raztrga- na med kole na snežnih poljanah in solo. Nives ve, da to lahko doseže le s trdim delom. Tuđi tega večera, ko sva se pogovarjali, joje kljub pozni uri še čakalo učenje kemije. Ne tarna in ne obupuje, kajti ve. da je edina pot, ki teče vzporedno s smučino - pot v solo! Nives je prima dekle. Prav veselilo me je, predstaviti jo tuđi vam. Zato ji želim, da bi jo spremljala tuđi prijazna in topla dlan klubskih tovarišev. Stis- nite pesti zanjo tuđi vi. naj čuti. da smo v njenih hotenjih z njo. Zaželimo več materialne podlage tuđi klubu, da njegovo delo ne bo razpeto med mož- nostmi, ki mladim ne nudijo več od sivega povprečja. Ni vrag. da bi se . tuđi v Kamniku ne našla tovarna, ki bi jo sodelovanje s smučarskim klubo* ne zmamilo v reklamne vode. M1 tovarna Titan ne izdeluje vrhunski okovja, s katerim bi morda čez ". kakšen obetavni Kamnićan zap<# v smučino, ki bo vodila v sam smućl' ski vrh? To bi bili veseli, ko bil doživeli! Zaenkrat Nives - sreflf v novo sezono, v tekmovanja ' evropski pokal! i IVANA SKAME] P. S.: Je bil tuđi to »slučaj«, da« Nives Sitar ni bilo prostega stola f mizo. kjer so se zbrali najbolj obet<] ni kamniški smučarji?! Spoznali sitf jih v eni prejšnjih številk KamnišM' občana, moja slutnja pa je tako »ho* la.« da bi bila predstavjena tuđi Ni*" če bi se v »občanu« še našel prost' Pa je zanjo zmanjkalo prostora ' klubskih tovariših! Opravičeno?! Avtokros Tunjice Sekcija za avtokros pri AMD Kam- nik organizira 7. in 8. oktobra zanimi- vo in atraktivno tekmovanje v avto- krosu. Kljub smoli z vremenom, ki je spremljalo organizatorja na letošnjih prvih dveh dirkah za naslove republi- Ških prvakov, so si zagnani entuziasti zadali še višje cilje. Septembrsko dir- ko, ki bi morala biti 17. tega meseca, so prestavili na 7. oktober in jo združi- li v dva dneva avtokrosa. Prvi dan bo dirka za naslove republiških prvakov, naslednji dan pa demonstracijsko tek- movanje z nekaterimi najboljšimi evropskimi tekmovalci. Tekmovali bodo samo v diviziji III , tako imeno- vani buggvji. Naštejmo nekaj zanimivih tektno- valcev, ki pridejo v Tujnice: Johnnv Hakvoort iz Nizozemske, petkratni državni prvak in 2. na evropskem pr- venstvu, vozi VW 2000 F&S quattro; Jean Kankelj iz Belgije, vozi VW 2400, večkratni prvak Belgije; Sandar Nagy, petkratni prvak Madžarske in dvakrat šesti na evropskem prven- stvu, vozi porsehe 3500 4-4; Lazslo OZ. 2, namadžarskem prvenstvu.' zi porsehe 3500 4-4. Vozil bo tu predstavnik Avstrije, ki se udeležU dirk za evropska prvenstva. Prav ta| borno imeli priložnost občudovati SI boljše tekmovalce iz Češkostovašt1 ki je v tem športu prav velesila. Do( vori o poimenskih prijavah so potek1 preteklo nedeljo na dirki za evrops' prvenstvo v Fuglau (Avstrija). f Na tej dirki bo nastopil tuđi «j Drago Vrhovnik, ki je bil pred dnrf 3. septembra, tuđi na dirki za evr«' sko prvenstvo v mestu Pecel na M»i žarskem, kjer je zasedel 28. me>i med vso evropsko elito. Torej, ljubitelji atraktivne vožn)' pridite.7. in 8. oktobra v Tunjice' uživali boste ob kvalitetni dirki! 1 spremljanju doslej najkakovostnejf voznikov iz tujine, ki bodo nastopi skupaj z našimi tekmovalci, ki so vti nekaj letih dosegli velik napredek se pripravljajo za nastope v tujini, t» ste prav gotovo prišli na svoj račun Generalni pokrovitelj avtok' sekcije Tunjice! je GRADIŠ Lju1 ljana. VERA MEJA Drago Vrhovnik je po končani drugi tetošnji dirki v Tunjicah pokm svoje vozilo v Kamniku na Titovem trgu. \ Vpisovanje v karate ktube KARATE KLUB KOMENDA bo vpisoval nove član« v osnovni soli Komenda vsak torek in četrtek od 17. do 19. ur< do 3. oktobra. V soli dobite tuđi vse ostale informacije o klubu KARATE KLUB KAMNIK prav tako vpisuje nove člane in članice, pionirje in pionirke in starejše osebe. Vpišitc se lahkc v telovadnici sole Frana Albrehta ob ponedeljkih in sredah oi 19. do 2o. ure do 6. oktobra. Tu dobite tuđi vse informacije. KARATE KLUB CENTER KAMNIK pa bo imel vpisovanje novih članov do 27. septembra v šolskem centru SENŠRM ob ponedeljkih in sredah od 18. do 20. ure. Plesna šola za najmlajš Dragi mladi plesni nadebud- neži! Kot se verjetno še spomnite, smo si v mesecu maju na naši zaključni plesni prireditvi rekli: nasvidenje jeseni. No, pa je jasen tu in obljuba dela dolg. Tako kot v spomladanskih me-' secih, borno v oktobru, novem- bru in decembru organizirali plesno solo za vas, najmaljše, vo- dila jo bosta vaša stara znanca Mateja in Uroš. V začetni soli se borno učili vse vrste družabnih in malo bolj »res- nih« plesov, v nadaljevalni soli pa borno (tišti, ki smo se srečeva- li že spomladi) pridobljeno zna- nje še poglobili. Prvić se borno srečali 7. okto- bra (kraj in uro vam borno sporo- čili ob prijavi), potem pa praktič- no vsako soboto do novega leta. Za trinajst vaj (12 in zaključni nastop) boste morali predšolski otroci odšeti 400.000 din (po eno uro tedensko), šolski pa 600.000 (po dve uri tedensko). Novost v jesenski ponudbi plesne sole je v tem, da bratcem in sestricam, vpisanim v solo, nu- dimo 25-odstoten popust. Cene za bratce in sestrice so lahko tu- đi: 300.000 za predšolske in 450.000 din za šolske. PRIJAVE SPREJEMAMO NA SEDEŽU OK ZSMS, GRE- GORČIČEVA 2, KAMNIK. VSAK DAN DO 29. SEPTE' BRA, OSEBNO. Ob prijavi vplačate tuđi cei ten znesek. S prijavami pohitite, ker je šte* lo mesta in skupin omejeno. Na svidenje 7. oktobra! MATEJA, UROŠ OK ZSMS KAMNl (Ml Kamniški občđ KAMNIŠKI OBČAN, glasil' občinske konference SZD' Kamnik - Kamniški občan f aprila 1981 ob 20-letnici izhi*' janja prejel srebrni znak 0' - Ureja Svet za informiranja predsednik Janez Pirš, ^ uredniški odbor v sestavi: J0' nez Balantič, Tone Ftičar' Damjan Gladek, Romana &' čar. Dušica Jesenik-Bren1' šak, Ivo Pire, Bojan Travet1' Matic Romšak, Stane Simši' in Jana Taškar, glavna in oi\ govorna urednica. Tehnici11 urednik Franci Mihevc. Strđ'i kovna sodelavka Vera Meja^J - Izhaja dvakrat mesečn11 - Naslov uredništva: KamniM Titov trg 9, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZD1: 50140-678-57039 - Kamniš^ občan - Rokopisov in fotc grafij ne vračamo - TisM CGP Delo v Ljubljani.