SLOVENSK
leto - Año VI.
No. 264
"EL SEMANARIO ESLOVENO'
Cena 10 cent.
Uredništvo in upravništvo
Calle AÑASCO 2322 U. T. 59 - 3667
.Sprejemanje strank vsak dan od 15.—18.
Evropa pričakuje novih političnih dogodkov
Medtem, ko pišemo te vrstice, predsednik nemške republike general Hindenburg umira. ^ njegovo smrtjo je v današnjem položaju nemškega naroda dana možnost, povrnitev bivšega kajzerja Viljema na nemški prestol. To Pa bi vtegnilo imeti za Evropo zle posledice.
Nemški narod kar ne more pozabiti nekdanjih časov in bi ga bilo za monarhijo zelo lahko pridobiti. Z morebitnim povratkom bivšega nemškega cesarja, bi tudi Otto Habsburški stal ■nnogo bližje svojemu cilju, ki čaka samo ugo-^ne prilike da zasede prestol svojih očetov, "^eba je pripomniti, da bi tudi propaganda 2a obnovitev nekdanje Avstrije ne bila brez ^Peha. Narodom, ki politično niso dovolj raz-viti, je pač lahko natvezati, da je bilo pod Ostrijo bolje, ker se ne zavedajo, da je po-v°jni povsod slabo in bo tudi na svetu slabo, Hler se bo toliko trošilo v vojne svrhe, pa Dai vladajo narodom cesarji ali predsedniki 'skozvanih ljudovlad.
^sa Evropa se nahaja v napetem pričako-Vanju. Von Papen odpotuje na Dunaj. To se Pfavi, da z njim obenem odpotuje tudi monar-k'sticno odposlanstvo. Italija ima pripravlje-ae svoje čete na italijansko-avstrijski meji v b°jnem razpoloženju.
Evropi vladajo diktatoriji, ki so brez vsake konstruktivne ideje, zato tudi je brez gospodarske podlage in brez bodočnosti. Že itak do lll0zi?a izžemano ljudstvo begajo razni pote-Savci, ki so plačani od prvih, tudi cerkev ni lzvrzeta, da nima vera kot taka pri tem nič °Praviti.
Vzgoja evropske mladine je suženjska. Mlačna se vzgaja kot pridobitven materjal za mi-''*aristične in kapitalistične interese.
Stari evropski oblastniki polagoma umirajo 111 Prihajajo v pozabljenje. Z njimi izginja tu-zastarel in na temelju gnil sistem. Za Ev-toPo prihaja težka prehodna doba, po kateri 0 zažarela lepša bodočnost.
^edsednik nemške republike Hindenburg umrl
, V četrtek ob 9 uri je umrl predsednik nem-8 e republike general Hindenburg.
Hitler je trenutno absolutni gospodar Nem-tlJe in je pričakovati, da bo pričela za Nemčijo n°Va Politična doba.
Nemčija in Avstrija
imenovanje von Papena, ki je bil doslej i)0(ikancelar v hitlerjevski vladi, za polnomoč-lleSa ministra na Dunaju, je zadobil v diplo-^atičnih krogih velikansk odmev, ki ni nagnjen temu, da bi von Papen zastopal Nem-na Dunaju. Evropski diplomatični kro-smatrajo ta čin kot légalno propagando Vključitev Avstrije k Nemčiji. To mnenje
iler	zgre®en0-	strani pa je Hi-
2 enim zamahom ubil še drugo muho, da
Naročnina za pol leta $ arg. 3.—; celo
leto $ 5.—; Inozemstvo Dolar 2.— I List izhaja ob sobotah štirikrat mesečno
i bo g
^ O
TARIFA REDUCIDA
FRANQUEO PAGADO
Concesión 1551
se je otresel na lep in za Nemčijo pridobitven način, svojega nevarnega tekmeca. Bog zna, če bi von Papen iz zadnje pobune še nosil glavo na svojem stilu, da ga ni vzel pod osebno varstvo sam predsednik Hindenburg.
Francija pričakuje, da bo Avstrija odklonila, da bi von Papen zastopal Nemčijo pri njeni vladi, kar je nekaj skoro nemogočega in kot naročejo zadnje vesti, tega tudi ni starila.
Dokler Nemčija ne prekliče imenovanje von Papena za zastopnika na Dunaju, Italija in Jugoslavija nebosta umaknili svojih čet z meje.
Zadnji dogodki v Avstriji so zelo zbližali Italijo in Francijo. Mussolini je izprevidel, da je Nemčija še vedno preponosna, da bi se dala od Italije voditi in sploh od kogarkoli.
Odkar so zavladali v Italiji fašisti, ni bilo nikoli prijateljskih odnošajev s Francijo. Eden glavnih vzrokov je bil, sistematično priseljevanje italijanov v Túnez. Sedaj pa nekaj kaže, da se bosta Italija in Francija tudi v tem pogledu zjedinili in da bo Francija Italiji odstopila lep kos zemlje med Libio in Túnez. Seveda je ta zemlja last afrikancev, ki se jo je Francija nasilno polastla zaradi izčrpavanja naravnega bogastva.
Niert, Francija. — Poljedelski stroj je raztrgal osem delavcev. Posamezne dele telesa je zagnal 100 metrov proč.
Moskva. — Redno sodišče je obsodilo na smrt pet delovodij, ki so bili zaposljeni v tovarnah na Uralu.
San Francisco. — Na intervencijo Roosevelta se bodo te dni vsi delavci vrnili na delo. Z dobro preračunjeno taktiko v stranki so precej dosegli za zboljšanje svojih razmer.
San Francisco. — 12 tisoč delavcev se je vrnilo na delo. S stavko pa nadaljuje še 12 tisoč mornarjev.
Rusija in Anglija iščeta tesnejših stikov
Po ruski revoluciji je pričela Anglija prvikrat te dni iskati tesnejših stikov s sovjeti. Ta korak je zelo pospešila fašistična podjetnost v Evropi in pa francosko-ruska zveza ki pomeni mogočno gospodarsko moč.
Mnogo je pripomoglo do gospodarskega zbližanja med Rusijo in Anglijo tudi nemško zadržanje napram sovjetom. Nemčija je zelo mnogo pogrešila, kar bo na svojem gospodarstvu močno občutila, da ni znala obdržati prijateljstva z Rusijo, ki ji je bilo od slednje ponudeno.
Rusko zunanjo politiko pa je treba tolmačiti tudi s tega stališča, da nameravajo Japonci na precej zvit način zasesti še del kitajskega ozemlja v Madžuriji in to ravno sedaj, ko se evropske države bavijo z drugimi proble-mičnimi uprašanji. Sovjeti se pri vsem tem delajo brezbrižne, v resnici pa tiha voda globoko dere.
Rim. — Vlada je dala naredbo, da morajo vsi avtomobili imeti krmilo na levi strani.
Trboveljska premogokopna družba spet znižuje mezde
Glavno ravnateljstvo Trboveljske premo-gokopne družbe je poklicalo zakonite zastopnike svojega rudarskega delavstva v Ljubljano, kjer jim je glavni ravnatelj sporočil sklep zadnje seje upravnega sveta družbe, da se vsemu delavstvu od 15. julija dalje znižajo za šest od stotkov. Po tem znižanju bi rudarski delavci I. kategorije (kopači) zaslužili po 35.75 Din na dan, II. kategorije (pomožni kopači) po 31.25 Din, III. kategorije (vozači) po 26.75 Din, IV. kategorije pa v prvi skupini (žen-ske) po 21.75 Din, v drugi (mladoletni delavci) pa po 18 Din. V istem smislu bodo znažane tudi vse akordne in premijske postavke. Prav tako se bo znižal tudi deputat premoga. Poročeni kopači, ki so prejemali za svoj posel sedem in pol tone premoga na leto, ga bodo dobivali poslej samo šest ton (pol kockovca, pol oreliovca). Samski'kopači, ki žive s starši v skupnem gospodinjstvu in ki so prejemali doslej po štiri tone premoga, ga bodo poslej samo po tri tone, delavci v skupnem rudniškem stanovanju pa po dve toni na leto. Obenem je glavni ravnatelj sporočil predstavnikom rudarjev, da je upravni svet družbe sklenil, izločiti iz kopaških kategorij vse one vzposoblje-ne kopače, ki so dodeljeni delom, kakršna ne ustrezajo kopaški kategoriji, in zasesti vsa ta dela z delavci ustreznih nižjih kategorij.
Temu načrtu kapitalistične družbe, ki je hotela na ta način iztisniti že iz itak izm.ozgane-ga delavstva, mastne milione, so se delavci odločno uprli. Zanje se je zavzela tudi vlada. Črne revirje je osebno obiskal minister za gozdove in rudnike, Ulmanski. Prepričal se je na lastne oči o stanju trboveljskih rudarjev.
Angleške vojaške vaje v Mandžuriji
Japonska protestira, ker Anglija v okraju Shan-hai-Kvan, ki pripada Kitajski, prireja vojaške vaje.
Anglija pravi, da ji po protokolu Boxer tega ne more nihče braniti in da tudi nikoli ni priznala Mandžurije kot državo.
Francija pravi, da M ona enako odgovorila. Medtem pa ima japonska vojska velikanske vaje v okraju Chang-ten, Chaoyan do Kuhei-ko\v.
Povodenj v Turčiji
Potem ko je povsem Balkanu, tako tudi v Turčiji vladala neznosna vročina, je kar naenkrat pričelo z deževnim vremenom. Povodenj je napravila veliko škode.
Rim. — Mussolini je odredil, da mora Italija mnogo več potrositi za vojne svrhe kot je imela določenaga doslej, ker po Mussolinijem mnenju se bliža čas, ko bo Italija morala biti pripravljena.
Rim. — Italija ima namen za vojaštvo kupovati več mesa v Argentinji kot ga je doslej.
MESTNA KRONIKA
TEŽKA NESREČA NA DELU
V	ul. Gascón 109, sta bila zaposljena pri popravljanju strehe 64 letni L. Valza in E. La-madte, ko se jima je nenadoma vdrlo pod nogami in sta oba padla kakih 5 m. globoko. Z intervencijo policije so ju prepeljali v bolnico Durand kjer je kmalu nato izdihnil prvi iz med njiju na zadobljenih poškodbah ter je stanje Lamandthea zelo opasno.
VLAK GA JE POVOZIL
V	trenutku ko je hotel prekoračiti tračnice 35 letni A. Brinni ga je podrl na tla vlak, ki ga nesrečnež ni pravočasno opazil in ga tako razmrcvaril, da je bil na mestu mrtev. Oblasti so uvedle tozadevno preiskavo, da doženejo kako je pravzaprav prišlo do nesreče. TATVINA V PODZEMELJSKI ŽELEZNICI
LACROZE
Reprezentant tvrdke Saint Hnos, je javil te dni policiji, da je bilo ukradeno na postaji "Medrano" in "Fco. Lacroze" iz tam obstoječih izložb za 790 pesov blaga. Policija zasleduje tatove a zdi se, da zaman.
RANJEN V ZAPORU
Pri vstopu v celico zapora v Villa Devoto je zapazil čuvaj na tleh v krvi ležečega 21 letnega M. Rodriguez-a, ki se nahaja v omenjenemu zaporu, osumljen radi tatvine; z prerezanim trebuhom. Težko ranjenega so ga prepeljali v bolnišnico "Alvear".' Ker na vprašanje kdo je ranil Rodriguez-a njegovi sojetniki trdovratno molčijo je nemogoče vedeti kdo je pravi krivec.
POMOTOMA JE ZAVŽIL STRUP
V	ul.' M. Pedraza 5894 je živela zakonska dvojica Litvancev 29 letne J. Simkus in njegova žena Estanislava. Pred par dnevi je začela Josipa silno boleti glava, zato je poslal svojo ženo v bližnjo lekarno z željo naj mu
prinese kakšno olajševalno sredstvo. Dano pa, malopoznanje tukajšnjega jezika se je ona tako slabo izrazila, da jo je uslužbenec razumel, da želi "cianuro de potasio". Prišedša domov z omenjenim zdravilom, ga je Josip takoj zavžil. Skoraj nato pa se je začel zvijati v silnih bolečinah in po kratkem času izdihnil zastrupljen. Oblasti vrše tozadevno preiskavo.
PREVRTALI SO STENO IN ODNESLI 10.000 PESOV
Manuel Grumber ima v ul. Cabildo 1769, zlatarno, ker pa živi zunaj mesta je ta brez vsa-keg paznika tekom noči. To so gotovo vedeli spretni tatovi in so se pretekli teden vtihotapili v zraven obstoječo mehanično delavnico, ki meji z zlatarno. Enkrat tam so brez truda prebili zid in se splazili skozi precejšnjo luknjo v trgovino kjer so pobrali za 10.000 pesov raznih dragocenosti ter jo popihali. Nemalo je bilo Grumberjevo začudenje, ko je drugi dan odprl trgovino in opazil tatvino. Zadevo je takoj javil policiji, ki vneto a do sedaj zaman zasleduje tatove.
BREZPOSELN ŽRTEV NAPADA
Brezposelnost kriza, mraz in lakota so največji vzrok brezštevilnih napadov in tatvin, ki
se dnevno dogajajo sirom mesta.
Tako so pred par dnevi trije neznanci napadli brezposelnega Jugoslovana 45 letnega Josipa Mirarička ko je spal v nekem improviziranem prenočišču v bližini pristanišča in niu zagrozili z nožem. Ne glede na njih grožnjo se jim je zoperstavil, nakar so ga potrli na tla in mu pobrali vso njegovo malenkostno vrednost obstoječo v nekaj obleke in zbežali. Ko se je nekoliko opomogel je šel zadevo javiti policiji, ki ga je spravila na rešilno postajo, da se pozdavi na zadobljenih udarcih.
MEDENINO SO MU PRODALI ZA ZLATO
Na tukajšnji policiji se nahajajo M. Vidfll» E. Martínez in V. Viera radi poskušene sleparije. Omenjeni so se v torek pojavili v trgovini volne in izrazili željo, kupiti nekatere red po nekaj časa so začeli ponujati prodajalcu Mojzesu Simack v nakup pribl. 1 kg zlata v prahu in mu v ta namen pokazali nekoliko z'8' ta rekoč, da ostalo prinesejo pozneje. Ko so kupcijov sklenili so odšli. Mojzes, ki je dognal da je omenjeni prah, med (bronce), kateri ,if bilo primešanega neznatna količina zlata je pri' javil sleparje policiji, ki jili je ob njih povrnitvi aretirala.
Rim. — Mussolini je sprejel v palači Vene-zia 250 italijanov, ki so prispeli iz Argenti-nije, Brazilije in Urugvaja na pobudo tukajšnjega fašističnega dnevnika Mattino D'Italia.
Mussolini je govoril dvajset minut in kot poročajo, je bil od izletnikov bogato aplav-diran.
Vatikan. — 250 avstrijskih katoliških mla-deničev, ki se mudijo na oddihu v kopališču Ostia, je sprejel papež v avdijenco.
Papež jih je nagovoril v nemškem jeziku. Obžaloval je zadnje dogodke v Avstriji in je rekel, da je avstrijski narod vreden boljše prihodnjosti. Prišli ste iz naše ljubljene Avstrije, je nadaljeval papež, iz veličastnega Dunaja, kjer je veliko Bosko delo.
Katoliški mladenči so papežu burno vsklikail.
Madrid. — Fašisti se pripravljajo, da bi se nasilno polastili vlade. Dozdaj jim je še vsakokrat načrt spodletel.
Buenos Aires. — V kratkem bo prispel iz Sev. Amerike nove vrste avion, ki bo imel prostora za 32 potnikov.
Avion je zgrajen po načrtu znanega letalca Lindberga. Ce se bo avion dobro obnesel, bo potem nastopil redno službo.
Buenos Aires. — Vlada je določila večje svo-te za javna dela. S tem ima namen pobijati brezposelnost.
Buenosaireške in pariške univerze
Za dosego popolnega zdravljenja s kolikor mogoče malimi stroški, pregledujemo svoje bolnike z X žarki in jim podarimo zdravila
ZDRAVIMO
— Moderno zdravljennje. Moderno zdravljenje brez bolečin.
švahost.
^roitatis, vnetja in spol-
SIFILIS. 606-014. BLENORAGIA. -
ne bolečine. KRVNE BOLEZNI. Slaba kri SRCE. Srčne napake — hibe. ŽELODEC. Čreva — krislina — jetra.
Želodčne bolezni se zdravijo, vzrok, od kje izvira bolezen, po profesorju Glass-ner, zdravniku univerze na Dunaju. KOSTNE BOLEZNI. — Sušica. REVMATIZEM in OBISTI. Kila — zbadanje. GRLO, NOS, UHO. — Zdravljenje mrzlice.
ŽENSKE BOLEZNI. Maternica, jajčnik, čiščenje (posebni oddelek) OTROŠKE BOLEZNI. Rakitika -- otrpelost. INERVOZA Glavobol.
ŽARKI X - DIATERMIA — ŽARKI ULTRAVIOLETAS LABORATORI ZA KRVNE ANALIZE - Wasserman - Tur - Izpuščaji - lišaj [Lastni sanatorji z nizkimi cenami — Opcracije za vse bolezni: jetra, obisti želodec, maternica, spolovilo.
GOVORIMO SLOVENSKO Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9 do 12
PREGLED SAMO $ 3-
Ob nedeljah dopoldne sprejmamo brezplačno
Í0I7 SJVRMirNTC 1017
od 10 do 12 in od 14 do 21 ure
DOMAČE VESTI
DOPISOVANJE
DRUŽINSKA VEST
Zakrament sv. krsta je prejela Lidija Celestina Pahor, botrovala sta ji Josip Kogoj in ga. Anica Pahor.
Zaroka
Tov. Rudolf Klarič, ki je član uredniškega °dbora in Marija Bernetič, ki je naročnica SI. tednika. sta se zaročila. Čestitamo.
Vrnitev v domovino
Mladoletna sinova Marjo in Zorko iz ugled-ne Pahorjeve družine sta odpotovala včeraj s Pomikom Neptunia k svojemu stricu v domo-Vln°- Želimo jima prijetno pot ter veselo in 8rečno bodočnost.
Odmev podporne jednote iz Bahia Blanca
Hočem se tudi jaz malo oglasiti v našem preljubem Slovenskem tedniku.
V Bahia Blanca nas je precej Slovencev, hrvatov in dalmatincev. zračunal sem, da nas mora biti okrog 300. Vsekakor lepo število.
Jaz sem napel vse moči, da bi ustanovili prepotrebno podporno društvo, ki pa se do danes še nič pozitivnega doseglo.
Meni je žal, da so ljudje tako mlačni za stvari, ki so za življenje tako koristne. V slu-
čaju, da kdo oboli ali da se ponesreči, kam naj se zateče po pomoč.
Jaz bom delal z vsemi močmi, da se kaj napravi. Hoteti se pravi imeti in vem, da je vsak začetek težak. O tem imam skušnje že iz Sev. Amerike. Bil sem ustanovitelj treh krajevnih društev.
Tu sem jaz in rojak A. B., ki se resno trudiva, da bi ustanovila podružnico jednoti v Buenos Airesu. Četudi je velika razdalja, se da vse to urediti.
Brez SPJ. se mi zdi, kot da smo živi mrliči ali kot da bi se ne znali pomagati. Žal mi je, da smo slovenci tako malo podjetni in tako brezbrižni za bodočnost. Nihče ne ve, ne ure ne dneva, kedaj ga doleti nesreča ali bolezen, Danes mene jutri tebe.
% istim parnikom je odpotovala naša naročja Danica Lenščak s svojim možem, Karlom ®esednjak, s katerim se je poročila v četrtek. ,'elltt>o jima obilo sreče v novem stanu in pri-bivanje v domovini.
Pevske vaje
^ nedelio skupne pevske vaje moški in žen-Točnost.
Pevovodja.
NAJHITREJŠE POŠILJANJE DENARJA
brez prošnje in pod najbolšimi pogoji, točno in zanesljivo.
Za hranilne vloge Prodajamo Šifkarte
varnost in najboljše obresti	po brezkonkurečnih cenah
NE DELAJTE NIČESAR
brez, da ste se prej posvetovali z
Vašim starim PRIJATEJEM
Je
Odpošiljale denarja
2ooet prosto v poljubni svoti in po prostem
aju.
Čititdji in eitateljice
N
vih
e pozabite ob vsaki priliki pridobivati no-
naročnikov za S. Tednik, ker s tem širite Sv°j<1 lastno glasilo.
Banco Holandés
SLOVENSKI ODDELEK
Centrala: Bmé. MITRE 234, Buenos Aires; Podružnica: CORRIENTES 1900 Uradujemo od 8.30 zjutraj do 7 zvečer. Ob sobotah do 12.30
Pravila Slov. podporne jednote za J. Ameriko
:Vl do uradnega preklica, naznanjenega v glasilu.
v®lja brezpogojno za vsa društva jednote. — Na . redni seji novega tiruštva so voli stalni odbor in >lc1a odbornikov z naslovi vred jo treba poslati gl.
^aikii
bor,
i 7?'
Lahko se potrdi začasni odbor kot stalni od-
Prosilci novega društva ali novo pristopli člani so smejo zavarovati za ali $ 200 posmrtnine in
f Prosti od 6. do 35. leta
25°» $ 600, «t 1000, $ 1500 jti i
^ f 1, $ 2 ali $ 3 dnevne bolniške podpore. Prosilci 35- do 45. leta se smejo zavarovati za $ 250, $ 600 . $ 1000 posmrtnine in za $ 1 ali $ 2 dnevne bol-s ® podpore. Prosilci od 45. do 50. leta starosti, se zavarovati le za $ 250 posmrtnine in $ 1 dnev-f . bolniško podpore, ženske prosilke se lahko zava-Kla 8amo za posmrtnino in imajo istp pravice pri in upravi kot drugi filani, izvzemši sluča-' 150 se sklepa o bolniški podpori.
vOOl
«i
«ovo društvo je sprejeto v jednoto s prvim dne-Pfihodnjega meseca po ustanovni seji, na ka-sprejelo svoje Slane. Od tega dne plačujjo filani 0(j noti vse prispevke in po preteku petinštirideset dni datu1Maj ko 80 bili sprejeti v jednoto, imajo dedi-anov pravico do posmrtnine, po preteku devet-1(i dni pa imaj0 glani pravico do bolniške podpore a° odškodnine v smislu pravil. Pred dolofienim fia-tif nimaj° novi filani pri jednoti in društvu nifiesar a.:'ati> jednota ter društvo nima napram njim in
0v»n dedifiem nobenih obveznosti. ^•J-Hilci novega, društva morajo pri zdravniški »nji ■ lVl 0<^ovarjati resnico na vsa vprašanja v pro-ni j* Ua	vprašanja, ki jih zastavi preiskoval-
Ako so poznje eodkaže, da jo prosilec lta . neresnico pri zdravniški preiskavi, zapade lz°bienja, kakor dolqfiajo pravila.
10.	Novo društvo mora plačati redni asesment za mesec, v katerem je bilo sprejeto.
11.	Pri sprejemanju centraliziranih podpornih organizacij ali društev drugih jednot in zvez ali samostojnih društev, ima gl. odbor pravico neovrgljivo sklepati o pogojih za sprejem takih organizacij ali društev.
XVI. ČLANSTVO
Sposobnosti, dolžnosti in pravice
1.	Vsaka značanja oseba moškega ali ženskoga spola, ki govori katerikoli slovanski jezik, ali je potomec slovanskega plemena, v starosti od 16. do 50. leta, lahko postane filan Slovenske podporne jednote. Ce je eden zakonske dvojice zmožen katerega slovanskega jezika, postaneta lahko oba filana te jednote in ravno tako. njuni sinovi in hiere. V filanstvo z vsemi pravicami in dolžnostmi so sprejmojo tudi filani mladinskega oddelka S. P. J., ko dopolnijo starost 16 let. (Glej pravilna Mladinskega oddelka).
2.	Vsakega prosilca, ki odgovarja predpisanim sposobnostim, mora predlagati na redni seji dober filan, ki ga pozna najmanj 3 mesece, in njegov predlog mora podpirati ravno tako dober filan. Predsednik nato imenuje odbor, ki gre s porsilcem k zdravniku in obenem preišfie prosilfievo stanje znafiajnosti, poklica in drugih stvari, ki so potrebne za ugotcvlje-nje dobrega znafiaja. Prosilec mora biti zdravniško preiskan kot predpisujejo pravila in sprejet je še le na prihodnji seji, ko je konafino porofiilo preiskovalnega odbora. Porofiilo mora biti predloženo strogo v smislu pravil 8. P. J. Mralno odgovornost za to porofiilo nosita prosilec in preiskovalni odbor, ki predloži prosilfievo prošnjo, izpolnjeno po zdravniku. Ako je prošnja in vse drugo v redu, tedaj društvo glasuje
o sprejemu novega člana. Prosilec mora fiakati v predsobi ali izven prostorov, kjer se vrši seja, dokler niso končana vsa poročila in razprave in glasovanje o njegovem sprejemu, nakar ga poklice vratar na poziv predsednika v dvorano in tedaj se izvrši vpelja-nje po določbah poslovnega roda (opravilnika) jednote. To mora veljati brezpogojno za vse prosilce.
3.	Društva sprejemajo novo člano le na rodni seji in vselej z javnim glasovanjem, razen če kateri član zahteva tajno glasovanje. Za sprejem mora biti tri-četrtinska večina odadnili glasov, Novi član mora takoj plačati pristopnino, izvzemši fie je bil član mladinskega oddelka, in vso zahtovane prispevko.
4.	Pri zdravniški preiskavi prosilca mora biti na-vzo preiskovalni odbor, ki mora paziti, da prosilec odgovarja resnico na stavljena vprašanja. Ako je preiskovalni zdravnik površen pri preiskavah prosilcev, ga mora društvo opozoriti, fie se tre zmeni za opozo-
' ritev, mora gl. tajnik, poiskati drugega zdravnika. Vsak prosilec mora biti zdravniško preiskan v teku tridesetih dnili od dneva, ko je bil predlagan na seji; ako ni preiskan v tem fiasu, se prejšnji predlog ne vpošteva več in predlagan mora biti znova in fiakati mora nadaljnjih trideset dni za glasovanje o sprejemu.
5.	Prosilci, ki jih zavrže društvo z vefiino g asov ali glavni zdravnik jednote, lahko po pretoku šestih mesecev ponovno prosijo za vstop, toda povedati morajo, da so bili prvifi zavrženi.
6.	Prošnje morajo biti poslane gl. tajniku najkas-nojo do 25. v mesecu, glavni zdravnik jih pa mora dobiti v roko najkasneje v šestih tednih po preiskavi društvenega zdravnika. Vse prošnje, poslane gl. tajniku čez šest tednov po preiskavi društvenega zdravnika, niso vefi veljavne in se zavržejo, članski

No. 264
Vse malenkosti moramo pustiti pri strani. Delati moramo vsi in z vso silo, da čimprej pridemo do jednote.
Za plačevanje članarine je potrebno samo nekoliko se prikrajšati pri nepotrebnih izdatkih, pa imamo v slučaju potrebe ali nesreče podporo.
Pri vsaki dobri stvari se dobijo tudi ljudje, ki ne znajo drugega kot vsaki reči nasprotovati. Treba je iti preko vsega ter dokazati, da edino v slogi je moč.
Mislim, da se s temi vrsticami nisem nikomur nič zameril. Jaz vem, da bom vkljub mojemu zaslušku prav lahko poskrbel za asis-ment.
Rojaki in rojakinje! Naši rojaki v Sev. Ameriki nam naj bodo za vzgled. Nikakor ne smemo ostajati za njimi.
čimveč se nas bo priglasilo, tem tažje bomo shajali, ker bo več denarnega obtoka. Recimo, da plačujemo $ 2.— mesečno, že lahko dobimo tedensko, ali skromno dnevno, podporo.
Več prijateljev skupaj smo v Sev. Ameriki svojčas kar sami napravili tako društvo. Za časa, ko smo delali smo toliko na mesec odložili na stran, da se je kmalu nabrala prav čedna svotica. Prišli so slabi časi, ko nismo delali ali je bil kdo bolan. O kako prav so nam prišli ti denarci in kako lahko smo jih v dobrih časih odložili.
Upam da so vsi čitatelji in čitateljice te vrstice pravilno razumeli in da bomo SPJ polagali dovolj pažnje.	Franc Oselj
Nikar ne pitaj z "oslom" brata,
ker sam iz istega si blata!
**
*
Zver, ki skoči petkrat, se ustavi,
da, če smer ni prava, jo popravi.
Dragi brat
(Nasljednje pismo je pisal brit iz zasužnjene domovine svojemu bratu v B. Aires, ki je tudi naročnik Tednika. — Op. ur.)
Sprejmi srčne pozdrave Ti in vsi Toji, ki Ti jih pošilja Tvoj brat in vsa moja družina.
Močno nas je razveselilo Tvoje pismo in se kar nismo mogli nagledati slike, ki si nam jo poslal, posebno Tvoja hčerka Emica zgleda
tako lepa in zdrava.
Sporočam Ti, da smo vsi zdravi, enako želimo mnogo zdravja tudi vam. Le apetita imamo preveč in ga kar neinoremo ozdraviti.
Zelo me veseli, dragi brat, da ste si v teh slabih časih postavili lastno streho.
Skoro ne vem kaj bi Ti pisal. Pisati o slabem sem se že naveličal, o dobrem pa nemo-rem, ker dobrot v naši zasužnjeni domovini ni več. Jaz zelo pomalem delam, moja družina pa mora vkljub temu živeti, a kako?
Od decembra pa do danes sem delal enkrat 11 dni enkrat 6 dni in enkrat 3 dni in ta teden tudi tri dni. Odpisati Ti moram prav hitro, drugače bi ne bilo znamke za pismo.
Kaj malega se zasluži s pobiranjem vojnega materjala, pa kaj ko tako malo plačajo. Z 1 q. železa plačajo L. 5.—, za svinc L. 50.—, medenina L. 80.— Tako kak dan zaslužim od 50 centesimov tudi do 3 lire največkrat pa nič, ker je že vse pregrebene in preiskano.
Sam sebi se čudim, kako le moremo živeti in vendar nismo prav brez jesti nikoli. Čutim pa, da mi moči pohajajo in da mi um peša. To čutim vsak dan bolj in če bo šlo tako naprej za dve leti ne bom vedel niti koliko je 2 in 3.
Tu okrog Gorice ni drugega dela kot pri cesti. Ceste širijo in jih katramirajo. Sedaj so napravili kos nove ceste pri mirenskem pokopališču, ki obrne na Rupo in gre zad za To-
mažom v Gabrijali in pride spet na staro cesto pri Tinkotovem vodnjaku. Tako sedaj, ce greš od nas v Gorico ni potreba iti skozi Miren. Kmalu bo razširjena in katramirana cesta tudi iz Gorice v Trst. V goriškem okra]« je zelo težko dobiti kako delo, v tržaškem jc nekoliko bolje. Ker pa mi spadamo pod goriški sindikat, nas ne sprejmejo na delo v tržaškem. Samo italijani dobijo delo povsod.
Da bi nekoliko olajšal moje težave ni drugega kot da se povrnem k mojemu prejšnje' mu poklicu, pa nimam niti za najpotrebnejše orodje. Trebalo bi mi vsaj 300 lir za prvi zaČe* tek, potem upam da bi se že kako porival»' Kot sem že zgoraj omenil, nismo ravno lacn1, vendar kruh v hiši je zelo redka prikaze®' Če pa pri otrocih kruha ni, so vedno lacDl' Kako zelo me boli, ko prosijo kruha in ga J1® ne morem dati.
Komisarji in podeštati se neprestano menJ8' jo. Seveda gre fašist in pride fašist. Davki s° vedno večji. Ljudje pa vedno revnejši. To Jf na kratko pa resnično povedano, da bi pisal na dolgo in široko.
Dragi brat in svakinja! Prosim vaju, da držita službo, četudi včasih pride kaj voljnega vmes. Četudi malo potrpita vsaj ko rečeta, da ste mesa siti. Koliko ljudi ^ je, ko niti kruha nimamo.
Dragi brat! Prosil bi Te, če imaš kako
njo ali zgornjo obrabljeno obleko, da Ti fle
..« vo
rabi več, pošlji mi ob kaki priliki. Zadnjih si mi poslal, sem dobil samo tiste žam^0^ hlače in tisto zeleno majo. Če Ti je le koljC kaj mogoče pomagaj mi, saj veš da nam račem vse prav pride.
Tudi naš France je že več časa brez Tudi njemu gre slabo ker ni nobenega zasl®* ka.
Rudolf Koli je prišel na naše. Sedaj "i®8
certifikati morajo biti poslani novim članom iz gl.
urada jednote najkasneje do 20. v prihodnjem mesecu, če so bile prošnje teh članov poslane gl. tajniku
do 25. v mesecu, v katerem so pristopili v društvo. Ko član prejme članski certifikat, ga mora lastnoroč-
no podpisati vpričo društvenega tajnika, članski cer-
tifikat morata podpisati tudi društveni predsednik in
tajnik in ga potrditi z društvenim pečatom.
7.	Po glavnem zdravniku ali upravnem odseku odklonjene prosilce mora o tem obvestiti društveni tajnik in sicer pismeno ali ustmeno, čim prejme dotično naznanilo od gl. tajnika. Odklonjenemu prosilcu se povrne pristopnina. Glavni zdravnik in gl. tajnik nista dolžna povSdati prosilcu vzroka odklonitve.
8.	Dolžnost vsakega člana je, upoštevati in se ravnati po načelni izjavi, pravilih in vseh sklopih društva, upravnega odseka, gl. odbora, konvencije in ro-forenduma. Udeleži naj se najmanj "vsake tretje seje društva, udeležiti se je pa mora, ako jo na isto pozvan. Člani morajo prijaviti na seji vsak prestopek pravil, kadarkoli ga opazijo; kdor ve za prestopek, pa ga noče prijaviti na pristojnem mestu, zapade sam kazni, ko se dožene, da je vedel zanj, pa ga ni naznanil. Člani morajo vodno in povsod skrbeti za dobro ime jednote, društva in posameznih bratov kakor tudi društvenih in gl. odbornikov. Plačevati morajo redno vse naložene prispevke do 25. dne v mesecu.
XVII. NESPOSOBNI PROSILCI
1. Slovenska podporna jednota ne sprejema v svoje članstvo prosilcev,
a) ki imajo kakšno telesno, poškodbo ali katerim manjka kakšen del telesa, izvzemšil če jim manjka le uho ali dva prsta na roki ali nogi in iz-vzemši če druStveni in glavni zdravnik priporočita, da se sprejme. V slučaju nesporazuma določi upravni odsek tretjega zdravnika, da poda svoje mnenje o prosilcu, ki j« odločilno, čla-
ne iz mladinskega oddelka, ki so smatrani za neozdravljive, se sprejme v oddelek odraslih samo za posmrtnino do vsote $ 600.
b) ki imajo kilo, srčno napako, kronično želodčno bolezen ali katerokoli drugo kronično bolezen, kakoršnokoli kronično spolno bolezen, oziroma če so jo kdaj imeli, ako so imeli akutni rev-matizem v teku dveh let pred jlrošnjo za sprejem in uko je kdo v njihovih družinah umrl za jetiko v teku treh let prod vložitvijo prošnje; ravno tako jednota ne sprejme prosilk, ki so v materinstvu.
c)	Jednota dalje ne sprejme prosilcev, ki so že prejeli kakšno odškodnino za telesne poškodbe ali odpravnino pri S. P. J. ali pri katerikoli drugi podporni organizaciji;
d)	če delajo kot profesijonalni stavkokazi, ali ako so ob času stavke zaposljeni kot oboroženi čuvaji; nadalje špijoni v delavskih organizacijah;
e)	dalje se ne sprejemajo prosilci, ki delajo kot streljači v nevarnih rudnikih in ki s tein riakira-jo svoja življenja za višjo kot je pa določena za take službe v varnih jamah od unije in družbe; če delajo v smodničnici ali tovarni za izdelovanje razstrelivnih snovi; če so člani policije ali sodni biriči, izvzemši če so po zakonu kot državljani začasno primorani opravljati tako službo;
f)	ki so znani kronični pijanci, ali če se preživljajo nečastno, niti takih, ki so bili kdaj kaznovani z zaporom za kakšno zločinsko dejanje proti osebni lastnini, ali če so ponevorili društveno imovino pri kateri drugi organizaciji;
g)	ki so ostali na dolgu z rednim in izrednim asfis-mentom, pri kateremkoli društvu 8. P. J., do-klor no poravnajo dolga.
2. Krajevna društva se morajo strogo ravnati po 1. točki tega člena. V slučaju, da kateri prosilec, v smi-
v 0'
slu tega člena ni sposoben za člana, zamoči katC ^ li stvar, ki je navedena v 1. točki tega člena, 8,1 ^ prosilka zamolči nosečnost, nima nobone pravih ^ podpore in odškodnino in dediči takih članov s1"1 ■ nobene pravice do posmrtnino. Društvo mora ^ ko pride na sled takim članom, ki so s slepar9'^, prišli v jednoto, uvesti strogo preiskavo in j^ staviti pred poroto, in če se dožene, da so kri*1'
mora društvo nemudoma izbočiti.
,b»r
3. če katero društvo vedoma sprejme nespt"- ^ ga prosilca kot so navedeni v 1. točki tega člc®"' če pozneje ne stori nobenih korakov napram * a o katerem se izve, -ad jo pri vstopu zamolčal
nesposobnost, mora gl. tajnika po prejemu evi'
0d»f
takoj zatožiti dotično društvo pri gl. porotnem ku in zadnji mora, ko so dožene krivda, naloži*1
¥
kemu društvu strogo kazen, medtem ko mor8 dotični nesposobni član izobčen iz društva in ta nima napram njemu niti napram njegovim čem nobenih obveznosti.
4. Vsak član je sani odgovoren za vse svoje P° j ke in izjave pri vstopu v društvo in jednoto. pri sprejemanju člana društvo ni ravnalo kot F ^ pisujojo pravila, nima jednota nobene obveznost1 ^ pram takemu članu. Ako ima gl. tajnik
obtof' i ¿t
če pride sam na sled, da.je član pri vstopu v ^ tvo in jednoto kršil pravila, ali če se pri spreje"^j,(; člana ni društvo ravnalo po pravilih, mor» ^ uvesti preiskavo, in ko ima dokaze, da je čla" ^s pravila, ali če jih je društvo, mora zahtevati ji štva, da ga izključi. Če se pri preiskavi dok8^'^ je član, ki je predlagal prosilca, vedel o nosti prosilca in če je preiskovalni odbor z8B J
o iil
dolžnosti in je poročal društvu neresnico
d»
prosilca, mora gl. tajnik zahtevati od društva, ^ strogo kaznuje. Vsa društva se morajo pokori1 ^ tevam gl. tajnika; če društvo ne izvaja vseh
(Nadalje**9,
Dr' Avgust Korbar:
Zdravstvo
Rak v jabolku in na glasilkah
Tega raka spoznamo lahko že precej zgodaj, bolnik ima po navadi težave pri požiranju, po-^g tega pa je jako sumljiva hripavost, ki ne neha, čeprav jo še tako zdravimo.
Rak predpasnice — ščitne žleze
Ta rak nastopa navadno le pri golšavih ter razmeroma zgodaj povzroča bolečine. Pri raku golše postane del golše trši, se še bolj poveča — kot krogla. Bolečine pa se širijo proti ušesu, tilniku, spodnji čeljusti itd.
Rak požirala
Oteklina v požiralu ovira požiranje hrane za-to> ker zoži požiralo, bolniki morejo sčasoma Požirati le kaasto in tekočo hrano. Ti bolniki Uaglo hujšajo. Težave v požiralu utegne povzročati seveda še kaka druga bolezen, vendar pa Oe vsako otežavanje požiranja sumljivo na raka.
Tudi za rakom v požiralniku bolehajo pogosteje moki kakor ženske. Vzroki za to so »ti, kakor pri raku ustne votline.
Rak v želodcu
Moški imajo tudi tu sicer večino, vendar Pa tudi pri ženskah rak v želodcu ni redek, ■ftak v želodcu v začetku nima nobenih pra-Vlh znakov. Bolnik čuti neko težino in pritisk v gorenjem delu trebuha, zlasti po jedi, ter apetita. Meso, ki ga je prej rad jedel, ,ftu postane odvratno, večkrat se mu peha, eesto je zaprt. Olovek bi mislil na želodčni katar ali nervozo. Toda kljub zdravilom ti poja-Vl ne izginejo. Oteklina se pri raku v želod-eu težje otipa. Kasneje šele pri želodčnem raku nastopa bljuvanje hrane, in sicer čez več Ur po jedi, večkrat pa bolnik povrača tudi **eko temno maso, podobno kavnemu usedku, *ar pomeni, da je rak začel krvaveti. Blato J® v tem primeru črno kakor po borovnicah.
ehke važnosti je, da bolnik takoj pri pr-Vllt pojavih pride k zdravniku, dokler je ope-ra«ija še mogoča.
ne gostilne in ne avta. Mesto tega pa ima koso m Pikon za v naš rudnik. Poglej kam pridemo Pobrisani.
Veliko pozdravov od Riževih. Stari je umrl dvema tednoma. Tudi Sandra Te poz-
barak& ^^ ™ ** ^ ^ spomin<>aš starih
enkar sprejmi od nas vseh srčne pozdra-Ve Ti •	• •
' J1 in svakinja, se prav posebno pa moja
a vijolica Emica.
Tvoj brat.
Rak v črevesju
Redko najdemo raka v ozkem črevesju, če-sto pa v širokem. V črevesju se rak razvija lanko na več načinov; iaiiko kot oteklina neravne površine, ki kmalu popolnoma zapre prenoclnost v črevesu. Bolnik 1111a v tem primeru lanke bolečine, menjaje ima driske, potem je spet zaprt, hujša, ker nima apeti-ta. Oooieio mesto se čuti Kot oteklina, v blatu pa najdemo sluzaste in krvave primesi. Druga ouiiüa črevesnega raita se siri le pios-koma ter le počasi zapira prelioclnost črevesa, doKler ga nenadno popolnoma ne zapre, in to največkrat brez kakega nam znanega vzroKa. Upasnejsa je ta oblika zato ker ne po vroča prej nikakili težav. Jako čest je rak dariKe. Oboleli tozi nad pritiskoim v križu, cesto ga sili na blato, navadno je zaprt. Sto-lici je primešana sluz in kri. Tozneje povzroča ta rak atrašne bolečine.
Rak na maternici
Največ seg ovori med ženami o tem raku, ki je skoraj enako čest pri tistih, ki imajo otroke, kakor tudi pri tistih, ki jih nimajo. (Judno je to, toda narava dela po svojih zakonih, ki jih še ne poznamo. Zmerom bolj se širijo glasovi priznanih specialistov, da je splav v veliki meri kriv, da je rak na maternici tako čest.
Kakšni so začetni znaki raka na maternici? Sumljiva je vsaka krvavitev iz maternice, ki ni v zvezi z rednim mesečnim perilom; posebno sumljivo še pri ženah, ki so že izgubile mesečno perilo, a začno čez nekaj časa spet krvaveti. Ta izcedek iz maternice je navadno krvav, take barve nekako kakor voda, v kateri smo oprali sveže meso. Sumljiva je tudi vsaka krvavitev po občevanju. Izcedek iz maternice postane sčasoma gnojen in tako strašno smrdi, da nihče ne more obstati poleg bolnice. Bolečine nastopajo jako pozno, postanejo pa neznosne.
Če žena ne pride pravočasno k zdravniku, se rak širi dalje v mehur ali v črevo, ali pa na obe strani; tu je pač že vsaka pomočo brezuspešna. Zdravnik le še skrbi, da olajša strašne bolečine, dokler bolnice ne reši smrt.
Rak na jajčniku
Vzrokov za raka na jajčniku ne vemo. Prvi znaki bi bili pritisk in težina v križu in spodnjem delu trebuha; če se rak jako razširi, velik trebuh, kesneje vodenica. Silne bolečine, povračanje in neredna krvavitev iz maternice so pojavi, ki vzbujajo sum za raka na jajčniku.
Rak vnanjega spolovila
Ta rak se pojavlja pri moških in ženskah rajši na mestu prejšnjih čirov, ki so nastali zaradi sifilisa ali pa kapavice. Zanimivo je, da rak vnanjega spolovila pri Židih, ki so obrezani, skoraj nikdar ne nastopa.
**
*
S tem smo podali čitateljem v glavnem prve pojave raka. Opozorjeni ste tedaj, na vas pa je, da takoj, kakor hitro se vam zdi, da imate težave, ki bi bile sumljive na raka, greste k zdravniku, kateremu pač zaupate. Ta bo ali vaš sum odvrnil ali pa vam nasvetoval zdravljenje.
Katerih pripomočkov se poslužujemo za zdravljenje raka
Najstarejša pripomočka sta nož in razbeljena kovina. Največkrat je operacija z nožem tudi edina pomoč, ki za rakom obolelemu reši življenje. Včasi, prav posebno pa tam, kjer operacija ni več mogoča, se zdravniki poslužujejo razbeljene kovine, da uničijo, kolikor je mogoče rakasto tkivo.
Poleg noža in ognja pa služijo zdravljenju raka tudi še rontgenski in radijevi žarki, ki večkrat omogočajo, da se doseže popolno ozdravljenje tudi v primerih, kjer je bil prej bolnik izgubljen. Večkrat nam šele prejšnje obsevanje s temi žarki omogoči poznejšo operacijo. Rontgenske aparate imajo po vseh bolnišnicah, radium pa imajo v Beogradu in Zagrebu, kjer je tudi poseben oddelek za zdravljenje za rakom obolelih oseb — z radijem.
Ali se moremo očuvati raka?
Zanimivo je, da narodi, ki živijo še popolnoma preprosto naravno življenje, raka skoraj ne poznajo, čeprav je razširjen po vsem svetu. Nasprotno pa je v krajih z večjo tako zvano civilizacijo (omikanostjo) rak bolezen, kj utegne zavzeti kmalu prvo mesto med vsemi boleznimi. Vidi se torej, da je civilizacija razen strojnih pušk, strupenih vojnih plinov in drugih takih dobrin prinesla tudi večjo umrljivost za rakom. Seveda, sedaj je vse drugače, kakor je bilo v starih nemodernih časih. Časopisi so pisali svoj čas, da ,3omo kmalu v nekaj kroglicah užili hrano za ves dan. Konserve, pokvarjene jedi, ostre začimbe, silni konsum alkohola in tobaka, pa naša okolica, polna strupenih plinov iz tvornic, avtomobilov in tako dalje, vse to pač ne koristi zdravju.
Preprosto življenje v prahu in dima prosti prirodi, preprosta hrana brez ostrih začimb in td., moderna higiena in zdravstvena pro-sveta ljudstva — pa rak najbrže ne bo več tako strašilo.
Znano je, da se nagnjenost do raka podeduje. Zato naj vsakdo pazi, preden se poroči, da ne bo izvoljena oseba iz rodbine, kjer je rak deden. Posebno če sta oba, ki se namerja-ta vzeti, iz takih rodbin, je precejšnja verjetnost, da bodo tudi otroci nagnjeni k tej bolezni.
Čuvajte pa se sploh vseh bolezni, zakaj rak ne napade popolnoma zdravega organa.
Če pa ste opazili, da nekaj ni v redu, če vam te težave vzbujajo sum na raka, ne čakajte, ne odlašajte, ampaka pojdite takoj k zdravniku, ki je zato tu, da vam v teh primerih svetuje in da čuva nad vašim zdravjem.
(Konec)
CIRIL KOSMAČ:
v
Kraška sinfonija
L
Pred davnimi, davnimi leti bo prihajale na ta božji svet še tako dobre zime, da sem bil otrok. Sneg je ljubi Bog z neba na zemljo se-jal, krog brda je stric Veter pihal, siva Lakota pa je bila šele v povojih in zaradi tega ni mogla hoditi križem sveta. Takrat sem bil jaz še majhen. Sedel sem v izbi na gorki tolminski peči in se stiskal k materi, ker me je bilo teme, ki je prihajala iz vseh kotov, neznansko strah. Mama pa je vzela v svojo žuljavo dobro dlan mojo otroško glavo in mi je šepetala na uho neskončno dolgo pravljico o dobri materi, ki je šla v svet svoje otroke — izgubljence iskat, jih ni našla in je umrla v snegu.
Tista pravljica je bila zelo dogla in mene je bilo strah.
Dandanašnji ni nič več tistih dobrih zim. Dandanašnji mraz nastilja sneg, in lakota prihaja z njim. Tudi majhen otrok nisem več. Velik otrok sem in daleč v svetu. In nikamor ni zame iz tega sveta tako daleč kakor domov. Matere nimam več, še predno sem otrok-izgu-bljenec postal, je odšla, da se ne povrne več. Tudi tolminske dobre peči nimam več. Samo materina pravljica mi je ostala na dnu duše, smrt v snegu in strah.
In danes, ko eno od teh smrti zapišem, me je še zmerom strah.
II
—	Danes, danes pa prav za gotovo pride pismo ! — je odločna rekla sama sebi mati. Stopila je na prag, da bi jasneje videla če morda že ne prihaja pismonoša. Uvele, usehle oči so se ujele v zimsko pokrajino. Ves ogenj, kar ga je še bilo v starkinih očeh, je zagorel in zažgal polmrak. Ampak obsvetil ni ničesar. Obupno se je zvijala cesta čez gmajne in brda in bila je prazna, sovražna, mrzla. Da bi po taki cesti sinovo pismo prišlo, je res nemogoče.
—	Nič, nič, — je zamrmrala starka in se vrnila v kuhinjo. Počenila je k ognju na ognjišče in se zastrmela skozi okno.
Zadnje dve leti je stara Marija Lukša živela samo od pisem. Mož ji je bil v vojski padel
Diplomirana babica
ANA CHARPOVA
v Pragi in Buenos Airesn
Ima odlgoletno prakso v porodnišnici v Pragi in v bolnici Rawson v Bs. Airesu. Sprejemajo se penzijonistke, posebno s kampa.
calle OOLOMBRES 178 Ü. T. 62 Mitre 3755
(Ir'kvadra od Rivadavia)
na Doberdobu. Tilka, hčerka edinka, se je bila pred štirmi leti nekam zgubila. Z italijanskim brigadirjem se je bila spečala — da ta Tilka ves oče, sama kri — in je zbežala z njim in kje je danes sam bog ve. Govorili so, da je med "tistimi" v Milanu. Govori se marsikaj, resnice pa ni vedel nihče. Mati je sklenila, da pozabi nanjo. Na zunaj je to tudi držala. Srce pa jo je sleherni večer spomnilo nanjo in marsikatera solza je zdrknila med gubami starih lic. Še najdelj časa sta ji ostala sinova Albin in Vladimir vesela fanta, muzikanta po volji božji. Igrala sta v Trstu, dokler ni bil Albin primoran zbežati čez mejo, Vladimir pa konfiniran.
Tako je mati ostala sama v napol razpadli kraški bajti, sama s svojimi mislimi in trpljenjem, sma v pisanju in v prčiakovanju pisem.
Že skoraj pred mesecem dni je bila pisala Albinu in Albin ji še ni odgovoril. Kaj je popolnoma pozabil nanjo, se je žalostila mati. Ne to ni mogoče. Da bi jo pozabil on Albin, njen najstarejši, njen otrok, spočet in porojen od ljubezni, to je res nemogoče. Saj je ta otrok tako ves njen. Prav njene oči ima velike, globoke pa tako neznansko črne. Tudi ima vso njeno, robat je včasih moj Bog kdo pa n,i drugače pa je tako silno mehak in občutljiv, kakor ona. Da in tudi z j oče se prav tako lahko kakor ona. — In ji ne odpiše. Tako lepo mu je pisala. Še Lovrički je dala pismo prebrati in Lov-rička se je zjokala, tako lepo je bilo napisano. In on, Albin, ji ne odpiše. Včeraj je prejela pismo od Vladimirja. Šele pred dobrim tednom mu je pisala in je že odgovoril. Pisal ji je njen drugi sin da se mu še dobro godi, da hodi po otoku lovi ribe, čita knjige in vedno, prav vedno misli nanjo. In prosi jo, naj na sveti večer le naredi jaslice v kotu pri mizi, kakor vsako leto in naj eno lučko tudi zanj prižge. — Ubogi Vladimir! — je vzdihnila in solza ji je zdrknila po uvelem licu in je kanila v pepel. Da mu je še dobro, piše. O dobro! Ona, Marija, prav dobro ve, kakšno je to tisto dobro. Tudi rajnki ji ,/e s fronte pisal vesele rdeče dopisnice, da mu je dobro pa je umiral.
IZKUŠENA BABICA
FILOMENA BENEŠ DE BILIK,
diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni, vse ženske bolezni.Sprejema tudi noseče
v popolno oskrbo na dom. Ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer
LIMA 1217, I. nadstr. Ü. T. 23 Buen Orden 3389 — Bs. Aires
Grenko je zmajala z glavo da so ji sivi lasje bridko zdrseli na čelo. Podtaknila je, da Je ogenj veselo zacvrčal. In oči so ji spet ušle skozi motne šipe na cesto.
—	Albin — je zastokala polglasno, hrepeneče, pričakujoče. Kaj so nam zaplenili na m'ji pismo? Ne, to ne! Nič takega mu ni P1' pisala. Samo o burji, o Krasu, o Vladimirju, o sebi, o pomladi ki jo tako težko pričakuje, mu je pisala. Nič takega prav nič takega, še da Je lačna mu ni omenila. — Ej, je vzdihnila, morda pa spet kaj piše, kako zgodbo. Da, res, kaj piše in tako nima časa. Kadar bo dokončal ji bo pisal, da jo preseneti, da jo razveseli, morda ravno za božič.
—	Da me razveseli, — je mrmrala in ozka usta so se razlezla v majhen smehljaj. Oči so se zaiskrile in čez gube na licih in čez razora-no čelo je za hip zavel žarek veselja.
Burja je žvižgala. S prečudno visoko PeS' mijo je hitela čez deželo. Šumela je v vrhovi'1 borovcev, brinjeve grmiče je privijala k tlo® iz kamnolomov je dvigala goste oblake rezkega kamenitega prahu. Mati je nemela v divji PleS in zdelo se ji je da burja ziblje ves Kras, d» ga z neznansko brzino vleče nekam silno d"' leč v nepoznane kraje.
Materine oči so bile negibne. Ležale so v 1°* banji, kakor dve mali ledeni jezeri. Na pJ'1' gladini se je zrcalil svet, ki je bil razlit ^ zunaj brezmejen, neskončen, podoben sivi *eC* nosti. Od bajte je tekla preko gmajn in brd P0' sejanili z borovci, ki so nemeli mecF skala®1' kakor ogromna, široka jahta črnili plahuta-jočih ptičev, preko brajd, v kateri je v jeseu1 zorel rdeč, sočen, krvavoživ teran, preko gl&s' nih kamnolomov, kjer so nekoč — dokler j^j niso Lahi pregnali — kraški lcamenarji rez»!' kraški kamen v joku in smehu, vse dni od roj' stva pa preko mladosti in pesmi, do zrele m°s' ke dobe in sive uvele starosti. Preko vse te sive' žalostne dežele se je krog kamenitih bajt pre' pletala široka cesta, kakor dolga, debela ras®' vinasta rjuha. Po tisti le cesti so romali sp0' mini matere vse do Doberdoba in tam, kjer je čez brdo cesta prelila na Trst, so se prel® tudi starkini spomini.
Trst, je mislila starka.'Trst je šumel taia daj za tistim skalnatim robom v divji žalost»0 prehitevajoči pesmi napolnjeni z lakoto, Pr° stitucijo in tesnobo ugašujočih src. Da, tam Je Trst, lastnik morja, daljnega, širnega, nesko0' čnega. Tam je tisti Trst v katerem je sedež 1®' kote za vso deželo, sedež biča, ki žvižga Kras.
V svoji mladosti je bila Marija Lukša večkrftt v Trstu. Zdel se ji je vesel, živ in brezmeje0' hiša pri hiši, ure in ure. Kasneje je hodila v Trst, ko sta tam igrala njena dva sinova. je v Politeama Rossetti in v Verdi. Mnogo le" pega je videla tam. Še danes se spominja Trist®'
Restavrant "OSO RIO"
Edino slovensko zbirališče Vsako nedeljo ples.
Lepi prostori, pripravno za svadbe CENE ZMERNE — Prenočišče po 70 cent.
Se priporoča lastnik
EMILIO ŽIVEC
OSORIO 5085	PATERNAl«
na in Izolde. Najbolj pa ji je ostala v spominu godba: saj sta vendar igrala sinova. O ta dva, ta sta bila od Boga poklicana, da nalije-ta človeku solze v oči s svojo godbo in veselja v dušo. To je bilo še v prvih letih vojske. Kasneje sta morala oba na fronto, Vsak po dve leti sta žrtvovala, vrnila sta se trudna in oslabela, nasičena vsega. Čemu sta se pravzaparav vojskovala nista vedela. Zdaj vihra v Trstu tudi le tuja zastava in ta še tisočkrat okrutnej-ša od prejšnje.
Taki le spomini so se peljali skozi možgane Marije Lulcše, ko je njeno oko zagledalo daleč tam na ovinku ceste motno piko.
—■ Prihaja! — je vztrepetalo v njej. Naslonila se je, na podolcnice in strmela v motno P>ko, ki se je bolj in bolj bližala. Če je pismo-noša in če nese pismo zame pol litra terana dobi in črno kavo skuham, je sklenila. Motna Pdta pa se je bližala in bližala, počasi se je zmo-*al iz nje pismonoša in stopil proti bajti. Vsto-P'l je in ji dal pismo. Mati je na mah pozabila na teran in kavo, niti slišala ni kdaj je pismonoša precej trdo zaloputnil z vrati in odšel. Hlastno je pretrgala ovoj in brala pismo.
Ljuba mama! Oprosti mi, ker ti tako dolgo nisem odpisal. Tvoje zadnje pismo mi je vzbudilo. I tako hrepenenje po domu, da sem se vse-del in izlil svojo notranjost na papir, v godbo. Spisal sem "Kraško simfonijo". Simfonija, to je veliki spev. In ravno ti si mi dela misel, in kakor si mi ti pisala, ravno tako sem "Kraško simfonijo" razdelil na štiri dela: Kraška burja, kraški jetnik, kraška mati, kraška pomlad. Hvala ti mama, ti ne veš kaj si mi dala in kaj mi še zmerom daješ. Ne bom ti pisal dolgega pisma. Prosim te, mama, preskrbi si potni list in pridi k meni. Želel bi, da bi bila na sveti večer pri meni, ko se bo moja simfonija prvič izražala. Čakam te
Tvoj Albin. Hvala lepa za tvoje pismo, mama, hvala ePa za tvojo misel, mama. Ti ne veš kaj si mi ^ala, mama, — je zlogovala starka. Roka ji je dahnila in pismo ji je zdrknilo v predpasnik, ^i pa so bile žive. Ves nekdanji ogenj lepe *e»ske v njih. Njena ušesa so prisluškovala peMni burje, ki je žvižgala v opažih in zdelo ji je, da sliši sinovo simfonijo, sinovo god-bo o kraški burji.
Da naj pridem, mi piše. Da bom zraven sveti večer, ko se bo njegova pesem prvič 'grala, se je čudila sama sebi. — O saj sem ^jedno rekla, ta moj Albin, ta moj otrok, zara-katerega sem toliko pretrpela, je vendar, ne-aJ posebnega. Saj sem vedela, o saj sem ve-.e a- Ampak, da sem mu jaz dala misel, prav uboga starka, ki mi' že dve leti nihče ni *ekel mama, ki živim sama v svojih sedem-bCSetil* letih, od vseh zapuščena v tej razpadli
aJti, -— He je veselila. In
z °C1 so ji sijale. In zdelo se ji je, da tam ^Ur'aj cvetejo lepe rdeče rože. Tako živo je zadala o rožah, da je na glas pokarala sama sebe:
0 ti neumnica, ti trapa stara ti. Na otročje gre Pa v sanje verjamem. Le kako bi mogle tc en dni pre bdožičem cveteti rože. ^ st«du je jn začela kakor v sanjah zbirati po
jih 1 StVaii' lci vzame s sabo za na pot, in nositi na mizo. Ko je bila miza zvrhana
razne starine in se je ozrla krog sebe, kaj naj bi še vzela, jo je s stene pogledala Vladimirje-va slika.
_Ti, — je vzkliknila i nsi pokrila z rokama
0éi. — Ne, ne, Vladimir, nikamor ne grem. Saj te vendar ne smem pustiti samega. Oditi sem mislila, — ji je srce kar vpilo od groze. — Saj Albinu je lažje kakor tebi. Tebi še violine niso pustili vzeti s seboj, da bi se kedaj lahko zjokal vanjo.
Noč je Marija Lukša prebila v nekakem pol-snu. Albin, Vladimir in Tilka so vso noč blodili krog nje. Bila je z Albinom. Violino je držal pod pazduho in jo je peljal v bajno razsvetljeno gledališče in vsi so se mu klanjali in ko je stopil na oder so mu ploskali, ploskali, ploskali. Tudi ona je ploskala in zraven nje je ploskal Vladimir. Kar naenkrat je utihnil šum in znašla se je pri Vladimirju. Sedela sta na skali ob morju, na silno divjem otoku. Za Vla-dimirjem je stal črn divjak in je vihtel nad njim težek s trnjem opleten bat. Zdaj, zdaj bo bat padel po sinovi glavi. Privila se je k njemu, zakrila ga s svojim šibkim telesom in zaprosila : — Ne, njega ne, mene rajši. Ali ne vidite, da je že ves krvav! — Bat pa se je nižal. Skoraj je imel že pasti na njen hrbet, ko je kar naenkrat planila izza skale Tilka. — Ne, ne mojo mater, ne. Mene, mene ki sem grešniea, dajte. Nikar ne udarite matere. Hčerka naj za mater vse udarce prejme. Za njo sem že jaz sama velik udarec. — In bat je žvižgal po zraku, žvižgal tako glasno, kakor kraška burja. In nekdo je tisti žvižg spremljal na violini. Ozrla se je. Na skali je stal Albin v črni obleki, z razkuštranimi lasmi in igral, igral divje, in za njim je bilo vse polno ljudi, ki so ploskali in vpili: Živijo! Kraška simfonija.
Starka se je zdramila in pomela oči. Mislila je da bo resnično videla pred sabo vse tri otroke. Pa ni videla ničesar. Samo burja je divje, oglušujoče žvižgala v opažih.
— Šla bom! — je rekla, ko je bil dan.
Veliki zavod
"RAMOS MUIA"
ZDRAVNIKI SPECI J ALISTI
ANALIZE urina brezplačno. Anal;ze krvi. Popolno moderno zdravljenje.
SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analizo (914).
KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki Izpadanje las. Ultravioletni žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin.
SPOLNA ŠIBKOST: Ilitra regenareija po prof. Cicarelliju.
ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in šibkost.
REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu.
PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča.
ŽELODEC: upadel, raširjeni, kisline, težka pro-bava, bruhanje, rane.
ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka.
ORLO, NOS, USEŠA: vnetje, polipi: brez operacije in bolečin.
ŽENSKE BOLEZNI: maternica, jajčnika, ne> redno čiščenje.
Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenjo zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje.
Pregled brezplačno GOVORI SE SLOVENSKO
Plaza Once Rivadavia 3070
Od 9—21 ob nedeljah od 3—12 itmmamamaammKmmimBmtmmmmmm
Vstala je in čutila se je mladotsna in živa, mlada. Nič ni nažgala ognja, ogrnila si je plet in šla v vas.
Vrnila se je okrog poldne. Prodala je vse, kar je bilo prodati mogoče. Ogrado terana je kupil sleparski italijanaš Francovicli, oštir sa-larienski. Kozo-edinko, je kupila Lovrička za dvajset lir. Uboga koza! Bajta. No bajta ji je ostala. Nihče je ni hotel kupiti. Da je prestara so rekli, vsa razkopana, vsa zanič, da pušča, da je na vetru in še vse polno drugih slabosti so ji očitali tisti borni čemerni bajti, stari nad pet rodov. In kočno, kdo pa pravzaprav potrebuje hiše Nihče. Za kasarno pa je premajhna. In tudi, kaj se bo mari jokala, če je ni mogla prodati. Kadar bo tista pomlad, da se bodo povrnili lahko, vsi, še Tilka, na Kras, bodo nekaj dni med temi zidovi zaživeli staro kraško življenje.
Popoldne je potegnila izpod šupe vozico in naložila na njo omaro, stare cape in še vse drugo, kar se da prodati v starini. Z denarjem, katerega izkupi plača takse za potni list, zdaj pa ji ga bodo gotovo dali, saj bo plačala. Še enkrat je šla v bajto in se posbeej poslovila od vsakega prostorčka. Poiskala je steklenico starega terana, ki ga je hranila za sina in jo stlačila na vozico. Potem je zaklenila vrata s skrbjo, dala ključ pod prag, kakor bi se imela že zvečer vrniti. Z raskavo dlanjo je še slednjič pobožala zid, plesnjiv zid, se pokrižala, rekla zbogom in šla na pot.
Za borih petdeset lir je pri starinarju Židu Leutenbergu v Starem mestu prodala vse z vozico vred. Ostala ji je samo steklenica z vinom in majhna cula. Odpravila se je na Questuro.
—	Po potni list sem prišla! — je rekla.
—	Potni list? Za kam, za koga? — so se začudili.
—	Zame, za Marijo Lukšo.
—	Pridite danes teden. Tako kar naenkrat ga vam ne moremo dati. Moramo pač prej v-prašati županstvo, orožnike.
—	Ampak jaz sem že vse prodala. — je zajec-ljala starka. — Tudi plačam — je dodala.
—	Prodala? — se je zakrohotal uradnik. Prej imejte potni list v rokah potem prodajajte!
—	K sinu grem!
—	Da, da, k sinu. Ga dobro poznamo. Spomenik mu bodo kmalu postavili v Ljubljani. Kaj ne? Slaven je postal, — so se ji posmeho-vali.
—	Ampak le kam naj grem ? — je zastokala mati.
—	Veni — je kratko odsekal uradnik.
Kolena so ji klenila in mahnila jo je skozi
vrata.
Prve luči so se prižgale, ko je obstala na ulici. Krenila je proti Krasu. Tesno je držala k prsim steklenico in cula jo je tlačila k tlom. Zdelo se ji je, da jo vsi tisti obrazi, ki so drveli mimo nje, gledajo z lakomnimi očmi. Steklenico bi ji radi vzeli. Ne, ne tako kruti vendar ne bodo, da bi jo za sina oropali.
Morje. Mesto. Sama. Trst je bežal od morja proti Krasu, kakor bi že vendar začutil, da je edina njegova rešitev v zaledju. Luči. Luči.
Starka je stopila iz mesta, v mater je udarila burja. Zagodrnjala je starka, pa si je omi<
k
Zgoraj: Mlada Indijanka, ki živi naravno v naravi, kot jo je Bog ustvaril.
Desno: Slovenski pastir, ki je gotovo marsikateri tudi tukaj ter obuja spomine na zlate čase, ko je brezskrbno ukal po planini.
slila sinove simfonije: — V štirih stavkih sem napisal svojo simfonijo. Prvi: Kraška burja.
Kraška burja.
Z nekim čudnim veseljem in ognjem, se je mali vrgla vanjo. Zravnala s eje, da jo je veter objemal vso. Majali so se bori, brinje se je hu-lilo k tlom. Sneg je padal od nekje in cepal v obraz matere Marije, ki je šla v burjo in ponavljala :
—	Čez teden dni dobim potni list. Ravno prav bom še prišla. Naravnost v gledališče iz vlaka.
Cesta pa je bila neskončna in stare noge trudne.
—	O bajta, bajta kje si? — je zamrmrala starka. — Kako rada bi se odpočila.
Pohitela je. Tekla je. Noge so postajale svinec.
—	Bog me hoče kaznovati, ker sem zapustila Vladimirja, — se je zdramila. O Bog trudna, trudna.
Omahnila je na beli cesti. Potegnila se je pod brinjevo grmičje.
—	Čez teden dni, da čez teden dni, Albin, Vladimir, — Tilka. —
Zleknila se'je in tesno stisnila k sebi steklenico.
—	Kraška simfonjia, kraška burja. Čez teden jo bom slišala in nič več ne bo mraz takrat. Prvi stavek kraška burja, ki neznansko divje vrši čez Kras, čez našo deželo, borovce zvija brinje pritiska k tlom, sneg meče človeku v oči. Kraška mati, o kraška mati, ki za svoje otroke vse pretrpi in vse da. Ječanje jetnikov. Via—di—mir. V—1—a—d—i—m—i—r. Pomlad, pom—lad, p—o—m—1—a—d.....
Odvila je steklenico in naredila požirelc terana.
—	Pomlad bo prišla. Po—ju—traj—šnjem, ju—tri, so zlogovale ustnice.
Glava je padla na žepek. Trudna.
Roka je omahnila.
In rdeče vino se je z zamolklim klokotanjem stočilo na belem snegu.
Neskončno dolga je pravljica. Vladimir je pisal. Albin je pisal. Še Tilka je poslala pozdrav. Pismonoša ni vedel kam s pismi: otrokom jih je dal. Do materinih oči niso več prišla, ker jo je srečala smrt v snegu.
m
Krakov, ki je močno P1 P"1
dovan od zadnje velike dnji.
Zgoraj: Balon s katerim sta americana major WiHam K. Kopner in kapitan Albert W. Stovens poletela v stratosfero.
Levo: Nemški diktator Hitler, ki je po smrti Hindenburga popoln gospo-(l:u- Nemčije.
prancozl pravijo, da Hindenburg ga je še nekako krotil, sedaj pa da se bo treba pripraviti.
Kdo bo bodoči predsednik republike je vprašanje. Morda Hitler sam. Lahko pa bo tudi delal nato, da se povrne bivši cesar.
Spodaj: Avstrijski "Heimivehr" na pohodu.
P'V
Človeštvo isce poti v vesoljstvo
Poleg mnogih tehničnih pridobin, je današnja veda pričela osvajati stratosfero. Ni izključno, da bodo nebesni svetovi nekega dne dostopni človeku. Saj naša zemlja, ki je bila še do nedavno velika in nepoznana za človeka, postaja že skoro mahjna. Ni ga kraja kamor bi človek ne prodrl. Na Severni tečaj, na Južni tečaj, v temne džungle, v morskih glo-
-	"M ' f,í
i	vsak izseljence
najprvo zapomni, ko prispe v Buenos Aires.
«m
M
i 1 j Pokojnemu nemškemu predsedniku generalu Hinden-"'ilirajo fašisti.
M
r
i M

Ves okraj je povodenj strahovito razdejala.
-: . " . ':

t-*- ■ ííu • ',■'••■■■ - : ISK



binah, povsod tod je bil človek. Človeški duh pa ne počiva. Pričel je iskati poti v še nedo-sežno in človeku nepoznano vesoljstvo.
Ravno te dni sta poletela v stratosfero ameri-čana.major William E. Kepner in kapitan Albert W. Stevens, ki pa nista dosegla niti višine, ki jo je dosegel profesor Piccard in še manj višine, ki so jo dosegli ruski znanstveniki, ki so potem talco žalostno končali.
Našim čitateljem prinašamo v nasljednjem zanimive podatke ruske ekspedicije v stratosfero :
Prvi ruski stratosferni balon je bil velikan s 24,340 m3 prostornine in 36 m premera. Pri takšnem obsegu je bilo skoraj najtežje rešiti problem, kako bi balonskemu plašču dali čim manjšo težo, kajti od tega je bilo v prvi vrsti odvisno, kako daleč se bo orjak povzpel v stratosferne višine. Blago za plašč, kakšnih 5000 m, je bilo treba izgotoviti doma in bilo je nekaj dvoma o tem, da-li bo zadostno lahko in da-li bo utegnilo pod vplivom ultraviolet-nih žarkov preprečiti uhajanje vodikovega plina. Po mnogih poskusih se je vendarle posrečilo izdelati blago, ki je bilo dosti lažje in obenem bolj gosto od tistega, ki ga je uporabljal prof. Piccard. Vrhu tega so si zanj, omislili prevleko, ki je dajala absolutno jamstvo za njegovo neprodušnost. Zanimivo je, da sta izumili to prevleko dve ruski inženirki iz novo-vrstnega domačega gumastega tvoi-iva. Pet in dvajset plasti tega tvoriva so namazali na blago, a vendar je njih skupna debelina znašla komaj 3 stotinke milimetra!
Gondolo so izdelali po načinu Piccardove. gondole kot veliko kroglo iz aluminijastih pločevin in so pri tem uporabili 5000 zakovic. Pri tej priliki so prvič uporabili dodatno pripravo, ki naj bi ublažila katastrofalne sunke v primeru prehitrega padanja. Preizkusili so najprvo celo vrsto prožnih kovinskih vzmetnih sistemov, ki se pa niso posebno obnesli. Tu je opazovanje nekega inženirja čisto slučajno potrdilo staro resnico, da so naj genialne jši pripomočki obenem tudi najpreprostejši. Pri spuščanju padal z registrirnimi aparati je ugotovil, da so ostali nepoškodovani instrumenti na padalu, ki je imelo za improvizirano gondolo dve navadni vrbovi košari. Na tej podlagi je potem skonstruiral blažilec sunkov iz vrbo-vega šibja, ki se je pri padcu na tla postopno lomilo od spodaj navzgor in prejelo tako najhujši sunek nase. S to preprosto napravo so konstrukterji podali jamstvo, da se letalcem v gondoli pri padcu na tla ne bo nič zgodilo in da bodo ostali dragoceni registrirni instrumenti celi, dočim so se pri obeh Piccardovih poletih, kakor znano, deloma poškodovali.
Na prav tako umen način so Rusi rešili vprašanje, kako bi letalce obvarovali silnega mraza, ki vlada v stratosferi. Piccard je to vprašanje rešil tako, da je prvič gondolo prebarval pol belo in pol črno. Posebna vrtilna naprava naj bi gondolo obračala proti solncu s črno pobarvanim delom tako, da bi ta del srkal toplotne žarke in ogreval notrajnost gondole. Toda vrtilna naprava je med poletom odpovedala in posledica je bila ta, da sta Piccard in njegov spremljevalec trpela zdaj zaradi strahotnega mraza, zdaj zaradi strahotne
vročine. Drugič je Piccard gondolo prebarval enakomerno sivo z uspehom, da je v njej med poletom vladal mraz 15 top. Celzija. Rusi so zagrabili stvar z druge strani. Površino gondole so prekrili z 10 mm debelo klobučevino in to so prevlekli s plantorn, ki so ga pobarvali svetlo modro. Rezultat je bil ta, da so med vožnjo imeli y gondoli znosno toploto 15 do 30 stop. C. Gondola pa je bila navzlic tem u-krepoin lažja od Piccardove.
Na stotine in stotine poskusov so izvršili, da najdejo pravo vrsto vrvi, ki bi vezala gondolo ob plašč in bi v stratosfernem mrazu ne postala krhka ter se pretrgala. Kako težka je bila stvar s temi vrvmi, je razvidno iz tega, da se je ena med njimi med poskusom pretrgala in so potem napravili kakšnih sto poskusov ob različnih temperaturah, da doženejo, katera "kritična temperatura" jo je napravila krhko. Nazadnje pa se je izkazalo, da je bila vrv že prej sama poškodovana. Tudi vse merilne in navigacijske instrumente so izdelali Rusi pod nadzorstvom strokovnjakov sami, so vsakega preizkusili neštetokrat in se je izkazalo, da so izvrstni.
Tako pripravljen in opremljen se je moral vzlet posrečiti, kakor vemo, da se je posrečil. Balon je dosegel rekordno višino nad 19.000 m in znanstveno gradivo, ki ga je zbrala elcspe-dicija, je bilo nad vse veliko. Doslej sicer še ni popolnoma obdelano, a kar je obdelanega, je nad vse zadovoljivo. Tako so ugotovili, da znaša zračna temperatura tik pred vstopom v stratosfero okrog 62 stop. pod ničlo, v njej pa do višine 19.000 m med 53 in 56 stopinj pod ničlo in je torej nekaj višja. Drugič so dognali, da postaja zrak'z rastočo razdaljo od zemeljske površine čedalje bolj suh, v ostalem pa se njegova sestava ne spremeni bistveno v primeri z nizkimi ozračnimi plastmi. Nadalje so dognali, da postaja kozmično žarkovje z rastočo višino čedalje silnejše, tako da znaša njegova kinetična energija v najvišji doseženi plasti nekoliko milijard voltov. Nad vse važni so tudi podatki o meteoroloških razmerah v stratosferi, ki ima odločilen vpliv na vremenske prilike v naši ozračni plasti.
Če čitamo o uspehih prvega ruskega strato-sférnega vzleta, se moramo le čuditi, da se je drugi vzlet navzlic doseženi rekordni višini preko 22.000 m končal tako tragično. Pri tem vzletu so bile priprave vendar prav tako skrbno premišljenje in oprema je bila še bolj popolna nego pri prvem poskusu- Sovjetske oblasti ne dado zadovoljivo razlage o vzrokih katastrofe. In njihovih sumljivih navedb in iz pripovedovanja nekaterih očividcev, da so tik pred tragičnim padcem zaslišali dve močni detonaciji, pa bi bilo sklepati, da pri tem vzletu ni šlo zgolj za športne in znanstvene uspehe, temveč da so se vršili med vzletom tudi še neki skrivnostni poskusi vojaškega značaja. Ohlasti molče. Pač pa izjavljajo, da se bodo poskusi s stratosfernim vzleti nadaljevali, in sicer periodično v raznih letnih časih. Zdaj iščejo novih tehničnih in organizatornih načinov, obenem pa se vršijo tudi poskusi z novimi tipi stratosfernih letal, med njimi celo takšnih brez propelerjev in s pogonom po raketnem principu.
ladinski oddelek
DENAR CVETE
Belokranjska narodna
V turških časih je v smuškem gradu živel bogat graščk. Bil je silno ošaben in trdosrčen. Belokrajinei so mu morali plačevati desetino in hoditi na tlako. Ker pa je bil sam in ni imel nič družine, ni mogel porabiti vsega bogastva, ki so mu ga ustvarile žuljeve roke tlačanov. Ljudje so se ga bali in izogibali. Pripovedovali so, da ima denarja ko vrag toče... Našli so se tudi taki, ki so vedeli, da si je dal smuški gra-ščak vliti iz vreče zlatnikov — zlato tele.
Takrat so v Belo Krajino prihajale tolpe turških konjenikov in plenile, ropale ter po-žigale vse, kar ni ušlo njihovim grabežljivim rokam. Namenili so se tudi na smuški grad. Zamikalsr jih je veličastna starnska stavba, lepega in obilnega plena so si obetali Turki od nje, pa so jo pričeli trdovratno oblegati.
Zdaj, ko je bil ošabni graščak v sili in nesre-,i, mu ljudstvo, ki ga ni maralo, ni hotelo priskočiti na pomoč. Zatorej je pograbil svoje zlatnike in zlato tele ter po podzemskih rovih izginil iz obleganega gradu. V dolini je imel obsežen smrekov gozd. Tjakaj je zakopal pod najvišjo smreko tri mošnje zlatnikov. Pa tudi zlato tele je nekje zakopal, kajti bil je praznih rok. ko so ga Turki izsledili in odgnali v sužnost.
Izginil je smuški graščak, razpadati je pričel zapuščeni smuzki grad, a pripovedka o zakopanem denarju in zlatem teletu je živela med ljudmi. Marsikateri kmetič v dolini je takrat na skrivaj podolgem in počez prekopal svojo njivo, v nadi, da se mu bo posrečilo najti zakopani zaklad. A nihče ni vedel za kraj, kamor je smuški graščak zakopal svoje bogastvo in dolgo, dolgo se ni nikomur nasmejala ta sreča.
Bil je v dolini tudi siromašen hlapec Židor. Ni imel svojega doma. Od kmetije do kmetije se je ponujal v delo. Čez dan je delal, da se je preživel, pod noč je pa odšel k počitku v ta ali oni hlev. Vedno je spal med živino.
Bilo je na kresni večer. Legel je v prazne jasli v hlev bogatega kmeta pri katerem je čez dan kosil praprotje. Vejica praproti se mu je zataknila za škorenj in bilo mu je dano, da je slišal in razumel živalsko govorico.
"Veš kaj', je pričel govoriti vol, "tale človeček je pa res revček... Še svojega doma nima. Od hiše do hiše hodi na delo, da se za silo preživi..."
"Revček je, revček", je pritrdila krava. "Pa še kakšen revček. I, pa kaj se hoče — zato pa je hlapec... ki nima niti toliko svojega, kamor bi položil glavo".
"Hej, ko bi on vedel to, kar vem jaz", naj gre h Krupi in odkoplje denar, ki ga je davno zakopal tisti onegavi smuški graščak... Pa kaj se hoče, ko pa ne razume naše govorice...
"Pa ti tudi prav nič ne pomisliš, da je Kru-pa dolga rečica. Ali naj bi oba bregova prekopal, od izvira do izliva, da bi prišel do denarja?" je ugovarjala krava.
"Kaj pa še", se je ujezil voliček. "Ali si pozabila, kaj nama je pravila mati? Rekla je, da je denar zakopan v smrekovem gozdiču, ki raste ob Krupi. Na katerem mestu, tega se-
veda na vem. Ali tisti, ki bi šel na kresno noč tjakaj, bi zagledal sredi gozdiča moder pla-menček. Na kresno noč vsi zakopani denarji cveto... Njihov cvet je -- moder plainenček... Oh, če bi tale revček, ki smrči tukaje gori v jaslih—"
Ampak Židor ni spal niti smrčal. Le pota-jil se je. Ko je pa slišal, kje je zakopan smuški denar, se je brž dvignil in na vrat na nos zdrvel v smrekov gozdič ob Krupi. Še pred polnočjo je ves upehan dospel tja. Dolgo je taval po gozdiču, končno se mu je le posrečilo, da je pod visoko smreko sredi gozda zagledal trepetajoč moder plamenček. Skočil je tjakaj in pričel kopati. In čudo — izkopal je tri mošnje zlatnikov.
Zdaj je bil Židor bogat. Kupil si je lepo posestvo. Njegovi potomci še dandanašnji žive v. dolini pod Smukom v sreči in blagostanju.
Za srečno najdbo zlatnikov so zvedeli tudi drugi dolinci.
"Kjer je bil denar, tam blizu mora biti tudi zlato tele", so dejali in pričeli so kopati ob bregovih Krupe. Kopali so in kopali in še danes kopljejo, ali doslej še niso našli zlatega teleta.
Pravijo, da ga bo našel tisti oče, ki bo imel devet sinov. Vse bo pa moral vzgojiti tako, da bo pošteni, delavni in čistega srca.
I. Turgenjev:
Berač
Šel sem po ulici; star, slaboten berač me je ustavil.
Oči je imel vnete in solzne, ustnice višnjeve, cunje umazane, rane nemarne... O, kako je beda gnusno razjedla to nesrečno bitje!
Pomolil mi je rdečo, zateklo, umazano roko. •JeČal je, stokal in moledoval za dar.
Prebrskal sem vse žepe. Ne denarnice, ne ure, še robca nisem imel pri sebi.
In berač je čakal; njegova iztegnjena roka se je v sunkih povešala.
Ves zmeden, ne vedoč, kaj naj storim, sem trdno stisnil to umazano, drhtečo roko:
"Ne zameri mi, brat; ničesar nimam pri sebi, brat."
Berač je uprl vame svoje blodne oči in nje-
Zavod sv. Cirila in Metoda
sprejema dečke v popolno varstvo.
Obrnite se pismeno ali osebno na:
ASILO LIPA, VILLA MADERO O.G.B.Á. (Bs. Aires)
ZUBOZDRAVNICA
Dra. Samoilovic de Falicov
in FELIKS FALICOV
< > Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure
DONATO ALVAREZ 2181
U. T. 59 - 1723 TrelleB 2538
gove višnjeve ustnice so se nasmehnile. Tudi on je stisnil moje premrle prste.
"Nič hudega, brat", je hripavo dejal, "tudi za to hvala, tudi to je dar."
In tedaj sem razumel, da sem tudi jaz pravkar nekaj dobil od svojega brata.
Zakaj slon petelina ne more trpeti
Nekega dne sta stavila slon in petelin, kdo od njiju se bo izkazal za večjega požeruha. Naslednjega dne sta se sestala na dogovorjenem kraju in zčela tekmovati.
Proti poldnevu je slon, ki se je najedel tako, da je komaj še stal na nogah, utrujen zaspal. Ko pa se je čez nekaj ur prebudil, je na svoje največje presenečenje videl, da petelin še vedno zoblje. Nadaljeval je s pojedino tudi on, pa je kmalu čutil, da ima zadosti za ta dan, zato je spet legel na tla in zaspal.
Broti večeru je petelin skočil slonu na hrbet in slon, ki je še zmerom spal, je razdražen odprl oči in zakričal:
"Kaj delaš tam?"
"Nič", je odgovoril petelin, "muhe in drugo golazen zobljem na tvojem hrbtu!"
Slon se je prestrašil tolikšne požrešnosti, opustil tekmovanje in pobegnil.
In pobegne še danes, kakor hitro zasliši kje petelina kikirikati.
n i»« i «v
Zajčje hise
Zbrali so se dolgouščki zajčki in so sklep storili: "Hiše bomo naredili, lepe hiše iz snega!"
Urno prostor so izbrali in se spravili na delo, zidali in pa kopali, da je vse poprek letelo.
Štiri dni so in večere stavili si hiše bele, da živali raznotere so začudeno strmele.
Ali joj 1 Ko jug zapiše čez planine in gozdove: v vodo spremeni snegove in vse lepe — zajčje hiše...
Neverjetne reči
Jadrno kot burja kraška po poljani — dirja dirja, dirja tramvaj po Ljublani...
Z glavo v zid je lopnil očka Rdečeličnik; resk! razčesnil v kose se je nebotičnik...
Skopi in bogati debeluh Balonček revežem podaril zadnji je milijonček...
Pujs in Nacek Pacek davi sta sklenila, da vsak dan po petkrat bosta se umila...
D e k I i s k
STARŠI IN OTROCI
Lep zgled starišev je glavna stvar pri vzgoji otrok.
Otrok, po zakonu narave se prime vsega kar vidi pri starišik, zato se morajo potruditi, da bodo dali lep zgled poštenega olikanega življenja.
Starši naj se še posebno vpričo otrok izogib-Ijejo vsega kar bi žalilo dostojnost, oliko in poštenost, sploh vsega kar bi kvarno uplivalo na mladino. Otroci imajo bistre oči, pa tudi nežen čut, ter ostro in natančno opazujejo kar se v hiši godi.
Če nastopajo starši vljudno in ljubeznivo, če so med seboj prijazni, bi bilo kaj čudno, da bi jih otroci ne posenmali. Kjer pa je obnašanje staršev surovo, raskavo, divje, kjer ču-jejo samo zadirčno govorjenje, ni Čuda če se otroci med seboj obdelujejo (kregajo).
Otroka, ki hoče z vpitjem vse doseči, pusti, da kriči, dokler mu drago. Ko spozna, da s silo ne opravi nič, bo nehal. Ako mu pa ustrežeš, bo postal otrok tvoj gospodar.
Nauči otroka na snago, ki je za zdravje neobhodno potrebna. Dosti krat nas obvaruje bolezni. Nesnžaen človek kaže malo spoštovanja do sebe in vsakemu se studi. Snažnega človeka pa bodo vsi cenili in spoštovali.
Ko otrok doraste, posebno, deklica je mirna, ljubeča red in čistot. Tudi njen obraz, hoja obnašanje obleka in govorjenje je umerjeno resno redno in olikano.
Da pa starši vse to dosežejo, morajo paziti na otrokovo voljo, nadzirati njegova čustva, da se pri otrocih ne pojavi kaka grda lastnost, kakor je ošabnost, prevzetnost, kajti taki ne bode lahko shajali z drugimi ljudmi. Naj grša jc- hinavščina, varuj že otroke pred njo. Znano je, da kdor posvari človeka se mu bolj prikupi, kakor tisti, ki ga slepijo s priliznjenim jezikom. Varuj jih zavisti. Zavist je nasprotnica srečnih, kdor drugemu ne privošči sreče ni za človeško družbo.
Starši, ki svoje otroke prav vzgojijo jim bodo ti vedno v pomoč in veselje.
Dora D.
Anica, Jeram:
Dolžnost je prvo
Veliko veselje je čakalo gospo Magdo. Njen mož zdravnik ji je bil že davno obljubil, da se bo za njen rojstni dan, ki bo letos na nedeljo, osvobodil vseh dolžnosti svojega poklica in ves dan posvetil le njej. Dogovorila sta se, da odideta ta dan zdoma in odpotujeta z železnico v kak kraj, kjer njenega moža ne poznajo.
Gospa Magda se je že več tednov po otroško veselila tega dneva. Veselje ji je kalila samo ena misel: da njen edinec, ki je obiskoval srednjo šolo v B., ne bo mogel priti ta dan domov. Njegova častitka je že dospela. Veselil se je s svojo materjo, katero je obožaval, zaradi tega očetovega daru, ki naj bi ji bil ' kakor mu je bila šaljivo pisala — povračilo Za toliko osamljenih ur dvajsetletnega zakonca življenja.
Zdravnik, ki je bil kakor vedno utrujen od opornega celodnevnega dela, je tudi na pred-
a greda
večer ženinega rojstnega dne nemudoma zaspal. Gospa Magda je pa še pripravljala to in ono za naslednji dan ter z zadovoljstvom pregledovala novo potno obleko, ki jo je nameravala naslednji dan obleči. Na pot sta kanila oditi na vse rano — o1' štirih zjutraj. Niti ko-čijaž France ni smel o tem ničesar zvedeti, zato sta nameravala oditi peš na postajo.
Šele po polnoči je bila gospa Magda s pripravami pri kraju. Še enkrat se je zagledala v sliko svojega sina, ki se jej je nasmihala iz sijajnega okvira. Tešeč svojo žalost, da sina na svoj rojstni dan ne bo imela poleg sebe, je pritisnila ustnice na sliko. Tudi brez njega ji bo prelepo. Seveda, če bi bil strogi oče poslal sinu denarja za pot, bi bilo pa še vse lepše.
Niti misliti ni hotela več na to. Nič ni smelo kaliti globoke hvaležnosti in tople radosti, da bi imel mož, ki se mora v svojem poklicu toliko truditi, resničen praznik in se bo osvežil za nadaljnje izvrševanje težkih dolžnosti.
Tiho in previdno, da ne bi prebudila moža, je slednjič legla k počitku. Tisti hip se je ostro oglasil telefon. Zdravnik je nemudoma odprl oči in predno mu je mogla žena zabraniti, je že stal ob telefonu. Ko se je čez pet minut vrnil k postelji, je žalostno pogledal ženo.
"Takoj moram v Petrovče..."
Žena je prestrašeno vzkriknila. Petrovče so bile dobrih pet milj daleč.
"Pa saj imajo tam svojega lastnega zdravnika!" je ugovarjala. "Niti slišati nočem, da bi šel tja. Saj niti železnice ni. Kratko in malo, ne pustim te."
"Tamkajšnji zdravnik je pravkar pri neki porodnici; slučaj je nevaren in se ne more niti hip ganiti od nje. Torej moram iti jaz..."
"Nikoli!" se je uprla žena. "Topot te ne pustim. Celih dvajset let sem se morala umikati pred vsakim kmetom, delavcem, potepuhom, ki te je klical. Kadarkoli sem se veselila kake zabave ali izleta, so te vselej kam poklicali. Niti ne veš, koliko solz sem prelila, dokler se nisem sprijaznilia z nemilo usodo zdravnikove žene! Šele ko se nama je rodil sin, se nisem čutila več tako osamljene in zapu-
v v	ti
scene.
"Tako hudo ti je utegnilo biti?" je vprašal zdravnik mehko in v glasu mu je zvenel globok dojem.
"Niti povedati ti ne morem, kako hudo mi je bilo včasih. Od žalosti sem lomila roke in ječala, ko sem videla, kako so sle druge žene s svojimi možmi na izprehod. A zdaj niti sina ni več doma..."
"Gre za mladega človeka, Magda. Petrovški vaščani ga ne poznajo. Pripetila se mu je nesreča na vožnji s konji. Boje se, da ne bi izkrvavel, kakor je pravkar telefoniral vaški načelnik."
Nemirno je hodil po sobi sem ter tja. Žena ga je ostro opazovala in videla, kako je vzel iz kota kovčeg z obvezami. Prevzela jo je nepopisna žalost. Zobje so jej šklepetali kakor v mrzlici. Zdelo se ji je, da se mora v tej uri odločiti sreča ali nesreča vsega njenega bodočega življenja.
"Ali sem te že kdaj zadrževala od izvrševa-
nja tvojih dolžnosti? Nikoli! Danes pa. Ostani pri meni Glej, saj bi moral biti tudi bolan. Daj, naj telefoniram, da ne prideš."
"Upam, da se vrnem kmalu po opoldnevu," je odvrnil odločno. "Zbogom, žena!"
Prvič v vseh letih zakona je okrenila obraz, da ji ne bi bilo treba dati možu ob slovesu poljuba. Hotel jo je objeti. Kljubovalno se mu je iztrgala.
"Pusti me! Le pojdi k mlademu cepcu, ki si je morda v pijanosti nakopal nesrečo;. Kar pojdi, teci."
Odprl je okno in dal staremu kočijažu s piščalko znak, naj napreže. Od tega trenotka se Magda ni več genila. A tudi zdravnik je navidezno miren zapustil sobo, ne da bi se bil na plakajočo ženo niti ozrl---
Bilo je nekako ob devetih dopoldne, ko je gospa Magda bleda in nenaspana sedela pri zajtrku. Služkinja je bila še nova in niti ni vedela, da je danes gospejin rojstni dan. V hiši ni bilo nobenih slovesnih priprav, ker sta bila hotela zdravnik in žena ta dan prebiti izven doma. Vse je bilo torej popolnoma vsakdanje.
Gospa Magda je nehote neprestano pogledovala na telefon. Ko njen mož dospe na mesto nesreče, ji bo gotovo vsaj po telefonu častital. Toda potekala je uro za uro v neuslišanem čakanju. Neizrekljiva žalost je gnala gospo Magdo, da je neprestano hodila po hiši, z enega mesta na drugo. Bog ne daj, da bi se bila možu na potu zgodila kaka nesreča, ali da bi ga napadli, kar se je v tistem kraju pogosto dogajalo. Morebiti je bil tudi mladi fant krenil z vozom po bližnjici in tako ponesrečil. Opoldne je gospo Magdo tresla že prava mrzlica. Slednjič ni mogla več strpeti v negotovosti ter je poiskala telefonsko številko petrovške-ga načelnika.
Po kratkem pogovoru ji je bilo vse še bolj nejasno kakor preje. Glas žene, ki je drhtel od starosti, ji je javil po dolgem čakanju, da je ponesrečenec zaradi izgube krvi zelo slab in gospod doktor takisto.
Vsa prevzeta nekega strahu je premišljevala, ali naj ne najame v vasi voza in se odpelje za možem. A zavrgla je to misel in čakala dalje.
teieunjič se je o mraku oglasil telefon. Iz-prva ji je srce tako silno bilo, da ni razumela nobene besede. Potem je premagala svojo slabost. ttlisala je glas svojega moža, ki je pa zvenel tako čudno in y presledkih.
"Magdalena, če' bi bil prišel le malo kasneje, bi bil izkrvavel... Zdaj spi... Ali veš, kdo je hitel po bližnjicah k materi, da bi jo na rojstni dan iznenadü, pa se je pri tem ponesrečil?... Najin sini... Tvoj sin, mati. Pohiti semkaj I Sem že poslal voz, ki mora vsak hip priti pote. Domov zdaj sina ne moremo spraviti, a pridi, da ga vidiš in mu strežeš..."
Strta je mati zdrknila na kolena in se zahvalila Bogu, moža pa v duhu prosila za odpuščanje, ker ga je bila hotela zavesti, da bi bil zanemaril svojo poklicno dolžnost.
—	Gospod Hišolastnik, skozi strop v stanovanju gre dež. Doklej bo še to trajalo?
—	Mene sprašujete? Sem mar jaz vremenski prerok?
FIERRE L'ERMITE:
DEKLICA Z ODP RTIH OČMI
Ni druge poti — brzojaviti bo morala v Noimoutier po denar. Toda za njeno podežel-ko perprosto pamet je v tem nenadnem klicu na pomoč veliko ponižanje in zlasti ob misli, kako bodo tolmačili to dejstvo na maleni otoku, kjer ne ostane nobena stvar prikrita, kjer je vsaka malenkost dogodek in kjer prideš kar na lepem ljudem v zobé, zlasti zato so se teti kar jezili lasje...
Kaj si bo mislil gospod upravnik pošte?
In vsi poštn iuslužbenci?
In pismonoša?
In Filomela?
Vsakdo se bo vpraševal, katero novo je neki pogodila teta Cecilija, da tako iznenada potrebuje denarja. Je-li nemara stavila na konjskih dirkah? Ali je izpila na Montmartreu toliko šampanjca? Oh, kako strašen demon je obrekovanje! Gospod župnik, ki je časih malo špi-kaven, bi celo utegnil objaviti piistolovščino v "Odmevu sv. Filberta" v svarilo vsem bodočim "Cecilijam".
Ni torej čuda, da si je teta razbijala glavo, kako neki bi se mogla izogniti brzojavki.
Preudarila je: tudi ona je imela dragoceno ovratnico, lep zlat križec, dva krasna uhana, zapestnico in uro... A kdo bo to kupil?... Za kakšen denar?... Kaj bo, če jo vprašajo, odkod ima te dragocenosti?... Kdo ve, ali je ne bi morda obdolžili, da jih je ukradla? To vse ne glede na to, da so hotelski gostje zmerom na večjem sumu nego drugi ljudje.
Baš je to-le premišljevala, ko so se odprle dveri in je vstopila v vežo lepa Valentina, mlajša sestra Rogerja Maude, prav tista, ki ju je tako lahkega srca po sili odvedla iz ulice Charles-Nodier v hotel onega dne, ko sta dospeli v Pariz. No, tudi zdaj vidiš že na prvi pogled, da je Valentina sebičnica, kakor se ti pojavi pred očmi s pristriženimi lasmi, s svojim klobučkom, ki mu pravi "bibi", ki je po-in s svojim povsem brezbrižnim licem:
"Dober dan, gospodični... Včeraj je prišlo tisnjen doli na oči, s svojim kratkim krilcem, na naš naslov neko pismo za vaju. Mimogrede sem ga Vama prinesla. Grem v pisarno..."
Govorila je kratko, odsekano, kakor govori mesarski pomočnik, kadar tehta meso, ali tekač, kadar odda pnevmatiko pri vratarju.
Teta Cecilija je bila še vedno upognjena pod udarcem izgube torbice in lisice. Ni si mogla
L. š.
Noč
Noč tiha in mirna nad vasjo leži. Le tam v skromni bajti luč medla še gori.
Očka in mamica sta v hiši sama, ker sina odgnali so fašisti jima.
Zdaj, stara betežna z nemim pogledom, pri mizi sedita večer za večerom...
kaj, da ne bi še enkrat povedala od konca do kraja zgodbo svoje nesreče, po kateri ji ne preostane druega, nego da jo povozi kak avto, njo ali njeno nečakinjo, ali pa obe hkrati, kar bi bilo pač najbolje!
"Upajmo, da ne!..." je odgovorila strojepiska povsem mirno, kakor da ji ni nezgoda kmetic nič mar.
Dodajte temu stavku, ki pač ne priča o kakem sočuvstvovanju, še nekaj: "Oh... da!... Zares?... Kako je to sitno... kajne?..."
To je bilo vse.
Niti trohice usmiljenja ni pokazala sestra Rogerja Maude... niti enega vzklika, ki bi bil prišel od srca ob pogledu na obe nesrečni ženski ni imela...
Za hip sta se srečala njen in vratarjev pogled, kar je pomenilo toliko, kot: "Kaj se neki skriva za to-le zgodbico?"
A kar je glavno, ponudila jima ni pomoči niti toliko, kolikor je poštna znamka vredna.
Mravlja nikdar ne posoja. To je bila torej še najmanjša napaka Valentine Maude. V tem je bila pač verna predstavnica družine.
Odhajala je ritenski in je v slovo nametala še nekaj "dobrih" nasvetov:
"Morda pa se bo vendarle našlo. .. Vprašajte na prefekturi. Tam imajo urad za najdene predmete..."
Ko je bila že pri vratih, je Valentina pospešila svoje čenčanje:
"Moram hiteti, kajti ob devetih najpozneje moram biti v službi... če ne, dobim od svojega predstojnika "nos"... Torej le pogum!... Ponavljam: ne pozabite oglasiti se na prefekturi; tam imajo poseben urad za take zadeve..."
Toda komaj je bila zunaj se je Valentina — mesto da bi šla v službo po ulici Caulaincourt — v diru vrnila po ulici des Abbesses ter hitela posvariti mater in sestro:
"Kaj mislite, gotovo bosta Rogerjevi avši zdaj pri nas in bosta prosili na posodo... Seveda, drugače ne more biti!... Pa nikar nobene budalosti, prosim... Je pretrd zaslužek, da bi človek razmetaval z denarjem!...
"Sicer pa... Kdo naj jima verjame, da sta izgubili, kakor pravita?... Tega ni mogoče nikdar ugotoviti..."
"Treba jima je — če hočeta — samo brzojaviti domov, pa bosta imeli koj za hotel in kolikor jima treba za pot."
"Še tega se nam je manjkalo..."
"Kar je pa glavno: — Bog ne zadeni, da bi katera zinila Rogerju kaj o tem... ki je bolj neumne glave na svetu nego je zaljubljenec... On bi brez premisleka prevzel breme na svoje rame! Še srečen bi bil pri tem, ubogi norček. .. Edina možnost, da se rešimo nevarnosti je ta-le, da odidemo z doma. Samo tako se izognemo vsaki težavi".
"... Če avši z otoka do večera ne bosta našli izhoda, potem se pa že vse neha..."
Gospa Maude in starejša sestra sta jadiko-vali:
"Odkar sta prišli ti dve kmetici na Mont-martre, ni moči več tu živeti. Roger je žalosten, razdražl jiv, blizu obupa... Kako je on-
dan vpil, ker ovratnik ni bil zadosti trdo zlikan... In vse to zavolje te male domišljave kmetice, ki jo moreš komaj imenovati prebrisano, kakor se v svoji beli avbi nedolžno drži. Še tega je bilo treba, da se nam je Roger zaljubil vanjo! Kakor da nima v pisarni in sploh povsod naravnost v izobilju sijajnih priložnosti. . . in sicer finih Parižank, ki se vedejo kakor se spodobi, v izvrstnih razmerah. .. med katerimi bi si mogel izbrati ženo... Le s prstom mu je treba pomigniti... ah tepec!"
Vse tri so nato izdelale bojni načrt, čigar prva točka se je glasila: za ves dan treba oditi v boulognski gozdič... Tam bo kosilo na prostem. In Roger bo obveščen šele pozno zvečer, tako da mu ne bo mogoče dvigniti denarja na knjižico.
Sicer pa— bo-li njegov neznosni plamen, njegov slamnati ogenj, sploh prenesel to trdo denarno preizkušnjo, ki je dovolj značilna in ki... morda niti ni poslednja?
Ženske so se oblekle, vzele svoje šivanje in mimogrede nakupile nekaj živil za izlet...
"Kako je škoda, da moram zdaj v zatohlo pisarno !" je tožila Valentina.
"Saj ni treba iti" je odgovorila mati.
"Misliš?"
"Seveda mislim..."
Zares, bil je prekrasen, topel in jasen jesenski dan... eden tistih dni, ko se človeku zdi, da sije solnce v slovo, preden se umakne zimi-
Mala strojepiska je gledala v nebo, na ulico, opazovala radostno svetlobo... in se odločila:
"Predvsem — ugotavljam, da sem že presneto zakasnila. To se pravi: pošljem pošto tistemu bebcu, svojemu predstojniku... Natve-zem mu, da me boli glava..."
"Nič lažjega kot to..." je rekla mati.
"Kar pobufno dalje..." je zaključila sestra.
Nekaj minut pozneje je klicala na pločniku zbrana družina Maude vozniku:
"Hitro v boiüognski gozdič."
Ker pa je krenil vozač po ulici des Abbesses, da bi po ravni poti prišel do boulevardov, mu je zaklicala Valentina:
(Nadaljevanje)
SEDAJ SE LAHKO VSAK
nauči dobro in
elegantno
PLESATI
Tango, Fox-trot, Valček in druge plese ZA SAMO 50 cent. DNEVNO.
To lahko dosežete z malo vajami v veliki plesni
AKADEMIJI "ALEX ZABA"
Calle AYACUCHO 388
esq. Corrientes dvé kvadri od Callao. Vsak dan od 18 do 24 ure, ob nedeljah od 16 do 22 ure.
Zasebni saloni za družine in začetnike.
PRIMORSKE VESTI
BRATA DIDIČ IN FORTIČ IZPUŠČENI IZ ZAPOROV
Trgovec in posestnik Fortič mora v 10 dneh iz Italije
Ljubljana, 3 julija 1934. — Poročali smo o nenadnih aretacijah, ki so se izvršile dne 22. pr. m. v Idriji. Aretiranei so bili takoj odvedeni v goriške zapore, kjer so bili temeljito zasliševal in od koder sta se že vrnila brata Di-dič in trgovec in veleposestnik Ivan Fortič. Ivan Fortič, ki je jugoslovanski državljan, je pod stalnim policijskim nadzorstvom in mora v roku 10 dni zapustiti italijansko ozemlje. Podrobnejših vesti še nimamo. Iz vsega je razvidno, da so se aretacije izvršile samo zato, da so fašistični oblastveniki spet lahko vprizorili gonjo proti našim ljudem, ki pa so popolnoma nedolžni. Obenem pa se hočejo na ta način otresti neljubih jim osebnosti in prič njihovih dejanj. Fortič, ki je še pred kakšnim letom bil lastnik idrijske elektrarne in je moral zaradi pritiska od vseh strani elektrarno prodati, je v Idriji in daleč naokoli znana osebnost. Težko si je predstavljati, kako bo uredil v roku 10 dni svoje obsežne poslovne in družinske zadeve. Fašistični bič pa se nič ne ozira. Pada vsevprek, samo da uničuje naše gospodarstvo in onemogoča obstoj našemu človeku.
PREGANJANJE ŠTEVERJANSKEGA ŽUPNIKA, NEČAKA KNEZOŠKOFA SEDEJA
Kako so oplenili župnišče v števerjanju
Gorica, julija 1934. — Števerjanski župnik je gospod Sedej, nečak pokojnega goriškega nadškofa. Že s tem si je nakopal jezo goriških fašistov, ki ga preganjajo že celo vrsto let. Zadnji čin proti župniku je pa organiziral koj-; ščanski podestat Baiardi. Zbral je svoje paj-j daše, ki so v tej stroki silno izvežbani in so preteklega marca, župnika na neverjeten divjaški način popolnoma izropali. Najprej so grdo pomazali vse prostore, nato pa so odnesli vse, kar se je dalo in kar je bilo le količkaj vredno. Župnik je ostal skoroda brez obleke. Uvedli so, kot je pač navada, preiskavo, dobili Pa niso nikogar, ker nobeden domačin ni imel smole, da bi ga lahko po krivem obdolžili tatvine in ga aretirali.
KAKO VSE ŠIKANIRAJO NAŠE LJUDI V GORICI
Ljubljana, julija 1934. — Neki trgovec, ki se je vrnil iz Gorice nam je pripovedoval:
"V trgovskih zadevah sem se vstavil par dni v Gorici. V oči mi je padlo že takoj v začetku marsikaj, kar se mi je zdelo čudno. Ko sem sedel v neki znani kavarni me je presenetila] nenadna pojava fašistov, ki so se vstavljali pri nekaterih omizjih in zahtevali od ljudi, da se legitimirajo. Gostje so jim, kot da bi bili nato že pripravljeni, takoj s prezirljivim iiasme-j skom ponudili svoje legitimaicje. Ko so fašisti oblastno že nekoliko pogledali po kavarni so zginili. Moj trgovski tovariš — Italijan, ka-j terega sem vprašal kaj to pomeni, mi je povedal, da so ljudje, o katerih so zahtevali legitimacije sami Slovenci in da se to ponavlja tu di po parkrat na teden, četudi že vse predobr< Poznajo. Na ta način iščejo prilike, da bi jil |
dobili berz legitimacije in bi jim tako naprtili marsikako enprijetnost. Vendar pa, je rekel še, so se Slovenci na to že tako navadili, da večkrat takoj, ko pridejo v kavarno polože iden-titetno karto za vsak slučaj takoj na mizo.
SPET DVA NAŠA ČLOVEKA POD POLICIJSKIM NADZORSTVOM
Idrija, julija 1934. — Ni je več vasi pri nas, da ne bi imela kakšnega vaščana v ječi, v preiskovalnem zaporu, ali pa pod policijskim nadzorstvom. V Črnem vrhu se je potem ko so odvedli župnika Kavčiča, že marsikaj zgodilo. Pred dnevi se je razširila vest, da je krojač Pivk, doma iz Lomov pri Črnem vrhu, ki se je moral zadnje čase večkrat zagovarjati pred oblastvom zaradi raznih sumničenj, postavljen pod policijsko nadzorstvo. Istočasno je dobil policijsko nadzorstvo tudi Janez Hladnik, oče gostilničarja v Črnem vrhu.
OBMEJNI DOGODKI
Idrija, julija 1934. — Naš list je pred časom poročal o dogodku ob meji med Hotedrši-co in Godovičem, kjer je bilo pomotoma navedeno, da je bil ubit neki Slovenec doma iz Sežane. Res je, da je bilo pri delu samem zaposlenih lepo število domačinov, saj so zbrali 75 fantov in mož za prenos debla iz Godovi-ča na mejo. Drog pa je pri postavljanju, in sicer, ko se je tretjič prelomil, s konico, na kateri je bil pritrjen papežev križ nekemu Italijanu, doma iz Bolosrne, prebil črepinjo in je bil na mestu mrtev. Na lice mesta je prišla uradna komisija, ki je ugotovila, da se za nesrečo ne more nikosrar obdolžiti. Odredila je tudi, da se po dvakratnem poskusu namesto leseneora postavi drog iz votlesra železa. Na mestu, kjer je italijanski delavec obležal mrtev, (so postavili lesen, črno pobarvan križ. Pone-isrečenecra delavca so z vsemi svečanostmi pre-|peljali iz Godoviča, kjer je domači župnik bral mašo zadušnico, z avtom na dom v Bolosrno. [.Italijani so ponesrečenega delavca, ki je bil si-Jcer zaposlen pri delu v obmejnih utrdbah, pro-jclapili za mučenika, ki je umrl za domovino in [so mil nanosili vse polno cvetja.
KATASTROFA BRTWTTO..TEVIH TOVARN V PODGORI
Podgora zastonj čaka boljših časov
Podgora, julija 1934. — Podprora je bila nekdaj eno naših največjih industrijskih krajev. Zlasti so povzdigovale njen pomen velike Bru-nerjeve tovarne. Danes pa preživlja ta kraj, kot vsi industrijski, največjo krizo in v tovarnah vlada popoln zastoj. Stroji v tekstilnih tovarnah, ki so bile nekdaj last Brunnerja že nekaj let skoro popolnoma počivajo. Ko je Brunner prodal svoje podjetje, mu je sledilo še več lastnikov, toda nihče ni mogel vzdržati ,podjetja na nekdanji višini in ga rešiti pred propast jo. V letih najboljše konjunkture (1923 (—1924)) je tovarna zaposlila do 10.000 ljudi. ■ Bili so tu zaposleni ne le domačini, ampak tudi mnogi iz Vipavske doline, Brd, Krasa, zlasti pa iz Furlanije in to posebno po vojni. V [zadnjem času pa se je priselilo mnogo delavcev iz Italije. Danes je v tovarni zaposlenih morda še kak tisoč delavcev in delavk, ki praznujejo večji del tedna in se v delu izmenjavajo. Dela kvečjemu vsak dva do tri dni v I tednu, z najskromnejšim zaslužkom, ki navad-
no ne znaša za dni več kot 6 lir. Med zaposlenimi, ki so večinoma Italijani in Furlani, je le malo domačinov. Nekaj delavcev je tako srečnih, da lahko delajo tudi po cel teden s celo in neokrnjeno plačo. Ti pa so si in si morajo pridobivati posebnih zaslug za fašistično organizacijo, ki obstojajo zlasti v tem, da denuncirajo tovariše. V večjih azilih, ki jih je dal zgraditi Brunner za delavke, je danes nastanjeno vojaštvo, tako da so ti spremenjeni kratkomalo v kasarne. Po znanem dekretu Mussolinija je prepovedano zapirati kakršnekoli obrate, tudi take, ki so pasivni, ampak morajo napovedati konkurz. V zadnjem času krožijo zato govorice, da je prišla tekstilna tovarna v državno upravo, mesto, da bi se izvedel konkurz. Sklepajo zlasti iz tega, ker je tovarna dobila večja naročila za vojsko in se je obrat malenkostno zboljšal. To zboljšanje pa je bilo tako neznatno, da se danes, ko že tudi tega ni več o tem niti ne splača govoriti. Armada brezposelnih, ki je prizadeta radi ne-obratovanja podgorskih tovarn, s strahom zre v bodočnost in brez upa pričakuje rešitve. Ni čuda, da tak položaj ustvarja med delavstvom in med vsemi prizadetimi največje nerazpo-loženje napram faši mu, ki ga brez dvoma lahko smatramo kot edinega krivca in povzročitelja vsega tega zla.
ŠE O NAPADU NA KOMISARJA BELLUO-MA IN OBSODBI TRŽAŠKEGA TRIBUNALA
Št. Peter na Krasu, julija 1934. — Naš list je že poročal o pretepu pivških fantov s šent-peterslcim komisarjem Belluomom in o obsodbi radi tega. Vseh sedem fantov, ki so bili takoj po dogodku aretirani, je bilo obsojenih na 3 do 14 mesecev zapora. Vložili so priziv in bili so vsi opi-oščeni, razen Ivana Vrha. Pri-zivno sodišče je namreč uvidelo, da je komisar sam zakrivil napad s svojim izzivalnim postopanjem. Naborniki so že odpotovali na določena mesta, da odslužijo vojaški rok. Gostilni Penko v Št. Petru, kjer se je pretep izvršil, je oblastvo vrnilo koncesijo. Posledice bo nosil, kot izgleda samo Ivan Vrh, ki je prav za prav med vsemi najmanj zakrivil. Vendar je pa upati, da bodo oblastva uvidela da je nedolžen in ga oprostila izrečene kazni. Fantje so kljub temu utrpeli precejšnjo škodo, pred vsem na času ter odvetniških in drugih stroških. Naši ljudje so morali prenesti toliko sitnosti, skrbi in utrpeti tako škodo samo zato, ker so prepevali v materinem jeziku.
NAŠ OTROK V FAŠISTOVSKI ŠOLI
Košana, julij 1934. — Znano je že, na kakšen način se vrši pouk po našili šolah, kako se vzgaja naš otrok in kakšne so posledice te vzgoje, vemo da se to, kar se godi pri nas, godi tudi drugod, vendar ne moremo drugače kot da zabeležimo velik neuspeh, ki ga imajo italijanski učitelji na naši ljudski šoli. Kljub temu, da imajo vse oddaljene vasice naše občine svoje tako zvane fašistične šole in je s tem precej padlo število učencev, ne morejo danes učiteljske moči doseči v šoli niti najmanjšega uspeha. Dokler so bile na naši šoli še deloma slovenske učne moči, so se otroci vsaj kaj malepra naučili. Danes pa ne samo, da se ne nauče ničesar, ampak v šoli le še bolj tudi razdivjajo in ponorijo,~pred učitelji pa nimajo nobenega strahu, v šoli sami se smejejo. med seboj pretepajo itd.
VELIKE KAZNI ZA BERAČE ÍU.OVENCE Strahotno beraštvo po Goriškem Gorica, julija 1934. — Navadno si predstavljamo kot berače starce ali pa pohabljence. A danes to ne drži več. Starci-berači so danse le v neznatni manjšini. Danes se klatijo okoli za košček kruha ali za pet cen tešim o v mladi krepki fantje ali pa otroci, zlasti slednji. Seveda, če jih dobi policija, jih takoj aretira. Gotovo ni nič žalostnejšesra kot onazova-ti parfumirane<?a gizdalina, ki tira strašno raz-canane<ra fantička ali deklico na kvesturo. Če-sto se zgražajo sami fašisti nad takim početjem češ. zakaj jim ne dajo mesto ječe raje kruha. Večkrat se še zarodi, da aretirajo še starše teh neprostovoljnih potepinov in jih potem, zlasti če so Slovenci, obsodijo na mesece ječe.
NOVO ZNIŽANJE PLAČ V IDRIJI
Ni daleč čas ko bodo delo v rudniku popolnoma ustavili Idrija, julija 1934. — Prejšnji mesec so hoteli v Tdriji zopet reducirati večje število delavstva. Med zaposlenimi je vzbudila ta vest veliko razburjenje. Da ne bi zgubili tovariši službe, ker so večji del vsi družinski očetje, saj so ostale samce že večji del prej pometali iz služb, so vsi pristali raje na 10% znižanje plač. Tako so v zadnjih letih znižali idrijskim rudarjem plače za nad 50%. Ob skromnih plačali rudarji stradajo. Gotovo ni daleč čas, ko bodo delo v rudniku popolnoma ustavili. Tak je danes položaj v rudniku, o katerem govore, da je tretji na svetu po višini produkcije živega srebra.
5 Zdravnik za notranje bolezni. 5 Praktikiran na klinikah na Dunaju, Pra-§	gi in Parizu.
Zdravi bolezni kože, krvi in spolne s	bolezni.
3 Se govori slovensko, nemško in špansko, g PETNAJSTDNEVNO PLAČEVANJE GARANTIRANO ZDRAVLJENJE
S Sprejemanje strank od 11 do 12 in od X 3 do 7 zvečer. — Ob nedeljah od 9 do 11 §	ure zjutraj.
Ulica Reconquista 629
|	U. T. RETIRO 1852
KAKO VSE MOTIJO LJUBLJANSKI RADIO
Gorica, julija 1934. — Le redko so naši ljudje tako srečni, da bi lahko ujeli iz Ljubljane nekaj slovenskih besed, ki jih prenaša radio. O motnjah, ki jih povzročajo z raznimi vojaškimi radio-oddajnimi postajami ob meji smo že ponovno poročali. Do sedaj so navadno motili s telegrafiskimi znaki, ki so povzročali v aparatih neprijetno praskanje in šum. V zadnjem času pa so znašli še par drugih načinov. Tako zlasti pogosto motijo z ropotanjem z motorjem, s prenašanjem vaj vojaških trobentačev in podobnim.
FAŠIST IN PODEŠTAT BAIARDI DELI PRAVICO
Gorica, julija 1934. — Bivši podeštat Ba-iardi je bil pravi satrapus. Med mnoerimi drugimi vrlinami je imel tudi to, da je kar na svojo lastno roko sodil in obsojal razne "zločine" podvrženih mu kmetov. Takoj, ko je nepovabljen prišel v Kojsko za podeštata je organiziral med domačini odsek fašistične stranke. Zbral je okoli sebe, kakor je že navada, vse nepridiprave, potepine, iatiče in tatove in jih oblekel v črne srajce. Plačala je to seveda vse, tudi po znani navadi, občinska blacraina. Star pregovor pravi, da lisica spremeni dlako, ne pa svojih navad. Tako so tudi novopečeni čr-nosrajčniki ostali nepridipravi, in tatovi, kot so bili. Ljudje so mrmrali, kajti pričele so se dogajati razne kraje. V strahu pred maščevalnostjo pa se nihče ni upal pritožiti. Ko pa so špijoni prniesli podeštatu razna imena godr-njačev in nezadovoljneževe z novo milico, jih
je ta poklical in jih kratkomalo obsodil, tega na 200, onega na 300 in celo na 500 lir kazni. Zgodilo pa se je, da so te vrle črnosrajčnike zalotili, ko so plenili in praznili kurnike. Ko je okradenec naznanil tatove, je podeštat skušal zopet izvajati svojo staro politiko in ga je takoj obsodil na 500 lir kazni. Ako je naletel na ogorčen upor, je vse skupaj potlačil. Njegovi pajdaši so ostali prosti, čeravno so jih hoteli aretirati sami kojščanski karabinerji.


\ ŽELITE ČITATI DOBRE REVIJE?
izberite izmed teh:
Atlántida:
Ena izmed najboljših argentinskih revij — $ 0.50.
El Gráfico:
Svetovna športna revija —$ 0.20.
Billiken:
Argentinska revija za otroke — $ 0.20. Para Ti:
Najbolj razširjena ženska revija v Argentini — $ 0.20.
Tipperary:
V njej dobite najlepše aventuristične novele — $ 0.20.
La Chacra:
Najboljši svetovalec poljedelcev — $ 0.50.
Ttocklajnšek , zidarski majster
Calle MARCO SASTRE 4351, esq. Sanabria, Villa Devoto
BUENOS AIRES	U. T. 50-0277
í
! \
Cinegraf:	i
Najboljša kritika ter čisto predstav- I ljanje kinematografskih slik — $ 1.—. =
El Golfer Argentino:
Najboljša revija za golf
* 1,-
Marilú:
Najboljša dekliška prijatelja.
$ 0.20.
Medicina News
Največja klinika v Buenos Airesu. Ordinira 10 zdravnikov specialistov.
12 ODDELKEV
Oddelek za vernične bolezni in sifilis. Plačevanje od $ 10 dalje mesečno. Blenoragija. Brezbolestno, gotovo in hitro ozdravljenje.
lišaj, itd. — Porodi, zgodnji porodi, neredno perilo. Oddelek za ženske. Sprejema zdravnica in zdravnik specjalist vsak zase. Za notranje in zunanje bolečine vseh vrst; m ■aternica, ajčnik, čiščenje itd., izpuščaji, lišaj, itd.
Klinica general. Jetika, srce, želodec, obisti, čreva itd.
Oddelek za jetične. Posebni pregled po novem načinu.
Oddelek žarki X. Radioskopia, radiografija $ 10 za vsako.
Električni oddelek. Prozorno luč. Žarki ultra violeta infra rudeča itd.
Oddelek specialistov za otroke.
Laboratorični oddelek. Razkroj krvi vseh vrst in narave. Sanatorični oddelek. Dognanje kakoršnekoli bolezni, po nizkih cenah. Natančni pregled od zdravnike specialista računamo $ 3.—.
Brezplačen pregled za venerične bolezni VGODNO PLAČEVANJE Ordiniramo od 9—12 in od 15—21. Ob ne deljah in prazniki od 9—12.
GOVORIMO SLOVENSKO
28 SUIPACHA 28
ZA KUHINJO
Omleta z mesom. Ko kuhaš za kosilo juho, skuhaj malo več mesa in ga pripravi za večerjo takole: Kuhano meso zmelji na strojčku in ga na malo masti, narezani slanini in čebuli malo popraži. V loncu pa zmešaj za testo: štiri rumenjake, štiri žlice kisle smetane, tri žlice moke, malo soli in trd sneg štirih beljakov. Plitvo kozo dot>ro namaži, zlij noter pripravljeno testo, ga razlij po vsej kozi in potresi na testo prepraženo meso, nato pa v pečici speci. Pečeno zvij, zreži na poljubne kose in daj takoj na mizo. Zraven daš solato, gobovo omako, paradižnikovo omako ali špinačo.
Solata z gorčičnim polivom. Ker je zdaj solata skoro vsak dan na mizi, jo za izpremembo lahko takole pripravimo: Solato otrebimo, do-
POZOR ROJAKI!
Krojačnica
in trgovina
z manifakturnim bla-kom, ter sploh z vsemi potrebščinami
Cene konkurenčne i
Se priporoča
SEBASTIAN | MOZETIČ I
OSORIO 5025
LA PATERNAL 1
S
BUENOS AIRES p
P
_h
«a 1
bro operemo in odcedimo, nato pa jo polijemo in zmešamo s polivom, ki ga napraviš takole: Mešaj eno žlico gorčice, noževo konico sladkorja v prahu, sol, poper, malo drobnjaka in toliko olja in kisa, kolikor ga navadno denemo na solato; ko si pi-ipravila polivko in jo dobro zmešala, jo polij po solati in daj takoj na mizo.
Zvitek. Umesi v testo 30 dek moke, sedem dek sladkorja, sedem dek sirovega masla, dve jajci, zavitek pecilnega praška in malo mleka. Testo hitro umesi in ga pusti deset minut počivati. Nato ga tanko razvaljaj, namaži s poljubno mezgo ali pa potresi z jagodami, malinami ali sličnim. Naposled ga zvij, položi v po-mazano prekačo in speci v precej topli pečici.
PRAKTIČNI NASVETI
Kadar kupiš novo metlo ali krtačo za ribanje,
ju pred prvo rabo popari z vrelo vodo in daj sušit, nato šele metlo ali krtačo uporabi. Metlo imej vedno na suhem in obešeno in je ne postavljaj kar v kak kot, kjer se skrivi. Kadar pometaš rabi metlo od obeh strani, da se povsod enako izrabi, ker jo imaš tako dalje časa, kakor če se izrabi le na eni strani.
Mastne madeže spraviš iz svile,
če jih potreseš s krompirjevo moko (dobiš v drogeriji), čez čas pa moko stepeš z madeža. Če krompirjeva moka ni posrkala vsega madeža, ponovno posuj po madežu, dokler madež ne izgine. Odstraniš pa mastne madeže lahko tudi z nastrgano kredo.
Kadar nam oboli kakšno pišče
in žalostno postaja okrog, mu izkušajmo pomagati z oljein in poprom. Bolno pišee najprej pregledamo, ali ni morda ranjeno ali pičeno. Potem mu odpremo kljun ček in vlijemo vanj eno čajno žličko olja olja s tremi celimi popri. Čez nekaj časa mu damo spet nekoliko olja in naslednji dan tudi. Olje in poper dobro vplivata na prebavo.
Kadar se pločevinasti dimniki preveč zakadijo
in se nabere preveč saj, si lahko pomagamo na ta način, da zažgemo v dimniku pri peči kos zmečkanega papirja. Zračni tok potegne go-rei papir, ki požge vse saje.
1
ISKRE
Ta je iz šole in se tiče moderne mladine.
Sredi šolskega pouka je reklo — tlesk! — in desetletna deklica je bridko zajokala.
—	Kaj je? — je vprašala učiteljica. — Kaj je bilo? Čemu se jokaš?
—	Frane me je udaril — je ihtelo dekletce.
—	Sramuj se, — —je ozmerjala učiteljica enajstletnega fanta. — Mar ne veš, da gentle-man ne sme nikdar udariti lady?
Frane se je ojunačil:
—	To vem. Vem pa tudi, da se nobeni lady ne spodobi zbadati gentlemana s šivanko v stegno.
** ♦
Neka mlada dvojica, ki se je odločila skočiti v zakonski stan, je šla k župniku nekega večera, ko se je ravno pirpravljal za cerkveno opravilo. Razložil je, da zdaj nima časa, potem pa je svetoval:
"Ko bo opravilo končano, stopita naprej, pa vaju bom poročil."
S tem sta bila bila zadovoljna in sta šla v cerkev. Ko je bilo opravilo končano, je župnik naznanil.
"Vsi tisti, ki se želite poročiti, prosim, stopite naprej."
Pa se je kar trinajst žensk kar naenkrat sulo proti altarju!
Glinaste vaze
lahko porabimo za sveže cvetlice, ki potrebujejo vodo, ako jih na notranji strani prevle-čemo z lakom, ki ne prepušča vode.
Pri solnčenju
ne smemo kože takoj izpostaviti hudemu soln-cu, ker nas solntíe lahko preveč opeče. Le počasi se moramo privaditi solncu. Kožo pa je treba vedno poprej namazati z oljem ali kako drugo rastlinsko maščobo. Razne maže in olja dobim« v drogeriji. oP solnčenju, ko smo se malo «hladili, se pa umijemo in po potrebi namažemo z mažo, ki ni mastna, da ostane koža mehka in gladka.
Ako hočete biti zdravlieni od vestnega in olgovornega zdravnika
zatecite se na
CLINICA MEDICA CANGALLO
Zdravljenje po ravnatelju dr. A. GODEL
Specijalisti za sigurno in hitro zdravljenje — Blenoragije - Kapavca
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
SPOLNE (606-914)	Krvne in kožne bolezni
ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNA ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni
ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE
GOVORI SE SIOVENSKO	Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21.
CALLE CANGALLO 1542
Slovenska gostilna in trgovina jestvin
Shajališče naših rojakov VELIKI IN PRIJETNI PROSTORI
z igriščem za kroglje in keglje
Vsako nedeljo ples
Dobra postrežba ZMERNE CENE TRELLES 1167 (Pol kvadre od Gaona 2400) Buenos Aires	U. T. 59 - 2382
VSI ROJAKI SO DOBRODOŠLI
Dr. j. HAHN
Ženske bolezni — Maternica — Jačnik — Prezgodnja ali zakasnjena perioda — Beli tok. Notranje bolezni — želodec in drobovje. Gonoreja — Mehur — Obisti. Ugodno tedensko in mesečno plačevanje.
Tucumán 2729, esq. Pueyrredón
Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 Sprejema od 3 do 8 zvečer NIZKE CENE
ORGANO DE LA CO-
LECTIVIDAD YUGO-
ESLAVA EN LA
AMERICA DEL SUD
SLOVENSKI TEDNIK
"EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO)
Calle AÑASCO 2322
Año VI. Núm.264
BUENOS AIRES
Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini.
Za pisanje odgovarja: Uredniški odbor.
PROPIETARIOS: LAS SOCIEDADES
CULTURALES
ESLOVENAS
Urejuje: Jan Kacin
ZANIMIVOSTI
POLJUB PO ELEKTRIČNEM TOKU
Strašen način samomora sta si izbrala v nekem kraju blizu Brna na Moravskem 23-letni Jan Sibinka in 20-1 etna Blažena Kudelkova.
Jan Sibinka je bil sin imavitih roditeljev. Oče in mati sta pritiskala nanj, naj se oženi bogato nevesto, ki bo še povečala hišno blagostanje. Sin pa ni hotel nič slišati o tem. Zaljubljen je bil v 20-letno domačo služkinjo Bla-
Oče in mati sta se močno protivila tej zvezi druge ženske.
ženo Kudelkovo in ni maral razen nje nobene ter sta sinu in služkinji zabičevala, da ne bo nič iz njunega načrta. Zato sta mlada zaljub-nein poslovit od življenja.
Nataknila sta si na roke rokavice iz gume. Henea napravila sklep, da se na nenavaden Nato je Jan Sibina prinravil električno stikalo ter je dal nie^ov konec v roko Kudelkovi, sam pa se je dotaknil kabla z visoko napetostjo. Ko je bilo vse prinravlieno za sigurno smrt, sta se znliuhlienea^obieln in strnila ustne v skunen poliub. Pri tej priliki se ie sklenil električni tok. Jan Sibinka je bil r>ri priči mrtev, Božena Kudelkova ie omahnila na zpmlio. Prenesli so jo v bolnišnico, kjer bo v najkrajšem času podlegla trpljenju.
ODKRITJE SMRTNIH ŽARKOV
Zfldnia lota so se že večkrat noiavile vesti o odkritju čudežnih ž«rkov, ki novidno širijo smrt tudi na dalinvo. aZdnia taka vest govori o odVrit.iu italiianskeca elektrotehnika in fizika inženirja Antona Lancorie. ki živi in delnic že dolgo let v Clevelandu feZdiniene države). To so žarki, ki baje ubiiaio živali, in ljudi na tako velike razdalje, da jim niti mor-ie ne more biti ovira.
Iz Amerike pa prihaja zdaj vest, da je vlada strogo prepovedala poizkuse z žarki strašnega Longorijevega stroja smrti. Vlada pravi, da je v korist države, če ostanejo smrtni žarki skriti in pripravljeni, če bi rabila Amerika tako orožje za svojo obrambo.
Ta izum so razkazovali na nedavnem shodu ameriških izumiteljev. Longorijevi smrtni žarki delujejo na poljubno razdaljo tako, da hitro razkroje kri, kar ima za posledico takojšnjo smrt ljudi in živali s toplo krvjo. Predsednik shoda Burns je izjavil, da še nikdar ni videl tako učinkujočega, obenem pa znanstveno tako zanesljivega orožja. Inženir Antonio Longoria je prišel do svojega odkritja po naključju. Nekatere njegove podrobnosti skrbno prikriva in niti oblastva noče obvestiti o njih. Pripravljen je pojasniti svoje odkritje samo v napadena.
primeru velike nevarnosti, če bi bila Amerika
Longorijev stroj je podoben navadnemu filmskemu aparatu. Žarke, ki povzročajo takojšnjo smrt, meče stroj vodoravno in uničuje z njimi vse, kar doseže in kar ima v sebi toplo kri. Poizkusi so se baje sijajno obnesli tudi na razdaljo več kilometrov. Izumitelj trdi, da bo kmalu svoj aparat tako izpopolnil, da razdalja sploh ne bo več odločala. Čte pride pes, mačka ali katerakoli za poizkus vzeta žival ali pa po naključju mimo leteči golob v stik s smrtnimi žarki, je takoj mrtev. Golob v zraku samo zatrepeče in pade mrtev na tla. Učenjaki so pregledali s smrtnimi žarki ubite živali in ugotovili, da jim je kri zvodenela.
Baje je znano bistvo tega presenetljivega odkritja tudi v Angliji, kjer so nekateri strokovnjaki smrtne žarke že preizkusili. Nedavno so angleška oblastva strogo prepovedala pisati o nekem mladem fiziku, ki ga je med poizkusi doletela nenadna smrt, ker se mu je
GIBANJE POTNIŠKIH PARNIKOV Iz Evrope dospejo:
Avgusta:
7—Gral Artigas	(Iz Lizbone 19. 7.)
10—Augustus	(iz Genove 26. 7.)
12—Cabo S. Augustin	(iz Cadiz 28. 7.)
Odplovejo:
Avgusta:
10—Cap Arcona	(v Hamburg 27. 8.)
14—Augustus	' (v Genovo 30. 8.)
17—Gral Artigas	(v Lizbono 11. 9.)
VREDNOST DENARJA due 2. avgusta	Nakup: Prodaja:
100 dolarjev	384.50 395.—
100 ital. lir	32.50	32.80
100 dinarjev	7.50	8.30
10 šilingov	71.—	75.—
100 franc. frankov	25.—	25.95
1 funt šterlin	19.—	19.80
v trenutku razkrojila kri. Ker je pa javnost kljub temu izvedela za nenadno fizikovo smrt, je vlada prepovedala vse nadaljnje poizkuse in tudi vsako vest o tem. Razlogi prepovedi so isti kakor v Ameriki.
SELITVE V MESTU IN NA DEŽELO ZA ZMERNE CENE
PREVOZNO PODJETJE
RAFAEL TURK
OSORIO 5085 esq. WARNES 2200
U. T. 59-2505 in 59-3667
Edina naša slovanska lekarna
FRANJO HUŠPAUR DOCK SUD
(Prov. Buenos Aires) calle FACUNDO QUIROGA 1441
nasproti komisarije
Dajemo bodisi ustmena, bodisi pismena pojasnila o Vašem zdravju.
=XOI
30I
aoi
o—-
V dar dobite
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah
Atelje MARKO RADALJ
DOCK SUD
ESO
D F. Quiroga 1275 o
oeaocss! , locao
Prva naša čevljarska delavnica na Dock-Sudu
GJURO ŠTAJCAR
CALLE LONDRES 1430	DOCK SUD
Talleras Gráíiooa A. J. Weisa, Bío Bamb» 692, Bs. Air««