JUGrOSL AVJANSKI STENOGRAF. IZDAVATELJ I UREDNIK: ANT. J. BEZENŠEK. Izdajo se vsaki mesec 20. dne. Uredništvo i uprava: \ Petrinjskej ulici br. 306. Stoji na celo leto 2 for. 60 n., na pol leta 1 for. 30 n. Kćkopisi se ne vračajo. Povest običnega pisma i stenografije. (Dalje.) Stenografija pri Francozih. Na Francoskem počela se je stenografija še le koncem 17. stoletja gojiti. Prof. Januš Caciliiis Frey v Parizu bil je prvi, ki je po svojih spisih i javnih predavanjih začel vzbujati zanimanje za to umetnost. Prvi stenografski sostav pak priobčil je 1. 1651 Jacques Oossard pod naslovom: „Methode povr eserire avssi vite qu’ on parle“. To delo nalikuje v glavnem angleškim delom te stroke, al je v toliko spretneje sastavljeno, ker so znakovi za pismenke skoro skroz i skroz kolikor mogoče jednostavni. Tačas smatrala se je stenografija na Francoskem kot kakov kuriozum, bez vse vrednosti, kajti državne razmere niso še bile tako urejene, da bi uplivale povoljno na razvitek stenografije; vendar se nam je iz te dobe zbirka Massilonovih pridig ohranila po bilježkah nekega slašatelja. Povest stenografije na Francoskem počimlje pravo rekoč še le koncem 18. stoletja za časa moža, ki mu je ime Jean Felicite Cou-lon de Thevenot. Njegova teorija je jako znanstveno osnovana ter se temelji na zakonih jezikoslovnih; pravopis mu je fonetički. Njegova praksa je bila tolika, da je bil v stanju v desetih urah 400 diktiranih stranij napisati. Po njegovej smrti skušal je knjigotržec Bertin, ki se je povrnil iz Angleške, razširjevati po Francoskem Taylorjev sostav ter ga je tudi za ta jezik po mogočnosti priredil 1. 1792. Oonen de Prepean (1813) mislil je, da mu bo mogoče pro-menjanjem sistemov njegovih prednikov kaj boljšega napraviti, — a on se je prevaril. Posebno graja najznameniteji stenografski praktik i teoretik Pr6vost, koji je 1. 1826 Taylorjev sistem na novo predelal i izdal, na Prepčanovej metodi to, da ima isti znak po različnosti svoje velikosti po tri različna znamenovanja. - 54 - Najbolji izmed vseh sledečih mnogobrojnih francoskih sistemov — vele, da jih je okoli 100 — je u praktičnem obziru Tavlor-Prevostova metoda, kojo rabe dandanas skoro vsi stenografi v javnih službah. Da se nij ta metoda bolje razširila krivo je to, ker se mora pamtiti premnogo pravil. No bolje popularni so sostavi, ki so jih Fayet (1832), Tondeur, l)uploye (1867) i Lafaille (1868) izdali. Kar se tiče Fayetovega sostava, najdemo v njem mnngo sličnosti s Thevenetovim. Tu i tam velja pravilo, da mora stenografsko pismo biti kolikor mogoče verna slika jezikova; v tem i onem razdeljeni so soglasi v guturalne, labialne i palatalne, ter po tem so tudi znakovi alfabeta primerno razdeljeni. Na Fayetovem sostavu osnovana sta nemška sostava Rahmov i Arendsov. Gabel sbergerj evo stenografsko metodo priredil je za francoski jezik najprej Geiger, potem pa Puškin. Sploh pa je čudnovato, da pri Francozih, kder vendar vže od konca prošlega stoletja parlamentarni život obstoji, kder je torej potreba stenografije isto tako živa bila, kakor pri Angležih, nij še nobeden samostalen, dober stenografski sistem nastal. A tvrdno se nadjamo, da bode s složnim delovanjem sedaj živečih francoskih strokovnjakov mogoče, ali na temelju dosedaj obstoječih sostavov, ali pa iz nova kaj trajnega i popolnega v tem obziru ustrojiti. Službeno se na Francoskem stenografija rabi za bilježenje razprav zakonodavnih teles. Osoblje obstoji iz jednega šefa, jednega pod-šefa, 6 revizor-stenografov i 10 komornih stenografov. Poslednji se menjajo vsako drugo minuto, revizorji pak vsakih 15 minut. Parižanke se rade poslužujo pri svojih korespondencijah stenografije, morda po primorju poprej pri Tironovih notih navedene Rimljanke Asirije. Stenografija v Španiji i Portugalu. V Španiji je uvel .stenografijo Francisco de Paula Marti, koji je 1. 1800 Taylorjev sostav priredil i izdal. Kraljevskim odpisom dne 21. nov. 1803 bil je Marti imenovan za profesorja stenografije. L. 1813 objavil je Marti nov sostav, a njegov dijak Francisco Gerra y Ginesta ga je znatno promenil. — Na akademiji za stenografijo v Cadixu vodil je podučevanje v stenografiji Emanuel Risueno po sostavu Gabriela Montanesa. — Znatnih zaslug za to umetnost pridobilo si je ekonomičko društvo v Madridu s tim, da je osnovalo stenografski učevni zavod. - - Službeno se stenografija ne upotrebljuje samo v sednicah Corteskih, nego tudi pri sodnijah. Vredno je napomenoti, da se po §. 500 zakona o organizaciji sod-bene vlasti zahteva, da imado tajniki vsake sodbene instancije popolno znati stenografijo. V novejšem času priredil je Juan Neumeier Gabelsbergerjev sostav za španjski jezik. 1 dr. P1 a seli er spisal je v poslednjih dneh svojega življenja translacijo Gabelsbergerjevega sostava za španjski jezik, ki se je sedaj predložila akademiji znanosti v Madridu v presojo. V Portugalsko jo uvedena stenografija od 1. 1802, kedar je Antonio Pinto Patrizio Rodriguez svoj „obči i popolni sostav stenografski" izdal. Machdo iz Evore izdal je 1. 1822 novi sistem, a istega leta priobčil je tudi Angelo Ramon Marti, sin prej navedenega početnika stenografije v Španiji, prevod sostava svojega očeta na portugalski. Nadalje je isto Martijevo metodo priobčil J. F. Tor-neros iz Saragose. Ista je sedaj pri javnih razpravah Corteskih v porabi. Vlada ima tamo nameščenih 12 stenografov. (Dalje.) 0 interpunkcijah u stenografskom pismu. (Napisao Ant. Bezenšek.) Veoma umna je u stenografiji uporaba interpunkcija. Neupo-trebljuju se naime na takav način, kaošto u običnom pismu, izuzam točku i zarez (koma), nego nam služe kao prikladni znakovi kraćenja po svojem značenju. Znak pitanja u nekoliko većem obliku (?) stoji za cielu skupinu rieči, koje su srodne s riečjom „pitati" („prašati"); n. p. ? se po tebi, to je veliko?, brat mo je?, preporno?, u ?na stvar itd. Dvotočka (kolon) zastupa rieči, koje su srodne s glagoli „reči, veleti, govoriti, kazati, povjedati, odgovoriti" itd.; n. pr. što ti: k tomu? Sv. Pavao: da itd.; on je meni stan od: a ja sam mu na to prijazno :; ? je lakše, uego: , itd. Znak jednakosti (=) upotrebljuje se mjesto izraza: „jednako, jednačiti" i slič. Najčešće pako služi u svrhu naznačivanja opetujućih se rieči. Može se takodjer upotriebiti, da nađomješćuje koji razpravljajući se predmet t. j. izraz za taj predmet, koji se mora često puta opetovati. Primjeri: Ovo se mora rnedju sobom iz = ; sada i — će doći. On je skroz i = pokvaren. Godina ima 365 dana, 1 = ima 24 sati, 1 = 60 minuta. Stanka (pomišljaj) ( ) ili namjestnik (...) znači, da je sliedeće svršetak poznatih poslovica i izreka, koje je i onda, ako nisu napisane, točno razabrati moći. N. pr. Poznata je poslovica: Danas meni —. Kako ti meni —. Nije svaki dan —. Koseski veli: Zakon narave je tak —. Poznata je pjesma, u kojoj se nalaze rieči: Orao gnjezdo vrh timora vije .... Uzklik (!) služi stenografu za naznačivanje različitih pozna, tili titulacija; n. pr. Visoki sabore, Slavna skupštino, Nj. Veličanstvo, Nj. preuzvišenost, Velemožni gospodine, Dragi prijatelju i dr.-u kratko svih nagovora, koji se upotrebljuju u javnih predavanjih, debatah i u korespondenciji, te su čitatelju, kojemu je položaj stvari poznat, same po sebi nadoknadive. N. pr. !svietli car. Kaži mi! gdje si bio. * S velikom korišću može se taj znak upotrebljivati u stenograf-skoj korespondenciji kao „znak uljudnosti". Na početku lista stoji mjesto nagovora ili punoga naslova; u istom smislu može stajati i u tekstu, a napokon na koncu kao rečenica (fraza), kojom se izrazuje odanost. Tako može onaj, na kojega list glasi, u tom jednostavnom uzkliku sam primjernu titulaciju naći. Opazke. Za stenografovanje pjesama napomenute stvari u obee nemaju valjanosti. Pred odnosnim zaimenora nestavi se zarez (koma), ili bolje rečeno: relativne izreke netrebaju da budu komami od inih oddie-Ijene. Semikolon (;) nadomješćuje se obično vezicom (,), ostale interpunkcije pako točkom (-). Znak > može stajati mjesto rieči ili izreke, koja je protivna smislu koje prije stojeće rieči ili izreke. Nekoliko o življenju narodov. (Spisal S—c.) Stenogram je na str. 61. „priloga." Eod za rodom je ustal ter iskal si povest (zgodovino), a rod za rodom je i poginol, dovršivši svoje delo na zemlji, pa vse to po tvrdih naravnih zakonih. Tam v srečnem delu sveta, kder narava malo rabečemu človeku vse obilo podaja, v Aziji, rodila i izgojila je narav par narodov do mladenčev ter jim potem podala potni les v roke. Vidimo jih za časa tako zvanega potovanja narodov v mladostnem vršenju iskati si krajev, kder si nov dom ustroje. Nemci, Slovani, Mongoli i dr. nastope na odru povesti člove-čanstva, i kakor neomikani, razposajeni mladiči truše po svetu sem i tam, dok se ne naveličajo potovanja ter se z novo pripravno jim zemljo ožene. Mladi krepki ljudje so to, njihov je svet, i nebrigaje se za čestitljive bele vlase starejih narodov, odrivajo vse na stran, kar se njihovej hoji, kar se njihovemu boju za bitje ali nebitje stavlja na pot. Kaj pomaga tu častitljiva starost i velika kultura Rimljanov, mladenča Nemec i Slovan ne poznata ničesar drugega na svetu, nego njen lačen želodec; temu hočeta, morata zadostiti, na stran tedaj z vsem, kar jim dela ovire! Kakor prvi potovaljci morali so Nemci, tiščeni po Slovanih i drugih plemenih, zasesti zapadni i srednji del Evrope, i poleg Slovanov severo zapadni del. V tih krajih mati narava nič ne da bez tvrđega dela i obnebje tu dela prav lačen želodec. Z rastlinsko jedjo se tu ne dk dosti opraviti, meso mora biti. Na takej podlogi Nemec v duševnem razvoju ni j mogel zaostati. Nemec je bil zmirom lačen, i lačen človek je zmiraj agilen, on dela na kakov način si bodi i delo razvija možgane. Vzemimo na blazinah rodečega se, ter v izobilju vzraslega i živečega človeka, onda človeka, kojemu je zibelka tekla v revščini: prvi postane večinom duševna ničla, a poslednji je on, ki svet dalje tira. Nij dvomiti, Nemec svojo lepo izomiko v sedanjem veku ima — 57 - temu zahvaliti, ker je prvi bil, ki je potovanje iz prvotne domačije, iz Azije počel ter tako v Evropi priti moral v bolj tvrde kraje i bolj nemilo obnebje. Slovan ali koji drugi narod v jednakih okolnostih bi to isto postal. Tu je narod naravnemu zakonu podvržen, človek , narod nema talenta za stradanje, i ker stradati ne more, mora delati, pa ako mu je velik tek, mora dosta delati; — i tako se začne narodova kultura; narod v takih okolnostih ne stagnira. Po zemlji i obnebju modificira se tudi človeško telo. Povest-ničarji nam vele, da so Nemci za časa njihove prve evropske povesti pravi velikani (orjaki) bili. To je lahko mogoče, a taki orjaki nijso zapustili materine azijske zemlje. Potovali so morebiti stoletja, i med tem časom prišli v bolj tvrde kraje, vtrdivši si tudi po potovanju telo. Telesno močan pride tedaj nemški narod v velikanske gozde zapadne Evrope. Tu mu nij palma rodila vsega, česar mu je za življenje potrebno bilo; vse, kar je v usta nesel, priboriti si je moral težavno. I to trpljenje, to delo je blagoslov za narod. Divji kakor njegovi kraji, so tudi prvi čini tega naroda, i ko se je dobro naselil, primora ga lačni žeiodec, da si več i več moči pridobi vije nad naravo. Iz slabejših krajev hodi v bolje, gozdi padajo, a ker se otrok v stalnem položaju več nego na potovanju rodi, treba je skrbeti za več prostora. Na tak način pride posamezen človek s človekom, posamezno pleme z drugim plemenom, narod z narodom v dotiko i v konkflikte, ker hoče vsak sebi prvemu dobiti kosilo. Egoizem začne delati v narodu, i ta je jeden najkoristnejih nagonov k omiki. Tu se um bistri v boju s sočlovekom, tu se narod od naroda uči tudi v nemilej dotiki Egoizem veleva tako srečno poleg Rimljanov postavljenemu Nemcu, vse dobrote rimske kulture sprejeti ter se ne sramovati, da vzame od drugih, kar nje jake i jakše dela. Ali kakor se v posameznih ljudeh nauk drugih zgubi, i učenec naučeno po svoje prestroji, tako tudi narodi. Tako je po večjem nemila, tvrda no nepretvrda nekdanja narava nemških dežel Nemce po dobrem apetitu i egoizmu dovela do tega, kar so, namreč krepki možje z lepim vlastnim premoženjem. Nasprotno rajsko ozemlje v Aziji prouzročuje stagniranje narodov. Kitajci vže dolgo na istem stepenu kulture stoje; nij dosti apetita niti bojevitega duha. To so pasivni narodi, i ti ne igrajo velike uloge v povesti. Narava lahko, prelahko vse poda, čemu se truditi ? Ravno tako na ledenih obalih severnega morja nema omike; tu človek elementom nij kos z največo silo ne, tu zmrzne, mora preveč za želodec skrbeti, i ker moči nad naravo ne more dobiti, je njegov trud le nasitenju želodca posvečen, on zdvoji nad boljo bodočnostjo. Zakaj pa so Slovani , nai-od nič manj nadarjen po naravi kakor Nemci, v kulturi zaostali? Odgovorim: Slovanom seje po- četkoma i dosti časa pozneje predobro godilo. Najlepše kraje so oni zaseli, planjave i ravnine evropske; tu so našli rodovitno zemljo, koje niti gnojiti nij bilo treba, i ta jim je dala več, nego so potrebovali. želodec je bil nasiten, a — „plenus venter non studet li-benter.“ Shakespeare da svojemu Cesarju govoriti te besede: „Dajte debele ljudi v moje spremstvo, ki po noči dobro spe, Casius tam s svojim suhim obrazom preveč misli, taki ljudje so nevarni." — Dajmo to obrnoti na Slovane i našli smo dosti uzrokov našej se-dajšnej i prejšnej nezgodi, robovanju, potujčevanju itd. Glejmo Cehe, ti posedajo zemljo, ki ako ravno zdaj rodovitna, nij to preje bila, po večjem je bila zemlja češka nekdaj divja, kakor nemški kraji, Cehi niso se mogli odebeliti; zatorej pa tudi rano v Husu in Husitskih bojih i skrozi celo povestnico svetu kažejo, da nemajo sala, da se pa tudi ne dado tako z lepa potlačiti. Prvo dakle treba apetita, i drugo zdravega, poštenega egoizma. Oba manjkata pri drugih Slovanih. Tedaj misliš, mi bo kdo rekel, da smo bili nekako leni ? Da, morali smo to biti, i ravno radi tega smo tudi podloga tujčevej peti. To nas je storilo Slovane tako miroljubne, to nas je storilo mesto egoistov gostoljubne ljudi (sicer prav lepe vlastnosti, pa v sosedstvu egoista Nemca, na velikem svetovnem narodnem turnirju, kder le „fait accompli", tvrda pest odločuje, nič vredne.) „Pasivni narodi so izbrisani iz povesti", pravi dr. Lindner, i prav ima. Dokaz temu je naša slovanska dozdanja povest. Po takem ne bi invli bodočnosti! Pač zdaj začenjamo biti egoisti, sosed Nemec je začel preveč sitnež postajati, tudi živimo v 19 stoletju, nekoliko kulture imamo, pa tu kliče kultura 19. stoletja v egoistničnih prsih nas, ki smo v nemško šolo hodili, ter vidimo, da nijsmo dosti jaki; apetit po večjem, boljem kosilu se v nas vzbuja, mi smo po kulturi, ki stanovništvo vse Evrope saj deloma odeva, dobili več poželjenj, — a ta apetit i gori naveden egoizem nas popeljeta na pravo pot, na delo. Bez dela nij jela, je naš klic; puške slovanske na turskih tleh i topovi oznanjujo zdaj to slovansko hojo na delo. Odlomci iz filozofije života. (Od Jul. Frauensteta.) Stenogram nalazi se na str. 49. „priloga". 11.* Promjena sreče pokazuje kakav je tko. Nema lepše prilike poznati karakter koje osobe, nego što je iznenadna promjena sreče. Tada se pokazuje, sta je tko, da-li je karakter u pravom smislu rieči, ili je samo proizvod spoljašnjih okolnosti i odnošaja — dakle bez karaktera. * I. članak vidi pod naslovom „dugo vrieme i društvo" u br. 5., str. 42. Uredn. Tko je u sreći i nesreći uvjek jedan i isti, tko nepostaje usljed iznenadne promjene nesreće u sreću ohol i pretjeran, tko usljed obratne izmjene nebude puzavac i malođušan, taj već tim pokazuje, da je uzvišen nad promjenom spoljašnjih okolnosti i odnošaja, da je samostalan karakter, da postojanosti i naslona sebi netraži u spoljašnjih prilikah, nego u sebi samom, i zbog toga neka propada spoljašnja sreća, to njega oboriti neće. Naprotiv, tko se usljed promjene sreće i sam promjeni, taj već tim pokazuje, da sam sobom nevrieđi ništa, da u sebi nema nikakve jezgre, da je proizvod spoljašnjin okolnosti i odnošaja. III. Šta tko čita, tim pokazuje, kakav je karakter. Šta tko najradje čita, to je za pojedinca karakteristično; ovo vriedi ujedno za čitave stališe, narode i vjekove. Reci mi, koju vrst književnih djela najradje čitaš, pa ću ti kazati, tko si i kakav si. Netreba se dakle’čuditi, ako kojega pisca stroga kritika uračuna u srednje, ako ne baš u nikakve pisce, pa ipak ako taj pisac sa svojimi spisi imade veliku sreću, i ako on sa svojimi spisi veliko priznavanje u publici steče, naprotiv, ako se u djela onih pisaca, kojeje kritika kao uzorna i klasična ocjenila, — zavija paprika i sir. Što vriedi za tjelesnu to isto vriedi i za duševnu hranu. Svaki uzima ono, što mu je srodno, homogeno, što njegovoj naravi priliči. Tko ima žicu i dara za humor i dosjetke ili šalu, taj će rado čitati djela humoristička, dosjetljiva ili šaljiva, sentimentalan će čitati stvari sentimentalne, mističar mistične itd. Svaki bira sebi za društvo u životu a i za čitanje ono, što je njemu ravno. Dakle po onom, što tko najradje čita, može se odrediti i dokučiti, kakav je karakter njegov. A. M. M. Stenografska literatura. „Tesnopisnč Listy“ br. 5. donašaju sliedeće članke: Dr. Josip Plaseller. — Vježbe u nepokraćenom pismu. — Književnost (Kirch-berger: Gesohichtstafeln.) — Iz družtva. — Pregled dohodka i troška stenografskoga družtva. — Razne stvari. — Dopisi: iz Brna, iz Pilzna i iz Zagreba. — Objava. „Gazeta stenograficzna“ br. 3.: Iz družtva. — Sravnivanje jezika polskoga s njemačkim s obzirom na stenografiju. — Predavanje dr. H. Meissnera na glavnoj skupštini družtva stenografskoga u Krakovu dne 10. dec. 1876. — Dopisi: iz Krakova i iz Stanislavova. — An unsere đeutschen und sonstigen Kunstgenossen. Br. 4. Iz družtva. — Predavanje dra. H. Meissnera itd. (Nastavak.) — Dopis iz Krakova. — Stenografske slike. — An unsere đeutschen und sonstigen Kunstgenossen. Glasnik. Skupština realnih profesora n Erfurtu (18. junija pr. g.) primila je glede učenja stenografije na srednjih školah jednoglasno slieđeću rezoluciju: „1. Željeti je, da se na sriednjih i viših školah u stenografiji poučava. — 2. Učenje stenografije ima u 4. (5.) razredu započeti i tako dugo nastavljati, da budu djaei u stanju, pravilno bilježiti umjerenom brzinom držana predavanja (oko 150 slovaka [Silben] u minuti.) — 3. Bude-li stenografija u sriednjih i viših školah uvedena, to je željeti, da svi učitelji svih razreda nauče barem čitati stenografijo." S ** označeni i odlikovani su u programu kr. velike gimnazije zagrebačke za god. 1876/7. oni djaei, koji su primili za svoju osobitu marljivost i za odličan napredak u stenografiji nagrade, podieljene od „Matice hrvatske" i dr. — Mi se vrlo radujemo, što se je počelo i u škol. izvješću bilježiti i javno odlikovati znanje ovoga predmeta, jerbo to će bez dvojbe znatno k tomu pripomoći, da se stenografiji od godino do godine medju učećom se mladeži veća pozornost posvećuje, te da se broj slušatelja toga predmeta čim dalje tim više umnožava. Na Baumova stenografska pokusna pisma opet upozorujemo naše čitatelje, jerbo njihovo krasno izvedenje, hepi napisi, a osobito vjerna slika Gabels-b erge rov a, što no je na njih vidjeti moći, zanimati će sigurno svakoga stenografa. Dobivaju se kod administracije našega lista po 12 nč. komad. Program našega lista namjeravamo razširiti po svoj prilici od nove godine u toliko, da neće biti naš list samo strukovnoj znanosti posvjećon, nego znanosti u obće. U tu svrhu će se broj strana tiskanih s običnim pismom za polovicu umnožiti, i donašati ćemo poučne i znanstvene članke svake vrsti od različitih poznatih slovenskih i hrvatskih pisaca, kojih nam je već mnogo svoju pmdporu obećati blagoizvolilo. „Prilog" ostane i nadalje izključivo za stenogra-fiju opredicljen, a i od spisa u tiskanom se odjelu nalazečih donašati ćemo, na koliko će prostor dopuštati, u „prilogu" stenograme. — Više o tom sprogovorimo, čim čujemo o toj našoj namjeri i mnienja naših p. n. čitatelja. Biti će nam dakle drago, ako nam se u toj stvari štogod javiti izvoli. Imenik naših p. n. abonentov. (Po redu kakor ао se prijavili i plačali.) Gg.: Julij Adamović, filozof u Zagrebu. •— Fr. Petek, kaplan v črnem na Korćškem, —- J. Lasbacher, filozof v Gradcu. — Fr. Pančur, kaplan v Co-vedu. — Gr. Šubič v Komnu. — Vladimir Matošić, djalc u Zagrebu. — Iv. Nedeljko, — Fr. Slavič, — Miloš Šmid, — Fr. Purgaj, — V. Sevšak — bogoslovci v Mariboru. — Svojmir Šegula, gimnazijalce v Ptuju. — Fr. Porenta, duhovnik pri Sv. Petru v Ljubljani. — Tv. Bohanec, kaplan na Ljubnem pri Celju. — H. Kranjec, regini, k: plan u Roveredu. — Dr. Štefan Kočevar, zdravnik v Celju. — Jovan Borota. djak u Zagrebu. — J. Šolar, gimnazijalac v Novem mestu. — Urnik Koloman, gimnazijalec v Celovcu. — Jos. Vidovec, spiri-tual v Celovcu. — A. Brumen, stud. jur. v Gradcu. — Ant. Kuhn, kaplan v Boljuncu pri Trstu. — J. Silovie, gimnazijalac u Zagrebu. — Radoslav Škoflek, nadučitelj na Vranskem. — Ant. Rebek, dijak v Trstu, P. Maks. Stranjšak, kapucin na Rieci. — Drag. Clarici, dijak v Novem mestu. — Ant. Popovič, c. kr. žandar u Selvah. — Ant. Žnidaršič, poštni odpravitelj v Premu. — Aleks. Piši, učit. pripravnik u Zagrebu. —- Dav. Judnič, gimnazijalec v Novem mestu. — Jure Marušič, župnik v Podgradju u Dalmaciji. — Balt. Blažekovič, učit. pripr. u Zagiebu. — Milan Ključec, gimnazijalac u Zagrebu. — Iv. Jezeršek n Gorenjej vasi pri Ljubljani. — Karl Glaser, profesor u Weidena-u (Šlezija). (Dalje.) Tiska C. Albrecht u Zagrebu. Prilog lisfu. ~У1 /VV Odlomci iz filozofije života. Od Љ1. Frauensteta.) z, cJH a -3 - />.■ ^ Zo{yTvv-V^ ■-'gC , ^ /JZ^ i 'vvV S p >-Z . 6' "'^-C,£ 6 / £ s^Y\s-V /s У /C s /, гл ~о£ y& уг^ ■l <, л/"^/{2 ^ v y-i’C' s iL^u, ** /y~ ?? 6']^L,S' ■~у~У'/> .-' --2 ??^У i^, "\е> /"V* ^ <0^*3 /^Л Vy^t; / s д-/03е^*2 ^ ^ /<а» /2. /i Z s - ' t’&ć ? ~ ^ o у в a/ <> 'А^/ s-' /o ^ ^ //Zv ■/ ? ; c//