LUKA KOPER
Glasilo Luke Koper d.d.
št.4, oktober 1997
Luka Koper na sejmu in konferenci Container Asia (97 v Kuala Lumpurju - Malezija
Pretekli teden so v malezijskem glavnem mestu Kuala Lumpurju potekali sejem in konferenca Container Asia '97, kjer seje predstavila tudi Luka Koper. Skupaj z našimi predstavniki so Malezijcem poizkušali predstaviti prednosti transportne poti preko Kopra še bivši slovenski zunanji minister g. Zoran Thaler ter predstavniki Feršpeda in Adria Carga.
Predstavitev sta organizirala Baltic Conventions in revija Container Management iz Londona skupaj z malezijskim ministrstvom za transport. Predstavilo seje preko 200 razstavljalcev iz 15 držav.
Naš razstavni prostor si je poleg velikega števila poslovnežev iz Malezije in držav ASEANA ogledal tudi namestnik malezijskega ministrstva za transport, ki je prireditev tudi uradno otvoril.
Naša celotna predstavitev je bila zaznamovana z julijskim obiskom malezijskega zunanjega ministra g. Badawija v Sloveniji in Luki Koper ter pripravami na obisk malezijskega predsednika vlade dr. Ma-hathirja konec meseca. G. Badawi je ob svojem obisku v Luki Koper dejal, da smo Luka Koper lahko južni Rotterdam Evrope. In tako smo Malezijcem poizkušali ponuditi predvsem distribucijske mošnosti v naše zaledne države.
Nekateri Malezijci so te možnosti še spoznali in so jih vsaj do leta 1991 še pridno uporabljali. Predvsem na terminalu tekočih tovorov se bodo spomnili na lateks in palmino olje.
Predstavniki Luke Koper so poleg predstavitve na sejmu obiskali še malezijskega nacionalnega ladjarja MISC, lokalne agente in špediterje, trgovce in proizvajalce s palminim oljem, kokosovim oljem, kavčukom, gumo, lateksom, tekstilom, lesom, celulozo, sadjem in vozili. Ogledali so si in imeli razgovore še s pristaniščem Port Klang in tamkajšnjim največjim terminalom VVestport.
Kot še zapisano bo konec oktobra na obisku v Sloveniji malezijski predsednik vlade z močno gospodarsko delegacijo. Z nekaterimi od njih bomo še tedaj nadaljevali začete poslovne razgovore. Malezija je še vedno eden hitrorazvijajočih se azijskih tigrov. Toda žal večina Malezijcev še vedno ne ve kje sta Slovenija in Koper na zemljevidu. Zagotovo jim bosta pri tem pomagala tudi naša predstavitev in pa članki, ki so o nas izšli v dveh največjih malezijskih časopisih Busines Times in The Star Maritime.
Naš korespondenčni predstavnik v Singapurju je dejal, da se promocijske akcije Luke Koper na Daljnem vzhodu še obrestujejo saj so nas, predvsem nekateri ladjarji, agentje in organizatorji transportov spoznali in nas sedaj nudijo svojim strankam kot pristanišče za države Srednje in Vzhodne Evrope.
BTaipai
i * *
# «¡ft
"••"W m»
nsiiways,

Obiski, jubilej
Obisk predsednikov vlad CEFTE v Luki Koper
Od 12.-13. septembra 1997 je v Portorožu potekal dvodnevni vrh pogodbenic srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini - CEFTA. Tega, do sedaj največjega srečanja, so se udeležili predsedniki vlad članic CEFTE (Madžarske, Poljske, Češke, Slovaške, Poljske in Slovenije) ter predsedniki držav, ki so neformalne kandidatke za članstvo v tem trgovinskem združenju (Bolgarije, Hrvaške, Makedonije, Litve, Latvanije in Ukrajine). Vsi skupaj so ob koncu srečanja v Portorožu obiskali tudi Luko Koper, kjer jih je sprejel predsednik uprave g. Bruno Korelič s sodelavci. Visokim gostom so ob ogledu naše luke predstavili dejavnost, razvojne načrte in možnosti še boljšega sodelovanja z državami CEFTE.
PRAZNOVALI SMO 40 LETNICO LUKE KOPER
Obletnico Luke Koper smo proslavili tudi z našimi najpomembnejšimi poslovnimi partnerji doma in v tujini. Tako smo 22. maja 1997 proslavili obletnico in obeležili naše poslovne dosežke z najpomembnejšimi poslovnimi partnerji iz cele Slovenije. Ob tej priliki smo med nas povabili tudi Milana Kučana, predsednika države, ki se je našega jubileja udeležil z izredno pozornostjo in spoštovanjem.
Po uradnem delu v muzeju je predsednik držčave Milan Kučan našel še toliko časa, da se je izmuznil protokolu in za kratek čas posedel na manj udoben sedež. Še veliko stvari ga je zanimalo, zato je izkoristil del prostega časa za prijateljski klepet z našim predsednikom uprave gospodom Brunom Ko-reličem.
_
VL A DA RE PUBLIKE SLOVENIJE GENERALNI SEKRETAR
Ljubljana, 23. septembra 1997
Spoštovani,
dovolite mi, da se Vam v imenu predsednika vlade dr. Janeza Drnovška in v svojem imenu zahvalim za sodelovanje in odlično opravljeno delo pri organizaciji srečanja predsednikov vlad držav članic Cefte in povabljenih držav, ki je potekalo konec prejšnjega tedna na slovenski obali.
Srečanje predsednikov vlad dvanajstih srednjeevropskih držav, sicer eden večjih diplomatskih dogodkov na slovenskih tleh, je vsem udeležencev ostalo v spominu. Uspešno je bil izveden tako vsebinski del srečanja, kakor tudi njegova organizacijska plat. Pri tem se je pokazala visoka strokovna raven in prizadevnost vseh sodelujočih. Le-ti so s skrbno načrtovanim in z dobro usklajenim delom odločilno prispevali k temu, da se je Slovenija kot država gostiteljica pokazala v svoji najlepši podobi.
Pri doseganju tega cilja je bil pomemben prispevek vsakega posameznika. Zahvaljujem se Vam za odlično opravljeno delo in Vam želim obilo uspehov pri delu tudi v prihodnje.
S spoštovanjem
REZULTATI POSLOVANJA V OBDOBJU JANUAR-AVGUST 1997
V prvih petih osmih letošnjega leta smo pretovorili 4,6 mio ton blaga. S tem smo dosegli načrtovani pretovor, pretovor v enakem lanskem obdobju pa smo presegli za 11%. Pretovor v mesecu avgustu je dosegel obseg 521.866 ton, kar je dobrih 10% manj od načrtovanega.
TERMINALI	Realizirano jan.-avg. 1996	Realizirano jan.-avg. 1997	Indeks 97/96	% izpol. načrta
Generalni tovori	301.450	267.615	89	79.3
Les	176.331	150.120	85	90,2
Kontejnerski terminal	575.511	642.636	112	82,9
Sipki tovori	538.533	543.464	101	94,1
Glinica	259.601	229.139	88	107,3
Razsuti tovori	1.314.803	1.800.261	137	128,6
Tekoči tovori	78.887	87.027	110	89,9
Silos	155.351	68.851	44	20,6
Nafta in naftni derivati	823.417	899.003	109	117,2
SKUPAJ	4.223.884	4.668.000	111	100,4
PC silos je v analiziranem obdobju najbolj zaostal za načrtovanimi količinami. Količinsko in kakovostno slaba letina žitaric je osnovni razlog, da se stanje na silosu ni izboljšalo. Se pa pričakuje bistveno povečanje prometa v zadnjih treh meseci, zlasti pretovora koruze.
V	strukturi pretovora je blago za slovenske naročnike predstavljalo 36%, ostalo pa je bilo blago v tranzitu. Na tranzitnem tržišču so najpomembnejši avstrijski partnerji s 49% deležem.
V	obdobju januar-avgust je bila dosežena fakturirana realizacija v skupnem obsegu skoraj 41 mio USD, kar je za 8% manj kot v enakem lanskem obdobju. Manjša realizacija je posledica naslednjih dejavnikov:
1.	spremembe v obsegu dela (ladijskega pretovora in ostalih pristaniških storitev);
2.	organizacijske spremembe:
•	z letom 1997 so bile iz Luke Koper izločene pomožne dejavnosti, povezane z varnostjo plovbe (pilotaža, privezovanje, oskrba ladij). Te maritimne dejavnosti po novem izvajajo v družbi INPO, d.o.o..
•	Z avgustom 1996 je začela s poslovanjem družba Pristan, d.o.o..
3.	tečajna gibanja.
FAKTURIRANA REALIZACIJA PO MESECIH V 000 USD
Silosu sledijo PC Generalni tovori in PC Kontejnerski terminal. Načrtovani pretovor avtomobilov smo presegli za 36%, pretovor kontejnerjev pa je bil za 26% manjši od načrtovanega. Po zelo uspešnih mesecih aprilu in maju število pretovorjenih kontejnerjev v zadnjih mesecih spet dosega vrednosti okrog 5000 TEU, kar je daleč pod načrtovanim.
Avgust
LADIJSKI PRETOVOR PO TERMINALIH (januar-avgust 1997)
TekočI tovori
Nafta in derivati
Razsuti tovori
®'°5eneralni tovori Los
Kont terminal
Gllnica
Sipki tovori
7000 6500 6000 5500 5000 4500 4000 3500 3000
Januar Februar Marec
April
Maj
Junij
Julij Avgust
-1997
Uspešnost poslovanja profitnih centrov je različna, kar kaže tudi gibanje fakturirane realizacije (kumulativni podatki januar-avgust v 000 USD):
	1997	1996	INDEX
PC GENERALNI TOVORI	9.848	10.177	97
PC KT IN RO-RO TERMINAL	10.197	8.131	125
PC TERMINAL ZA LES	2.387	3.100	77
PC SIPKI TOVORI	4.819	4.520	107
PC TEKOČI TOVORI	1.852	1.924	96
PC RAZSUTI TOVORI	5.058	4.546	111
PC TERMINAL GLINICA	1.613	1.606	100
PC TERMINAL SILOS	760	1.797	42
Obseg fakturirane realizacije se spreminja tudi po posameznih mesecih. V letošnjem letu beleži PC Terminal za les
naraščanje realizacije iz meseca v mesec. Nasproten, negativen trend je značilen za PC Silos. Za PC Generalni tovori in PC Kontejnerski terminal so značilna manjša mesečna nihanja, v ostalih profitnih centrih pa so ta nihanja velika. Gibanje fakturirane realizacije je odvisno od mesečnega obsega dela, čeprav ta povezava zaradi različnih načinov obračunavanja storitev, ki so opredeljeni v pogodbah s komitenti, ni enako izrazita za vse profitne centre.
Primerjave fakturirane realizacije, izražene v USD, so odvisne tudi od gibanj na deviznih tržiščih. V letošnjem letu je za ta gibanja značilna nadpovprečna rast vrednosti ameriške valute: vrednost USD je v obdobju januar-avgust narasla za 7,7%, medtem ko so vrednosti ostalih pomembnejših valut ostale več ali manj nespremenjene. Glede na enako lansko obdobje pa je USD pridobil na vrednosti za dobrih 16%, ostale valute pa le od 2-4%.
Krepitev vrednosti USD pomeni manjši obseg fakturirane realizacije v dolarskih primerjavah za tiste profitne centre, kjer večji del izdanih računov nominirajo v DEM, ATS ali ITL. To so PC Terminal za les, PC Terminal za razsute tovore in PC Generalni tovori (zlasti terminal za živino).
V	obdobju januar-avgust smo ustvarili 5,9 mlrd SIT prihodkov iz poslovanja oz. za 6,4% več od načrtovanega. Preračunano v ameriške dolarje so bili prihodki iz poslovanja za 6,7% manjši od lanskih v enakem obdobju.
Stroški iz poslovanja so bili za 0,3 % manjši od načrtovanih in za 9% manjši kot leta 1996. Za 10% smo presegli stroške materiala, predvsem zaradi stroškov porabe vode, ki so bili načrtovani v manjšem obsegu (prenos maritimne dejavnosti na IN PO, d.o.o.).
Največje odstopanje je nastalo pri stroških najemnin zaradi knjiženja stroškov za vzdrževanje obal (stroški koncesije). Načrtovane vrednosti še vedno presegajo tudi popravki obratnih sredstev zaradi opravljenega popravka vrednosti neaktivnih zalog.
V	obdobju januar-avgust smo realizirali 1.219 mio SIT dobička iz poslovanja. Preračunano v USD je bila uspešnost poslovanja merjena z bruto dobičkom na enaki ravni kot leta 1996.
Med profitnimi centri so vsi razen Terminala za les in Silosa dosegli oz. presegli načrtovani dobiček iz poslovanja. Dobri tržni in poslovni rezultati v obdobju januar-avgust 1997
POSLOVANJE PROFITNIH CENTROV V OBDOBJU JANUAR-AVGUST 1997 (indeksi: doseženo/načrtovano)
■ I. KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA
□ II. STROSKI IZ POSLOVANJA ■III. DOBIČEK IZ
POSLOVANJA-IZGUBA
napovedujejo dobre poslovne rezultate do konca leta. Še enkrat je potrebno opozoriti na negativne učinke stavke železničarjev. Neposredno škodo, ki nam jo je stavka povzročila, ocenjujemo na 2 mio USD.
V obdobju januar-avgust so strokovne službe v celoti gledano dobro gospodarile, saj so bili skupni stroški poslovanja na ravni načrtovanih.
Borza
199;
TEČAJ RASTE IN RASTE IN RASTE...
No, pa smo dočakali - po zaenkrat še neuradnih informacijah bo vlada kmalu določila pogoje, pod katerimi bi tuji investitorji lahko kupovali delnice naše Luke. V kolikor bo ta novica potrjena, pogoji pa s strani vlade natančno določeni, bo to "preklicalo" vsebino 12. člena statuta naše družbe, ki pravi, da lahko tuja oseba kupi delnice Luke le po pridobitvi predhodnega soglasja države. In ravno v tej okoliščini je bila naša delnica "zanemarjena" v borznih dogajanjih v primerjavi z drugimi. Čeprav je res, da v večini primerov delijo vsi papirji bolj ali manj podobno usodo, so druge delnice zaradi velikega povpraševanja s strani tujih investitorjev rasle bolj in hitreje kot delnica Luke. Zanimanje tujih investitorjev za našo družbo je po izkazanem interesu veliko, saj se obiski tujcev v naši družbi, predvsem v zadnjem času, vrstijo kar pogosto. Zanima jih predvsem poslovanje in organiziranost našega pristanišča, pa tudi sam finančni rezultat. Ker udeleženci trga vrednostnih papirjev, ki vedo, kaj taka novica pomeni, ugodno ocenjujejo novosti, ki se na tem področju pripravljajo, se prvi rezultati že kažejo. Tečaj je v preteklih dnevih neprestano rasel, tako daje v četrtek, 9. oktobra 1997 dosegel 2.248 tolarjev za delnico, kar predstavlja več kot 30 odstotni porast glede na tečaj 11. junija, ko je le-ta znašal 1.711 tolarjev. Skladno z določili Poslovnika Ljubljanske borze d.d. je bilo trgovanje z delnico Luke v petek, 10. oktobra zaustavljeno, in to do sporočila, ki ga mora Luka kot izdajatelj delnice objaviti v javnosti. Po objavi le-tega je bilo trgovanje z delnico ponovno sproščeno. Opisan postopek obveščanja javnosti o vzrokih za 30% spremembe tečajev, tj. rasti ali padce, ki jih morajo objavljati izdajatelji, je instrument varovanja investitorjev, ki ga
Ljubljanska borza uporablja pri vseh vrednostnih papirjih, ki so uvrščeni v A in B kotacijo. S tem skuša zagotoviti transparentno trgovanje z vrednostnim papirjem, predvsem pa zagotoviti delničarjem zadostno količino informacij o poslovanju delniške družbe in okolju, v katerem se poslovanje odvija. Na osnovi teh informacij se delničarji lažje in pravilneje odločajo o nakupu ali prodaji vrednostnih papirjev.
Borzni analitiki, ki redno spremljajo poslovanje družbe - izdajatelja delnic - skušajo na osnovi analitičnih metod na osnovi preteklih gibanj napovedati smer gibanja tečaja delnice. S pomočjo tehnične analize lahko napovedo trend gibanja tečaja delnice v prihodnje, ob tem pa jim tovrstna analiza nudi tudi spodnje - podporne in zgornje -odporne nivoje vrednosti tečaja. Napovedanih nivojev cen ne gre jemati stoodstotno, pri odločanju pomaga predvsem napovedana smer gibanja tečaja - rast ali padec. Na pomenu pridobi tehnična analiza predvsem v urejenih in "utečenih" kapitalskih trgih, medtem ko se na slovenskem trgu ne gre zanašati na rezultate analize, saj se trg vrednostnih papirjev, ki se šele razvija, obnaša lahko tudi drugače - vzroki so lahko povsem administrativne narave in ne odražajo real-ih razmer v posameznem podjetju ali celotnem gospodarstvu. Spodaj je za ilustracijo prikazana napoved gibanja tečaja naše delnice v bodoče, dobljena s pomočjo tehnične analize. Rezultat analize na osnovi konkretnih podatkov o gibanju borzne cene naše dečnice napoveduje za 13. in 14. oktober rast tečaja, kar je razvidno iz spodnjega grafa.
	90000 80000 -
	70000
P	60000 -
R	
O	50000
M	40000
E	
T	30000 ■
	20000
	10000

Él
25M
2000
1500
1000
T
E Č A
J I
-500
ro w ^ u u

LEGENDA:
dnevni promet
15 dnevno povprečje enotnega tečaja
dnevni enotni tečaj
napoved gibanja za dv dni vnaprej
Dovolite mi, da še vsakega posameznika posvarim: spodaj prikazanih rezultatov ne gre jemati preveč zares, saj ne obstaja nikakršna garancija, da se bo naša delnica oz. njena vrednost na borzi v resnici tudi
tako gibala. Zanimivo pa je tovrstne napovedi "za naprej" primerjati čez čas z realnimi podatki "za nazaj".
A.L.
LUKA KOPER IN SKRB DO OKOLJA
Luka Koper je že vse od nastanka, še posebno pa v zadnjih letih, v fazi intenzivnega razvijanja. Poleg tehnoloških posodobitev in organizacijskih sprememb je izrazito opazna tudi njena prostorska širitev. Iz nadaljevanja bo razvidno:
•	na kakšen način Luka usklajuje svoje interese in skrb do okolja pred vsakim posegom v prostor
•	na kakšen način spremlja stanje okolja
•	kako ima organizirano zbiranje in odlaganje odpadkov
•	kako je pripravljena na morebitne ekološke nesreče
•	kako ima urejeno bazo za prevzem kalušnih voda in ostalih odpadkov
Investicije
V Luki Koper seje skrbi za okolje vedno dajal velik poudarek. Tako pri novih izgradnjah, vedno že ob zasnovah projektov, Luka vključuje razne strokovne institucije kot so ZVD - center za ekologijo in toksikologijo, Inštitut Jožef Štefan -skupina SEPO, Vodnogospodarski inštitut - oddelek za pomorsko inže-nirstvo, Biotehnična fakulteta. Morska biološka postaja, Hidrometeorološki zavod,..., katere z Analizami vplivov na okolje, presojami, ugotovitvami in priporočili vplivajo na same idejne osnutke projektov. Detajlne analize vplivov na okolje so v bistvu predpogoj za pridobitev ustreznih lokacijskih dovoljenj in soglasij. V posamezne projekte z zahtevnejšimi posegi v okolje se poleg tega vključujejo tudi krajani okoliških krajevnih skupnosti in sicer preko javnih obravnav.
Monitoring stanja okolja
Luka Koper je v lanskem letu naročila meritve emisij prahu pri pretovoru različnih tovorov na terminalu razsutih tovorov. Meritve je opravljal Zavod Republike Slovenije za varstvo pri delu -Center za ekologijo, toksikologijo in varstvo pred sevanji, kije v strokovni ugotovitvi podal, da so omenjene emisije trdnih delcev v skladu z veljavnimi ured-
bami. Luka Koper opravlja preko istega izvajalca tudi meritve emisij škodljivih snovi na terminalu tekočih tovorov, redno pa se opravljajo še meritve emisij iz kurilnih naprav.
V letošnjem letu so bile v Luki Koper opravljene meritve imisijskih koncentracij in sicer za terminal razsutih tovorov in za celotno področje luke. Tudi te meritve, ki so trajale tri mesece, je opravljal Zavod RS za varstvo pri delu -Center za ekologijo, toksikologijo in varstvo pred sevanji in jih zaključil z ugotovitvijo da so koncentracije prašne usedline znotraj celotnega kompleksa Luke v dovoljenih mejah. Obratovalni monitoring odpadnih vod se v Luki Koper izvaja po programu, ki ga je določil Zavod za zdravstveno varstvo Koper, kateri opravlja tudi nadzor izcednih vod odlagališča odpadkov.
Način zbiranja in odlaganja odpadkov v Luki Koper
Pri luški dejavnosti in pomožnih dejavnostih v luki nastajajo predvsem naslednji odpadki:
•	biogeni odpadki (hlevski gnoj, sadje, zelenjava)
•	les
•	pometnine (smeti)
•	papir
•	kovine
Ker so nekateri od teh odpadkov lahko tudi sekundarna surovina, je Luka Koper d.d. naročila izdelavo projekta "Gospodarjenje z odpadki". Projekt je izdelala pooblaščena firma za urejanje okolja EKO LES iz Ptuja. Ta projekt je osnovno vodilo pri obdelavi, predelavi in uničenju odpadkov v Luki Koper. V projektu je poudarek predvsem na:
•	preprečevanju odpadkov
•	ločenem zbiranju odpadkov
•	uporabnosti odpadkov po snoveh
•	biološki obdelavi odpadkov
•	toplotni obdelavi odpadkov
•	odlaganju odpakov na deponijo Omenjeni projekt predvideva tudi Kom-postarno za kompostiranje vseh organskih snovi. V ta namen je luka že pričela z aktivnostmi za izgradnjo kompos-tarne. Izdano je lokacijsko dovoljenje, izdelani so projekti za izvedbo, čaka se na gradbeno dovoljenje. Izgradnja kom-postarne se planira za konec leta 1997. Zbiranje, sortiranje, odvoz in deponiranje odpadkov v luki vrši firma Luka Koper INPO d.o.o., katera vodi tudi dnevnik vseh nastalih odpadkov po PC-jih. Neuporabni odpadki se deponirajo na luški deponiji. Za vse neuporabne odpadke, ki se uničujejo na luški deponiji, mora povzročitelj odpadka predhodno pridobiti soglasje ustreznih inšpekcijskih slušb. Odpadki kot sekundarna surovina (les, šelezo, papir,
gnoj) se sortirajo in nato odprodajo. Hlevski gnoj, ki nastane pri manipulaciji z sivino, se pred prodajo za tri mesece deponira na ustrezno urejeni deponiji z nadstrešnico. Za odvoz in odprodajo sekundarnih surovin iz luke je zadolšena firma KO LlS Ptuj. Prav tako je ta firma zadolšena za uničenje vseh nevarnih in posebnih odpadkov, ki nastanejo v luki.
Pripravljenost na ekološke nesreče
Luka Koper ima terminale prostorsko fizično ločene in primerno projektirane in opremljene. Vsi rezervoarji terminala kemikalij, ki je potencialno kritično mesto, so tako nameščeni v varovalnem bazenu, ki preprečuje iztok tekočine v okolico in dopušča le mo~$ost pretoka preko internega kanalizacijskega sistema do čistilne naprave. Vse odpadne vode terminala (meteorne in tehnološke) se zberejo v čistilni napravi, ki jih prepušča v lagune kjer se nadalje prečiščujejo. Izpust iz lagun v morje je mošen le v primeru, ko ustrezajo parametri iz fizikalno - kemične analize, katero opravljajo za to pooblaščene strokovne institucije. Prečrpavanje tovora na tem terminalu se prične vedno šele po tem, ko privezovalci namestijo barašno zaveso okoli ladje.
V Luki Koper je organizirana de^rna interventna ekipa, sestavljena iz gasilcev in varnostnjkov, katera ima 24 urno dešurstvo. krepanje pri nesrečah razdelimo na štiri faze:
•	prijava oziroma informiranje o nesreči, ugotovitev dejanskega stanja, identifikacija snovi ter prvi ukrepi
•	intervencija
•	sanacijski ukrepi
•	vzpostavitev normalnega stanja
Luka Koper je sama sposobna pokrivati prvo fazo ukrepanja pri nesrečah za vse snovi, ki se pretovarjajo na njenem območju. y lede na vrsto nesreče in njen obseg se za naslednje faze reševanja lahko aktivira vse razpolo~Jjive slu^Jje na občinskem in republiškem nivoju. Alarmiranje in obveščanje de^rnih
'J
H.' v fi
BH

slu~£j in vodilnih v Luki Koper se vrši v skladu s Po^rnim načrtom Luke Koper d.d. Prvo informacijo, ki mora biti hitra in čimrealnejša: kraj in obseg nesreče, se sporoča de^rni interventni ekipi, katera realno oceni stanje in glede na obseg nesreče ukrepa samostojno ali pokliče pomoč: asilsko brigado Koper, Slušbo varstva obalnega morja ali Center za obveščanje. Do prihoda pomoči, v primeru večje nesreče, luška de-jjrna ekipa, glede na svoje mo~f}osti, omejuje uhajanje tovora, zavaruje kraj nesreče, nudi prvo pomoč. Po tem zunaja slu^a prevzame vodenje reševanja, Luka pa nudi vsa razpološljiva sredstva in ljudi.
Baza za prevzem kalušnih voda in ostalih odpadkov
Prevzem oz. pobiranje kalupih vod izvaja podjetje Hidro Adria d.o.o., katerega soustanovitelj je Hidro Koper. Za izvajanje te dejavnosti je med Luko Koper in Hidro Koper sklenjena po|odba o najemu zemljišča znotraj PCC. lavna oprema pri tej dejavnosti je plovni objekt Vili^n ter stabilne in mobilne cisterne na kopnem, ki omogočajo začasno skladiščenje pobranih kalušnih vod do odvoza na uničenje. Zbirno mesto za začasno skladiščenje in preto-
varjanje kalušnih in osalih zaoljenih vod je bilo do sedaj začasno improvizirano. . a tej površini se namreč vršijo dokončni gradbeni posegi za druge namene Luke. a novo dogovorjeni lokaciji (ob dosedanji) se bo uredilo v skladu s predpisi:
•	pretakališče
•	objekt za skladiščenje opreme
•	urejen prostor za stabilne in mobilne cisterne
•	pisarniški objekt s sanitarijami
•	privezno obalo za plovne objekte, ki se uporabljajo pri prevzemanju kalušnih in drugih odpadnih vod z ladij
Dejavnost pobiranja bivalnih odpadkov z ladij dnevno opravlja Hidro Koper. Izvajanje navedene dejavnosti je dopolnilna dejavnost ekipe Slu^fje varstva obalnega morja.
Luka Koper se poleg tega tudi aktivno vključuje v republiške in mednarodne projekte varovanja okolja (RkMPkC, PSICMBP,...), trenutno pa pripravlja v sodelovanju s strokovnimi institucijami Celovito presojo vplivov na okolje in Analizo sedanjega stanja obremenjenosti okolja.
Razvoj in tehnika
Razno, poslovne informacije
REZULTATI LADIJSKEGA PRETOVORA ZA OBDOBJE JANUAR -SEPTEMBER
V prvih devetih mesecih letošnjega leta smo pretovorili 4.606.787 ton raznovrstnega blaga, kar predstavlja 13% več kot v enakem lanskem obdobju. Po strukturi prometa seveda še naprej prevladujejo razsuti tovori z 29% deležem, tekoči tovori skupaj z nafto z 22% deležem, tovori na kontejnerskem in ro-ro terminalu z 14% deležem in sipki tovori z 13% deležem.
LADIJSKI PRETOVOR BLAGA PO MESECIH
v ton
100.000
jan feb mar apr maj jun jul ■ 1996 □ 1997
avg sep okt nov dec
LADIJSKI PRETOVOR BLAGA PO POSAMEZNIH TERMINALIH ZA JANUAR - SEPTEMBER
v ton
TERMINALI	REALIZIRANO	str.	REALIZIRANO	str.	ind.	%izp.	%izp.
	JAN-SEPT 96	%	JAN-SEPT 97	%	97/96	plana	Iet.pl.
Generalni tovori	334.225	7,3	305.307	5,9	91	80,4	60,3
Les	189.736	4,1	170.228	3,3	90	90,9	68,1
Kont. terminal	655.532	14,2	737.857	14,2	113	84,6	63,4
Sipki tovori	592.460	12,9	601.084	11,5	101	92,5	69,4
Glinica	282.816	6,1	258.467	5,0	91	107,6	80,8
Razsuti tovori	1.336.013	29,0	1.946.349	37,4	146	123,6	92,7
Tekoči tovori	88.493	1,9	91.027	1,7	103	83,6	62,8
Silos	196.342	4.3	80.781	1.6	41	21,5	16,2
Istra benz	931.170	20.2	1.013.710	19,5	109	117,4	88,1
SKUPAJ	4.606.787	100	5.204.810	100	113	99,1	74,4
DOGOVOR SLOVENSKIH ŽELEZNIC IN LUKE KOPER O SKUPNEM NASTOPU
Predstavniki družb Slovenske železnice in Luka Koper so konec prejšnjega tedna podpisali dogovor o skupnih prizadevanjih za povečanje tranzitnih čezmorskih blagovnih tokov za kupce transportnih in prekladalnih storitev iz Madžarske, Avstrije, Slovaške, ZR Jugoslavije, južne Nemčije, Poljske in Švice. Podpisnici dogovora bosta postopno povečevali prevoz tranzitnega blaga po slovenskih železnicah in skozi koprsko pristanišče, s čimer bosta zagotovljeni stalna izkoriščenost luških in železniških zmogljivosti in zmanjšanje fiksnih stroškov na enoto storitve. Za ta namen bosta skupaj skrbeli za raziskavo trga, tržno promocijo in oblikovanje konkurenčnih cen skupne storitve. Cene svojih storitev bosta oblikovali skupno, upoštevajoč tržne razmere oziroma konkurenčnost sosednjih transportnih poti, pri čemer bosta skušali doseči najmanj raven svojih variabilnih stroškov. Za konkurenčnost vse transportne poti bosta družbi oblikovali skupno cenovno politiko do drugih železniških uprav in konkurenčnih luk. Ravno tako bosta oblikovali skupno poslovno politiko in zagotovili postopno izvedbo logističnih povezav s t.i. blokvlaki na progah Koper-Ljubljana, Koper-Budimpešta, Koper-Praga, Koper-Bratislava, Koper-Miinchen, Koper-Salzburg, Koper-Dunaj, in Koper-Beograd. Družbi sta se sporazumeli, da bosta v skupno projektno vodstvo imenovali vsaka po dva zastopnika in da ga vodi izmenično vsako leto eden od predsednikov družb podpisnic dogovora.
' ZAHVALA N
Zahvaljujem se mag.Kranjac Borisu, dipl. ing. Bandelj Giulianu, ing. Ban Gordanu, ing. Vodopija Branku, ing. Jurkovič Ivanu in kolektivu Luke Koper za strokovno pomoč v času šolanja in pri izdelavi diplomske naloge.
dipl. ing. Babic Denis
Luški glasnik je glasilo Luke Koper. Izdaja: Luka Koper. Tisk: Tiskarna VEK Koper. Naklada 900 izvodov. Glasilo je brezplačno in je namenjeno internemu komuniciranju. Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 4/3-12-2290/94-23/362, z dne 14.12.1994 je časopis (bilten) Luški glasnik proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje davek
od prometa proizvodov po stopnji 5 %. \_____/