občina krško SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE KAM NAŠI BRIGADIRJI LETOS? Iz »Informacij« s posveta predsednikov osnovnih organizacij ZSMS 8. aprila letos smo izvedeli, da se bodo brigadirji krške mladinske delovne brigade »Matija Gubec« udeležili zvezne mladinske delovne akcije KOLUBARA 85 v Valjevu v SR Srbiji, in sicer v drugi izmeni v juliju. Kaj pa posavski pionirji? Ti naj bi skupaj s pionirji iz Zasavja tvorili enotno pionirsko delovno brigado, ki bo sodelovala na akciji v Suhi krajini v tretji izmeni. Casovnica ŠTAFETE MLADOSTI v občini Krško Nedelja, 21. aprila 1985: 19.15 — novomeški mladinci predajo štafetno palico našim v Prekopi pri Kostanjevici, 19.25. — prihod v Kostanjevico, 19.35 — odhod iz Kostanjevice, 19.50 — prihod na Rako, 19.55 — odhod z Rake, 20.10 —> prva predaja štafetne palice v Krškem, 20.20 — prihod pred Tovarno celuloze in papirja »Djuro Salaj« Krško. Štafeta »prenočk v TCP »Djuro Salaj«. ------------------------------------------------------------------------------fT-U_--------,------(_j------------------------------------ Mitja Ribičič — delovni obisk: »NE LE DINARSKA, PAC PA TUDI INFLACIJA NASVETOV ...« Konec marca se je v naši občini mudil na delovnem obisku član Predsedstva CK ZKJ MITJA RIBIČIČ. Prišel je na posvet vodstev občinskih konferenc ZSMS v Krškem, tu pa smo njegovo bivanje izkoristili še za delovno srečanje s sekretarji OOZK ter občinskim družbenim, političnim in gospodarskim vodstvom. Nemogoče je posredovati v Našem glasu zapis celotnega razgovora, gotovo pa bo bralce zanimalo, če jim prenesemo nekaj utrinkov. S sebi značilno iskrivostjo je Mitja Ribičič komentiral kratko uvodno poročilo sekretarja OK ZKS Jožeta Habinca o trenutnem stanju v občini: »Kamorkoli pridemo v občine na razgovor, so ocene po vsej Jugoslaviji ugodne, stvari so urejene! Samo pri nas v centru ugotavljamo, da so stvari kritične. Sprašujem se, ali smo res mi za vse krivi. Ali ni del krivde na vsakem posamezniku in kolektivu?! Sicer pa ugotavljam, da je razen običajne inflacije v dinarjih tudi inflacija nasvetov,« je bil njegov komentar na ugotovitev, da od vseh strani vsi pričakujejo nasvetov. »Že deset let delam v federaciji na različnih nalogah in vam lahko povem, da je nemogoče konkretno opredeliti krivdo posameznika za nastalo stanje ali zasluge kogarkoli za spremembo na bolje. Bitka za stabilizacijo ni od danes, ampak traja že od 60-tih let. Resnično pa danes v naši družbi ni nikogar več, ki bi bil zaradi zaslug iz preteklosti, osebnega poguma ... pred Partijo nedotakljiv. Vsak je pod udarom kritike. To je rezultat politizacije množic. Presegli smo namreč krizo ekonomije (kot prvo etapo stabilizacije), smo pa še vedno v krizi vodenja Partije. Množice so razgibane, narasle so samoupravne sile in zahtevajo odgovore na vprašanja, na nove konfliktne situacije. V CK ZKJ ne moremo več nekega problema začasno odriniti na stran, ker na soočenje z njim nismo pripravljeni. Vsa odprta vprašanja naše družbe moramo načeti in upoštevati skupaj s programi dela tako v CK ZKJ kot po republikah in občinah.« »Še vedno so seveda prioritetni ekonomski problemi, tudi ni enotnih pogledov na njihovo reševanje. Sedaj se bomo s tem srečali na seji CK in moramo najti neko rešitev. Zlasti v Mitja Ribičič je 29. marca spregovoril predstavnikom družbenopolitičnega in gospodarskega življenja naše občine v veliki skupščinski dvorani (foto: Miranda Bodor) NAŠ GLAS 5 2 mestih nam životari veliko brezposelnih mladih z diplomami. Njim ne moremo razlagati socializma brez zagotovljene materialne osnove. V zadnjem obdobju smo znižali realni standard delovnega človeka za 32 odstotkov. To nam je uspelo speljati brez težkih socialnih konfliktov, nikakor pa se s tem ne smemo več igrati. Možno je popraviti napako, da smo nesmiselno ustvarili jedra v šolstvu, saj je vsaka republika na tem področju samostojna. Čisto drugače pa je v gospodarstvu. Jugoslavija se mora poenotiti v tehnologiji proizvodnje in v programih, ker je cela premajhna za vrtičkarstvo. Če tega ne storimo, nas bodo raztrgale trans-nacionalne kompanije. Kar pa se zgrešenih investicij tiče, bo najbolje, če vsaka republika pometa pred svojim pragom. Seveda nastajajo tudi nove obli-ke bogatenja in kapital se pretaka v roke zasebnikov. Da se razumemo: ne le preko kriminala — tudi legalno, po predpisih. Tu je nemogoče in nesmiselno zahtevati razlastitev, ampak moramo najti ustrezne oblike nadzora nad vsem tem denarjem.« »Velika iluzija je misliti, da bo 13. kongres ZKJ programska in kadrovska ponovitev prejšnjega. Nanj moramo prinesti konkretne rezultate in predloge za rešitve naših problemov. Pregledati bo treba in oceniti nekatere stvari tudi za nazaj — po vojni. Jasno bomo morali povedati, da je bilo to naše najtežje obdobje, da smo morali premagati pritiske tako tš Ponedeljek, 22. aprila 1985: 6.55. — odhod iz TCP »Djuro Sa-laj«, 7.15 — konec predaj v mestu Krško, — naši mladinci predajo šta-fetno palico sevniškim na Pijavškem, Štafetna palica potuje po sevniški občini. 8. 25. — naši mladinci spet prevzamejo štafetno palico na Rožnem od sevniških mladincev, 8.35 — prihod pred Dom XIV. divizije na Senovem, 8.45 — zadnja predaja na Senovem, 8.55 — prihod v Koprivnico, 9.00 — naši mladinci predajo štafetno palico mladincem iz občine Šmarje pri Jelšah. vzhodnega kot zahodnega bloka. S politizacijo množic je prišlo do transformacije sil. Pod obliko demokracije se je v naš prostor vtihotapila cela vrsta socializmu tujih sil, ki delujejo npr. preko raznih žirij s podeljevanjem nagrad... Na 13. kongresu ZKJ bomo morali povedati tudi te resnice o belih in plavih in še čem, da bodo ljudje nehali verjeti v pravljice. Ravno tako bomo morali povedati, da je nemogoče že staro generacijo še postavljati na vodilne funkcije. Za to so potrebni mladi kadri, rojeni po vojni. Vsi smo mnenja, da je CK preširok. Ravno tako je s Predsedstvom. To nista operativna organa. Predlog je tudi, da bi za izvršilne funkcije podaljšali mandat. Titova pobuda za uvedbo enoletnega mandata v funkciji kolektivnega dela je bila učinkovita in je opravil svojo nalogo, mi pa smo potem iz tega napravili predsedniški sistem. Cilj je vsekakor dosežen. Sedaj lahko metodo samo tudi počasi opustimo.« »ZK se mora boriti, ne za svojo oblast, ampak za oblast delavskega razreda. Če tega ne bomo storili, bodo naše mesto zavzele druge sile. Tudi SZDL nima tistega mesta, ki bi ga morala imeti. Ni prava fronta sil, ampak le ponovitev ZK. Mi pa ji ne očitajmo paralelizma, ampak krepimo to fronto širokih množic. Če bi bila bolj prisotna, ne bi potrebovali raznih javnih tribun v Cankarjevem domu, knjig in še česa. Tu bi bilo mesto, kjer bi se lahko uskladili.« Letošnja tema tega kviz tekmovanja nosi naslov DRUGA SVETOVNA VOJNA IN SOCIALISTIČNA REVOLUCIJA V JUGOSLAVIJI. Tekmovalne ekipe osnovnih organizacij ZSMS bodo kot običajno štele po 3 člane, ki bodo odgovarjali posamično. Občinski kviz bo 6. maja, vendar kraj tekmovanja še ni dogovorjen. Regijsko tekmovanje bo 10. maja v Brežicah, republiško pa 15. maja v Murski Soboti. Nagradni natečaj MLADOST V MAJU Komisija za kulturo pri OK ZSMS Krško je pred časom razpisala nagradni natečaj za najboljša literarna likovna in ročna dela mladih pod geslom .Mladost v maju«. Najboljše stvaritve bodo nagrajene, razstavljene oz. prebrane v okviru zaključne občinske prireditve v mesecu maju. Na željo nekaterih mladinskih aktivov je bil prvotni rok za oddajo del podaljšan do 30. aprila. II. POSAVSKO TEKMOVANJE KOVINARJEV V pogovoru s TATJANO VEČ-KO, zaposleno na Občinskem sindikalnem svetu v Krškem, smo izvedeli, da bo letošnje regionalno tekmovanje posavskih kovinarjev in avtomehanikov (občinskega ne bo — pač stabilizacija!) 18. maja v brežiški občini. Praktični del tekmovanja bo v dveh dobovskih tozdih (Tozd za vzdrževanje voz in Trimov tozd Jeklarne konstrukcije) ter v Kovinoplastu v Jesenicah na Dolenjskem. Tekmovalo bo 8 poklicev: varilci ( v vseh 4 tehnikah), konstrukcijski ključavničarji, orodjarji, strugarji, kleparji, kovači, livarji ter avtomehaniki (diesel in otto). Rok za prijave je 20. april, število prijavljenih pa ni omejeno. OTVORITEV DOMA OBRTNIKOV Naša napoved, ki smo jo povzeli po DL, da bo krški DOM OBRTNIKOV svečano odprt v aprilu, ni bila točna. V pogovoru z JOŽETOM CVAROM smo izvedeli, da bo navedena slovesnost v soboto 18. maja. Ob tej priložnosti naj bi izšla tudi posebna številka Našega glasa, ki jo bo financiralo Obrt no združenje Krško. BILA SEM KURIRKA Na pionirskem sestanku so me pio-1 nirji izvolili za kurirja. Bila sem tega I zelo vesela in kar stiskalo me je pri I srcu od vznemirjenja. V ponedeljek, 1. aprila, so naši« trije pionirji prinesli torbico v šolo — I z nekaj težavami seveda. Vsi skupaj I smo pogledali zemljevid in tudi sami vrisali delček naše poti. Sledil je miting, ki sta se ga udeležili tov. Rezi in tov. Danica. Borci, Jožko in jaz smo potem torbico varno skrito ponesli proti vasi Kalce — Naklo, kjer smo imeli javko s pionirji iz Kostanjevice. Kako tesno mi je bilo, ko sem povedala geslo in zaželela pionirjem iz Kostanjevice varno pot dalje .. Kar ustavljalo se mi je v grlu. A vse se je lepo izteklo in vrnili smo se v šolo, kjer so nas že nestrpno čakali vsi pionirji. Ob povratku v šolo me je vprašala tov. Zdenka: »Je bilo kaj težav?« »Nič,« sem odgovorila ponosno in šele zdaj mi je pravzaprav odleglo. ARH SONJA, 4. razred OS Veliki Podlog KDAJ KVIZ TITO — REVOLUCIJA — — MIR NAŠ GLAS 5 3 INFORMACIJE — OK ZKS Krško KAKO RES ZAGOTOVITI PRAVE LJUDI NA PRAVO MESTO! Z USTREZNIM EVIDENTIRANJEM KADROV BI LAHKO MARSIKAJ V NAŠEM SAMOUPRAVNEM SISTEMU IZBOLJŠALI Letos poteka dveletni mandat sekretarjev in sekretariatov osnovnih organizacij ZKS in sekretarjev stalnih aktivov ZK, obnoviti pa bo potrebno tudi vodstva stalnih akcijskih konferenc ZK. V začetku leta 1986 poteče tudi štiriletni mandat članom občinskega komiteja in njegovih komisij kot tudi članom statutarne in nadzorne komisije ter tovariškega razsodišča občinske organizacije ZKS. Upoštevajoč to in dejstvo, da se v okviru Socialistične zveze in sindikata pričenja postopek evidentiranja možnih kandidatov za delegate in nosilce funkcij v skupščinskem delegatskem sistemu za mandat 1986 — 1990, je nujno v občinski organizaciji ZKS tokoj pričeti s kadrovskimi pripravami. Ob začetku akcije kadrovskih priprav na volitve je strokovna služba Predsedstva Občinskega komiteja ZKS Krško osnovnim organizacijam poslala opomnik oz. navodilo za lažje delovanje. V navodilu je med drugim zapisano, da je z ustreznimi kadrovskimi rešitvami treba zagotoviti polno odgovornost, samostojnost in učinkovitost osnovne organizacije ter njeno vpetost v okolje, kjer deluje. Sposobna mora biti stvarno ocenjevati razmere in ustrezno temu mobilizirati ljudi. Da bi presegli sedanje slabosti pri delu osnovnih organizacij, je nujno zagoviti naslednje: — vsaka OOZK mora biti idej-nopolitično usposobljena za delovanje znotraj političnega sistema, — njeni člani morajo biti ustvarjalno navzoči in aktivni v samo upravnih organih, delegacijah in družbenopolitičnih organizacijah, — stalno je treba na podlagi akcijske učinkovitosti ocenjevati aktivnosti posameznih komunistov in do neaktivnih zaostriti odgovornost, — učinkovitost v delovanju osnovne organizacije zahteva boljšo in dosledno delitev nalog in odgovornosti v sekretariatih in OOZK. V navodilu so priložena tudi merila, po katerih naj bi kandidate za vodstva OOZK izbirali in ki jih je treba poleg splošno veljavnih kriterijev v ZK upoštevati v kadrovskih pripravah. Osnovne organizacije bodo na svojih sejah evidentirale možne kandidate za funkcije v lastnih vrstah ter za člane v vodstvenih organih in delovnih telesih ZK na občinski ravni. Razen tega naj bi vsaka osnovna organizacija iz svojih vrst ali izmed drugih članov ZK evidentirala tudi kandidate za delegata na 13. kongresu ZKJ, 10. kongresu ZKS ter za člane organov ZKJ in ZKS. Obvestilu so kot priloga dodana merila, ki jih je potrebno upoštevati pri izbiri kandidatov za vodstva OO ZK, občinske organe ZK ter osrednje organe ZKS in ZKJ kakor tudi pri izbiri kandidatov za delegate na kongresih. Navodilo je zaključeno z opozorilom: »Ob pričetku predkandidacijskih postopkov v pripravah na skupščinske volitve leta 1986, ki jih vodijo v SZDL in sindikatu, je izjemno pomembno, kako se bomo v to vključili komunisti. Zato je naloga vodstev vseh osnovnih organizacij ZKS, da se aktivno vključite tudi v priprave na skupščinske volitve in pri teh aktivnostih prednjačite. Naj ne bo komunista, ki ne bo evidentiran kot možni kandidat za člana delegacije v občinsko skupščino ali skupščino SIS, kajti naloga nas vseh je, da pomagamo odpravljati pomanjkljivosti v naši družbi in vsa družbena dogajanja privedemo spet v normalne okvirje in na pravi tir. Evidentiranje kandidatov za vse ravni v Zvezi komunistov, od OOZK pa do CK ZKJ, je potrebno zaključiti do konca maja 1985 ter imena dostaviti občinskemu komiteju.« Vse, ki jih omenjeni dokument zanima, ga lahko preberejo pri sekretarju OOZK v svoji temeljni samoupravni oz. proizvodni celici. Mitja Ribičič, član Predsedstva CK ZKJ, je spregovoril komunistom naše občine o nalogah v prihodnjem obdobju; na posnetku v družbi s sekretarjem Predsedstva Občinskega komiteja ZKS Jožetom Habincem (foto M. Bodor) NAŠ GLAS 5 4 Dejavost OK ZKS Krško: KOMITE O PROGRAMU DELA IN GOSPODARJENJU Za 16. april je bila sklicana seja Občinskega komiteja ZKS Krško. Zal ta datum sovpada s časom zaključka redakcije Našega glasa, zato vam lahko posredujemo le kratko informacijo o tematiki, ki so jo na seji komiteja obravnavali. Predvsem so imeli udeleženci seje za nalogo razpravljati, dopolniti in sprejeti programske usmeritve organizacije ZKS v občini za čas do pro-gramsko-volilne seje 1986. Akcijski program je dokaj obsežen, nastal je po stališčih in pobudah z letošnje seje programsko-volilne konference, na razpolago pa je v vseh osnovnih organizacijah ZK. Razen tega so na seji občinskega komiteja obravnavali rezultate lanskega gospodarjenja v občini in oceno prvega letošnjega trimesečja ter sprejeli načrt za potek delovnih posvetov po osnovnih organizacijah ZK. Mitja Ribičič v pogovoru z generalnim direktorjem M—Agrokombinata Krško Francem Juvancem MEDNARODNI ODNOSI Pri občinskem komiteju ZKS Krško bo 23. aprila sklicana problemska konferenca o »Aktualnih vprašanjih in nalogah , ZK v mednarodnih odnosih in sodelovanju«. Gradivo, ki bo služilo kot podlaga za razpravo, je pripravila Komisija za mednarodne odnose in vprašanja delavcev na začasnem delu v tujini pri Predsedstvu OK ZKS. V njem je nanizan cel spekter področij, na katerih v mednarodnem prostoru komunisti morajo biti dejavni od gospodarskih odnosov, mednarodnega sodelovanja na ravni občin, sodelovanja s tujimi študenti do stikov in skrbi za delavce na začasnem delu v tujini. Teh je, navaja gradivo, iz naše občine skoraj 1000 in so različnih strokovnih profilov. Pridobili so si dragocene delovne navade in izkušnje ter spoznali tehnologijo visoko razvitih industrijskih držav. Zaradi spleta še številnih drugih okoliščin (včasih tudi neprijetnih), je nujno poskrbeti za stalne stike s temi delavci in za čim učinkovitejše prizadevanje za njihovo organizirano vračanje in vključevanje v razvojne programe združenega dela in občine kot celote. Seveda pa je največji poudarek — tako v gradivu, kot bi moral biti v razpravi in na njenih temeljih sprejetih akcijskih usmeritvah — na mednarodnem ekonomskem sodelovanju. V zaključku gradiva piše tudi: »Iz predloženega gradiva lahko ugotovimo, da je bil v mednarodni ekonomski menjavi in drugih oblikah mednarodnega sodelovanja v naši občini dosežen določen napredek. Opazno je tudi, da se posamezne organizacije združenega dela vedno bolj usmerjajo v širjenje teh odnosov na dolgoročnih osnovah in da tudi druge oblike sodelovanja dobivajo trajnejše zasnove in nove razsežnosti. Kljub temu pa še niso izkoriščene vse možnosti hitrejšega razvoja mednarodnega sodelovanja tako po obsegu in strukturi ekonomske me njave kot tudi na področju medna rodnega medobčinskega sodelovanja in stikov z drugimi ustreznimi institucijami in organizacijami v tujini.« Člani ZK v osnovnih organizacijah bodo po problemski konferenci seznanjeni s stališči, ki jih bo na podlagi razprave oblikovala delovna skupina. (SAMO) KRITIČNO O IZOBRAŽEVANJU Druga problemska konferenca je predvidena v maju, namenjena pa bo obravnavi stanja vzgoje in izobraževanja. Po smernicah, ki jih je sestavila delovna skupina za pripravo temeljnega gradiva, naj bi se razgovor sukal okrog vprašanja svobodne menjave dela, materialnega položaja celotnega področja vzgoje in izobraževanja, kakor tudi tu zaposlenih delavcev, ter možnosti učinkovitega samoupravnega organiziranja ustanov, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo. Iz marsikatere razprave o gradivu se da razbrati, da izvajalci pogrešajo telo, ki bi njihove interese na ravni občine združevalo in usklajevalo. Dejstvo namreč je, da sama strokovna služba občinske izobraževalne skupnosti tega ne more in končno tudi ni vedno pravo mesto za take stvari. Kar zadeva področje materialnega položaja delavcev v vzgoji in izobraževanju, smernice za pripravo gradiva odločno zahtevajo, naj se razprava ne izrodi v »žalopojke« o nizkih osebnih dohodkih prosvetnih delav-. cev, ampak naj na podlagi ugotovljenega stanja iščejo primerjavo odgovornosti teh kadrov (glede na izobrazbo) z delavci na drugih področjih. Le tako bo možno iz analize priti do uporabnih predlogov in rešitev. VENDARLE USPEŠNO Zaključek politične šole z razpravami za okroglo mizo Delo je zaključila občinska poli- j tična šola ZK. Lahko bi k temu do- j dali tudi besedico »uspešno«, saj je del slušateljev svojo nalogo vzel zelo j zares in so s pridnostjo in delom po- I trdili vestnost — lastnost vsakega . komunista. Žal so nekateri (predvf- > deni) kandidati s svojim neodgovornim obnašanjem sprožili dvom v po- j srečenost izbire slušateljev ali izob-raževalne oblike same. Še dosledneje : so slabo izbrani kandidati za ob- j činsko politično šolo ali za sprejem v ZK? Kaj bodo ob vsem tem storile njihove osnovne organizacije? Kakorkoli že: po vrsti predavanj so najbolj marljivi kandidati zaključili proces usposabljanja z vrsto razprav za . okroglo mizo. Z najbolj odgovornimi delavci različnih področij so se pogovarjali o problemih socialne politike, razvoja družbenih dejavnosti, temeljih strategije tehnološkega razvoja in delegatskem sistemu v občini. NAŠ GLAS 5 5 ISTAS" C LAS obanakrSto SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE Povzetki delegatskih gradiv SKLIC SEJE ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO 25. APRILA 1985 Predsedniki zborov Skupščine občine Krško LIDIJA HOČEVAR (Zbor združenega dela), FRANC RAKAR (Zbor krajevnih skupnosti) in ANTON VODIŠEK (Družbenopolitični zbor) so sklicali za ČETRTEK, 25. APRILA 1985, OB 15. URI 32. SEJO ZBORA ZDRUŽENEGA DELA v sejni dvorani A, 31. SEJO ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI v sejni dvorani B in 29. SEJO DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA v sejni dvorani C. VSI TRIJE ZBORI bodo imeli na dnevnem redu točke: — Določitev dnevnega reda seje zbora — Potrditev zapisnika prejšnje seje zbora ter zapisnika 3. skupnega zasedanja vseh zborov — Poročilo o rezultatih gospodarjenja in poslovanja OZD in SIS z oceno zaključnih računov za leto 1984 (3,3,4) (OPOMBA: ŠTEVILKE V -OKLE PAJU POVEDO, POD KATERO TOČKO BO GRADIVO OBRAVNAVAL ZBOR ZDRUŽENEGA DELA, ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR. KJER JE ZAPOREDNA ŠTEVILKA TOČKE PRI VSEH ZBORIH ISTA, JE ZAPISANA LE ENKRAT.) — Analiza dolgoročnih in srednjeročnih razvojnih možnosti občine Krško za obdobje 1986 — 1995/2000 in za obdobje 1986 — 1990 (4,4,5) — Smernice za dolgoročni družbeni plan občine Krško za obdobje 1986 — 1995/2000 (5,5,6) — Smernice za srednjeročni družbeni plan občine Krško za obdobje 1986 — 1990 (6,6,7) — Predlog Druibenega pravobranilca samoupravljanja Krško za sprejem ukrepov družbenega varstva DO Komunalno stavbeno podjetje KOSTAK Krško (7,7,3) — Analiza zaposlovanja v letu 1984 in načrt zaposlovanja v letu 1985 (8) — Poročilo o delu Medobčinskega inšpektorata občin Brežice, Krško in Sevnica za leto 1984 (9) — Poročilo o delu Postaje milice Krško v letu 1984 (10) — Poročilo o delu organa za kaznovanje prekrškov za leto 1984 (11) — Poročilo o aktivnostih za reorganizacijo strokovnih služb SIS družbenih dejavnosti v občini Krško (12) — Osnutek odloka o ugotovitvi, katere sestavine Urbanističnega načrta so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine Krško 1981 — 1985 (13) — Volitve in imenovanja (14) — Predlogi in vprašanja delegacij oz. delegatov (15) Povratna informacija z marčevske seje IZ ZAPISNIKA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA 31. sejo Zbora združenega dela Skupščine občine Krško, ki je bila 28. marca 1985 popoldne v sejni dvorani A SO Krško, je vodil podpredsednik zbora STANE BAJC. Od 46 so je seje udeležilo 36 delegatov, ki so razpravljali in sklepali o naslednjih zadevah: 1. Določitev dnevnega reda 31. seje zbora 2. Potrditev zapisnika 30. seje zbora 3. Predlog dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1985 4. Predlog odloka o davkih občanov 5. Predlog odloka o turistični taksi (za leto 1986! — to posebej poudarjamo zato, ker se nam je v prejšnjo številko ukradla v naslov napačna letošnja letnica, op. ur.) 6. Poročila o delu družbenega pravobranilca samoupravljanja občin Brežice, Krško in Sevnica v letu 1984 7. Poročilo o delu Sodišča združenega dela v Brežicah v letu 1984 8. Predlog odloka o proračunu občine Krško za leto 1985 9. Predlog odloka o določitvi in pooblastitvi organa, ki bo sprejemal ukrepe neposredne kontrole cen na ravni občine Krško 10. Predlog odloka o razglasitvi gomilnega grobišča Sajevce pri Kostanjevici za kulturni spomenik 11. Predlog odloka o spremembi odloka o določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe pred to- Stane Baje, podpredsednik Zbora združenega dela SO Krško čo v osrednji Sloveniji 12. Predlog dogovora in sklepov o solidarnostnih sredstvih (uradni naslov smo smiselno okrajšali, op. ur.) 13. Volitve in imenovanja: a) Predlog sklepa o imenovanju stanovanjske komisije za predlog zaključnega računa davkov in prispevkov občanov za leto 1984 b) Predlog sklepa o razrešitvi in imenovanju člana Sveta in Komiteja za SLO in DS občine Krško 14. Predlogi in vprašanja delegacij O AMANDMAJIH K PREDLOGU O DAVKIH OBČANOV K zapisniku so priložena »Stališča Izvršnega sveta SO Krško do amandmajev k predlogu odloka o davkih občanov«. IS je soglašal z naslednjimi amandmaji, ki so jih z odlokom vred nato potrdili tudi delegati: NAŠ GLAS 5 6 K 17. ČLENU: »Zavezancem davka iz kmetijstva, ki so vključeni v družbeno organiza-rano proizvodnjo in sprejemajo in izpolnjujejo obveznosti setvenih planov občine, pod pogojem, da obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih in oddajo tržne viške goveda, prašičev, žita, krompirja, sadja, mleka, zelenjave in grozdja na osnovi pogodbe, se davek iz kmetijstva zniža do 70 %.« K 18. ČLENU: »Zavezancem davka iz kmetijstva, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani kot kmetje in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju v usmerjenem izobraževanju za pridobitev strokovne izobrazbe, se prizna davčna olajšava v višini 10 % od odmerjenega davka na otroka.« k 32. Členu : »Od davkov, doseženih preko kmetijske organizacije združenega dela za ročna fizična dela sezonskega značaja, od dohodkov od popisa prebivalstva, itd .... se davek ne plačuje.« k 38. Členu : »Ne plača se davek iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, če jih zavezanec uporabi v okviru svoje dejavnosti.« Z enim izmed amandmajev IS ni soglašal, glede dveh pa se je dogovoril s predlagateljem, da ju umakne. Delegati tega zbora so potrdili tudi dopolnitev odloka, ki so jo predlagali delegati Zbora krajevnih skupnosti — v 48. členu se prvi odstavek konča s tekstom: »ter ob upoštevanju odbitne postavke 160 m2 po zakonu o davkih občanov« (gre za olajšavo pri obdavčitvi stavb, op. ur.) Razprava okrog odloka o davkih občanov je bila najbolj živahen del seje zbora, v njej pa so sodelovali: STANE BAJC, VILI MANCEK, DARKO MIŽIGOJ, MIRAN PLANINC, BOJAN PILETIČ, ALBIN POTISK, RE-ZIKA MARJETIC, ALMIRA BOŽOVIČ in IGOR DOBROVNIK. Delegacija Transporta je predlagala umik odloka zaradi kršitve roka za dostavo gradiva, vendar delegati predloga niso sprejeli. O OSTALIH TOČKAH DNEVNEGA REDA Pri ostalih točkah dnevnega reda se je »zataknilo« samo še pri predlogu odloka o proračunu občine Krško za leto 1985, kjer sta 2 delegata glasovala proti. Delegati Obrtnega združenja Kr ško so predlagali amandma k planirani višini prihodkov proračuna za leto 1985 v postavki »davek od OD od samostojnega opravljanja gospodarske dejavnosti«, ki naj bi znašali 68 milijonov. IS z amandmajem ni so-olašal in obrazložil vzrok. Glede drugega amandmaja, da v razporeditvi proračunskih prihodkov niso predvidena sredstva za pospeševanje drobnega gospodarstva, se je IS z Obrtnim združenjem Krško uskladil. IS bo namreč v okviru možnosti skušal v predlogu sprememb proračuna za letošnje leto zagotoviti določena sredstva v ta namen. Glede ostalih točk omenimo samo še to, da sta k svojima poročiloma podala dodatno obrazložitev družbeni pravobranilec samoupravljanja DUŠAN DORNIK ter predsednik brežiškega Sodišča združenega dela FRANC JANKOVIČ (kar sta storila tudi na sejah ostalih dveh zborov). VOLITVE IN IMENOVANJA V strokovno komisijo za pregled zaključnega računa davkov in prispevkov občanov za leto 1984 so bili imenovani: za predsednika MIHA KONC iz Kovinarske Krško, za člana pa MILICA SMILJANIČ iz krške podružnice SDK in BRANKO KOVAČIČ iz SO Krško. Kot člana Sveta in Komiteja za SLO in DS občine Krško je zbor raz- rešil dipl. ing. VINKA BAHA, na njegovo mesto pa imenoval IGORJA DOBROVNIKA. DELEGATSKA VPRAŠANJA IN POBUDE STANE BAJC: V preteklem letu je bila najavljena ustanovitev stano-novanjske zadruge, v katero naj bi se združevali individualni graditelji stanovanjskih hiš. Tako združeni bi imeli pri gradnji ugodnejše pogoje. Kdaj bo, oziroma zakaj še ni bila stanovanjska zadruga ustanovljena? DARKO MIŽIGOJ: Na pločnikih v Krškem je še precej peska, posutega minulo zimo, zato jih je treba nemudoma očistiti. (Se je že zgodilo — op. ur.) MARJAN HICTALER: Treba je spoštovati roke za dostavo sejnega gradiva, da se ne bi ponavljale situacije, kot je bila na tej seji, ko so dobili delegati del gradiva zelo poz- Odgovor predsedujočega STANETA BAJCA: Delegati so imeli dovolj časa za obravnavo osnutka odloka o davkih občanov, pa ni bilo nanj skoraj nobenih pripomb. Prejšnjemu predsedniku Izvršnega sveta SO Krško dipl. ing. Vinku Bahu je predsednik SO Branko Pire izročil spominsko darilo — kolekcijo grafik akademskega slikarja Božidarja Jakca IZ ZAPISNIKA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI 30. sejo Zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Krško, ki je bila 28. marca 1985 popoldne v sejni dvorani B SO Krško, je vodil v skladu z 88. členom skupščinskega poslovnika delegat KS Krško HERMAN PREGL. Od 31 se je seje udeležilo 23 delegatov, potekala pa je po skoraj enakem dnevnem redu kot seja Zbora združenega dela, le da niso obravnavali točke o zagotavljanju oz. dodelitvi solidarnostnih sredstev. V razpravi o PREDLOGU DOGOVORA O USKLAJEVANJU DAVČNE POLITIKE ZA LETO 1985 so sodelova- NAŠ GLAS 5 7 li: delegati KS Kostanjevica, FRANC VAKSELJ, ANTON KINK, HENRIK MOLAN, DRAGOLJUB KUPIROVIČ, PAVEL KROŠELJ, MARTA METELKO, JOŽE RAČIČ, PETER MARKOVlC, KAREL KOZMUS, HERMAN PREGL in NIKO ŽIBRET. Delegati so dokument sprejeli z dvema glasovoma proti. V razpravi o PREDLOGU ODLOKA O DAVKIH OBČANOV ZA LETO 1985 so sodelovali: PAVEL KROŠELJ, MARTA METELKO, BOJAN PETAN, HENRIK MOLAN, HERMAN PREGL in delegat KS Veliki Podlog. Zbor je z enim vzdržanim glasom sprejel dokument s enakimi amandmaji kot Zbor združenega dela. Glede pobude Predsedstva OK SZDL, naj bi v bodoče vsi organi, ki so dolžni poročati občinski skupščini o svojem delu, podali skupno poročilo, je bilo ugotovljeno, da predlog ni uresničljiv, prav tako pa tudi, da je sedanja oblika, ko imajo zbori na dnevnem redu poročila po tematskih sklopih in ne vsa na eni seji, sprejemljivejša. Pri obravnavi PREDLOGA ODLOKA O RAZGLASITVI GOMILNEGA GROBIŠČA SAJEVCE PRI KOSTANJEVI CIZA KULTURNI SPOMENIK je delegat KS Kostanjevica vprašal, zakaj niso bile upoštevane njihove pripombe na osnutek dokumenta. NIKO ŽIBRET mu je pojasnil: Izsuševanja tega zemljišča ni možno opravljati, razen ob prisotnosti strokovnjakov spomeniškega varstva; zemljišče se sme orati, ne pa rigolati. Pod točko PREDLOGI IN VPRAŠANJA DELEGACIJ je delegacija KS Leskovec oddala pisno delegatsko vprašanje, katerega bistvena vsebina je, kot je moč razbrati na podlagi zapisnika, da bi morale nekatere OZD, ki leže na območju KS Leskovec, plačevati prispevek za mestno zemljišče tej krajevni skupnosti, ne pa KS Krško. V ta namen mora SKIS izdati ustrezne odločbe, opravil pa naj bi se tudi poračun za obdobje od 1980 do zdaj, ko so SOP, M—Agrokombi-nat in Novoles — TOZD Bor navedeni prispevek nakazovali KS Krško. Do rešitve problema naj bi bila tovrstna sredstva na računu SKIS blokirana. IZ ZAPISNIKA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA 28. sejo Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Krško, ki je bila 28. marca 1985 popoldne v sejni dvorani C SO Krško, je vodil podpredsednik zbora VINKO ZUPANČIČ. Seje se je od 25 udeležilo 20 delegatov. Po določitvi dokončnega dnevnega reda so potrdili zapisnik, sprejeli Odlok o določitvi in pooblastitvi organa, ki bo sprejemal ukrepe neposre- Novi sekretar SO Krško Živko Šebek je svojo funkcijo prevzel z aprilom dne kontrole cen na ravni občine Krško, potrdili so poročili Družbenega pravobranilca samoupravljanja in Sodišča združenega dea posavskih občin ter razrešili dipl. ing. VINKA BAHA in namesto njega imenovali IGORJA DOBROVNIKA za člana Sveta in Komiteja za SLO in DS občine Krško. V zvezi z obravnavo poročila Družbenega pravobranilca samoupravljanja je zbor: podprl predlog, da v okviru Po-savja zagotovijo možnost za namesti titev poklicnega pomočnika družbenega pravobranilca samoupravljanja in s tem to institucijo kadrovsko okrepijo; sprejel in podprl pobudo Družbenega pravobranilca samoupravljanja, da v okviru posebnega odbora ali komisije pri Skupščini občine Krško ali Izvršnem svetu SO Krško zagotovijo strokovno spremljanje usklajenosti samoupravnih splošnih aktov z USTAVO IN ZAKONI ter njihovimi spremembami. Kandidatsko konferenco pred volitvami predsednika in članov novega Izvršnega sveta SO Krško so vodili Vili Manček, Franc Dular in Anton Kink IZ ZAPISNIKA TRETJEGA SKUPNEGA ZASEDANJA ZBOROV 3. SKUPNO ZASEDANJE ZBORA ZDRUŽENEGA DELA, ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO, ki je bilo 28. marca 1985 popoldne, je vodil predsednik SO BRANKO PIRC. Delegati so potem, ko so bili seznanjeni s predlogom sklepa o razrešitvi predsednika Izvršnega sveta SO Krško dipl. ing. VINKA BAHA, z javnim glasovanjem, ločeno po posameznih zborih, soglasno potrdili razrešnico, s tem pa so bili v skladu s statutom razrešeni tudi vsi člani dotedanjega IS. Pred skupnim zasedanjem zborov je bila v okviru OK SZDL občinska kandidacijska konferenca, ki se je soglasno odločila, naj bi bil kandidat za mandatorja novega Izvršnega sveta SO Krško dotedanji podpredsednik IS IGOR DOBROVNIK. Kandidacijsko konferenco so sestavljali delegati vseh treh skupščinskih zborov, zato so se na skupnem zasedanju soglasno izrekli za predlog predsedujočega Branka Pirca, naj bi bile volitve javne, ločeno po zborih. NAŠ GLAS 5 8 Potem ko so delegati soglasno izvolili za novega predsednika IS IGORJA DOBROVNIKA, je leta predstavil in obrazložil kandidatno listo za podpredsednika in člane Izvršnega sveta, nakar so se delegati soglasno (z javnimi volitvami ločeno po zborih) odločili za predlagani sestav: podpredsednik IS: NIKO ŽIBRET, člani IS: ALMIRA BOŽOVlC, IVAN GLOGOVSEK, BRANKO JANC, IVAN KOZOLE, MARTIN MOLAN, SILVAN MOZER, SILVANA MOZER, ANTON PODGORŠEK in PETER ŽIGANTE. Na 3. skupnem zasedanju zborov so bili imenovani tudi funkcionarji za vodenje občinskih upravnih organov: predsednik Občinskega komiteja za družbene dejavnosti — NIKO ŽIBRET, predsednica Občinskega komiteja za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva — SILVANA MOZER, direktorica Občinske uprave za družbene prihodke — ALMIRA BO-ŽOVIČ, sekretar Občinskega sekretariata za ljudsko obrambo — BRANKO JANC, sekretar Občinskega sekretariata za notranje zadeve in sekretar Občinskega sekretariata za občo upravo in upravnopravne zadeve — ANTON PODGORŠEK. PREDSTAVLJAMO NOVI IZVRŠNI SVET Ker predlog za izvolitev ni doživel nobenih sprememb, objavljamo kar po tem dokumentu novi sestav Izvršnega sveta Skupščine občine Krško in navajamo tudi področja, katera posamezni člani pokrivajo: IGOR DOBROVNIK, predsednik IS, NIKO ŽIBRET, podpredsednik IS — družbene dejavnosti, skupna in splošna poraba, koordinacija dela upravnih organov, člani: ALMIRA BOŽOVlC — družbeni prihodki, IVAN GLOGOVSEK — finančne zadeve, bančništvo, zavarovalništvo, BRANKO JANC — ljudska obramba in družbena samozaščita, IVAN KOZOLE — kmetijstvo, MARTIN MOLAN — energetika, SILVAN MOZER — družbeno planiranje s posebnim poudarkom za KS, SILVANA MOZER — gospodarstvo, tržišče in cene, blagovne rezerve, SIS materialne proizvodnje, urbanizem, plan in analize, ANTON PODGORŠEK — notranje zadeve, obče in upravnopravne zadeve, PETER ŽIGANTE — urejanje prostora in varstvo okolja. Novi predsednik Izvršnega sveta SO Krško Igor Dobrovnik; njegovo dosedanjo dolžnost predsednika Občinskega komiteja za družbeno planira nje in gospodarski razvoj so delegati poverili Silvani Mozer, podpredsednik pa je v novem sestavu IS le eden — Niko Žibret Služba družbenega knjigovodstva — podružnica Krško REZULTATI GOSPODARJENJA OZD S PODROČJA GOSPADARSTVA POSAVJA V LETU 1985 Objavljamo gradivo, ki ga je pripravila IRENA ČARGO in ki nosi datum 18. marec 1985, a smo ga žal za objavo v prejšnji številki prejeli malce prepozno, aktualno pa je še vedno: NI URADNO DELEGATSKO GRADIVO, A OSVETLJUJE LANSKOLETNO GOSPODARJENJE V OBČINI KRŠKO Ocena rezultatov gospodarjenja temelji na podatkih zakljjučnih računov OZD s področja gospodarstva ter poročil Zavoda SRS za statistiko, občinskih zavodov za statistiko in medobčinske gospodarske zbornice. Zaključne račune je predložilo 121 organizacij združenega dela, od tega 40 OZD s področja gospodarstva občine Brežice, 52 OZD s področja gospodarstva občine Krško in 29 OZD s področja gospodarstva občine Sevnica ter 4 OZD v ustanavljanju in 7 računov združenih sredstev. V informaciji še vedno spremljamo rezultate poslovanja za gospodarstvo občine Krško oz. za regijo z Nuklearno elektrarno ali brez nje. Delno je to zaradi velikega vpliva Nuklearne elektrarne na rezultate gospodarjenja, saj je njen delež v doseženem dohodku gospodarstva občine 31 °/o oz. regije 24,5 % in bo potrebno tudi v nadaljnje ocenjevati njen vpliv, delno zaradi pripombe same OZD, da je možna primerjava v ciklu treh let zaradi načina proizvodnje, delno pa zaradi spremenje- ne osnove za obračun obveznosti iz dohodka pri Nuklearni elektrarni (v letu 1983 dohodek zmanjšan za obresti, v letu 1984 doseženi dohodek) kar je vzrok za visok porast obveznosti Nuklearne elektrarne iz tega naslova. Gospodarjenje v letu 1984 je bilo pod vplivom ukrepov dolgoročne ekonomske stabilizacije, katere osnovni cilji so: vzpostaviti delovanje trga in tržnih zakonitosti, politika realnega tečaja dinarja, politika realne obrestne mere in prosto oblikovanje cen ter neugodnih razmer na-svetovnem trgu. Z resolucijami, take republiško kot občinskimi, smo si za leto 1984 zadali naslednje naloge: — povečati proizvodnjo in izvoz, predvsem konvertibilni, — sanacija dinarskega finančnega položaja OZD in ohranitev akumulacijske sposobnosti gospodarstva, — prilagoditi porabo razpoložljivemu dohodku, — doseči umirjenejšo rast cen kot v letu 1983. Nekatere od postavljenih nalog so bile uresničene v celoti ali vsaj delno, druge — predvsem na področju rasti cen — pa so daleč od predvidevanj. Tako je bila na področju proizvodnje dosežena v občini Krško 8,4 NAŠ GLAS 5 9 -odstotna rast fizičnega obsega industrijske proizvodnje vključno z Nuklearno elektrarno (planirana je bila 4,9 % rast) oz. 2,7 odstotna rast brez Nuklearne elektrarne, medtem ko je bila v SR Sloveniji dosežena 2,1 odstotna rast, torej nižja od rasti v gospodarstvu občine Krško in nekoliko nižja od predvidene. OZD s področja industrije predstavljajo po ustvarjenem celotnem prihodku 70 % (brez NEK) oz. 80% (z NEK) gospodarstva občine Krško. Podoben delež izkazujejo tudi v gospodarstvu občine Sevnica (70,1,%), medtem ko je njihov delež v gospodarstvu občine Brežice bistveno nižji (31,1 %), vendar podatkov o doseženi rasti fizičnega obsega industrijske proizvodnje za ti dve občini nimamo. Zaradi kompletnosti informacije bomo povzeli nekaj osnovnih ugotovitev s področja zunanjetrgovinske menjave v Posavju po poročilu medobčinske gospodarske zbornice. Konvertibilni izvoz blaga in storitev (brez Jugotanina, IMV, TOZD TAP in NEK) je znašal v letu 1984 53 mio USA $ (3,2 % slovenskega izvoza) in je porastel za 21,2 % v primerjavi z letom 1983 (slovenski izvoz pa za 11 %.). Konvertibilni uvoz je znašal 29,7 % mio USA $ (brez Jugotanina, IMV, TOZD TAP in NEK) oz. 1,9 % slovenskega uvoza in se je povečal za 5,4%. Pokritost uvoza z izvozom v regiji je 175 %, kar je v primerjavi s SR Slovenijo bistveno ugodnejše. Največji izvozniki na konvertibilni trg so Tovarna celuloze in papirja Krško (s 4.478 mio din izvoza). Lisca (326,5 mio din). Tovarna pohištva Brežice (277 mio din), SOP Krško (165,7 mio din) itd. Ena od usmeritev resolucije je bila doseči bolj umirjeno rast cen kot v letu 1983. Po podatkih Zavoda SRS za statistiko so cene rastle v obeh lttih z naslednjimi stopnjami rasti: — cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcu — cene na drobno — cene življenjskih potrebščin (med njimi najbolj stanovanjska oprema in obleka in obutev) 1. 83 1. 84 30,6 % 61,2 % 40,4 % 55,2 % 40,3 % 53,7 9/o Po posameznih dejavnostih, ki so v gospodarstvu Posavja najbolj zastopane, pa so deležne naslednje stopnje rasti cen: — elektrogospodarstvo 118,3 % — proizvodnja premoga 53,7 % — proizv. nekov. rudnin 53,5 % — predelava kovin 46,0 % — strojegradnja 56,4 % — proizv. promet, sredstev 65,8 % — proizv. elekt. strojev 46,8 % — proizv. baz. kem. izd. 74,6% — proizv. gradb. mat. 67,2 % — proizv. žaganega lesa 47,2 % — proizv. konč. les. izdel. 66,7 % — proizv. papirja 70,6 % — proizv. konč. tekst. izd. 77,4 % — proizv. pijač 47,4 % — proizv. živil, proizv. 46,1 % Različna rast cen po posameznih dejavnostih se odraža na različnih doseženih rezultatih. Njihova visoka rast je v pretežni meri vzrok za visoke nominalne rasti posameznih kategorij poslovnega uspeha OZD. Osnovne kategorije poslovnega uspeha OZD: V mio din Brežice Krško Sevnica SRS z NEK brez NE mio din ind. mio din ind. mio din ind. mio din ind ind. Celotni prihod. 18.542 154 55.496 167 37.455 155 12.699 163 164 Dohodek 3.885 157 16.304 153 10.338 162 4.137 167 166 Akumula- cija 667 173 2.050 197 1.779 176 695 172 130 Bruto OD in skup. p 1.985 148 5.076 154 4.602 153 2.010 158 153 Izguba 57 131 72 91 72 91 34 102 80 V regiji je bilo v letu 1984 ustvarjeno 86,7 milijarde din celotnega prihodka. Od tega so znašali stroški poslovanja vključno z amortizacijo 62,4 milijarde din. Doseženi dohodek je torej 24,3 milijarde din (vključno z NEK in je za 56 % višji kot v letu 1983). V dohodku regije so udeležene večje OZD z naslednjim deležem: dohodek v mio din indeks delež Nuklearna elektrarna Krško Tovarna celuloze in papirja Krško Lisca Sevnica (TOZD v regiji) Jutranjka Sevnica (TOZD v regiji) SOP Krško Kovinarska Krško (TOZD v regiji) Metalna, TOZD 5.695 140 24,5 4.414 182 18,2 1.228 161 5,0 1.093 157 4,5 837 141 3,4 628 148 2,6 521 163 2,1 Nominalne rasti posameznih kategorij poslovnega uspeha so v vseh treh občinah ugodnejše od rasti v posameznih obračunskih obdobjih tekom leta in se približuje gibanjem v gospodarstvu Slovenije ali jih celo presega (gospodarstvo občine Sevnica), razen v gospodarstvu občine Brežice, ki zaostaja tako za gibanji v gospodarstvih sosednjih občin kot gospodarstvom SRS (razen v rasti akumulacije). Planiran celotni prihodek je presežen v vseh treh občinah (najmanj za 5,8 % v gospodarstvu občine Krško z NEK), čeprav se postavlja vprašanje realnosti zastavljenih planov glede na resolucijsko načrtovano rast cen. Še bolj kot planirani celotni prihodek je presežen planirani dohodek (za več kot četrtino v gospodarstvih občin Brežice in Sevnica) in planirana akumulacija, razen v gospodarstvu občine Krško, kjer dosežena akumulacija za nekaj odstotkov zaostaja za planirano. Delež prihodkov doseženih na tujem trgu v celotnem prihodku se je povečal v Brežicah in Krškem, v Sevnici pa je nižji kot v letu 1983 zaradi preusmeritve proizvodnje v Metalni, TOZD TLK Krmelj. Ti deleži znašajo 4,9!% v gospodarstvu občine Brežice, 10,4 % v Sevnici in 12,9 % v Krškem. Ta delež se je v gospodarstvu občine Krško ob vključitvi Nuklearne elektrarne bistveno znižal (brez NEK bi znašal 19,1 %), vendar je še vedno višji kot v gospodarstvu SRS (kjer znaša 11,2%). Problem nelikvidnosti oz. slabe finančne discipline se kaže v visoki rasti neplačanih prihodkov. Ti so v regiji skoraj trikrat višji kot v letu 1983 in predstavljajo 1,6 % fakturirane realizacije oz. 1,4 milijarde din. V porabljenih sredstvih so nadpo-prečno porastli materialni stroški, med njimi predvsem stroški energije, medtem ko amortizacija, razen v gospodarstvu občine Krško, dosega zelo skromno rast (Brežice 34 %, Sevnica 32 %) in ob sorazmerno visoki odpisanosti osnovnih sredstev, predvsem opreme in visoki rasti cen postavlja vprašanje enostavne reprodukcije v OZD. Opozorimo naj še na visoko rast vrednosti zalog nedokončane proizvodnje in gotovih proizvodov konec leta v primerjavi s stanjem na začetku leta, kar kaže na zmanjšanje kupne moči in zastoje v prodaji. O izgubah smo že podali kratko informacijo, vendar naj navedemo le to, da je leto 1984 zaključilo z izgubo osem OZD s področja regije — — od tega 2 OZD v ustanavljanju, v skupni višini 231 milijonov 825 tisoč din, kar predstavlja 2,2 % izgube v gospodarstvu republike (za primerjavo naj povemo, da dosega regija 3,0 % dohodka v gospodarstvu SRS). Od skupne izgube je bilo do roka za oddajo zaključnih računov 56,6 % izgube nekrite (IMV, TOZD TAP in Blanca — rudnik nekovin ter obe temeljni organizaciji Novolesa), s sanacijskimi krediti pa je pokrita tudi iz- » NAŠ GLAS 5 10 guba obeh temeljnih organizacij No-volesa. OZD z izgubo in višina izgube: 1. IMV, TOZD TAP Brežice 56.328 tisoč din 2. SGP Pionir, TOZD Togrel Krško 8.484 tisoč din 3. M—Agrokombinat, TOZD Vinograd, kleti 6.579 tisoč din 4. Novoles, TOZD Lipa Kostanjevica 16.758 tisoč din 5. Novoles, TOZD Bor Krško 40.761 tisoč din 6. Rudnik nekovin v ust. Blanca 17.565 tisoč din 7. Stilles, TOZD Stilno pohištvo Sevnica 34.096 tisoč din 8. Inplet Sevnica 51.200 tisoč din Poleg OZD z izgubo je v regiji 13 OZD, ki so ustvarile le toliko čistega dohodka, da so z njim pokrile izplačane akontacije osebnih dohodkov delavcev in razporedile sredstva v rezervni sklad (nekatere niti ne polnih 4 % dohodka, kolikor znaša obveznost), medtem ko za razporeditev v poslovni sklad /ni ostalo več sredstev. Te OZD zaposlujejo 2.759 delavcev oz. 15 % zaposlenih v gospodarstvu regije. Z resolucijo in družbenim dogovorom začrtana usmeritev v razporejanju dohodka v letu 1984 je bila: v globalu doseči 20 % nižjo rast razporejenih sredstev za bruto osebne dohodke in skupno porabo delavcev v OZD od rasti dohodka, povečati ali ohraniti akontacije v dohodku in povečati sredstva za reprodukcijo bolj kot dohodek. Doseženo je bilo nekoliko manjše zaostajanje osebnih dohodkov in skupne porabe za rastjo dohodka (16,5 odstotno v Brežicah, 14,5 % v Krškem brez NEK, medtem ko v gospodarstvu z NEK ni zaostajanja in 13,4 1% v Sevnici), vendar je v globalu v gospodarstvu SR Slovenije doseženo 20 % zaostajanje. Delež akumulacije v dohodku se je povečal v gospodarstvih vseh treh občin. Delež je približno enak, razen v gospodarstvu Krškega, z NEK in le nekoliko nižji od deleža v gospodarstvu republike (17,4 °/o gospodarstvo SRS, 17,2 !°/o, gospodarstvo Brežice in Krško brez NEK in 16,8 % gospodarstvo Sevnica ter 12,6 l0/o gospodarstvo Krškega z NEK). Sredstva za reprodukcijo so porastla bolj kot dohodek le v gospodarstvu občine Krško. Poprečni izplačani čisti dohodki mesečno na zaposlenega so znašali po posameznih občinah: popr. OD/del. indeks Brežice 24.474 din 149 Krško (NEK) 28.910 din 152 Krško brez NEK 27.582 din 151 Sevnica 25.774 din 153 in se ob rasti življenskih stroškov za 53,7 % realno ne zmanjšujejo več to- liko kot v preteklih nekaj letih, čeprav še ni dosežena resolucijska usmeritev — zaustaviti padanje realnih osebnih dohodkov. Dosežena akumulacija je bila po posameznih OZD najvišja v Tovarni papirja in celuloze (1 milijarda 140 milijonov din) s 26 % deležem akumulacije v dohodku. Nuklearna elektrarna je ustvarila 270 milijonov din akumulacije in se nanaša skoraj v celoti na sredstva rezerv, 211 milijonov din znaša akumulacija v Lisci, ki dosega 17,2 odstoten delež akumulacije v dohodku, 209 milijonov din v Jut-ranjki z 19,1 °/o deležem, 182 milijonov din v Metalni, TOZD TLK Kr-melj, z najvišjim — 35 °/o deležem, 153 milijonov din v SOP Krško z 18,3 odstotnim deležem itd. Pri tem je potrebno upoštevati, da so zajete le temeljne organizacije v regiji in da so velik del akumulacije prelije v obliki združevanj za namene razšir- jene reprodukcije izven OZD — v SIS za materialno proizvodnjo, nerazvite ipd. Ob razporeditvi dohodka bi omenili še to, da je dosežena sorazmerno visoka rtst sredstev, ki jih OZD namenjajo iz dohodka in iz osebnih dohodkov za zadovoljevanje skupnih družbenih potreb in sicer predvsem na račun obremenitve dohodka, manj osebnih dohodkov; — nizka rast ali celo zmanjšanje sredstev za namene splošne družbene porabe,- — visoka rast obresti tako plačanih kot prejetih, s tem da plačane obresti dvakrat (Brežice, Sevnica) ali skoraj štirikrat presegajo prejete ob-. resti (Krško) oz. kar desetkrat, če v gospodarstvu občine Krško upoštevamo še Nuklearno elektrarno, kjer znašajo obresti 4 'milijarde din ali 78 >% dohodka. Pogled na Krško s Sremiča spomladi (foto Miranda Bodor) O LETNEM POROČILU MEDOBČINSKEGA INŠPEKTORATA POROČILO O DELU MEDOBČINSKEGA INŠPEKTORATA OBČIN BREŽICE, KRŠKO IN SEVNICA ZA LETO 1984 uvodoma navaja, da so v okviru tega organa organizirane vse inšpekcije razen inšpekcije parnih kotlov ter ribiške in lovske inšpekcije ter da elektroenergetsko inšpekcijo opravlja novomeška uprava inšpekcijskih služb. Število inšpektorjev (21) se ni spremenilo od leta 1977. Po en inšpektor manjka v inšpekciji dela ter v požarni, urbanistični, veterinarski in vodnogospodarski inšpekciji. Ker ima inšpektorat na razpolago le dvoje službenih vozil (zastava 750), trpi učinkovitost nadzora. Ko bo po novem precej pristojnosti preneseno z republiških na občinske inšpekcijske organe, bo potrebno zagotoviti krškemu Medobčinskemu inšpektoratu ustrezne pogoje (nove zaposlitve itd.). GOZDARSKA INŠPEKCIJA poroča, da je glede beljenja iglavcev bilo več discipline, na področju nedovoljenih sečenj in prodaje lesa pa se stanje ni bistveno spremenilo. Gozdnogospodarski načrti nastajajo z zamudo, zelo zamuden pa je tudi republiški potrjevalni postopek, zaradi česar je delo inšpekcije nekoliko oh-romljeno. NAŠ GLAS 5 11 GRADBENA INŠPEKCIJA opozarja, da se je zmanjšala kvaliteta gradbenih del. Nekateri družbeni investitorji so gradili objekte brez ustreznih gradbenih dovoljenj. Pri zasebnih investitorjih je splošen pojav, da ne upoštevajo pogojev iz soglasij. Proizvajalci gradbenega materiala so upoštevali predpisane pogoje glede kvalitete. Trgovine z gradbenim materialom niso imele na voljo ustreznih atestov o kvaliteti blaga. INŠPEKCIJA DELA Tozd niso imele v svojih splošnih aktih dovolj konkretiziranih tistih hujših kršitev delovnih obveznosti, za katere se obvezno izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja (opustitev ukrepov varstva pri delu, požarnega varstva, nevarnost eksplozije, škodljivo delovanje strupenih in drugih nevarnih snovi ipd.). Do konca leta 1984 so skoraj vse tozd ustrezno dopolnile svoje akte. Šolska mladina je bila med počitnicami zaposlena večinoma v skladu s predpisi (delovno razmerje za določen čas ali začasno delo po pogodbi). Nekateri obrtniki še vedno izigravajo predpise, da morajo z delavci skleniti pogodbe o delovnem razmerju, nekatere ozd pa niso prijavile pogodb o oddaji del zasebnim kooperantom. Še vedno je veliko primerov, da pogodbe o delovnem razmerju niso sklenjene pravočasno. Število delavcev, ki so zahtevali različna pojasnila v zvezi z delovnimi razmerji, se je občutno zmanjšalo. Pojasnila so večinoma zahtevali telefonično in anonimno, ker se zaradi zaostrenih gospodarskih razmer niso želeli izpostavljati. Število poškodb pri delu se je po večalo, razen v krški občini, kjer je ostalo približno enako (821). PROMETNA INŠPEKCIJA navaja, da je promet še dokaj neorganizirana veja gospodarstva in opozarja na neučinkovitost občinskih SIS za ceste ter na pomanjkanje in pomanjkljivosti ustreznih prometnih planskih dokumentov. Posamezni prometni problemi se rešujejo stihijsko. Izvajalci storitev na tem področju dajejo glede na omejene organizacijske, strokovne in finančne možnosti zadovoljive rezultate, ne morejo pa slediti vedno večjim zahtevam časa. Disciplina glede spoštovanja predpisov je zadovoljiva. KMETIJSKA INŠPEKCIJA v letu 1984 fce je zelo povečalo zanimanje za obdelavo zemljišč. Na ravninskih območjih je neobdelanih zemljišč vse manj, v hribovitih in odročnih krajih pa problem ostaja nerešen kljub opozorilom. Eden od vzrokov je tudi ta, da se škoda, ki jo kmetijstvu povzroča divjad, iz leta v leto veča. Inšpekcija navaja, da so zemljišča v družbeni lasti obdelana preslabo. Opozorila je tudi na pojav, da imajo nekatera družbena zemljišča v zakupu zaposleni v kmetijski delovni organizaciji, kmetje pa zemlje ne morejo dobiti v obdelavo. Inšpekcija je s pregledi zagotovila, da so ozd, ki ne morejo biti lastniki, prenesle kmetijska zemljišča v kmetijski zemljiški sklad, ki ga uporabljajo in z njim razpolagajo kmetijske zemljiške skupnosti. Pri pregledih melioracijskih območij je bilo ugotovljeno, da so jarki zanemarjeni oz. neočiščeni, okoli tega, kdo naj bi jih vzdrževal, pa so nejasnosti. Izvajalci z zamudo izvajajo melioracije, zaradi česar so pogosto v zamudi tudi komasacije. To prizadene predvsem čiste kmete, ki ostajajo po celo leto brez večine zemlje. To povečuje odpor proti kmetijskim zemljiškim operacijam in slabša odnose med kmeti in kmetijskimi organizacijami. Kontrola je pokazala, da je bilo v prodaji kvalitetno seme. Inšpekcija je tudi v letu 1984 odkrila nepriznane plemenjake. Najtežje je ukrepati zoper lastnike nepriznanih ovnov, ker nihče ne poskrbi za tovrstne priznane plemenjake. Poleg 110 priznanih žrebcev, bikov in merjascev je v letu 1984 skrbelo za pleme še 47 tovrstnih nepriznanih živali, ki poleg tega, da so lastnosti njihovih potomcev slabše, zmanjšujejo tudi učinke priznanih plemenja-kov in osemenjevanja krav, v kar so bila vložena velika sredstva, in to predvsem zasebna. Število osemenjeniih krav je padlo, ker osemenjevanje ni najbolje organizirano in približano rejcem. Še najbolj se je rejcem — z osemenjevanjem na domu — približala brestaniška enota Posavskega veterinarskega zavoda. V Posavju že več let traja nena-črtno križanje govedi, zato je kmetijska inšpekcija predlagala uvedbo postopka o gospodarskem prestopku zoper Posavski veterinarski zavod. Načrtno križanje sivorjavega goveda s charolais (izg. šarole) pasmo, da bi bila prireja mesa večja, so izvajali v krški in sevniški občini. Najbolj oporečna vina je inšpekcija našla v zasebnih vinskih kleteh. V gostinskih obratih in pri M—Agro-kombinatu Krško se je kakovost vin znatno izboljšala. Pri vodenju registra proizvajalcev grozdja in vina je inšpekcija ugotovila odstopanje od dejanskega stanja zato bo potrebna temeljita korektura registra, ki je osnova za geograt-sko zaščito vina in njegovo količino. Ob trgatvi je inšpekcija ugotavljala sladkorno stopnjo grozdja in pogosto ugotovila, da je rezultat njene meritve višji od prevzemalčevega na odkupni postaji, zato jih je moral prevzemalec uskladiti z njenimi. Trsne cepljenke so bile v letu 19«4 ustrezne kvalitete. POŽARNA INŠPEKCIJA Požarna varnost v Posavju še vedno ni na zadovoljivi ravni, a se izboljšuje. Inšpekcija je ugotovila precej primerov, ko so delavci kadili ali uporabljali odprt ogenj v požarno najbolj ogroženih prostorih- tozd, tako da bi lahko povzročili katastrofalne požare. Precej kršitev je bilo ugotovljenih v lesnopredelovalni industriji, kjer so bile založene gasilne naprave, poti umika, električni razdelilniki, nepregledane gasilne naprave, ki tudi niso bile vselej na ustreznih mestih. Veliko pomanjkljivosti glede požarne varnosti je bilo ugotovljeno pri pregledu večjih turističnih objektov. Inšpekcija je naletela tudi na primere, ko so hidrantni priključek uporabljali za proizvodne namene (hlajenje obdelovalnih strojev), lahko vnetljive tekočine so skladiščili in pretakali v neustreznih prostorih, povrh tega pa zaposleni niso znali ravnati z gasilnimi napravami, ter na druga malomarna početja. Pri pregledu domov upokojencev v Krškem in Sevnici je bilo ugotovljeno, da bi v primeru izpada električne napetosti ne bilo možno reševanje nepokretnih varovancev, ker dvigalo nima rezervnega napajanja, je pa edina reševalna možnost. Inšpekcija poudarja, da se stanje požarnega varstva ne bo bistveno izboljšalo, dokler ne bodo za odpravo napak in nepravilnosti zavzeli vsi — — od vodilnih in odgovornih do delavcev, še posebej pa v tistih ozd, kjer je nevarnost eksplozije in požara velika. SANITARNA INŠPEKCIJA navaja številne kršitve higienskih predpisov v družbenih in zasebnih gostinskih obratih, posebno v njihovih kuhinjah, v slaščičarnah ter obratih družbene prehrane. Ponekod zasebniki še vedno zaposlujejo osebe brez ustreznih zdravstvenih pregledov. Kot primer vzorno urejene kuhinje, gostinskih sob in higienskega načina hranjenja živali je v poročilu navedena DE tozd Terme — Hotel grad Mokrice. Inšpekcija skuša reševati probleme v obratih družbene prehrane z ureditvenimi odločbami. Tisti, ki ne bodo izpolnjevali minimalnih pogojev, bodo morali zmanjšati pripravo obrokov oz. centralne kuhinje spremeniti v razdelilne, če seveda ni možnosti za njihovo razširitev oz. sanacijo. Dvoje ozd je bilo predlaganih v kaznovanje zaradi kršenja določil Pravilnika o posebnih ukrepih pri zastrupitvah in infekcijah oseb s hrano in o njihovem preprečevanju, eno pa zaradi kršitve Zakona o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov splošne rabe. Preskrba občanov s higiensko neoporečno vodo je še vedno velik problem, zato je inšpekcija izdala vrsto ureditvenih odločb. NAŠ GLAS 5 12 Krška tržnica živi; lokali so dobili svoje bolj ali manj pogoste in celo stalne obiskovalce, osrednji tržni prostor pa obiščejo tudi prodajalci vsega mogočega drobnega galanterijskega blaga (foto Miranda Bodor in Indok Center) Poleti je inšpekcija veliko pozornost posvetila nadzoru vod v kopalnih bazenih. Opravljala je tudi nadzor nad objekti, ki onesnažujejo okolje ali so njegovi potencialni onesnaževalci in ustrezno ukrepala. V primerih, ko je občan prijavil soseda zaradi neurejenega odvajanja odpadnih voda, so bili v večini primerov opravljeni pregledi in izrečeni ukrepi pri obeh strankah. Na železniških postajah so bila stranišča neurejena oz. zanemarjena. TRŽNA INŠPEKCIJA je ugotovila, da so trgovine prodajale cement, apno, kmetijske stJo-je itd. po akontacijskih cenah, pri tem pa se je zgodilo, da niso pravo- časno opravile poračuna ali pa sploh ne. Proti poslovodji, ki si je prilastil razliko med akontacijsko in pravo vrednostjo blaga, je ukrepala UNZ. Pojav črnih vinotočev upada, k čemer je prispevala kaznovalna politika. Ker so se turistični delavci pritožili, da zasebniki, ki oddajajo tujske sobe, ne odvajajo (ali pa to počno neredno) turistične takse, je inšpekcija opravila tudi nočne kontrole, s katerimi bo letos nadaljevala. Potrošniki so pri nakupih premalo p?'.',jivi, kljub dobro označenim cenam oz. cenikom. Zaradi slabe kvalitete živil so bile podane ovadbe proti petim ozd. Pri kontroli oblikovanja cen, ki je težka, inšpekcija ni ugotovila večjih nepravilnosti. URBANISTIČNA INŠPEKCIJA je vrsto investitorjev predlagala za kaznovanje zaradi nedovoljenih gradenj in drugih posegov v prostor. Število nedovoljenih gradenj stanovanjskih hiš, zidanic in počitniških hišic sicer upada, do porasta pa je prišlo pri različnih adaptacijah stanovanjskih in gospodarskih objektov. VETERINARSKA INŠPEKCIJA ugotavlja, da se je steklina raz-1 širila na desni breg Save, a so ustrezni ukrepi preprečili —¦ kljub večjemu številu obolelih divjih živali —, da bi prišlo do prenosa te bolezni na domače živali in ljudi. Boj proti čebeljim boleznim je bil' uspešen in tudi varooza ne predstavlja več prevelike nevarnosti. S slabokrvnostjo okuženi konji so še v hlevih rejcev, ki jim ne pripada ustrezna odškodnina, v zakol pa jih niso oddali zaradi nizkih cen (večinoma so to starejše živali, še sposobne za delo). Tuberkulinizacija goved je bila opravljena le v krški in sevniški občini. Tudi v letu 1984 si posestniki živali v krški občini niso pridobili osnovnega znanja o živalskih kužnih boleznih. Higienska kakovost mleka je še vedno nezadovoljiva. Tudi odstotek krav molznic, za katere obstaja sum, da imajo bolezen vimena, se ni zrna- -j njšal. Inšpekcija je skupaj s sanitarno inšpekcijo večkrat intervenirala v sevniški klavnici in predelavi mesa. V mesnicah in trgovinah z živili] živalskega izvora ni bilo večjih nepravilnosti. VODNOGOSPODARSKA INŠPEKCIJA navaja, da smo bili v Posavju lani priča najštevilnejšim in najtežjim primerom onesnaževanja voda. Samo srečne okoliščine in hitra posredova- I nja so štirikrat obvarovala podtalni- I co v brežiški in krški občini pred ve- j liko katastrofo. V začetku 1984 je pri Skopicah iz j teklo iz prevrnjene cisterne približno J 7 ton mazuta, ki pa se je zaradi nii 1 kih temperatur hitro strdil in ni I prodrl v podtalnico. Avgusta 1984 je s farme pitancev j v Globokem iztekla gnojevka v po- j tok Gabernico in povzročila pomor rib. Septembra je prišlo v brežiškem Petrolovem skladišču do razlitja 12 tisoč litrov plinskega olja. Komaj se je polegla skrb za pod talnico v brežiški občini, je prišlo pri Belem bregu do doslej v Sloveniji največje nevarnosti za onesnaženje podtalnice. Ogromna količina nafte se je ob prometni nesreči izlila na pragu drnovskega črpališča pitne vode. Nosilec sanacije je bilo Vodnogospodarsko podjetje Novo mesto. Dela so stekla hitro. Odpeljati so morali NAŠ GLAS 5 13 več tisoč kubikov z nafto prepojene zemlje in usposobiti novo črpališče pitne vode na Bregah. Po razlitju je grozila neposredna nevarnost uničenja tega vira pitne vode. Inšpekcija poudarja, da je Drno-vo močno obremenjeno prometno križišče. Do nove nesreče lahko pride vsak trenutek. Zato bo nujno v občinske odloke o varstvenih pasovih virov pitne vode vnesti tudi določilo o prepovedi prevoza vodi škodljivih snovi s cestnimi motornimi vozili preko varstvenega območja. Iz dosedanjih meritev mineralnih olj v vzorcih vode iz okolice drnov-skega črpališča je razvidno, da pri onesnaževanju podtalnice ne gre za navedeno razlito kurilno olje, ampak v večini primerov za motorna olja, ki so se razlivala pri delu s stroji v bližnjih gramoznicah. Vse ostrejše kazni niso več potuha neodgovornim krivcem. Inšpekcija tudi navaja, da je Sava v miselnosti nekaterih še vedno najprimernejši kanal. STROKOVNE SLUŽBE SIS PO NOVEM? Strokovna služba Občinskega komiteja za družbene dejavnosti je v imenu predlagatelja dokumenta. Izvršnega sveta SO Krško, pripravila POROČILO O AKTIVNOSTIH ZA REORGANIZACIJO STROKOVNIH SLUŽB SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI DRUŽBENIH DEJAVNOSTI V OBČINI KRŠKO. Poročilo uvodoma navaja, da je v oktobru 1983 Izvršni svet SO Krško imenoval — na osnovi zahteve zborov SO iz maja 1983, da mora reorganizacija upravnih organov zajeti tudi strokovne službe SIS družbenih dejavnosti — posebno komisijo za vodenje navedene aktivnosti. Komisija je oblikovala teze za reorganizacijo strokovnih služb SIS družbenih dejavnosti, o katerih so potem tekle razprave v vodstvih družbenopolitičnih organizacij, IS in Občinskem komiteju za družbene dejavnosti ter — kot navaja dokument — v neformalnih krogih SIS in strokovnih službah SIS. Tez ni obranavala, razen skupščine Občinske raziskovalne skupnosti, nobena druga skupščina SIS. Teze so predvidevale variante reorganizacije skupnih služb SIS, okoli njih pa se je zataknilo. Po mnenju Izvršnega sveta je bilo treba ponuditi varianto z najce-lovitejšo organizacijsko in vsebinsko rešitvijo: Strokovne službe SIS zdravstva, izobraževanja, kulture, otroškega varstva, socialnega varstva, telesne kul- ture, raziskovanja in socialnega skrbstva naj bi se z ustreznimi službami občinskih upravnih organov, ki po vsebini opravljajo enaka dela — komitejem za družbene dejavnosti in odsekom za splošno porabo — povezale v skupno strokovno službo v okviru Občinskega komiteja za družbene dejavnosti. Ta bi opravljala plansko-analitična dela, finančno-ra-čunovodske posle ter druga splošna in administrativno-tehnicna opravila za organe SIS, Izvršni svet in Skupščino občine. Pripravljeni so bili ustrezni dokumenti za združitev, po izteku za obravnavo določenega roka (20. marec 1985) pa je bilo ugotovljeno: Do roka so sklepe o pristopu k dokumentom za reorganizacijo strokovnih služb SIS družbenih dejavnosti sprejele Občinska izobraževalna skupnost, Občinska raziskovalna skupnost in Skupnost socialnega skrbstva. 2. Dokumente sta na skupščini obravnavali, a se nista o njih odločili: Občinski zdravstvena skupnost in Skupnost otroškega varstva. 3. Skupščina Telesnokulturne skupnosti dvakrat ni bila sklepčna, ko je imela na dnevnem redu obravnavo navedenih dokumentov. 4. Do roka nista dokumentov obravnavali skupščini Kulturne skupnosti in Skupnosti socialnega varstva. Ker sta potekla tako rok za aktivnosti (20. marec 1985) kot rok za začetek uporabe dokumentov (1. april 1985), bodo potrebna nova usklajevanja, zaključuje poročilo. POVEČANO ŠTEVILO NEREŠENIH ZADEV Iz LETNEGA POROČILA O DELU ORGANA ZA KAZNOVANJE PREKRŠKOV KRŠKO je razvidno, da se organ otepa s precejšnjimi kadrovskimi težavami, zato je delo moteno, o čemer priča med drugim tudi podatek iaz statističnega poročila: ob začetku leta 1984 je bilo nerešenih zadev 537, ob koncu pa 726. Potem ko je iz družinskih razlogov odšla na dopust predvidena »moč«, so situacijo reševali: pogodbeno vezani sevniški sodnik za prekrške, prejšnji sodnik za prekrške in nepoklicni namestnik sodnika za prekrške, ki pa je na svoje delovnem mestu obremenjen, zato ne more posvetiti dovolj časa temu dodatnemu delu. Tekoče so skušali reševati prednostne zadeve. Iz statističnega poročila je razvidno, da je bilo število prejetih zadev 1998. V 318 primerih je bil postopek ustavljen, od tega zaradi zastaranja kar v 291 primerih. Odločba o kaznovanju je bila izdana v 1473 primerih, od tega kar v 894 primerih po skrajšanem postopku, za kar poročilo navaja, da je to nekakšen izhod v sili. Med prekrški, ki jih poročilo označuje kot družbeno pomembne, so prednjačili tisti s področja cestnega prometa — vožnja motornega vozila pod učinkom alkohola. Poročevalec predlaga več preventivnega delovanja družbenih dejavnikov. Povečalo se je število prekrškov, ko so občani odklanjali sodelovanje v družbeni samozaščiti ali se niso udeleževali vojaških vaj. V upravičenih primerih so bile izrečene ostrej-čc zaporne kazni. Ostalih družbeno pomembnih prekrškov je bilo malo, med temi pa nobenega s političnim obeležjem. Prekrški s področja nedovoljenih gradenj so bili: adaptacija, dozidava ali manjše novogradnje gospodarskih objektov, in to predvsem v kmetijskih predelih. Izrečene so bile ostrejše denarne kazni. Poročilo navaja precejšnje število rešenih zaprosil za pomoč s celotnega območja SFRJ ter zaprosil za izvršitev kazni, prav tako pa tudi dobro sodelovanje z upravami za družbene prihodke glede izterjave kazni. Poročevalec meni, da je pripad zadev še vedno previsok in da bi preventivno delovanje včasih doseglo večji učinek. Pod poročilom je podpisan namestnik sodnika za prekrške IVAN ŠPILER. ZAPOSLOVANJE 1984 IN 1985 Strokovna služba skupnosti za zaposlovanje je pripravila analizo zaposlovanja v letu 1984 in načrt zaposlovanja v letu 1985, o čemer je Izvršni svet SO Krško zavzel naslednja STALIŠČA in SKLEPE: Pri uresničevanju politike in dogovorjenih nalog na področju zaposlovanja se kažejo pozitivni rezultati, zlasti še v družbeni skrbi za zmanjševanje posledic ogrožene socialne varnosti iskalcev zaposlitve. Še vedno pa se srečujemo z nekaterimi neskladji na področju načrtovanja potreb po kadrih ter njihovega izobraževanja in zaposlovanja. Prepričani smo, da vseh teh problemov ne bo možno reševati samo v skupnosti za zaposlovanje in njeni strokovni službi. Zato menimo, da bodo morale del odgovornosti prevzeti tudi: — organizacije združenega dela, — ustrezna telesa in službe v občini ter — v vodstvih družbenopolitičnih organizacij. Pri tem bomo morali dati bistveno večji poudarek naslednjemu: 1. Postopno bo potrebno zmanjševa- NAŠ GLAS 5 14 ti število upravičencev do denarnega nadomestila oz. denarne pomoči in jin prednostno zaposlovati, med drugim tudi pri sezonskih delih v kmetijstvu. Na ta način bomo dosegli tudi določen moralni učinek, ko si bo posameznik z lastnim delom zagotavljal socialno varnost. 2. Spodbuditi bo potrebno večjo aktivnost na področju poklicnega usmerjanja mladine v izobraževalne usmeritve, ki bodo iv tesni povezavi z načrtovanimi potrebami organizacij združenega dela v občini in regiji- 3. Glede na to, da iz posavskih šol usmerjenega izobraževanja pričakujemo nadaljnji priliv strukture brezposelnosti, bomo morali analizirati ustreznost obstoječe mreže šol v Po-savju. 4. Z načrtnim kadrovskim štipendiranjem bo potrebno zagotoviti izvajanje učinkovitega usmerjanja strokovne kadrovske strukture, ki bo zagotavljala pogoje za uspešno prestrukturiranje in razvoj gospodarstva, kar še zlasti velja za izobraževanje na višji in visoki stopnji. Z ustreznejšo politiko štipendiranja iz združenih sredstev bo potrebno odpravljati poklicna neskladja, ker je očitno, da se iz vrst šolajoče se mladine, ki prejema štipendije iz združenih sredstev, poraja pretežni del brezposelnih. Se nekaj statističnih podatkov S PODROČJA ZAPOSLO-VANJA:___________________________ Ob koncu minulega leta je bilo število zaposlenih na območju naše občine naslednje: v družbenem in zasebnem sektorju skupaj: 10.885, v družbenem sektorju: 10.465, v zasebnem sektorju: 420, v gospodarstvu: 9.400, v negospodarstvu: 1.065, v industriji in rudarstvu: 5.714, v kmetijstvu in ribištvu: 248, v gozdarstvu: 74, v gradbeništvu: 606, v prometu in zvezah: 500, v trgovini: 667, v gostinstvu in turizmu: 171, v obrtnih osebnih storitvah: 856, v komunalno-stanovanjskih dejavnostih: 125, v finančno-tehničnih storitvah: 439, v izobraževanju, znanosti in kulturi: 442, v zdravstvu in socialnem varstvu: 318, V DPO, SIS in DPS: 305. Ob koncu leta 1984 je bilo število brezposelnih po stopnjah strokovne izobrazbe naslednje i I. in II. stopnja: 164, III. in IV. stopnja: 45, V. stopnja: 46, VI. stopnja: 3, VII. stopnja: 3. VAROVANJE NAJBOLJŠIH ZEMLJIŠČ Strokovna služba Občinskega komiteja za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva je za predlagatelja — Izvršni svet SO Krško pripravila osnutek ODLOKA O UGOTO VITVI, KATERE SESTAVINE URBANISTIČNEGA, NAČRTA SO V NASPROTJU S SREDNJEROČNIM 1. Občina se z usmeritvijo za doseganje stabilnega pospešenega in celovitega družbenoekonomskega razvoja vključuje v temeljni dolgoročni cilj naše družbe, to je v krepitev družbenega in materialnega položaja človeka, ki mora temeljiti na delu in rezultatih živega in minulega dela in na zagotavljanju dinamične gospodarske rasti na kakovostnih osnovah. 2. Na področju ekonomskega razvoja bomo zagotavljali povečanje gospodarske rasti z optimalno izrabo vseh razpoložljivih proizvodnih in naravnih danosti, pri čemer bomo morali doseči bistven preobrat v prestrukturiranju gospodarstva in njegovem vključevanju v mednarodno delitev dela. Razvijali bomo samoupravne družbenoekonomske odnose kot temeljno smer za doseganje bogatejše vsebine in kakovosti družbenoekonomskega razvoja, na katerega bo moral imeti večji vpliv znanstveni in tehnološki napredek in razvoj domače znanosti in tehnologije. Kot nosilne proicvodne komplekse, na katerih gradimo dolgoročni razvoj, opredeljujemo: a) industrijo — v tem: — energetiko — papirno industrijo — kovinsko predelovalno industrijo b) kmetijstvo. Hitrejši razvoj bomo morali doseči na področjih: industrijske elektronike in računalništva, drobnega gospodarstva, trgovine, gostinstva in turizma, prometa in lesno predelo valne industrije ter na novih področ jih glede na možne smeri razvoja. 3. Cilj za doseganje polnega zaposlovanja bomo uresničevali s politi ko produktivnega zaposlovanja Skladno z uveljavljanjem višje ravni tehnologije pa bomo dolgoročno bistveno spremenili sedanjo nezadovoljivo kadrovsko strukturo v prid višje in visoko usposobljenih delavcev. Za doseganje ustrezne kadrovske strukture in uresničevanje stopnje polne zaposlenosti prebivalstva pa bomo vodili ustrezno politiko štipendiranja in usmerjanja mladih v šole DRUŽBENIM PLANOM OBČINE KRŠKO 1981 — 1985. V Urbanističnem načrtu Krško, ki je bil sprejet 30. marca 1982, so bile nekatere kmetijske površine prve kategorije predvidene za stanovanjsko gradnjo, novi predpisi pa stanovanjske gradnje na najboljših kmetijskih zemljiščih ne dovoljujejo. Zato je potrebno z ustreznim odlokom zaščiti naslednje parcele v KS Dolenja vas, katastrska občina Stari grad: 1111, 1112, 1110, 1109, 1108/2, 1105, 1104 in 1102/1. v skladu s potrebami združenega dela. 4. Trajni cilji materialnega razvoja socialistične samoupravne družbe so. po svoji naravi socialni, zato bo naša socialna politika v naslednjih letih integralni del gospodarske in razvojne politike. Ustvarili bomo razmere, da bo socialna varnost zagotovljena predvsem z delom, pa tudi z aktivno podporo tistim občanom in družinam, katerih eksistenčni minimum je ogrožen. Hkrati se bomo z vsemi ukrepi, predvsem z učinkovito davčno politiko borili proti vsem oblikam socialnega razlikovanja, ki ne izvirajo iz dela in delitve po delovnih rezultatih. 5. Za dosego skladnega razvoja v prostoru bomo: — pomembnejše posege v prostor načrtovali in izvajali na osnovi vsestranske presoje njihovih vplivov in učinkov; — najboljša kmetijska zemljišča, trajno namenjena kmetijski proizvodnji, varovali pred spreminjanjem na- Z Bekeffijevo igro NEOPRAVIČENA URA so Brestanicani 5. aprila zvečer gostovali v krškem DKD »Edvarda Kardelja« (foto Armin Tomašič — Ba-to — na brestaniški premieri) CILJI DOLGOROČNEGA RAZVOJA OBČINE NAS GLAS 5 15 membnosti. V skladu z metodo komparativnih prednosti pa izjemoma takšna zemljišča namenjali prioritetnim dejavnostim za razvoj gospodarstva. Tako izgubljena kvalitetna zemljišča bomo nadomestili z zemljišči, pridobljenimi z melioracijami in agrotehničnimi operacijami; — varovali gozdove na najboljših rastiščih, varovalne in gezdove s posebnim pomenom pa varovali pred posegi, ki bi porušili njihovo funkcijo; — površine v zaraščanju spreminjali nazaj v kmetijska zemljišča; — varovali vse vire pitne vode in jih namenjali vodooskrbi; — dosegli drugo kakovostno kategorijo voda na izustih v recipient; — smotrno pridobivali in uporabljali rudnine in kamnite materiale; — spoštovali in varovali naravno in kulturno dediščino tako, da ne bo zmanjšana osnovna vrednost in kvaliteta; — industrijo usmerjali v prostor racionalno, zaradi maksimalnega izkoristka policentričnega sistema poselitve, zaposlovanja, energije, surovin, obstoječe infrastrukture in varovanja naravnega, bivalnega in delovnega okolja; — v demografskem razvoju uveljavljali model variante zmerne koncentracije prebivalstva v centre krajevnih skupnosti; — omogočili zmeren demografski razvoj pomembnejših ruralnih naseli): — z ustrezno socialno in ekonomsko politiko omogočali čimvišjo stopnjo naravne rasti prebivalstva; — smotrno uporabljali obstoječa stavbna zemljišča, pridobivali stavbna zemljišča v skladu s policentričnim sistemom poselitve v občini; — prenavljali in izboljševali obstoječi stanovanjski fond in revitali-zirali stara mestna jedra tudi zaradi racionalnejše izrabe prostora; — prednostno usmerjali in razvijali v občinskem središču Krško centralne dejavnosti; — v dolgoročnem družbenem planu opredelili naselja mestnega značaja; — v dolgoročnem družbenem planu opredelili načine urejanja prostora z ustreznimi prostorskimi izvedbenimi akti; — na področju varstva zraka dosegli II. območje onesnaženosti na najbolj onesnaženih območjih in najmanj II. območje na območjih, načrtovanih za razvoj turizma in rekreacije; — organizirali in dolgoročno rešili deponiranje komunalnih odpadkov in rešili problem posebnih odpadkov; — do največje možne mere izko-ristilti vse sekundarne surovine; — vire emisij hrupa sanirali in zadostili obvezam iz zakonodaje. 6. Nadalje bomo razvijali sistem solidarnosti in vzajemnosti med krajevnimi skupnostmi, pri zadovoljevanju skupnih potreb delovnih ljudi in občanov. Zagotavljali bomo skladnejši razvoj območij v občini s ciljem, da se zagotovi vsem delovnim ljudem in občanom enakopraven položaj pri pridobivanju dohodka in zadovoljevanju njihovih potreb z oskrbnimi funkcijami. Zaradi ohranitve poselitve bomo tudi z ukrepi ekonomske in socialne politike izboljšali življenjske in delovne razmere na hribovitih območjih. Z uresničevanjem ekonomskih, političnih in drugih temeljnih ciljev ih nalog celotnega družbenega razvoja bomo zagotavljali in kot njihov neločljivi del še naprej nenehno povečevali obrambno in samozaščitno moč družbe. IZ SMERNIC ZA NASLEDNJI SREDNJEROČNI PLAN I. UVOD S smernicami skupščine občine Krško za družbeni plan občine Krško se ob upoštevanju: Smernic za dolgoročni plan SR Slovenije in občine Krško, Odloka o temeljnih smernicah družbenoekonomskega razvoja in okvirih ekonomske politike Jugoslavije za obdobje 1986 — 1990 ter Analiz srednjeročnih in dolgoročnih razvojnih možnosti SR Slovenije in občine opredeljujejo izhodišča, skupni cilji in usmeritve razvojne politike za srednjeročno obdobje od 1986 — 1990 in vprašanja, ki jih je zaradi skupnega pomena za razvoj občine potrebno urediti z dogovorom o temeljih družbenega plana občine za obdobje od 1986. do 1990. leta. Smernice so splošna osnova in usmeritev družbenoekonomskega razvoja za naslednje srednjeročno obdob- je. V tistem delu, kjer opredeljujejo temeljna izhodišča in cilje družbenega razvoja, pa so tudi obvezno napotilo za vse nosilce planiranja pri oblikovanju in sprejemanju planskih aktov. II. TEMELJNA IZHODIŠČA Na osnovi rezultatov dosedanjega družbenega in ekonomskega razvoja ter zaostrenih pogojev in omejenih možnosti na prehodu v novo srednjeročno obdobje opredeljujemo osnovne elemente za pripravo skupne razvojne in ekonomske politkie. V postopku izdelave dogovora o temeljnih družbenega plana občine ter z družbenim planom bodo, izhajajoč iz nadaljnjih ocen in možnosti za razvoj, natančneje razčlenjeni cilji, naloge in obveznosti in konkretizirana strategija družbenoekonomskega razvoja občine v obdobju 1986 - 1990. V okviru skupnega razvoja v SFRJ in SR Sloveniji bomo v prihodnjem srednjeročnem obdobju razvijali in poglabljali samoupravne družbenoekonomske odnose tako, da bodo delavci, organizirani v temeljne in druge organizacije združenega dela in skupnosti, vse bolj obvladovali družbeno reprodukcijo. Z doslednim uresničevanjem dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, še posebej z nadaljnjim razvijanjem in dograjevanjem družbenoekonomskega sistema, spodbujanjem učinkovitosti in kakovosti gospodarjenja in z odgovornejšim delom bomo zagotavljali pogoje za dinamičnejši in skladnejši družbeni razvoj in tako krepili materialno in socialno varnost delovnih ljudi in občanov ter njihovo vlogo v dograjevanju in uveljavljanju socialističnega samoupravljanja. Prihodnji razvoj bo bolj kot doslej oprt na lastne sile, znanje in na poslovno povezovanje z ostalimi nosilci na enotnem jugoslovanskem trgu ter z zunanjimi partnerji. Doseči moramo-. — posodobitev zastarele in zamenjavo iztrošene delovne opreme in uvajanje novih učinkovitejših tehnoloških rešitev — bistveno izboljšanje kadrovske strukture višje in visoko usposobljenih delavcev — pridobitev novih proizvodnih programov z izrazito izvozno naravnanostjo — finančno utrditev gospodarstva in povečanje akumulativne sposobnosti gospodarstva. S tako usposobljenim gospodarstvom bomo morali doseči kvalitativne spremembe in največje možno izkoriščanje razpoložljivih zgrajenih in naravnih potencialov ter pospešeno in produktivno zaposlovanje. Na tej osnovi načrtujemo bistven preobrat v prestrukturiranju gospodarstva in njegovem širšem in trajnejšem vključevanju v mednarodno menjavo povsod tam, kjer si lahko z višjo delovno storilnostjo, kakovostjo naših izdelkov in storitev ter z novimi proizvodnimi programi zagotovimo tudi ustrezno ceno. Z nadaljnjim dograjevanjem blagovne proizvodnje ob sočasni krepitvi družbenolastniskih odnosov in z doslednim uresničevanjem dogovorjenega bomo hitreje nadomeščali administrativno urejanje družbenoekonomskih odnosov na vseh ravneh. Vlogo delavcev in delovnih ljudi v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja bomo krepili z vzpobujanjem delavcev in delovnih ljudi k večji delovni storilnosti in učinkovitejšemu gospodarjenju in na teh osnovah k doseganju takšnega dohodka, ki bo zagotavljal nadaljnji gospodarski, socialni in kulturni razvoj v vse bolj stabilnih razmerah. NAŠ GLAS 5 16 REZULTATI GOSPODARJENJA V LETU 1984 Sestavljala gradiva oz. predlagatelj ocenjujejo, da je gospodarstvo občine Krško v letu 1984 doseglo relativno dobre rezultate, merjene tako s finančnimi kazalci kot s fizičnim obsegom industrijske proizvodnje, ki se je povečal za 2,7 % (brez NE Krško) v primerjavi z letom 1983. Povečala se je ekonomičnost poslovanja ter akumulativna in repro-duktivna sposobnost gospodarstva. Razporejanje dohodka kaže, da se je delež akumulacije v dohodku povečal od 15,8 %. v letu 1983 na 17,2 % V letu 1984. Pogodbene, zakonske in druge samoupravno dogovorjene obveznosti so se v letu 1984 v primerjavi z letom 1983 povečale za 63,9 %. Njihov delež v dohodku se je povečal od 38 % v letu 1983 na 38,7 % v letu 1984. V teh je najbolj porastel delež obresti, ki se je povečal od 14,5 % v letu 1983 na 16,9 % v letu 1984, medtem ko je delež ostalih obveznosti padel. Sredstva za osebne dohodke so se povečala za 52,6 %, kljub temu pa se je njihov delež v dohodku v primerjavi z letom 1983 zmanjšal. Tudi na področju zunanje trgovine so organizacije združenega dela dosegle v poprečju ugodne rezultate, saj se je izvoz na konvertibilno področje znatno povečal. Z negativnim finančnim rezultatom so zaključile poslovanje Pionir — TOZD Togrel Drnovo, M-Agrokom-binat Krško — TOZD Vinogradništvo, kltti, Novoles — TOZD Lipa Kostanjevica in TOZD Bor Krško. Izguba je bila v letu 1984 manjša kot v letu 1983 tako po številu organizacij združenega dela kot po Poleg organizacij združenega dela, ki so leto 1984 zaključile z negativnim finančnim rezultatom, so v tem letu poslovale z motnjami: Rudnik rjavega premoga Senovo, Kovinarska Krško — TOZD Prodajni inženiring in TOZD Industrijska oprema. Iskra — TOZD IE Kostanjevica, IGMP Sava — TOZD IGM, M-Agro-komibnat Krško — TOK Kmetijstvo, trgovina, storitve. Žito — TOZD Pekarna, Pionir — TOZD Gradbeni sektor in Kostak Krško. V vseh organizacijah združenega dela, ki so izkazale izgubo, oziroma so poslovale z motnjami, je potrebno sprejeti in izvajati ustrezne ukrepe za odpravo le-teh. V skladu z resolucijskimi cilji in nalogami za leto 1985 morajo organizacije združenega dela razreševati problematiko in odklanjati negativne vplive in o motnjah v poslovanju tekoče seznanjati Izvršni svet skupščine občine Krško. OSNOVNE ZNAČILNOSTI POSLOVANJA V LETU 1984 Gospodarska gibanja v letu 1984 so v veliki meri odražala nadaljevanje tendenc iz prejšnjega leta. Nadaljnje zaostrovanje pogojev gospodarjenja je terjalo pri izvajanju začrtane politike sprejem novih zakonskih predpisov o zagotavljanju plačil obveznosti in izplačil osebnih dohodkov, sprejem ukrepov na področju cen in finančne konsolidacije gospodarstva; nespremenjeni so tudi problemi oskrbe s surovinami in reprodukcijskim materialom. Ko presojamo poslovne rezultate, dosežene v letu 1984, moramo upoštevati težavne gospodarske razmere. Obrezovanje trt je eno najpomembnejših vinogradniških opravil, letos pa sploh, ko so nizke temperature trte bolj ali manj prizadele (foto Zdenko Pereč) v katerih so OZD poslovale: zamrznjene cene v prvih mesecih leta 1984, visoka in naraščajoča inflacija po sprostitvi cen, restriktivno odobravanje posojil ter aktivnejša politika obrestnih mer. V letu 1984 so se v primerjavi z letom 1983 povečale cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih za' 61,2 %; cene na drobno skupaj so se povečale za 55,2 %, v tem so se cene blaga povečale za 56,9%, cene industrijskih izdelkov za 60,0 %, cene kmetijskih proizvodov za 44,7 % in cene storitev za 37,5 %.. Cene življenjskih /potrebščin so v primerjavi s predhodnim letom porastle za 53,7 Tako visoke rasti cen so vplivale tudi na finančne pokazatelje, ki kažejo visoke nominalne rasti, saj se je celotni prihodek povečal za 55,3 %, porabljena sredstva za 53 %, družbeni proizvod za 60,6 % in dohodek za 61,6 % v primerjavi z lanskim letom,- pri tem pa se je zaposlenost povečala za 1,8'% v primerjavi z letom 1983. Ekonomičnost poslovanja se je po j konstatnem padanju od leta 1980 do 1983 v letu 1984 povečala, saj je vsakih 100 dinarjev porabljenih sredstev v gospodarstvu občine dalo 138,1 din celotnega prihodka, kar je za 1,5 % več kot v letu 1983. Na vsakih 100 dinarjev poprečno uporabljenih poslovnih sredstev je bilo v letu 1983 doseženega 24,0 din dohodka, v letu 1984 pa 28,2 din dohodka. Rentabilnost poslovanja se je v letu 1984 v primerjavi z letom 1983 povečala, v primerjavi z letom 1980 pa je padla. Akumulativna sposobnost gospodarstva se je povečala, saj je vsakih 100 dinarjev poprečno uporabljenih poslovnih sredstev dalo v letu 1984 4,9 dinarjev sredstev za akumulacijo, kar je za 28,9%. več kot v letu 1983. Tudi delež iakumulacije v dohodku se je povečal od 15,8'% v letu 1983 na 17,2 % v letu 1984. Reproduktivna sposobnost gospodarstva je v porastu od leta 1981. Vsakih 100 dinarjev poprečno uporabljenih poslovnih sredstev je dalo v letu 1983 9 dinarjev za reprodukcijo, v letu 1984 pa 10,8 dinarjev, kar je za 20 % več kot v letu 1983. Industrija, ki predstavlja 82,7 °/o delež v družbenem proizvodu gospodarstva, je v letu 1984 v primerjavi z letom 1983 povečala proizvodnjo za 2,7 % ob povečanju zaposlenih za 1,81%. Vrednost izvoza je v letu 1984 znašala 43.215.305 ZDA $ in je bila za 5,2 % večja kot v preteklem letu. Izvoz na konvertibilno področje se je povečal za 28,3 % v letu 1984 v primerjavi z enakim obdobjem 1983. Vrednost uvoza se je v letu 1984 zmanjšala za 28'% v primerjavi z enakim obdobjem 1983; uvoz iz konvertibilnega področja pa se je povečal za 0,7%. Tako je bila vrednost izvoza enkrat večja od vrednosti uvo-(Naadljevanje na strani 30) NAŠ GLAS 5 17 DELO IZVRŠNEGA SVETA 1. redna seja Novi predsednik Izvršnega sveta SO Krško IGOR DOBROVNIK je sklical 1. redno sejo tega organa za 5. april 1985. Predviden je bil naslednji dnevni red: 1. potrditev zapisnika 77. in 78. redne seje 2. Poročilo o rezultatih gospodarjenja in poslovanja OZD in SIS z oceno zaključnih računov za leto 1984 3. Analiza zaposlovanja v letu 1984 in načrt zaposlovanja v letu 1985 4. Analiza razvojnih možnosti občine Krško za obdobje 1986 — 1995 /2000 in za obdobje 1986 — 1990 5. Smernice za dolgoročni plan občine Krško za obdobje 1986 — 1995 /2000 6. Smernice za srednjeročni plan občine Krško za obdobje 1986 — 1990 7. Poročilo o aktivnostih za reorganizacijo strokovnih služb SIS družbenih dejavnosti v občini KRŠKO 8. Poročilo Medobčinskega inšpektorata o delu v letu 1984 9. Predlog odloka o ugotovitvi, kateri deli urbanističnega načrta so v nasprotju z družbenim planom 1981 — 1985 10. Predlog odloka o ugotovitvi, katere sestavine zazidalnih načrtov in urbanističnih rodov so v nasprotju z družbenim planom 1986 — 1985 11. Soglasje k pravilniku o notranji organizaciji in delu ter sistematizaciji del in nalog Družbenega pravobranilca samoupravljanja Krško 12. Prenos pravice uporabe na nepremičninah v družbeni lastnini v KS Podbočje 13. Osnutek ureditvenega načrta območja I — historičnega jedra Krško (Pod goro) REZULTATI POSLOVANJA SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI, UGOTOVLJENI PO ZAKLJUČNIH RAČUNIH ZA OBDOBJE I. — XII. 1984 Skupn. Občin. Kultur, skupn. Teles. Skupn. Občin. Skupn. Odhodki otrošk. izobr. kult. . social. zdrav. za Skupaj varstva skupn. skupn. skrb. skupn. zaposl. PRIHODKI I.-XII. 1983 115.352.205 214.604.726 17.450.629 11.749.420 51.399.574 373.761.198 14.160.744 798.478.496 I.-XII. 1984 156.232.728 286.144.660 23.557.874 16.348.246 79.031.131 509.813.455 16.276.400 1.087.404.494 Indeks 135,4 133,3 135,0 139,1 153,8 136,4 114,9 136,2 ODHODKI I.-XII. 1983 112.740.871 213.628.228 17.521.722 10.676.946 50.185.873 366.228.224 13.524.508 784.506.372 I.-XII. 1984 160.549.224 297.951.142 23.022.134 14.889.926 76.859.656 550.527.905 16.276.400 1.140.076.387 Indeks 142,4 139,5 131,4 139,5 153,1 150,3 120,3 145,3 PRESEŽEK PRIHODKOV (—) I.-XII. 1983 2.611.334 976.498 — 1.072.474 1.213.701 7.532.974 636.236 14.043.217 I.-XII. 1984 — — 535.740 1.458.320 2.171.475 — — 4.165.535 Indeks — — — 136,0 178,9 — — 29,7 NEKRITI ODHODKI (—) I.-XII. 1983 — — 71.093 — — — — 71.093 I.-XII. 1984 4.316.496 11.806.482 — — — 40.714.450 — 56.837.428 PREGLED DOSEŽENIH REZULTATOV POSLOVANJA V LETU 1984 Dosežene vrednosti v 000 din Indeksi 00 g nominalnih 2 i" rast 84/83 Celotni prihodek — brez NE 25.404.881 39.453.780 155,3 — z NE 34.606.497 57.494.903 166,1 Družbeni proizvod — brez NE 8.027.226 12.895.938 160,6 — z NE 14.929.530 23.951.748 160,4 Dohodek-doseženi — brez NE 6.611.248 10.683.777 161,6 — z NE 10.873.850 16.649.741 153,1 Izguba 79.445 72.581 91,4 Čisti dohodek — brez NE 4.112.679 6.580.286 160,0 — z NE 4.425.391 7.325.350 165,5 Del čistega dohodka za bruto OD — brez NE 2.757.495 4.207.937 152,6 — z NE 3.006.884 4.638.734 154,3 Del čistega dohodka za bruto sklade — brez NE 1.355.184 2.372.349 175,1 — z NE 1.418.507 2.686.616 189,4 AKUMULACIJA — brez NE 1.008.578 1.779.547 176,4 — z NE 1.042.593 2.050.067 196,6 Fizični obseg ind. proiz. — brez NE 102,7 — z NE 108,4 Izvoz v ZDA $ — skupaj 41.084.262 43.215.304 105,2 — konvertibila 32.362.828 41.520.834 128,3 — kliring 8.721.434 1.694.470 19,4 Uvoz v ZDA $ — skupaj 37.116.297 26.730.248 72,0 — konvertibila 21.278.958 21.425.168 100,7 — kliring 15.837.339 5.305.080 33,5 Pokritje uvoza z izvozom 193,8 Število zaposlenih (Vir: RAD 1) — skupaj 10.159 10.340 101,8 — v gospodarstvu 8.945 9.119 101,9 — v negospodarstvu 1.214 1.221 100,6 Poprečni čisti OD na zaposlenega (vir: RAD-1) — skupaj 19.318 28.830 149,2 — v gospodarstvu 19.254 28.545 148,2 — v negospodarstvu 19.871 31.321 157,6 Življenski stroški 153,7 Sredstva za dejavnost SIS družbenih dejavnosti po ZR — prihodki 148.668 216.543 145,6 — odhodki 784.506 1.140.076 145,3 Sredstva splošne porabe (proračun) — prihodki 152.166 218.453 153,5 — odhodki 148.668 216.543 145,6 NAŠ GLAS 5 18 REALIZACIJA PRIHODKOV IN ODHODKOV SIS MATERIALNE PROIZVODNJE v 000 din SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST I.-XII. PRIHODKI I.-XII. Indeks I.-XII. ODHODKI I.-XII. Indeks 1 1983 1984 84/83 1983 1984 84/83 Samoupravna stan. skup. - skupaj 216.273 330.007 152,6 216.164 250.476 115,9 v tem: — sredstva družb, pomoči 180.416 285.360 158,2 180.314 207.587 115,1 — sred. družb, pomoči ZB — sred. stanov, hiš in po- 5.450 7.513 137,9 5.443 5.755 105,7 slovnih prostorov 30.407 37.134 122,1 30.407 37.134 122,1 2. Samoupravna komunalna interesna skupnost — skupaj a) enota za urejanje in razpolaga- 105.960 190.019 179,3 101.041 173.173 171,4 nje s stavbnim zemljiščem b) enota za komunalno oskrbo in 27.614 43.518 157,6 27.565 39.950 144,9 komunalno dejavnost 78.346 146.501 187,0 73.476 133.223 181,3 v tem: — vodovod 9.911 25.721 259,5 12.193 25.721 210,9 — kanalizacija 11.677 21.362 182,9 6.183 15.232 246,4 — ostalo 56.758 99.418 175,7 55.100 92.270 167,5 3. Občinska skupnost za ceste 29.192 43.014 147,4 26.719 40.804 152,7 4. Samoupravna skup. za varstvo pred požari 32.891 42.311 128,6 26.060 36.003 138,2 5. Kmetijska zemljiška skupnost 12.162 12.797 105,2 6.168 6.043 98,0 6. Občinska raziskovalna skupnost SKUPAJ SIS MATERIALNE 5.600 7.038 125,7 3.507 5.476 156,1 PROIZVODNJE 402.078 625.186 155,5 379.659 511.975 135,0 Priprave na volitve 1986 Organa Občinske konference SZDL Krško, volilna komisija ter koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja, sta pripravila pred časom gradivo, nanašajoče se na priprave za volitve, ki bodo prihodnje leto. Volilna komisija je pripravila: — Akcijski program volilne komisije Predsedstva občinske konference SZDL Krško in koordinacijskega odbora za volitve in kadrovska vprašanja KK SZDL in OO sindikata v letu 1985, — Smernice za izvajanje akcijskega programa Volilne komisije Predsedstva OK SZDL in koordinacijskih odborov za volitve in kadrovska vprašanja KK SZDL in OO sindikata, — Opomnik za odgovorne nosilce nekaterih nalog v pripravah na skupščinske volitve 1986, — Navodilo za evidentiranje delegatov v delegacije iz skupnosti kmetijskih proizvajalcev. Koordinacijski odbor za kadrovska vprasnaja OK SZDL pa je pripravil gradivi: — Nekatera načela in merila kadrovske politike in — Pregled nosilcev odgovornih funkcij v občini Krško. Da bi bila volilna baza čim bolje seznanjena s pripravami na volitve 1986, nekatere dokumente ali dele dokumentov objavljamo v Našem glasu. IZ AKCIJSKEGA PROGRAMA ... V prejšnji številki smo objavili akcijski program za drugo trimesečje, v tej pa — resda kar malo zgodaj — še akcijski program za tretje trimesečje 1985: Izvedba priprav za sklic skupne seje OK SZDL in OS ZSS Krško, kjer bi obravnavali in sprejeli: — poročilo o družbenopolitični' aktivnosti v pripravah na volitve, — oceno uresničevanja razvoja, delegatskih razmerij in delovanja skupščinskih teles v občini Krško, — rokovnik za izvedbo predkan-didacijskih in kandidacijskih opravil ter volitve in predlog poslovnika za delo kandidacijskih konferenc, — dogovor o postopku delegiranja delegatov iz SZDL v Družbenopolitičnem zboru Skupščine občine Krško. NEKATERA NAČELA IN MERILA KADROVSKE POLITIKE Objavljamo gradivo, ki ga je pripravil Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja OK SZDL: Za vodenje aktivnosti pri izvajanju nalog v pripravah na skupščinske volitve 1986 je pomembno, da dosledno spoštujemo in uveljavljamo sprejete dogovore o kadrovski politiki v naši družbi. ORGANIZATORJI KADROVSKIH PRIPRAV Dogovorili smo se, da so organizatorji (koordinacija) aktivnosti za vo- denje kadrovskih priprav na skupščinske volitve sindikalne organizacije v združenem delu in organizacije Socialistične zveze v krajevnih skupnostih. To pa pomeni, da te organizacije uveljavljajo predvsem uskla-jevalno vlogo vseh drugih organiziranih subjektivnih sil v svojem okolju: — Zveze komunistov. Zveze socialistične mladine. Zveze združenj borcev na eni strani ter — družbenih organizacij in društev ter drugih oblik združevanja delovnih ljudi in občanov, ki so polno odgovorni za celovito in ustvarjalno vodenje kadrovskih priprav in postopkov na skupščinske volitve ter za zagotavljanje najboljših kadrovskih rešitev že v postopkih evidentiranja ter v nadaljnjih postopkih kandidiranja in volitev. VODENJE POSTOPKOV IN URESNIČEVANJE KADROVSKE POLITIKE Postopki kadrovanja so opisani v smernicah za izvajanje akcijskega programa in v opomniku za delo organov v predvolilnih pripravah, ki so sestavni del tega gradiva. Vendar pa želimo poudariti in opozoriti na nekatere pogoste ugotovitve ob preteklih volitvah. Vprašanje demokratičnosti postopkov mora biti vedno v ospredju. Na NAŠ GLAS 5 19 V <&' to smo tudi v preteklosti opozarjali in tudi dajali vse možnosti za resnično, kar najbolj neposredno vplivanje vseh organiziranih struktur in posameznikov na vse kadrovske rešitve v skupščinskem sistemu. Seveda pa povsod niso z vso odgovornostjo izkoristili danih možnosti, zlasti zaradi premajhne angažiranosti odgovornih nosilcev nalog v predvolilnih pripravah. Slabosti so se pokazale predvsem v načrtnem in nesistematičnem vodenju kadrovskih priprav in politike. To je še zlasti značilno tam, kjer se prepozno zavedo, kaj jim je dolžnost, in zato skompanjskim pristopom preveč inprovizirajo, zasujejo krog udeležencev v postopkih in ustvarjajo videz splošne zaprtosti in ozkosti odločanja. Menimo, da so taki očitki v glavnem neupravičeni in krivični. Vsekakor pa jih moramo usmeriti tja, kamor sodijo in s kritiko preprečiti take pomanjkljivosti. NAČELA KADROVSKE POLITIKE Zavedati semoramo, da bodo kadrovski postopki potekali na vseh ravneh in v vseh sredinah za predlaganje možnih kandidatov za nosilce odgovornih funkcij: — za člane delegacij v TOZD in KS, — za člane in funkcionarje organov občinske skupščine in občinskih skupščin SIS, — za člane organov in funkcionarje na republiški ravni, — za člane organov in funkcionarje na zvezni ravni. Ob upoštevanju že v preteklosti sprejetih in uveljavljenih načel kadrovske politike je treba tudi ob teh volitvah zagotoviti ustrezno teritorialno, delovno in strukturno zastopanost na vseh zgoraj navedenih ravneh in funkcijah. To nalaga sleherni samoupravni sredini, organizirani skupnosti: — na eni strani jasno izražen interes, da bodo ustrezno zastopani prek svojih delegiranih predstavnikov v vseh sferah delegatskega sistema, — na drugi strani pa pripravljenost brez pridržkov za kadrovanje in usmerjanje kadrov iz posamezne sredine na navedene odgovorne fun-kicje. 1. Uporaba kriterijev in meril Pri kadrovanju moramo izhajati iz načela, da gre pri tem pri posamezniku za izkazovanje posebnega priznanja in časti na podlagi širše družbene ocene o njihovih delovnih in moralnih kvalitetah ter sposobnosti in pripravljenosti za prevzemanje navedenih odgovornih družbenih funkcij. Gre torej za uveljavljanje principa, da kadrujemo najsposobnejše in najprimernejše na najbolj odgovorne funkcije. 2. Zagotavljanje strukture Vsi postopki in opravila v predvolilnih aktivnostih morajo biti tako organizirani in usmerjeni, da bodo v končnici zagotavljali na vseh ravneh in na vseh funkcijah ustrezno kadrovsko strukturo: — po teritoriju, — po proizvodnem načelu, — po splošnem in družbenem interesu, — po starosti, izobrazbeni, spolni populaciji delovnih ljudi in prebivalstva. 3. Načelo rotacije in reelekcije Že ustavne določbe in na tej osnovi tudi volilni zakon urejajo omejitve glede možnosti trajanja neprekinjenega opravljanja prej omenjenih družbenih funkcij (Zakon o volitvah — 7., 8. in 9. člen). Zato na tem mestu povzemamo le nekaj najpomembnejših načel: — mandat članov delegacij (v vseh delegacijah za skupščine traja 4 leta; — nihče ne more biti več kot dvakrat zapored izvoljen za člana iste delegacije v isti samoupravni organizaciji ali skupnosti (opomba: lahko pa je izvoljen v drugo delegacijo is: te TOZD ali skupnosti ali pa v enako delegacijo v drugi TOZD oz. skupnosti); — v delegacijo TOZD ne morejo biti izvoljeni delovni ljudje, ki v tej organizaciji ne morejo biti izvoljeni v delavski svet oz. v drugi ustrezn: organ upravljanja; — mandat funkcionarjev v občinski skupščini in občinskih skupščinah SIS traja 2 leti. Nihče ne more biti več kot dvakrat zapored izvoljen na isto funkcijo v isti skupščini; — mandat članov izvršnega sveta občinske skupščine traja 4 leta. Nihče ne more biti več kot dvakrat zapored izvoljen za člana izvršnega sveta,- — mandat predsednika in podpredsednikov izvršnega sveta traja 4 leta. Posameznik ne more biti izvoljen za predsednika izvršnega sveta več kot enkrat zapored. Na funkcije podpredsednikov izvršnega sveta pa so posamezniki lahko izvoljeni največ dvakrat zapored. Opozorilo: — Za funkcionarje skupščin so posamezniki lahko izvoljeni le, če so izvoljeni v ustrezno delegacijo za delegiranje v tisto skupščino, v kateri bi naj opravljali določeno funkcijo; — nasprotno pa člani in funkcionarji izvršnega sveta ne morejo biti posamezniki, ki so izvoljeni v delegacije za zbore skupščine iste družbenopolitične skupnosti oziroma posameznik, ki je izvoljen za člana izvršnega sveta, izgubi status delegata v delegaciji za delegiranje v skupščino tiste družbenopolitične skupnosti. 4. Usmerjanje kadrov, ki odhajajo s funkcij Kadri, ki so opravljali odgovorne funkcije (zlasti še na profesionalnih funkcijah), naj bi se po izteku mandatov vračali v delovno sredino, od koder so kadrovani na te funkcije. Seveda tega vprašanja ne moremo in smemo prepustiti stihiji ali v skrb njim samim. Odgovornost za to nosijo tako vsi nosilci kadrovske politike v občini kot tudi najvišji organi, kjer opravljajo posamezniki odgovorne funkcije. Ne sme se zgoditi, da ti prehodi ne bi bili temeljito ocenjeni in družbeno usmerjeni. 5. Proti kopičenju funkcij V fazi evidentiranja bo pogosto prihajalo do tega, da bodo posamezniki v več — različnih sredinah evidentirani za iste ali za različne funkcije. To je pozitivno in tudi sprejemljivo. Vendar pa je v naslednjih postopkih (kandidiranje in volitve) nujno potrebno usklajevanje in dogovarjanje s kandidati, da se jim ne naloži več odgovornih funkcij, ki jih v skladu z načeli kadrovske politike ni mogoče združevati in tudi ne uspešno opravljati. Izjeme so le v primerih, ko je opravljanje določene funkcije pogojeno s predhodno izvolitvijo na določeno drugo funkcijo (npr. član delegacije za ZZD je lahko predsednik ZZD, je lahko tudi v skupini delegacij za ZZD skupščine SRS ali član določenega telesa pri občinski ali republiški skupščini). Naša prostovoljna (Naš glas ne honorira niti pisnih prispevkov niti objave fotografij) fotoreporterja Miranda Bodor in Zdenko Pereč sta se podala na »potep« med sremiške vinograde in domačije in posnela ljudi pri spomladanskih vinogradniških ter drugih kmečkih opravilih: pošpičiti je treba strohnele konice vinogradniških kolov, pograbiti travnate grive med vinogradi ter druge travne površine, spomladansko sonce utrudi in treba je tudi počiti... NAS GLAS 5 20 Poziv medvojniim izgnancem v Srbijo MANIFESTACIJA BRATSTVA IN ENOTNOSTI 1983 se je Vlak bratstva in enotnosti kot vedno, kadar pelje v Slovenijo, ustavil na krški železniški postaji, pred Delavskim kulturnim domom »Edvarda Kardelja« pa je bila oserdnja slovesnost ob prihodu na slovenska tla; udeleženci VB iE na poti s postaje pred Dom RAZPIS ZA NAJBOLJŠI SPIS O BRATSTVU IN ENOTNOSTI Koordinacijski odbor Vlaka bratstva in enotnosti iz SR Srbije je že v letu 1983 uspešno izpeljal akcijo razpisa za najboljši spis na temo »Vlak bratstva in enotnosti« ali »Bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti«. Na isti temi organiziramo akcijo pisanja spisov letos tudi v Sloveniji. Nosilec akcije je za območje naše občine OK SZDL Krško, razpis pa velja za učence osnovnih šol, in sicer od 5. do 8. razreda. V vsebini lahko pišejo učenci na splošno o pomenu bratstva in enotnosti med našimi narodi in narodnostmi, o bratstvu in enotnosti kot izročilu naše revolucije in poroku trdne in suverene Jugoslavije, o prijateljstvu med ljudmi v svetu, o človeških medsebojnih odnosih, o Vlaku bratstva in enotnosti samem in njegovem simboličnem izročilu. Po obliki je lahko to prosti spis, zapis razgovora, intervju ... Koordinacijski odbor za Vlak bratstva in enotnosti pri OK SZDL predlaga, da izbor spisov opravite po šolah, dva najboljša spisa pa pošljete na OK SZDL Krško najkasneje do 30. maja. Koordinacijski odbor za Vlak bratstva in enotnosti bo izbor najboljših del opravil do 15. junija. Tako bodo nagrajeni učenci lahko nagrade prejeli na prireditvah ob zaključku šolskega leta, če se za obliko podeltive ne bomo drugače odločili. Za najboljše prispevke je predvidenih 5 knjižnih nagrad, prvo-nagrajeni pionir ali pionirka pa bo hkrati udeleženec letošnjega Vlaka bratstva in enotnosti in bo skupaj z ostalimi potoval na prijateljski obisk v Bajino Bašto, kjer bo gost vrstnika tamkajšnje šole. Prosimo mentorje, da v vsebini rednih vzgojnoizobraževalnih tem, predvsem pa ob praznikih, ki so pred nami, in v okviru vsebin, namenjenih 40 letnici osvoboditve, posebno pozornost namenite pomenu načela bratstva in enotnosti in tako motivirate učence za pisanje. OK SZDL KRŠKO Manifestacija pod imenom VLAK BRATSTVA IN ENOTNOSTI poteka kontinuirano že od leta 1961. Ta manifestacija je odraz stalnih prijateljskih in bratskih vezi med bivšimi izgnanci iz Slovenije, ki jih je okupator leta 1941 izgnal iz njihovih domov, in njihovimi gostitelji v Srbiji, kjer so izgnanci pri srbskih bratih in sestrah skupaj preživljali težave vojne vihre ter prenašali nadčloveške napore in trpljenje. VLAK BRATSTVA IN ENTNOSTI je tradicionalni simbol ohranjanja, razvijanja in utrjevanja revolucionarnih izročil NOB ter pomemben prispevek k nadaljnjemu razvoju in krepitvi bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Postal je največja manifestacija povezovanja med nekdanjimi slovenskimi izgnanci in njihovimi gostitelji, poslal je porok, da velike revolucionarne izkušnje ne bodo nikoli zamrle. S to manifestacijo se revolucionarna izročila NOB prenašajo tudi na mlajše rodove. Medobčinska koordinacijska odbora za organizacijo VLAKA BRATSTVA IN ENOTNOSTI v SR Srbiji in SR Sloveniji sta v soglasju z vsemi sodelujočimi občinami sklenila, da v letošnjem letu VLAK popelje bivše izgnance in njihove najožje družinske člane iz SR Slovenije k njihovim gostiteljem v SR Srbijo. VLAK BRATSTVA IN ENOTNOSTI bo odpeljal iz Maribora oz. Jesenic 11. oktobra, vračal pa se bo iz Kraljeva oz. Titovega Užica 15. oktobra. Občinska konferenca SZDL Krško poziva vse medvojne izgnance in njihove najožje družinske člane z območja občine Krško, naj se čimprej povežejo s svojimi bivšimi gostitelji v SR Srbiji, nato pa se naj na osnovi njihovega povabila najkasneje do 15. maja 1985 zglasijo na sedežu Občinske konference SZDL Krško zaradi prijave svoje udeležbe v letošnjem VLAKU BRATSTVA IN ENOTNOSTI. Udeležence VLAKA BRATSTVA IN ENOTNOSTI 1985 obveščamo tudi, da bodo morali ob prijavi udeležbe plačati svoj delež za kritje stroškov (cena vozovnice po tarifi JŽ in cena kompleta značk). Ostale informacije v zvezi s potovanjem z VLAKOM BRATSTVA IN ENOTNOSTI dobijo zainteresirani na sedežu Občinske konference SZDL Krško. OBČINSKA KONFERENCA SZDL KRŠKO IZ GLASBENE ŠOLE KRŠKO Medobčinske revije glasbenih šol, ki jo je pripravila' tovrstna ustanova iz Novega mesta, so se udeležili tudi gojenci Glasbene šole Krško, poleg njih pa še Trebanjci, Črnomalj-ci in Brežičani, ter seveda domačini. Eden izmed glasbenih strokovnjakov je izjavil, da je pri delu glasbenih šol opazen velik napredek. NAŠ GLAS 5 21 Kurirčkova pošta 1985 OB 40-LETNICI SVOBODE MANIFESTACIJA — NADVSE MNOŽIČNA V pogovoru s predsednico Sveta pionirjev pri Občinski zvezi prijateljev mladine DANICO ZALOKAR smo izvedeli, kako je potekala letošnja Kurirčkova pošta po naši občini: Od novomeških kurirjev so pošto 29. marca prevzeli kurirji Osnovne šole Raka na javki v Zameškem, in sicer na mestu, kjer je potekala razmejitvena črta medvojnih okupacijskih con, italijanske in nemške. Prevzemne slovesnosti so se udeležili predstavniki borčevske in drugih organizacij in mladim spregovorili o medvojnem dogajanju. V raški osemletki so pionirji pripravili kulturni program, nato pa je Kurirčkova pošta potovala do javke na Senušah, od koder so jo leskovski pionirji ponesli do svoje OŠ »Heroja Milke Kerin«, kjer so pripravili miting, na katerem so — tako kot povsod drugod — med drugim prebrali sporočilo slovenskih pionirjev in izvedli kulturni program. V Leskovcu je pošta »prenočila«, 1. aprila pa potovala preko Velikega Podloga, kjer so jo pozdravili učenci podružnične šole, nato pa so jo kurirji ponesli proti Kostanjevici, od koder je 2. aprila krenila do podbo-ške osemletke in naprej proti medobčinski javki v Križevski vasi, kjer je bil osrednji miting za brežiško občino. Udeležili so se ga šolarji podboške in cerkljanske šole ter borci in aktivisti, med njimi tudi general Miha Butara, ki je udeležencem manifestacije nanizal nekatere dogodke iz narodnoosvobodilne borbe, čemur je mladi rod z velikim zanimanjem prisluhnil. Po nekajdnevnem potovanju po brežiški občini je Kurirčkova torbica spet prispela na naše območje. 8. aprila so jo pri Dolenji vasi prevzeli učenci OŠ Mihajla Rostoharja Krško, ki so skupno z malimi šolarji iz Dolenje vasi izvedli kulturni program, položili venec na spominsko obeležje padlim v NOB in z enominutnim molkom počastili spomin na v prometni nesreči pri Jablanici umrle delavce. Kurirji so nato Kurirčkovo pošto ponesli do ploščadi pred Delavskim kulturnim domom »Edvarda Kardelja« Krško, kjer je bil osrednji občinski miting, ki je bil hkrati letošnja osrednja prireditev pionirjev naše občine v počastitev 40-letnice osvoboditve. Udeležile so se je 15-član-ske delegacije z vseh naših šol, seveda s praporji. (Podrobneje govore o tem dogodku drugi sestavki!) 9. in 10. aprila je Kurirčkova pošta opravila še zadnji del poti po Po skrivnih poteh, izogibaje se zased, potuje Kurirčkova pošta od javke do javke; pionirji naših šol so pripravili mitinge, na katerih so jim spregovorili borci; osrednji miting v naši občini je pred in v OKD »Edvarda Kardelja« 8. aprila dopoldne pripravila krška osemletka »Jurija Dalmatina«; osrednji slovenski miting pa bo 11. maja v Ljubljani, kamor bodo pripotovale Kurirčkove torbe iz vseh petih smeri; tega zbora slovenskih pionirjev v počastitev 40-letnice osvoboditve se bodo seveda udeležili tudi pionirji z naših šol (foto Rezi Pire) Na osrednji manifestaciji Kurirčkove pošte v brežiški občini, na javki med to občino in našo — v Križevski vasi so bili predaji torbice priča šolarji iz Podbočja in Cerkelj ob Krki (foto Rezi Pire) naši občini: prvi dan so jo prenesli kurirji iz Krškega preko Koprivnice na Senovo, naslednji dan pa so jo brestaniški pionirji predali sevni-škim_... Letošnja Kurirčkova pošta, ki je potekala v znamenju štiridesetih let svobode, je bila še posebej množična manifestacija. Ob vseh predajah so bili mitingi, na katerih so se spoznavali pionirji sosednjih šol in občin, izvajali bogate kulturne programe, poslušali pričevanja borcev, pred prihodi so mladi prirejali pohode, polagali vence na spominska obeležja ... Pionirji so pisali sestavke in jih prilagali kot svoja sporočila v Kurirčkovo tobrico; tudi likovno so ustvarjali in svoja dela razstavili. Povezovali so se z mladinskimi aktivi v KS, s krajevnimi organizacijami ZB in ZRVS, da so se njihovi predstavniki udeleževali mitingov — sploh so letos poskrbeli, da se je udeležencem te tradicionalne prireditve mladih letošnja še posebej vtisnila v spomin. KURIRČKOVA POŠTA OB 40-LETNICI SVOBODE Pionirji Pionirskega odreda »Karel Destovnik — Kajuh« na Osnovni šoli »Jurij Dalmatin« Krško so izdali bilten s posvetilom »Ob 40-letnici osvoboditve in ob sprejemu Kurirčkove pošte«, v katerem so objavili sestavke Minilo je 40 let, odkar so utihnili topovi. Moja domovina med vojno in po njej. Pogovor s staro mamo (Kje ste dočakali konec vojne? itd.) ter NAŠ GLAS 5 22 pesmiPodaj mi roko, brat. Otroci — pisali zgoraj: naše bogastvo, naša prihodnost in »Kurirčkova pošta tudi letos potu- Spet je huda zima. Poleg teh je izšel je po Sloveniji. Pionirji na ta način še sestavek, katerega naslov smo za- obujajo spomine na junaška dejanja (Foto: REZI PIRC) naših borcev, še posebej pa se spominjamo vrstnikov, ki so med vojno prenašali pošto. Letošnja Kurirčkova pošta je še bolj svečana, ker praznujemo 40-letni-co svobode. Pionirji in mladinci naše \ šole smo pripravili partizanski miting ob tabornem ognju, kjer bomo kot nekdaj partizani peli, recitirali in se spominjali kurirčkov, ki so padli s torbico na rami. Prikazali bomo pot obnove in povojni zanos in srečo ljudi, ko so postali svobodni. Predsta- j vili bomo gibanje neuvrščenih, v katerem ima Jugoslavija s tovarišem Titom kot ena izmed pobudnic ugledno mesto in se z ostalimi bojuje za blaginjo, svobodo in srečo ljudi na vsem svetu.« POROČILO O KURIRCKOVI POSTI IN MITINGU KRŠKO, 8. APRILA 1985 — Pionirji PO Karel Destovnik — Kajuh na OŠ Jurij Dalmatin Krško smo bili prireditelji občinskega mitinga ob sprejemu Kurirčkove pošte. Pionirji smo bili razdeljeni v štiri brigade: partizanska brigada, mladinska brigada, brigada neuvrščenih in pionirjev. Vse brigade so pričele s pohodom od obeležij NOB in se ob enajsti uri zbrale pred Delavskem kulturnim domom Edvard Kardelj Krško, kjer so komandanti brigad raportira-li predsedstvu našega odreda. Nato so pritekli kurirji in brigade so jih s ploskanjem sprejele. Predsednica PO je prebrala pozdravno pismo Predsedstvu RK ZSDL Slovenije, zatem je predsednik ZZB NOV Kr- Za TV gledalce KDAJ BODO NA PROGRAMU OBZORNIKI! Za vse, ki spremljajo dogajanja v Posavju in na Dolenjskem iz televizijskega zornega kota, objavljamo spored obzornikov, ki jih ljubljanska televizija pripravlja za ti dve regiji: 19. aprila: dolenjski, 8. maja: posavski, 17. maja: dolenjski, 30. maja: posavski, 12. junija: dolenjski 21. junija: posavski. Naj zapišemo še, da se obzorniki pričenjajo okrog 18.20 in *da jih v obdobju najinten-zivnejšega dopustovanja ne bo — na programu bodo spet od začetka septembra. NAŠ GLAS 5 23 ško, tov. Stane Nunčič, obudil sporni- uvrščenemu gibanju. V počastitev Ku- ne na NOB. Pionirji so odšli v dvorano, kjer so spremljali proslavo. Posvečena je bila 40-letnici svobode, in sicer: NOB, obnovi domovine in ne- rirčkove pošte in 40-letnice svobode smo izdali bilten. Pionirji PO Karel Destovnik — — Kajuh na OŠ Jurij Dalmatin Krško -NAŠA DRUŽBA SI PRIZADEVA, DA BI BILO ŽIVLJENJE MLADIH ClM LEPŠE IN SREČNO!« Na osrednji svečanosti ob potovanju Kurirčkove pošte skozi našo občino, ki so jo pripravili učenci Osnovne šole »Jurija Dalmatina« Krško pred in v Delavskem kulturnem domu »Edvarda Kardelja«, je mladim spregovoril predsednik občinske borčevske organizacije STANE NUNČIČ: »Vesel sem, da vas lahko ob tako pomembnem srečanju, ko sprejemate in predajate Kurirčko-vo pošto, v imenu Združenja zveze borcev naše občine iskreno pozdravim in povem nekaj besed: Ko se letos ob 40-letnici osvoboditve s ponosom in spoštovanjem spominjamo vstaje in velikega boja, ki ga je slovenski narod skupaj z drugimi jugoslovanskimi narodi in narodnostmi bil zoper — po oborožitvi in tehniki neprimerljivo močnejšega — sovražnika, izkazujemo čast in priznanje kadrom Komunistične partije in Osvobodilne fronte, ki so bili pobudniki in organizatorji vstaje, vojaškim starešinam, ki so takrat še kot mladi ljudje poveljevali partizanskim enotam in vodili ta neustrašni boj za osvoboditev in končno zmagoslavje vsega našega ljudstva, političnim aktivistom in orga-niz. mladine, ki so tolmačili pomen in cilje narodnoosvobodilne borbe in socialistične revolucije za nov družbeni red, ki ga danes uživamo. Čast in priznanje izkazujemo tudi vam pionirjem in mladincem ter vsej naši mladi generaciji, ko obujate spomine na tiste kurirčke, ki so med drugo svetovno vojno veliko prispevali k zmagi partizanske vojske. Mnogi so za to dali svoja mlada življenja. S temi dejanji so dokazali, kako je treba ljubiti in spoštovati svojo domovino. Spominjam se dogodka na Rud-nici, ko je kurirček, s puško, večjo od njega, na svoji poti naletel na kolono sovražnika, hitro poiskal zaklon in celo uro držal sovražno kolono v šahu vse dotlej, dokler mu ni zmanjkalo municije, in nato junaško žrtvoval svoje življenje. Ali drug primer, ko se je mladinka prebila iz obroča, ko je sovražnik zasedel vas Gorico nad Brestanico in postavil zasede na vse dohode v vas, pod pretvezo, da žene živino na vodo, in obve- stila skupino partizanov, ki so imeli namen zvečer priti v vas in bi v tem primeru našli svojo smrt... Danes niso več potrebna dejanja, ki bi terjala tveganje življenja, so pa potrebna druga velika dejanja — za napredek naše družbe, ki nam omogočajo človeka vredno življenje. Naša družba si prizadeva, da bi bilo življenje mladih čim lepše in srečno. Za dosego tega cilja pa so potrebni izobraženi ljudje, ki bodo s svojim znanjem kos tem ciljem. Na to je velikokrat opozarjal tovariš Tito z naročilom, da se pridno učite in zrastete v prepotrebne strokovnjake raznih poklicev, ki jih naša družba vedno bolj in več potrebuje za vedno nove dosežke znanosti, ki naj služijo napredku civilizacije. Menim, da je povojna mladina že dokazala, da je vredna imena svoje organizacije, saj je zgradila veliko objektov, železniških prog, cest, vodovodov — in še bi lahko našteval — ki koristno služijo ljudem naše domovine in so v ponos graditeljem. Zato borci nimamo straha, da ne bi današnja mlada generacija branila svoje domovine, če bi bila ta ogrožena, kot jo je mlada generacija izpred vojne pod bistveno drugačnimi pogoji življenja. Ko se danes tudi borci vključujemo v akcijo Kurirčkova pošta, želimo, da bi mladi prevzeli revolucionarna izročila in tradicije narodnoosvobodilne borbe. Vrednote, ki so oblikovale partizane, so: požrtvovalnost, iznajdljivost, pogum, hrabrost, odgovornost, tovarištvo, poštenost in solidarnost — vse, kar je bilo po-ttebno za izbojevanje svobode in ugled partizanske vojske. Vaša Kurirčkova torbica bo šla po začrtanih kurirskih poteh, čeprav ne čisto po nekdanjih, na njih pa se boste seznanjali z dogodki minule vojne. Predajali jo boste pod skrivnimi gesli in želimo vam, da bi jo varno in srečno prenesli do cilja.« SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU OBČINE KRŠKO SVETUJE, OPOZARJA, INFORMIRA Občinsko tekmovanje KAJ VEŠ O PROMETU 10. aprila popoldne je bilo v Krškem pri OŠ »Jurija Dalmatina« občinsko tekmovanje KAJ VEŠ O PROMETU, ki so se ga udeležili mladi prometniki z osnovnih šol iz Krškega, Brestanice, Senovega, Kostanjevice, Rake in Koprivnice. Organizatorji — Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Krško — so pogrešali tekmovalce iz podboške osemletke ter s Srednje šole Krško. Pri mlajših pionirjih je bil vrstni red prvih treh ekip takle: 1. KRŠKO 2. BRESTANICA 3. LESKOVEC. Med 24 uvrščenimi mlajšimi pionirji se je najbolj izkazala naslednja deseterica: 1. LJUBO ČUČNIK iz Brestanice, 2. PRIMOŽ ŽNIDERŠIČ iz Leskovca, 3. ROBI ŽIČKAR iz Krškega, nato pa sledijo zapovrstjo IGOR UŽMAH, TEA ŽABKAR, GREGOR PAVLIN, vsi iz Krškega, MITJA KO-DELJA s Senovega, JOŽE SOTOŠEK iz Brestanice, JERNEJ ŽAREN iz Leskovca in IGOR KRANJEC iz Brestanice. Pohvale vredno je S. mesto Tee Žabkar, poleg katere se je v tej fantovski konkurenci upala nastopiti samo še Edita Jankovič iz Koprivnice. Pri starejših pionirjih so največ prometnega znanja pokazale ekipe z osnovnih šol: 1. KRŠKO 2. BRESTANICA 3. SENOVO. Med 24 uvrščenimi posamezniki v tej konkurenci izgleda vrstni red deseterice takole: 1. SANDI PETRIŠIČ iz Krškega (njegovih 888 točk od 900 možnih je daleč najboljši rezultat med vsemi na tekmovanju nastopajočimi!), 2. METOD ŠERBEC iz Brestanice, 3. PETER CVELBAR iz Krškega, nato pa sledijo MARJAN MLAKAR iz Krškega, FRANCI BOBNIČ, ŽARKO NOVAK in IZTOK JUNKAR iz Brestanice, BOJAN CEHTE in ALEŠ POZNIČ s Senovega ter GREGOR HRVATIN iz Kostanjevice. NAŠ GLAS 5 24 STOLPEC ALI DVA ZA PRISPEVKE MLADIH Tokrat smo dobili dvoje pesmi, ki sta bili objavljeni tudi v biltenu PO Karla Destovnika — Kajuha Krško na OŠ Jurija Dalmatina Krško, izdanem ob 40-letnici osvoboditve in ob sprejemu Kurirčkove pošte, ter sestavek, ki smo ga dobili za objavo posebej za ta namen. PODAJ MI ROKO BRAT! Od kod si? S katerega kontinenta? Moj brat iz Azije, Amerike, Indije, Afrike, podaj mi roko, podaj svojo belo, rdečo, rumeno ali črno roko! Vseeno, kakšne barve je tvoja polt, kakšne si narodnosti. Saj smo vsi ljudje, ljudje, ki žive srečne in nesrečne dni; nekateri v pomanjkanju, bolezni, drugi v veselju in svobodi. Zato, brat podaj mi roko! Pojdiva preko zemlje in obiščiva vse, vse, ki trpijo, vse, ki se veselijo. Vsem dajva upanje, vsem veselje. Združimo se vsi bratje, vsi ljudje naše zemlje! MONIKA MAVSAR, 7. C OŠ Jurija Dalmatina Krško RADA BI BILA VOJAKINJA Zadnje čase se lahko prostovoljno prijavijo za služenje vojaškega roka tudi dekleta. Po televiziji sem gledala oddajo, ki nam je predstavila, kakšne so naloge vo-jakinje. Bila sem presenečena, kako je ženska poveljevala, enakovredno moškemu. Vojakinje so ponosno zatrjevale, da jim ni žal, ker so se prijavile za služenje vojaškega roka. Zamislila sem se, ali bi se tudi jaz prostovoljno prijavila k služenju vojaškega roka. Takratni občutek je bil pritrdilen. Prepričana sem, da ko bom polnoletna, bodo tudi dekleta morala k vojakom, kar je po moje prav. Tudi ženske morajo znati v primeru vojne mnoge spretnosti, ki se jih lahko naučijo le pri vojakih. Te spretnosti so zelo zahtevne. Ženska mora znati streljati, se skrivoma priplaziti do cilja ali neopazno pritiho- tapiti v bližino sovražnikovih položajev, poveljevati, se znajti v vohunskih nalogah, stražiti, opravljati bolničar-ska dela in podobno. Mislim, da je za vsako tako znanje potrebno dosti vaj in spretnosti, ki pa si jih vsakdo lahko pridobi le pri služenju vojaškega roka. Ali je moje razmišljanje pravilno, bom verjetno ugotovila šele čez nekaj let. Tudi jaz bom ponosna, da bom znala braniti svojo domovino — tudi s orožjem, če bo potrebno. Vendar si danes, po štiridesetih letih svobode, tega nihče ne želi. Le tako bomo lahko uresničili Titove besede o vojni in miru. Vsi moramo biti pripravljeni tako, kot da bo jutri vojna, in živeti tako, kot da je ne bo nikoli več. DARJA MIKOLAVČIČ, 6. b OŠ Jurija Dalmatina Krško SPET JE ZIMA Spet je huda zima — kakor pred štiridesetimi leti — a ta zima drugačna je. V tej zimi svobodni smo, a v tisti pred štiridesetimi leti bili so partizani, z domovino v srcu, ki piborili so nam svobodo. Spet je huda zima — kakor pred štiridesetimi leti — a ta zima drugačna je. V tej zimi na toplem smo, v tej zimi imamo dom, v katerem nam mama kuha kosilo. A v tisti pred štiridesetimi leti domovi bili so požgani, z ognjišč ni dišalo kosilo. Spet je huda zima — kakor pred štiridesetimi leti — a takšne zime, kot bila je takrat, ne sme biti več. Ne sme biti več gorja in trpljenja, zatiranja, lakote, izgnanstva, morjenja! V svetu mora zavladati mir, mir in toplo ognjišče za vse. MARJAN TKAVC. 7. C OŠ Jurija Dalmatina Krško PISALI SO NAM IZ ZAMEJSTVA »----- Hvala tudi za poslane številke Našega glasu! Končno pošiljam nekaj prispevkov — ni jih veliko, tudi najboljši niso, a kaj, ko tu delam v »posebnih« pogojih! Oprostite tudi, ker niso natipkani — še nimam pisalnega stroja ...« To je odlomek iz spremnega pisma, ki nam ga je poslala učiteljica dopolnilnega slovenskega pouka v ZR Nemčiji NANA POŽUN, sicer doma iz Brestanice. Za vseh četvero dobrih(!) prispevkov se ji lepo zahvaljujemo in jih objavljamo. Še posebej bomo zmeraj veseli prispevkov njenih slovenskih šolarjev, pa če bodo še tako kratki. Njihov trud, da bi sredi tuje dežele čimbolj obvladali materin jezik, je prav gotovo vreden pozornosti, zato bomo njihove sestavke radi objavili. Pa še tO: Predvsem za vas, mladi slovenski nadebudneži in nadebudni-ce v tujini, objavljamo tokrat v KOTIČKU ZA MLADE BRALCE zgodbo, ki naj vas za tiste trenutke, ko jo boste prebirali, v mislih popelje v domovino Slovenijo in vas spomni njenih lepot. Dvoje šol naših zdomskih otrok Slovenski otroci delavcev na za-jl časnem delu v tujini radi obiskujejc« dopolnilni pouk v materinem jeziku« Mnogi morda mislijo: da, šola je taM naj se naraščaj le uči! Pa temu na-J šemu naraščaju v kapitalističnem j svetu, svetu možnosti in nasprotij« svetu vzponov in padcev, ni vedno Sa rožicami postlano. Tujci so in to boB NAŠ GLAS 5 25 do ostali. Njihovi prijatelji pa so »pravi« Nemci. In če razlike ne čutijo že v šolskih klopeh, se jih dotakne tedaj, ko začno iskati delo, učna mesta, ko si pač tudi oni želijo najti in izboriti svoj položaj v življenju. Nekateri se bodo vrnili, drugi bodo ostali, morda jih bo zanesla usoda še dalje po svetu, zdaj pa so učenci, takšni kot vsi drugi, male pridni, malce poredni, prisrčni, ve-doželjni; le nekaj jih razlikuje od ostalih vrstnikov: kot mnogi tujci obiskujejo »dvoje« šol. Kaj pravzaprav to pomeni? To pomeni predvsem dvojno obremenitev. Urniki nemških šol so cesto sestavljeni tako, da so otroci v šoli dopoldne in popoldne. Zato je njihov prosti čas redek in včasih ga je kar težko žrtvovati še za nove obveznosti. Popoldne so že miselno utrujeni, siti mirnega sedenja v klopeh in duha po šoli. No, pa mi vendarle začnemo z delom popoldne. To pomeni premagati razdalje med kraji. Z motorjem, kolesom, največkrat pa z avtobusom ali vlakom. Zlasti tam, kjer so Slovenci bolj razkropljeni po pokrajini, se nekateri otroci vozijo tudi 30 km do popoldanske slovenske šole. In ti pridejo skoraj najrajši in malokdaj manjkajo! To pomeni odrekanje. Mnogi ostanejo brez kosila, pojedo mimogre de vrečico čipsa ali topli sendvič. Morda jih mika, da bi odšli s starši nakupovat, preizkusili novo igračo ali pa preživeli vesele urice s svojimi vrstniki na igrišču. In ne nazadnje — to pomeni tudi odgovornost. Domače naloge, branje, včasih tudi dolgočasno, govorne vaje, pisanje, napeto razmišljanje ... Pa kaj! Vsak teden se dobimo in lepo nam je. Naša beseda in naš skromni napredek pri učenju nas navdušuje. Do živega nam ne more ne slabo vreme ne težave ne druge stvari. Učimo se za življenje. Učimo se zase. Saj biti Slovenec na tujem ni vedno najlažje. Zato pa je potrebno pomagati, zlasti najmlajšim, in jih že zgodaj oborožiti s tremi stvar mi: z močjo, z znanjem, predvsem pa z zavestjo, da vedo, kdo so in kam spadajo. Nana Požun Ne vrag, le sosed bo mejak Tudi SKUD Triglav Nagold je praznoval kulturni dan. Dramska sekcija tega društva je priredila literarni večer v mestni knjižnici Nagold. Ob zvenu prečudovitih pesmi, Prešernove Zdravljice in Sonetov nesreče, so se marsikomr zasolzile oči. Čeprav so bili poslušalci maloštevilni, se po končanem nastopu kar niso mogli raziti in so še posedeli ob lepi slovenski besedi in pogovoru. Zanimivo pa je predvsem to, da nam je prostore nudila nemška stran. Pokazali so veliko mero razumeva- nja, odprli prostore posebej za nas in vse to storili radi, prijazno in zastonj. To je eno izmed redkih, a prijetno presenečenje, kajti društvom zdomcev ne gredo vedno radi na roko. Oblike zavračanja so zelo zavite v vljudnost in izmikanje, končno pa ne pride pomoč od nikoder. Posamezni aktivisti si morajo izboriti pravice, ki pripadajo društvom v tujini. In kako lepo je, če naletiš kje vendarle na odprta vrata in ušesa. Tako se potrjujejo tudi verzi »Ne vrag, le sosed bo mejak ... « Nana Požun MOJA MAMA Mama za mene kuha, tudi pere mi. Mama mi pomaga pri domači nalogi. Mama mi poje lepe slovenske pesmi. Plete mi kapo, rokavice, Silvija Lazar, 2. razred slovenske dopolnilne šole, Nagold, ZR Nemčija ŽIVLJENJE NEKOČ IN DANES Ko sta bili še mladi moja stara mama in babica, je bilo življenje zelo težko. V hiše niso imeli napeljane elektrike, niso imeli denarja in morali so trdo delati. Tudi vode ni bilo v hiši, umivali so se v potoku, pili pa studenčnico ali vodo iz vodnjakov. Danes pa je vse drugače. Svetijo nam električne žarnice, imamo več denarja, telefon in televizijo. Vsak dan kupujemo kruh v trgovinah, včasih ga kaj ostane in vržemo ga stran. Otroci dobijo tudi veliko sladkarij. Nekoč so pekli kruh doma. Vsega so pojedli, veseli so bili, če ga je kdaj kaj ostalo. V trgovini so kupovali le tobak, sol, kdaj pa kdaj tudi malo sladkorja. To so bili otroci veseli, če so ga lahko malo polizali! Upam, da se ne bodo težki časi nikoli povrnili! Sami Gcršak, slovenska dopolnilna šola, Nagold, ZR Nemčija Spomladansko oranje, vožnja hlevskega gnoja na njive in še kaj s tem v zvezi povzročajo prometne težave, ko se nabereta blato ali gnoj na asfaltiranih prometnicah. Šoferji, v takem primeru bodite posebej pozorni! Orači in vozniki gnoja, čimprej odstranite tovrstno nevarnost s ceste. — Zima je letošnje ceste, makadamske in asfaltirane, krepko zdelala. Šoferji, tudi v tem primeru bodite pazljivi! Oskrbniki cest, naj jame ne čakajo predolgo na vas! NAŠ GLAS 5 26 Kotiček za mlade bralce Franci Jevševar DREJC IN STOLETNI HRAST Na pašniku za vasjo sta pasla pastir Drejc in stoletni hrast. Drejc je pasel kravi Sivko in Murko, hrast pa dolgčas. Visoki orjak se je dolgočasil, kakor še nikoli poprej v sto letih. Zehal je in zehal in sploh ni mogel nehati zehati. Ko pa ga je končno od silnega zehanja začela boleti glava, je sklenil storiti nekaj, česar še noben hrast in sploh nobeno drevo pod soncem svoj živi dan ni storilo: odločil se je ogovoriti človeka. Ko se je pastir Drejc zleknil v senco ob hrastovih nogah, ga je drevo plaho vprašalo-. Pastir, ali mi dovo-liš, da se pogovarjam s tabo? Drejc se je začudil: Joj, od kdaj pa hrasti govorijo? Hrast odvrne: Jaz govorim, odkar živim. A do današnjega dne sem se pogovarjal le z živalmi, rastlinami in predmeti. Z ljudmi pa se nisem še nikoli. Zakaj pa z ljudmi ne? je hotel vedeti Drejc. Hrast: Prepričan sem bil, da bi bilo ljudi sram govoriti s čisto navadnim hrastom sredi pašnika. Drejc: Beži, beži! Meni se zdi celo naravnost imenitno, pogovarjati se s takim orjakom, kakršen si ti. Hrast: Kako pa ti je ime, pastir? Drejc: Očka in mamica mi pravita Andrej, prijatelji pa me kličejo kar Drejc. Hrast: Ali ti jaz tudi lahko rečem Drejc? Drejc: Seveda lahko! Hrast: Drejc, a veš, da mi ni čisto nič več dolgčas ... Drejc: Lepo, lepo, me veseli. Kako pa, da si se prej dolgočasil, ko pa je tako čudovito tu naokrog? Hrast: Prej nisem imel s kom klepetati. Drejc: Kako da ne?! Kaj ne gnezdijo ptice v tvojih laseh? Hrast: Gnezdijo! A so jih zamikale mušice. Kaj ne slišiš ptic, kako ščebetajo visoko pod oblaki? Drejc: Pa veverice? Te še niso danes obiskale? Hrast: Veverice te dni nimajo časa zame. V leščev-ju onkraj griča zorijo lešniki. Drejc: Pa rogači? Včasih si jih imel vse polno po hlačnicah. Hrast: Rogače sem nagnal. Naveličal sem se jih gledati, kako se kar naprej mikastijo in ščipljejo. Drejc: Pa grmiček ob tebi? Hrast: Ta se ne utegne pogovarjati, ker se mu mudi rasti. Rad bi postal tak orjak, kakršen sem jaz. Drejc: Grmiček lahko postane kvečjemu velik grm, ne pa drevo. Hrast: Ko sem mu to rekel, mi je samo odbrusil, da bom že videl. Drejc: Kaj pa trave in cvetice? Se tudi te ne utegnejo pogovarjati? Hrast: Se! Ampak imajo tako tenak in šibak glas, da se izgubi, preden prispe do mojih ušes. Drejc: Pa potoček Poskoček? Se ne zmeni zate? Hrast: S potočkom je križ. Žubori in žubori, pa le kdaj pove kaj razločno. Tako hiti v reko Savo, da nobene povedi ne konča. Kadar hoče povedati, da se mu mudi, se sliši samo mi-mi-mi ali di-di-di. Drejc: Ja, s kom se boš pa potlej pomenkoval, ko odženem Sivko in Murko domov v hlev? Hrast: Z nikomer! Spet se bom dolgočasil. Drejc: Če ti bo dolgčas, se lahko kratkočasiš s' štetjem oblakov. Hrast: O, tega pa nočem! Drejc: Zakaj pa ne? Hrast: Ker ne morem! Drejc: Zakaj ne moreš? Hrast: Ker ne znam! Ne znam... Kako si že rekel? Drejc: Ne znaš šteti? Hrast: Ne! Častna drevesna beseda! Drejc: Saj šteti ni težko. Takoj te naučim! Čez pet minut je hrast že znal šteti do dvajset. Samo parkrat je ponovil za Drejcem. Pa še nič si ni s prsti pomagal! Hrast: Kaj pa, če bo oblakov več kot dvajset? Drejc: Tedaj bo deževalo! In ti si boš zapel »Sonce sije, dežek gre, siva mačka v brezje gre ...« Hrast: Te pesmi ne znam! Drejc je hrast naučil pesem. Hrast: Kaj pa, če ne bo na nebu niti oblačka? Kako jih naj štejem, če jih ne bo? Drejc: Tedaj zapoješ »Na planincah sončece sije..«] Hrast: Tudi te pesmi ne znam! Drejc je hrast naučil še besedilo in melodijo te slo-J venske narodne pesmi, nato pa sta se poslovila. Po tistem sta se Drejc in stoletni hrast še velikokrat pomenkovala. Vse dotlej, dokler ni Drejc odšel vj| mestne šole. Pa še parkrat po tistem! Ampak hrastu ni bilo nikoli več dolgčas, če ni bilo Drejca. Zato se mu tudi nikoli več ne zeha. Kadar so oblaki na nebu, jih prešteva: eden, dva, tri... Vse do dvajset! Ko je oblakov več, začne deževati in tedaj hrast zapoje pesem o sivi mački. Če oblakov ni, pa prepeva tisto o pastirici, žgancih in muhi. In kje stoji ta hrast stoletnik? To boš prav kmalu sam iztaknil. Pod vsakim debelim in košatim hraktom, ki se vzpenja pod nebo sredi kakšnega pašnika, lepo postoj in prisluhni! Če ga i boš slišal šteti oblake ali peti kakšno slovensko narodno, potem je to zagotovo hrast iz te zgodbe. Najbolj drzni gledalci so si prireditev — svetovno prvenstvo na .mamutki«, ki je navrglo svetovni rekord (192 m) mladega Finca Mattija Nikanena — ogledali kar z avtobusnih streh (foto Silvo Mavsar) VABILO LITERARNIM USTVARJALCEM Zamisel, da bi kot priloga Našega glasa kdaj pa kdaj izšlo nekaj strani z literarnimi stvaritvami domačih piscev, bo izvedljiva, če se bo izkazalo, da je na razpolago dovolj kvalitetnega gradiva. Zato vabimo vse, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, da nam pošljejo svoje stvaritve do 15. maja. Prispevke bo pregledala »žirija« Literarnega kluba »Beno Zupančič« Krško, nakar bo možna odločitev, ali je dovolj kvalitetnih prispevkov, da bi LITERARNA PRILOGA zaživela. NAŠ GLAS 5 27 OK Zveze rezervnih vojaških starešin Krško ANALIZA O IZVEDENEM PROGRAMU DELA 1984 Program dela ZRVS občine Krško, ki smo ga zastavili v začetku leta 1984, je bil v celoti izveden. Za splošno vojaško usposabljanje in idejnopolitično izobraževanje smo organizirali za vse rezervne vojaške starešine troje predavanj s področja splošnega vojaškega usposabljanja, eno preverjanje znanja, orientacijsko -taktični pohod in streljanje iz ma-lokalibrske puške; poleg tega smo organizirali februarja tudi eno politično predavanje. Dvakrat so se rezervni vojaški starešine udeležili tudi strokovnih predavanj, ki ju je organiziral Občinski komite ZKS Krško. Maja je del naših starešin obiskal garnizijo Cerklje oz. naše raketne enote, kjer so jim aktivni starešine tel; enot razkazali raketno oborožitev in opremo. Občinska konferenca ZRVS je organizirala tudi streljanje iz pištole 7.62 mm za vodilne delavce družbenopolitičnih organizacij ter upravnih organov SO Krško. Uspeh je bil odličen. Rezervni vojaški starešine niso izpolnjevali le obveznosti, ki so jih imeli v svojem programu, temveč so se aktivno vključevali v dejavnost crugih struktur, kot so: — družbenopolitično organizacije, — družbene organizacije in društva, — delegatske skupščine in samoupravni organi, — organi SLO in DS (komiteji, odbori, sveti, štabi narodne in civilne zaščite itd). Program ZRVS je bil uresničen z 80-odstotno udeležbo članstva, če pa upoštevamo tudi druge dejavnosti rezervnih vojaških starešin, znaša udeležba 91 %, Najbolj pereča je ugotovitev, da je le 258 ali 301% naših rezervnih vojaških starešin včlanjeno v Zvezo komunistov. V tem pogledu bo potrebna večja aktivnost osnovnih organizacij ZK. Večjo pozornost bo potrebno posvetiti izbiri in pošiljanju kandidatov v šole za rezervne vojaške starešine. Sprejeti bo treba kriterije, da se v tovrstne šole ne pošiljajo kandidati, ki niso ali ne žele biti člani Zveze komunistov. Predlagamo, da o tem razpravlja Svet za SLO in DS občine Krško. O PROGRAMU DELA ZRVS KRŠKO V LETU 1985 Program dela, ki smo si ga rezervni vojaški starešine zastavili za leto 1985, je zelo zahteven. Z izvaja-janjem smo pričeli že februarja in marca. Doslej smo izvedli dvoje predavanj po krajevnih organizacijah ZRVS, tema je bila »Priprava in izvajanje oboroženega boja«. Za april in maj pripravljamo preverjanje znanja, orientacijsko-taktični pohod in streljanje iz pištole za vse rezervne vojaške starešine — obveznike. Planirano je še eno predavanje iz splošnega vojaškega usposabljanja in idejnopolitičnega izobraževanja. Poleg tega, da smo vključeni v dejavnosti, ki jih od nas zahteva program dela ZRVS, se rezervni vojaški starešine vključujemo v organizacijo ustreznih šolskih tekmovanj, v pripravo ekip za ta tekmovanja ter sodelujemo pri obrambnih dnevih na šolah. Aktivnost Zveze rezervnih vojaških starešin bo v letošnjem letu, ko praznujemo 40-letnico zmage nad fašizmom, še posebno živahna. (V času zaključevanja teksta je bil Ljubitelji smučarskih skokov iz naše občine so se tudi pomujali v Planico. Parkirišče avtobusov pod planiško velikanko se je zgodaj napolnilo, tako da so zadnji avtobusni potniki morali do vznožja skakalnice kar po več kilometrov peš ( foto Silvo Mavsar) del teksta še napoved dogodka, ob izidu Našega glasa pa že minuli dogodek, zato ga tako tudi opisujemo!) 10. aprila je bila seja Predsedstva Občinske konference ZRVS Krško, na kateri so obravnavali: — informacijo o 15. srečanju ZRVS Jugoslavije v BiH, — medobčinsko srečanje ZRVS s strelskim tekmovanjem ekip občinskih konferenc ZRVS Posavja in sosednjih obmejnih občin iz SR Hrvatske ter konkretne zadolžitve za to manifestacijo, — preverjanje znanja in priprava gradiva, — redne volilne konference po organizacijah ZRVS ter evidentiranje možnih kandidatov za vodstva v KO ZRVS in OK ZRVS (volilne konference morajo biti opravljene do decembra letos), — pripombe na osnutek programa dela ZRVS v letu 1986 in na osnutek srednjeročnega programa dela ZRVS za obdobje 1986 — 1990, — struktura zasnov usposabljanja rezervnih vojaških starešin v ZRVS in — program raziskovanja usposabljanja rezervnih vojaških starešin v ZRVS Jugoslavije. V »Delu« smo prebrali: DJURO SALAJ BO NORMALIZIRAL DOBAVA ROTACIJSKEGA PAPIRJA KRŠKO, 1. aprila (Tanjug) — Tovarna Djuro Salaj iz Krškega bo s 5. aprilom normalizirala dobavo rotacijskega papirja domačim kupcem. Če pa do tega datuma ne bodo zagotovili potrebnih deviz za proizvodnjo, kot so bili obljubili, bo Djuro Salaj še naprej izvažal, od domačih uporabnikov pa bodo papir dobili le tisti, ki so sklenili samoupravni sporazum o skupnem dohodku. To stalšče je sprejel delavski svet tovarne Djuro Salaj. Delavski svet je ugotovil, da tovarna ne more več poslovati z izgubami, ker ji ne zagotavljajo deviz za uvoz surovin. Čeprav stroji obratujejo z vso zmogljivostjo, imajo pri proizvodnji rotacijskega papirja izgube, ki so v prvih treh mesecih letošnjega leta znašale okoli 700 milijonov dinarjev. Tovarna lahko dela le na podlagi večjega izvoza in to je vzrok za pomanjkanje papirja na domačem trgu. Kot je rečeno v sporočilu delavskega sveta tovarne Djuro Salaj, je to vzrok za nemogoče razmere na domačem trgu — uporabniki morajo papir uvažati, deviz za potrebe domačih tovarn pa ni od nikoder. Delavski svet zavrača vsako odgovornost za pomanjkanje rotacijskega papirja na domačem trgu in terja le dosledno uresničitev vseh dogovorov in samoupravnih sporazumov v zvezi s tem. NAŠ GLAS 5 28 NAPOVED KULTURNIH PRIREDITEV V DKD »EDVARDA KARDELJ A« KRŠKO Tekmovalni koncerti 21 orkestrov SOBOTA IN NEDELJA, 20. 02 21. APRILA: Združenje pihalnih orkestrov pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije bo v teh dveh dneh izvedlo prvi del 8. tekmovanja pihalnih orkestrov v koncertnem programu za 3. težavnostno skupino. Koncertov bo troje: v soboto pb 10. uri (6 orkestrov), ob 14. uri (6 orkestrov) in v nedeljo ob 9. uri (9 orkestrov). Vsak nastopajoči pihalni orkester bo najprej izvedel skladbo za uigra-vanje, nato pa dvoje tekmovalnih skladb — najprej obvezno, nato pa še skladbo po lastni izbiri. Po vsakem koncertu bodo objavljeni rezultati ter podeljena priznanja oz. plakete Združenja pihalnih orkestrov Slovenije. Opera »Partizanka Ana« PETEK, 26. APRILA, OB 19.30: Organizacije združenega dela v KS svobode Krško bodo v počastitev 40 - letnice omoogčile brezplačni ogled izvirne izvedbe Simonitijeve opere PARTIZANKA ANA. Delo, s katerim bomo počastili hkrati tudi praznik Osvobodilne fronte slovenskega naroda in delavski praznik 1. maj, bodo izvajali solisti, zbor, operni orkester in balet Slovenskega narodnega gledališča Maribor in mariborski moški zbor Slava Klavora. Ljubitelji, obeta se vam prijeten glasbeni večer! Na kratko o ostalih prireditvah 10. MAJA OB 19.30: »DAN OSNOVNE ŠOLE HEROJA MILKE KERIN LESKOVEC« — Učenci te osemletke se bodo predstavili širšemu krogu občinstva s kulturnim programom na temo 40 LET SVOBODE. 17. MAJA OB 19. 30: NASTOP POKLICNEGA FOLKLORNEGA ANSAMBLA »LADO« IZ ZAGREBA 24. MAJA OB 19.30: KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA TCP »DJURO SALAJ« KRŠKO 30. MAJA OB 19.30: Novi satirični kabaret Miloša Mi-kelna FRAKLJEVA VRNITEV v izvedbi Zlatka Šugmana. Kdor se spomni televizijsk enadaljevanke »Naša krajevna skupnost«, prav gotovo ne bo zamudil nekakšnega njenega nadaljevanja. 7. JULIJA: (Ura še ni določena!) REVIJA ŠOLSKIH PEVSKIH ZBOROV OBČINE KRŠKO 10. JUNIJA: »DAN OSNOVNE ŠOLE JURIJA DALMATINA KRŠKO« 13. ALI 14. JUNIJA: KONCERT GLASBENE ŠOLE KRŠKO v počastitev praznika KS Krško. Med drugim bo nastopil tudi mladi pianist MARTIN ŠUŠTERSIC, ki je letos zmagal na 14. republiškem tekmovanju učencev in ?tudentov glasbe. Pa še to! Za spored kulturnih prireditev smo izvedeli v pogovoru z direktorjem DKD »Edvarda Kardelja« Krško ADOLFOM MOŠKONOM. Od njega smo dobili še eno zanimivo informacijo: Naša domača pihalna orekestra ne bosta nastopila v Delavskem kulturnem domu »Edvarda Kardelja« Krško, ker se bosta pač udeležila tekmovalnih koncertov višje rangiranih orkestrov: senovski bo tekmoval 26. maja v Cankarjevem domu v Ljubljani, krški oz. Celulozin pa 12. maja v Mariboru. KRŠKI KINO Majski spored v kinu DKD »Edvarda Kardelja-« Krško Sreda, 1. 5.: VELIKA KAČA, vestem, nemški Sobota, 4. S.: ZGODBA O JACQUELI-NE KENNEDY, ameriški Nedelja, 5.5.: ZGODBA O JACQUELI-NE KENNEDY, ameriški Torek, 7. 5.: DAJ, KAR DAŠ, drama, domači Sreda, 8. 5.: BRONCO BILLY, komedija, ameriški Sobota, 11. 5.: ZATIRALEC, ameriški Nedelja, 12. 5.: ZATIRALEC, ameriški Torek, 14. 5.: TIHI BES, akcijski, ameriški Sreda, 15. 5.: NESPRETNI DETEKTIV, komedija, ameriški Petek, 17. 5.: DEMONI V VRTU, drama, španski Sobota, 18. S.: HIŠA GROZE, grozljivka, ameriški Nedelja, 19. 5.: HIŠA GROZE, grozljivka, ameriški Torek, 21. 5.: LOLA, drama, nemški Sreda, 22. 5.: HOROSKOP, komedija, francoski Sobota, 25. 5.: SUPERMAN 2, avanturistična fantastika, ameriški Nedelja, 26. 5.: SUPERMAN 2, avanturistična fantastika, ameriški Torek, 28. 5.: NEMIR, psihološka drama, domači Sreda, 29. 5.: ZVEZDNE POTI, znanstveno fantastični, ameriški MAKEDONCI V DOMU XIV. DIVIZIJE Ljubitelji folklore si bodo lahko v soboto , 20. aprila, ob 20. uri v senovskem Domu XIV. divizije ogledali skupni nastop dveh folklornih skupin. Iz makedonskega Titovega Ve-lesa bodo prišli plesalci Kulturno umetniškega društva »Kole Nedelkovski«, njihovemu izvajanju folklornih plesov pa se bodo pridružili domači plesalci DKD Svoboda Senovo. Leskovec, 27. aprila: II. TEK »MALI MARATON OSVOBODILNE FRONTE« V počastitev OF in 40-letnice svo-1 bode organizira atletska sekcija MA-J RATON leskovškega TVD Partizan I II. tek MALI MARATON OSVOBODILNE FRONTE. Tek bo v soboto, 1 27. aprila 1985. Start, ki je predviden za 10. uro] in cilj bosta pred osnovno šolo v LeJ skovcu. Proga je speljana skozi nase- j lja: Brezje, Senuše, Ravni, Veliki Trna Golek in Grič do cilja. Lanski zmagovalec je za progo poM treboval 1 uro in 19 minut, letošnje- j ga pa organizator pričakuje 10 minut prej. Prijave, ki jih je potrebno poslati! na naslov AS Maraton, 68273 Lesko- j vec, organizator sprejema le za mla-1 dinsko in člansko kategorijo. Možno 1 se bo prijaviti še uro pred startom, j ko bo vsak nastopajoči vplačal 100,00 J din startnine. Proga, ki je dolga 21 km, je pri-J merna le za tekače, ki redno trenira- j jo ali se ukvarjajo z rekreacijo. Ves j čas bo treba teči po asfaltu, od 6. dM 10. km pa ima izreden vzpon. Za vara nost tekačev in red na progi bo po-j skrbljeno. Kljub temu, da cesta ni ne vem kako prometna, je zaželjeno, da j tekači tečejo po desni strani ceste. J Izredno razumevanje do priredit-i ve so pokazala podjetja in privatni sektor, pri katerih so organizatorji is-1 kali pomoč. Pripravljenih je veliko nagrad. Vsem, ki bodo uspešno končali tek, bodo podeljene diplome. Pripravljeno bo tudi dovolj okrepčilne« pijače in hrane. Tek bo za nekatere zadnja prešz-i kušnja pred vsakoletno prireditvijo v Ljubljani, ki bo letos 11. maja, kar j še posebej velja za domače tekmovalce. Organizatorji — Partizan Veliki Trn, OO ZSMS Leskovec in AS Maraton — pričakujejo okrog 120 teka- \ čev, kar je zelo lepo število. LOJZE ŠRIBAR NAŠ GLAS 5 29 V Kinološko društvo Krško S PSI JE TREBA DELATI. .. Od leta 1980 dalje deluje na območju brežiške in krške občine KINOLOŠKO DRUŠTVO KRŠKO. Vključuje že 60 aktivnih članov (20 iz brežiške in 40 iz krške občine), njihova želja pa je, da bi se število članstva še povečalo. Pod prvotnim vodstvom se je delo zasilno pričelo. Vadili so le občasno, kar pa ni moglo dati zadovoljivih rezultatov. Zato so se letos odločili, da bodo z delom resneje pričeli, in so si izbrali novo vodstvo iz ljudi, ki so pripravljeni delati. Za predsednika društva je bil izvoljen upokojenec VINKO MIKEK, za tajnika in blagajnika pa GORAZD POK-VEK in MIHA KONC. Na zemljišču med Kostakovim skladiščem in parkirnim prostorom stadiona Matije Gubca jim je Kmetijska zemljiška skupnost Krško v ta namen odstopila 2 ha zemljišča (I00x 200 m), Savaprojekt Krško pa jim je izdelal vso tehnično dokumentacijo, tako da s prostorom sedaj nimajo resnejših težav. Te jim nekoliko povzročajo okoliški stanovalci, ki so si na tem prostoru uredili vrtove, žal na črno, kar jim sedaj onemogoča, da bi se na tem, čeprav zelo rodovitnem predelu, tudi obdržali. Člani kluba vidijo rešitev problema v tem. da bi se vrtičkarji preselili nekoliko bližje Savi, kjer je še nekaj nezasedenega zemljišča. Ob predaji je bil prostor ves gosto poraščen z grmovjem, danes pa je v celoti očiščen in deloma pripravljen za gradnjo poligona ter društvenih prostorov kar naj bi klubu omogočalo kar najboljše pogoje dela. V ta namen so organizirali delovno akcijo, katere se je zaradi prevelike zaposlenosti udeležilo le 9 članov. Kljub maloštevilnosti so opravili veliko potrebnih del. Poleg tega, da pripravlja poligon, klub istočasno deluje tudi na področ-čju dresure. Prav sedaj poteka na tem, čeprav še ne dovolj pripravljenem poligonu, tečaj iz A programa poslušnosti. Tu naj bi se psi naučili več zahtevnih vaj, kot so: poslušnost, obramba, sledenje, napad (ta je ena izmed najtežjih, ker mora pes napadalca samo prijeti, nikakor pa ne ugrizniti, aportiranje — prinašanje predmetov itd. Tečaj se je začel 19. marca, zaključiti pa bi ga morali 23. julija. V ta namen bodo dobili sodnika iz Ljubljane, ki bo strokovno ocenil izšo-lanost psov. Zanimivo je, da dresirajo poleg čistokrvnih tudi kosmatince mešanih pasem. Predsednik VINKO MIKEK, ki ima doma državno prvakinjo, psico ELKO — za nameček je čistokrvne domače pasme, pravi, da ni pomembno le šolanje najboljših primerkov psov, ampak da želijo razširiti krog pristašev ter nekaj znanja dati tudi našim nekoliko mešanim miljenčkom. Zato vabijo vse, ki imajo doma »uka-žejne pasje razgrajače, čeprav ne popolnoma čiste pasme, da se prijavite k tečaju, kjer vas bodo z veseljem sprejeli. »Vas« zato, ker mora vsak »tečajnik« imeti dvonožnega spremljevalca, ki se tudi mora veliko naučiti. Potem pa naj se vidi, kdo je bolj odprte glave! Tečaj vodijo vaditelji: miličnik Venčeslav Lichtenwalner, Nevenka Hribar iz Ljubljane (ki je trenutno zaposlena v Agrokombinatu na Pristavi; z vaditeljstvom se ukvarja predvsem ljubiteljsko; da je na tem področju doma, dokazuje dejstvo, da ima doma nemško dogo, staro 4 leta, ki je postala 1984 državni prvak v oceni zunanjosti) in Bojan Pavlic, ki je vzrejni referent in vaditelj. Trenutrfo obiskuje tečaj iz A programa 18 tečajnikov, ki so prijavljeni na novo, 6 pa jih je še od prej, ker se zaradi slabše organizacije tečaj ni zaključil. V okviru kluba je do sedaj opravil izpit iz A programa že nemški ovčar, predvsem po zaslugi lastnika, ki je psa vodil tudi na tečaj v Novem mestu. Upajo, 'da jim tega poslej ne bo treba delati, saj kot kaže, dela na domačem terenu lepo potekajo in bodo lahko tečaje opravljali kar tu. V bodoče imajo namen na tem NAŠ GLAS 5 30 prostoru pripraviti poligon za ruše-vinarje — pse, ki naj bi ob morebitnih elementarnih nesrečah pomagali najti zasute ponesrečence. To je seveda zelo pomembna odločitev, zato pričakujejo tudi podporo tistih, ki so malo manjši ljubitelji psov. Za vse tiste, ki pa bi svoje šti- rinožce želeli prijaviti na tečaj A programa, še urnik vaj: VSAK PONEDELJEK IN ČETRTEK MED 18. IN 19. URO. Članarina je za vse, ne glede na pasmo psa, 400,00 din. Pridite, v klubu vas pričakujejo! ZDENKO PEREČ RIBNIK V KARLCAH PRI KOSTANJEVICI — — ODPRT ZA RIBOLOV Ribnik v Karlčah, nova ribolovna voda Ribiške družine Kostanjevice na Krki, bo doživel svoj krst 1. maja. Na praznik dela bodo lahko ribiči in turisti prvič na njem izrabili ribolovni dan. Vse, ki niso bili na letnem posvetu RD, a se nameravajo »spoprijeti« s krapi v Karlčah, seveda zanima ribolovni režim za tamkajšnji spodnji ribnik (zgornji bo namenjen vzreji krapjih mladic): Tako ribiči kot turisti bodo lahko dnevno ulovili 3 krape po ceni 250 din za kilogram. Člani domače rbiiške družine bodo ime- li 10 brezplačnih ribolovnih dni, za ostale dni pa bodo za pristop k tej vodi plačali po 200 din, kolikor bodo morali plačevati člani drugih ribiških družin. Domači turisti bodo morali odšteti za dnevno dovoljenje 250 din, inozemski pa 800 din. Ribolov v ribniku v Karelčah bo možno ob nedeljah in državnih praznikih (jugoslovanskih in slovenskih) od 7. do 19. ure. Pa še to: Do ribnika se lahko pripeljete po makadamski cesti na desnem bregu Krke iz Kostanjevice ali iz Podbočja. LETNI POSVET RD KOSTANJEVICA V nedeljo, 31. marca, so se člani Ribiške družine Kostanjevica na Krki zbrali na letnem posvetu v tamkajšnji restavraciji »Pod Gorjanci«. Sprejeli so delovni /in finančni načrt za letošnje leto ter srednjeročni program dela za naslednje srednjeročno obdobje 1986 — 1990. Prej so seveda poslušali poročila o delu v minulem letu, o njih razpravljali in sprejeli nekatere sklepe, pomembne za nadaljnje uspešno delovanje. Posebno pozornost so namenili varovanju voda, posebej še skrbi za zmanjšanje onesnaževanja Krke. V ta namen si bodo prizadevali za sklic vseh zainteresiranih (ribiška družina, lovska družina, turistično društvo itd.), na katerem naj bi ocenili sedanje stanje in o tem obvestili, ustrezne dejavnike na vseh ravneh. Ribolovna sezona za kostanjeviško RD bo po novem trajala od 1. novembra do 31. oktobra. V potok Obrh nameravajo vgraditi nove vodne pragove. Iz Lačnega (Prekopskega) potoka bodo izlovili potočne postrvi in jih vložili v potoka Obrh in Studeno. Sprejeli so dogovor o ribiškem režimu na novem ribniku v Karlčah. V letošnjem letu bo pripravljena dokumentacija za ribiški dom ob tem ribniku, kjer nameravajo še letos v sodelovanju z lovsko družino zasaditi 88 dreves. Čuvajsko službo bodo v ribolovnem revirju od Mršeče vasi do izliva Sušice v Krko še naprej opravljali ribiči sami, pri čemer bodo še posebej skrbno varovali drstišča.. Letnega posveta so se kot gostje udeležili tudi predstavniki RD Brežice, RD Brestanica — Krško, KS Kostanjevica ter Oddelka PM Kostanjevica, kateremu so se ribiči še posebej zahvalili za veliko skrb pri zaščiti revirja in drstišč pred krivolo-vci. Sredi oktobra 1983 so kostanjeviški ribiči vložili prve krape v novi ribnik v Karlčah. Posnetek prikazuje enega najstarejših članov Ribiške družine Kostanjevica na Krki prvoborca Jožeta Rakošeta v trenutku, ko je ob zaključku slovesne otvoritve ribnika spustil vanj poslednje krape iz pošiljke, ki je prispela iz Draganičev pri Karlovcu. (Nadaljevanje s 16. strani) za in je bilo doseženo 193,8 % pokritje uvoza z izvozom. V primerjavah ni upoštevana Nuklearna elektrarna Krško. V dohodku Nuklearne elektrarne Krško predstavljajo samo obresti leta 1983 3.412.220.000,00 din. V letu 1984 pa 4.003.656.000,00 din. Dohodek gospodarstva z vključitvijo Nuklearne elektrarne kaže 53 % rast v primerjavi z letom 1983. NAŠ GLAS 5 31 ŠTUDENTJE SO ZA POVEZANOST Z ZDRUŽENIM DELOM KRŠKO, 31. marca — Ker študentje iz posavske regije čutijo, da se njihov socialni ekonomski položaj slabša, so o tem pripravili programsko konferenco. Na njej so ugotovili, da v Posavju še vedno ni prave povezave med njimi in združenim delom, kar se odraža tudi v tem, da mladi po končanem študiju zapuščajo regijo in odhajajo v večje centre. Konference so se udeležili tudi nekateri predstavniki iz združenega dela, ki so dejali, da tudi sami pogrešajo večje zanimanje študentov. Dejali so, da je Posavje še kako zainteresirano za domače strokovnjake. Predstavnik iz tovarne Djuro Salaj pa je povedal, da so pri njih v ta namen že ustanovili poseben sklad, v katerem bo denar namenjen za nagrade za inovativne študente in di jake. M. J. v dnevniku DELO Na plakatu smo našli: Ne bo treba več v Ljubljano! V prvi polovici aprila so po oglasnih deskah v Krškem privabljali oči modro beli plakati naslednje vsebine: AVTO-MOTO DRUŠTVO TREBNJE OBVEŠČA LASTNIKE MOTORNIH VOZIL IN KMETIJSKIH STROJEV, DA BO VSAKO NEDELJO SEJEM RABLJENIH AVTOMOBILOV, TRAKTORJEV IN KMETIJSKIH STROJEV NA MIRNI. PRVIČ BO SEJEM ODPRT 14. APRILA 1985. SEJEM BO ODPRT VSAKO NEDELJO OD 7. DO 13. URE. PRODAJALCI IN KUPCI VLJUDNO VABLJENI! NAS GLAS — SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE — Izdaja: INDOK center Krško — Naklada: 1100 izvodov — Odgovorni urednik: Ivan Kastelic — Uredništvo: CK2 12, 68270 Krško, tel. 71-768 — Tisk: Papirkonfekcija Krško — Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na podlagi mnenja Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72 z dne 5. marca 1980 — Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila ali pojasnila, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi teksti podpisani! V POČASTITEV DNEVA MDA 1. aprila praznujejo brigadirji svoj dan. V počastitev tega praznika je mladina naše občine pripravila dvoje manifestacij — razstavo in kviz na temo »MDA — mladost naše dežele«. Od 29. marca do 19. aprila je bila v razstavišču Delavskega kulturnega doma »Edvarda Kardelja« Krško odprta razstava o življenju in delu brigadirjev v minulih obdobjih, 4. aprila pa so se na kviz prireditvi v veliki dvorani Doma pomerile ekipe osnovnih mladinskih organizacij v poznavanju brigadirske zgodovine in še marsičesa drugega v zvezi s tem. Vrstni red prvih treh ekip: 1. OO ZSMS Osnovne šole Raka (ekipo so sestavljali: Mateja Tomšič, Bernard Pintarič in Zvone Virant), 2. OO ZSMS Mali Kamen, 3. OO ZSMS Osnovne šole »XIV. divizije« Senovo. Voditeljica kviza je bila Tanja Mlakar. Številna so spomladanska opravila, a letos so se mednje vrnila zaradi »tečne« zime še nekatera, ki jih ponavadi kmetje opravijo žep rej, kot je na primer priprava in beljenje kolja; sploh je zima povzročila vse sorte nevšečnosti in zamud (foto Miranda Bodor) NAŠ GLAS 5 32 — RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ KRAJEVNE SKUPNOSTI KRŠKO V LETU 1985 Skupščina Krajevne skupnosti Krško podeljuje na podlagi 9. člena Statuta KS Krško in v skladu z ustreznim pravilnikom PRIZNANJA Z ZLATO, SREBRNO IN BRONASTO PLAKETO. Priznanja so namenjena posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom, ki so trajnejšega pomena za Krajevno skupnost Krško na področju: — razvoja naše samoupravne socialistične družbe, — uresničevanja ustavno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosov na posameznih področjih družbenega življenja in dela, posebej še na področju razvijanja delegatskega sistema in uveljavljanja krajevne samouprave, — krepitve vloge in uresničevanja nalog družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter združenj občanov v krajevni skupnosti, — intelektualnega, raziskovalnega in inovatorskega delovanja, ki tvorno prispeva k napredku naše družbenopolitične skupnosti. Pobude za podelitev priznanj lahko dajo organi krajevne samouprave, družbenopolitične in družbene organizacije, druge delovne in samoupravne skupnosti, vaški in mestnorajonski odbori ter občani. Komisija za priznanja in odlikovanja KS Krško bo upoštevala le pismene predloge z obrazložitvijo, ki bodo prispeli-na Krajevno skupnost Krško do 30. 5. 1985. Komisija za priznanja in odlikovanja KS Krško 30. 4. VAS VABIMO NA TRŠKO GORO! 30. 4. VAS VABIMO NA TRŠKO GORO! S O a. i- < Z O m < > Vabilo na praznično srečanje občanov < in < > 03 Krajevna konferenca SZDL Krško in Krajevna skupnost Krško g bosta letos že drugič zapored organizirali PRAZNIČNO SREČANJE OBČANOV OB DNEVU _ OF IN DELAVSKEM PRAZNIKU — 1. MAJU | o a: O O < 2 O m Znova se bomo zbrali na TRŠKI GORI — PRI g LOVSKI KOCl V TOREK, 30. APRILA 1985. § Tja vas vabimo že ob 17. uri, ko bomo postavljali prvomajski g mlaj, ob 18. uri pa se bodo pričela šaljiva športna tekmovanja! Ob 20. uri se bo pričel obema praznikoma posvečen kulturni " program, pol ure kasneje pa bomo zakurili kres. > Naše drugo praznično srečanje je namenjeno vsem prebivalcem "• naše krajevne skupnosti, prav tako dobrodošli pa bodo vsi drugi, saj ^ hočemo na ta način poživeti tudi družabno življenje. ZA DOBRO PIJAČO IN JEDAČO BOMO POSKRBELI! Priporočamo vam, da pridete k Lovski koči na Trško goro kar peš, da se izognete morebitnim težavam pri parkiranju motornih vozil! NA SVIDENJE NA TRŠKI GORI V TOREK, 30. APRILA 1985. KK SZDL in KS KRŠKO 2 O z > -i TO ! Papirkonfekciji zlati znak Graf oimpexa za izredno kvaliteto KRŠKO, 9. aprila — Papir-konfekcija je s 125 zaposlenimi sicer ena manjših temeljnih organizacij v krškem Djuro Salaju, a je kolektiv nadvse prodoren. Zadnje čase se usmerja tudi v finalizacijo osnovnih proizvodov, veliko pa si obetajo še od izvoznih možnosti. Za svoje dosežke so že prejeli več priznanj, danes pa so jim predstavniki poslovne skupnosti Grafoimpex, ki združuje 150 delovnih organizacij jugoslovanske grafične industrije, izročili najvišjo nagrado — velikega zlatega zmaja, ki jo podeljujejo vsaki dve leti. Krški kolektiv je dobil priznanje za vrhunsko kvaliteto ma-nufakturnih tiskanih vrečk zgi-bov, ki so namenjene široki potrošnji. Takih vrečk so iz domačih materialov lani v Krškem proizvedli 250 ton, letos pa načrtujejo še 15-odstotno povečanje. (VLADO PODGORŠEK v dnevniku Delo 10. aprila) O PROSTEM ČASU MLADIH 30. 4. VAS VABIMO NA TRŠKO GORO! 30. 4. VAS VABIMO NA TRŠKO GORO! V začetku aprila so po naših osemletkah potekale razprave o prostem času mladih. 11. aprila popoldne je bila v Krškem pod okriljem Sveta pionirjev pri Občinski zvezi prijateljev mladine Krško občinska problemska konferenca na temo »Prosti čas mladih«. 12. in 13. aprila pa je bila tovrstna republiška konferenca, ki sta se je pod vodstvom mentorice udeležila tudi dva pionirja m krške občine. Več o tej temi v kateri od naslednjih številk! .