1* 11 O L E T A K E C JE I) E I. A V S K I LIST ZA MISLEČE^CITATEIJE
ST,—NO. 1982.
PROLETAREC
Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice
OFFICIAL OKGAN OF J. S. F. AND ITS EDIICATIONAL BliKEAU
, Dm. *, 1M7, Um pmm» «Mlc« »t Cfctcaa«. II.. Ac« «1 Confi*M al »Ure* S. 1*79.
CHICAGO 23, ILL, 12. SEPTKMBRA (September 12), l»45»>ubli«he<l Weekly at 2801 S. Lawndale Ave.

LETO—VOL. XU
VLOGA SE JE SPREMENILA. — Frau Nikolaus Fachinger (na desni) je postala histerična, ko ji je njen moi povedal, da sta bila on in njegov tovariš pred ameriškim vojnim sodiščem obsojeua v smrt, ker sta umorila blizu Frankfurta dva ameriška letalca.
Velika petorica si dala za zgraditev miru težke naloge
IZMED PETIH GLAVNIH DRŽAV SO LE TRI, KI SO RES VELESILE. - ZED. DRŽAVE IMAJO VODILNO BESEDO. - FRANCIJA SEDAJ LE SE DRŽAVA DRUGEGA REDA. - ODVISNOST KITAJSKE
Mednarodni kongres unij v Parizu za zgraditev nove internacionale
šest let je trajala vojna in skozi ves ta čas je delavstvo po svetu brez strokovne in brez politične internacionale. Socialistična-delavska internacionala je postala za praktično delo nezmožna že v času, ko sta tedanja francoska in angleška vlada "apizali" Hitlerja. Vsi so hoteli "preprečiti vojno", vsi na druge stroške. Za ta njihen pacifizem je Evropa, z ostalim svetom vred, silno drago plačala.
Kominterna je bila uradno razpuščena kmalu po Hitlerjevi invaziji v sovjetsko ozemlje. Komunistična strokovna internacionala pa ni nikoli veliko pomenila.
Obstojala je skozi vojno le še mednarodna zve-z strokovnih unij — toda le na papirju. Itmed velikih unij se ogreva za njeno obnovitev edino American Federation of Labor, a unijsko gibanje drugod je za zgraditev povsem nove strokovne internacionale, v kateri bodo vrata odprta vsem priznanim unijam, torej tudi unijam delastva Sovjetske unije. V prejšnji mednarodni strokovni internacionali so ji bila zaprta — največ na pritisk AFL.
Za ustanovitev nove strokovne internacionale sta se vršila doslej dva večja sestanka. Prvi je bil v Londonu. Sklical ga je kongres angl. unij in povabil zraven tudiu nije sovjetskih delavcev, ki so se odzvale in imele na posvetovanjih vaino besedo. Zastopane so bile na njemu unije vseh evropskih deiel, vse latinske Amerike in iz Zed. driav pa predstavniki CIO.
Drugi sestanek je bil v času konference zdruie-nih narodov v San Franciscu. Zastopniki unij so zborovali v bližnjem Oaklandu. Tam so izvršili nadalj-ne potrebne priprave za prvi mednarodni unijski kongres, ki se prične 25. septembra v Parizu. Iz Zed. držav je odšla tja delegacija CIO. Eksekutiva AFL je sklenila, da se ne bo odzvala vabilu. Ob enem je izjavila, da bo novi mednarodni strokovni zvezi nasprotovala in močno je pritisnila tudi na kongres angleških strokovnih unij, da naj se umakne iz novega gibanja.
Ampak vzlic tem intrigam se bo kongres vršil in če bodo delegati, ki predstavljajo sedemdeset milijonov organiziranih delavcev, razumeli svoje veliko poslanstvo, bo posledica tega zbora nova, živa delavska strokovna internacionala. Organizirano delavstvo po svetu jo nujno potrebuje.
Tisoče zdravnikov bo kmalu vrnjenih v civilno službo
Armada in mornarica sta vzeli v vojno službo okrog 40 od-staikov vseh ameriških zdravnikov in den#istov in proporčno število bolničark. Vsled tega je posebno v malih mestih in obči-nuh nastalo občutno pomanjkanje zdravnikov- V marsikaterem kraju sploh ni bilo nobenega več, ker so šli bodisi v armado, ali pa v večja mesta iskati boljše" karijere. kot pa jim je bila nudeifa v krajih z malim .številom prebivalstva.
Tako so bili ljudje v slučaju hudih ponesrečb ali nagle bolezni v vaseh in trgih čestokrat brez zdravniške pomoči, kajti z bolnikom je bilo treba v najbližje mesto, ki pu je bilo v mursikakem primeru jako daleč. Ni čudno, da so ljudje začeli vsled leh težav apelirati na svoje kongre«nike, naj kaj store zanje- In res so nekateri preiskavah. kako ie s to zadevo, ftli so v vojaške tubore in dognali, da ie v marsikakem centru, ali pa v mestu, kier so taborili naši vojaki, toliko ameriških zdravnikov, da so imeli večinoma dela le po kake dve uri na dan- Poslanci so se vrnili in v zbornici zahtevali, naj vojaška
Predsednik ima v kongresu veliko
e •
ovir in opozici|e
POHLEP INDUSTRIALCEV IN ŠPEKULANTOV PO VLADNIH INDUSTRIJAH. - VELIKO BESED ZA ZVIŠANJE ŽIVLJENSKEGA STANDARDA, TODA NOBENE PRAVE AKCIJE V TA NAMEN
Predsednik Truman je dne 6. septembra predložil kongresu izredno dolgo poročilo o stanju dežel z ozirom na potrebe pre-snavljanja iz vojnega gospodarstva in vojne produkcije v normalne ekonomske toke.
Navedel je v priporočilih kongresu 21 točk. s katerimi se naj bi bavila zbornica v tem zasedanju in jih rešila tako, kakor ji on priporoča.
Socialni problemi
Glede socialnih vprašanj je znova priporočil, da naj kongres liberalizira brez posel nostno zavarovalnino. Pravi, da naj bi znašala v slučaju brezposelno-
man jako zavzel za Murrayjevo-Wagnerje^o predlogo, ki določa v bistvu sledeče: Vlada naj da vso oporo privatni industriji, da se čimprej preuredi v produkcijo potrebščin za civilno uporabo. Toda ako po preured-bi ne bo v stanju zaposliti vseh, ki iščejo delo, in so odvisni za vsakdanji kruh edino od dela, tedaj naj pristopi zraven vlada, ki bi s pomočjo velikih javnih podvzetij uposlila tisto odvišno delavstvo, katero bi bilo drugače obsojeno v brezposelnost in odvisno od miloščin ter vladnega relifa
Dasi ima torej ta načrt v prvi
i , . * . ... .	, , vrsti namen ščititi privatno m-
sti, ko si delavci iščejo novo de- , 4 -- - . i •. ., . . '	. » f . " A^ dustrno in interese kapitalistov
lo, po $25 na teden skozi 26 ted- L , , , - -	*
v . . ,	ter velebankiriev, so toriji v
nov v vseh državah.	, . ; .
svojem sovrastvu do celo tako
Toriji obeh strank, ki so v ve- ;skromnih socialnih predlogov
ti večini, so se temu takoj u- na vsn mnA nrnti vladnemu
liki
komanda kaj stori proti temu Prli in že Pre<* odsekom osme-zapravljanju	Slh predsednikov predlog, češ.
Sedaj, ko je vojne konec, pa da bi ,z	ee se ga sprejme,
ni bilo treba več urgiranja. v|P°?Pr1' lenarenje kajti veliko
\Vashingtonu so obljubili, da bo	?? nC ^sluŽ1 na
. . , • ji liko kot pa bi prejemali brez-vrnjcnih do konca leta v civil-i , . ^	, .
no službo U armade 13.000 P°fln0st"f "varovaln.ne To
idravnikov, 3.500 dentistov in	^sfbno » J"*™ dr/ave
25.000 bolnitark. Mornarica pa Pivnik« vehk.h farm-
bo odpus*ila v prihodnjih treh isk,h kartelov 50 Pred komlslJ°
mesecih tisoč idravnikov in «i- »rg"^ntm.li <la kako jim bo mogl, ,„ znova Mvlada„ nad
so* bolničar*. V orihodnjih 12 mogoče dobit, delavca na farme
ce pa bodo prejemali več brez
dela kakor pa, če bi delali? Vsi ti gospodje, ki so zahtevali, da
mtsccih pa bo iz momarične službe odslovljertih 8,200 zdravnikov. Ako bi bolniki lahko čakali, bi taka obetanja zanje ne bila slaba. Tako pa se bo pomanjkanje zdravnikov čutilo posebno v malih krajih še kako leto dni. '
Le par držav odločuje
prostor" se je nagloma širil. Oclcrba Starih
Letos se je dogodilo, da sta	w
propadli zadnji dve osiščni ve- (JeloVCČV
Vseskozi, od kar je Vojna na-1 ^^ se J« dogodilo. da sta stala, sta odločevali v nji na
zavezniški strani dve vladi -	leslh ^"ja se je ze lan. žalost-	(pjsm0 ^ Kansasa) najprvo angleška in francoska. SvoJ° »"««"1° sku-
po padcu Francije angleška in	sa Prav k°t v PreJsnJ'	sem pred nekaj tedn.
ameriška, in po vstopu te deže-	^	^.tK^JT^^T le v vojno pa v prvi vrsti Roose-
velt, v drugi Churchill, Stalin
praktično narejeno zanj ko iz hlačnega pasu, in ker je bil pas prekratek, da bi dosegel vejo. je "doštukal" še kos žice, dobro pripravljeno klop, na katero je stopil in potem brcnil od sebe. vse to je pričalo, da ni bil res tako zmešan.
niča" in "veliki petorici" se pri-	senčnato katalpo in močno vo
............ P°roča' n"j ™me da	d?T*™°onna.k1atoro se je	V kočici je samotaril dolgo
pa je bil o njunih zaključkih naftala ve^ka ^	obcsi 87',etni ^jak se mi je	Su?v|lo ,et Dflsi d Qskrbo
informiran", po diplomatično »« • Tako daleč ne bo uspela,	urinilo vprašanje, zakaj je to	bUžnjih sorodnikov in ..
^ ^ot.ir. vzlic vplivnim prijateljem, ki	storil?	je., ,Q do ,5 dolarjev okrajne
jih ima v Zed državah in v An-, Ce se je naveličal življenja	mesedne mik)ščine zdravja
gl jL Toda uspela je vendarle | - kot veste je človeku ze po	lič	nj vigoka {
toliko, da se r njo ne postopa	naravi pnsojeno da se naveliča	mu je vseenQ nekaj manjka,
vec kot z vojno provokatonco.	vsake se tako lepe in dobre	da bi y miru čakal nara^nega
temveč kot da je bila le žrtev	stvari, slabe in neprijetne pa se-	kQnca
vojne. -	veda še hitrejše — bi tudi temu
Neki znan ameriški novinar	človeku ne bilo treba dolgo več
je nedavno poročal iz Milana:	čakati naravnega konca.
rečeno. Ko so začele sovjetske armade Nemce potiskati nazaj, je bil pozvan v Rooseveltovo-Churchillovo "ekskluzivno družbo" tudi Stalin. Tako je nastala velika trojica.
V družbi osišča pa se je od kraja najbolju širokoustil Mussolini, nato ga je Hitler prekri-čal, ne samo z glasom, ampak z nemško tehniko in premočjo svoje dežele, in Japonska pa je bila v paktu le tako nekako mimogrede, ker je tudi ona želela rešiti svet pred "komunizmom,\ ob enem pa si iskala večji živ-ljenski prostor.
Velesile osišča propadle
Ob pričetku vojne je bilo osi-šče Rim-Berlin-Tokio s svojimi satelitkami res ogromna milita-ristična sila Kdo se ne spominja Hitlerjevih baharij, ki so bile širjene iz Berlina tudi po ameriških radio omrežjih, da bo nacizem in njegov tretji rajh obstajal najmanj tisoč let, in da Nemčija ne bo nikdar več premagana? In njen "življenski
POLLETNA SEJA GLAV-
NEGA ODBORA SANSA
To soboto 15. sept. se bo vršila v Bergerjevi dvorani, 2653 S. Lawndale Ave. v Chicagu polletna seja članov širšega odbora in eksekutive Slovenskega ameriškega narodnega sveta. Prične se ob 9:30 dopoldne.
na vso moc proti vladnemu 'tekmovanju'' s "privatnim biz-nisom".
Ti ljudje še danes ne vedo, da bi bil ameriški kapitalizem že davno v razsulu, ako bi ga ne bil rešil Roosevelt. Njegov new deal je dal delavstvu precej drobtin, tako da so si medtem kapitalisti in bankirji z vladnimi milijardami spet opo-
deželo v obliki svoje nevidne vlade.
Kaj z vladnimi industrijami?
naj delavec ostane zasužnjena Truman se je pomudil v svo-masa, odvisna od milosti delo- jem poročilu tudi ob vprašanju dajalcev, so imoviti ljudje, ki vladnih tovarn in vladne indu-bogate od izkoriščanja delavca strije, ki je bila zgrajena med in malega farmerja	vojno popolnoma na stroške a-
Vprašanje zaposlitve j meriškega ljudstva. Te tovarne V istem poročilu se je Tru-I	(Konec na 4. strani.)
Ako vam je naročnina potekla, prosimo, obnovite jo čimprej!
njimi, namenoma ali nename-noma tako. da se jih prej spravi s poti.
Well, res dobrih in udobnih Za take stare de'avce bi pač zavodov za stare delavce zato Brez bila edina pomoč državni zavod, nimamo, ker tisti, ki vladajo
Komaj par tednov, predno je bil važnega vzroka človek vendar-
Mussolini ustreljen in obešen, mu je bržkone ista množica fanatično orila, ker je še vedno
le ne odvrže življenje od sebe
v katerem bi jim res nudili vso svet in katerih briga bi to mo-potrebno oskrbo in udobnost, rala biti, takih zavodov ne po-"Se mu je zmešalo", rečejo da se ne bi počutili v njih kot trebujejo; delavska para pa si pri taki tragediji pobožne ženi- pritepenci vsakemu v nadlego naj na stara leta zadrgne štrik upala, da bo zmagal. Ako bi se jce in hinavsko zavijejo oči pro-vin spotiko- Da. res da imamo za vrat, če se naveliča samota-mu nakane posrečile, bi Italija- ti nebu, "Bog nam daj pravi um razne mestne, okrajne in držav- riti in se preživljati z 10 ali 15 ni še dvigali roke v fašistični in pamet "	k ne zavode za stare ljudi, v ka-1 dolarjev mesečne miloščine.
(Konec na 5. strani.)	Ampak ko sem ogledoval terih se pa navadno postopa ž	A. Shular.
PRIHODNJA ŠTEVILKA
Reakcija složna —a unije v sporih med sabo
V zasipavanjih pred kongresnimi in senatnimi komisijami o predlogah za; zvišanje brezponclnoatne zavarovalnine in o Wagnerjevem-Murrayje-vem načrtu za izboljšanje so-
PROLETARCA
kongres postal še konservatlv-11 ji svojih organizacij, ampak sedcni milijonov članov, CIO nejii kot ie bil v svojem prvem tudi člani bodisi poslanske zbor- šest milijonov, UMW 600.000, zasedanju, toliko konservativen,1 niče ali pa senata. pa se naj- bratovščine železničarjev nad da napram njemu izgleda pred- prvo mučijo, da izvolijo "prija- milijon in na stotlsočc jih je v sednik Truman valed svojih telje", potem pn moledujejo o- neodvisnih unijah. To je arma-pri poroči I že kot novopečen krog niih, da naj organizirano da šestnajst milijonov organi-cialne zaščite, za upeljavo jav-| "nendealer". ^	delavstvo hranijo pred napadi- ziranih ljudi. Koliko hi ?a moč
nega obfigatnega zdravstva in Cemu je mogoče, da se v dr- Kaj je zaleglo, ker je politi- pomenila, če bi unije delale slo-za zboljšanje zakona, s katerim žavi, ki ima 60 milijonov delav- čna akciia CIO potrošila v lan- žno, v skupni zvezi, namesto da bi se pravično izravnavalo spo- cev, lahko reče proti njim v ski volilni kampanii nad mili- tekmujejo druga proti drugi, si re med delavstvom in delodajal- zbornici več zlega kot v kateri- jon dolarjev in se hvalila z nagajajo z jurisdikcijskimi spo
ci, je bilo proti delavcem in uni jam izrečenih s strani poslan cev, »enatoriev 'In raznih prič toliko žaljivk in zavajalnega
koli na »vetu? j	"zinago'\ Kje je zmagala? Nad ri in si prete z novimi razkoli— Virok temu je, ker imajo uni-	kom? to »i lahko predstavljamo. Veje v zbornicah le "prijatelje".	Da. ameriške unije hi lahko lik vzrok temu kaosu so glavni ne pa zastopnikov iz svojih vrst.	veliko pomenile, ako bi bile in nižji, visoko plačani unijski argumentiranja kot še nikoli Ako bi bila to Anglija, bi bili	združene v skupni zvezi in Šle voditelji, ki jim je več za nji-doslej. unijski voditelji, kot so Green	v samostojno politično akcijo. h 0„cbne koristi in za njihov Vsi časnikarji, ki so motrili od AFL, Tobin, vodja unije pre-	ne pa igrale vlogo priveskov v . . .	uAruti Hdav-zaslišavanja, in komentarci, ki voznikov, Murray od CIO, Tho	demokratski in republikanski * k P" aaii_a A%J° lelt pripovedujejo po mas od avtne unije, Lewis od	stranki. NA OSMIH STRANEH radiu, so mnenja, da je sedanji UMW in drugi ne samo vodite-	AFL je imela ob koncu vojne
izide
siva te dežele svetu.
in drugod po
Slovenskemu narodu je treba ne le materijalne pomoči, ampak tudi novega spoznanja z njim
Poštne zveze v in z Jugoslavijo se polagoma zboljiujejo in tako bo naiim ljudem tukaj omogočeno poslati tja svojcem blago, živila in druge potrebščine, pa tudi relifnim organizacijam bo delo v bolj urejenih okolščinah jako olajšano.
Poleg da žele materijalne pomoči pa so naši ljudje tam (kot mi tukaj) radovedni, kako so eni kot drugi živeli v vojni, kako so se zadržali tam kot tukaj, kaj smo storili tukaj zanje in česa so od nas tam pričakovali.
Poleg v pismih, ki ste jim jih ali jim jih še boste poslali, jim lahko še posebno veliko poveste, ako jim pošljete letošnji Ameriški družinski koledar, ki je njim posvečen, to je borbi slovenskega naroda za njegovo svobodo, in v tem duhu je tudi urejen.
Poleg blaga in živeža, ki ga bodo prejeli, bodo tam neizmerno veseli tudi vaših pisem, tukajšnjih časopisov, posebno pa knjige, kot je naš koledar. V njemu je opis delovanja, ki ga vršita SANS, ZOJSA, JPO-SS in drugih sličnih organizacij. V njemu so spisi iz življenja naših ljudi v Ameriki in iz njega bodo videli, da smo bili s slovenskim narodom v njegovi borbi za osvoboditev ves čas na njegovi strani in pomagali kjer in kolikor smo mogli.
Cena koledarju je ista kot za naročnike v Ameriki — namreč $1.25. Dodati pa je treba k temu za pošiljalne stroške 25c — skupno SI.50. Pošljite nam ta znesek ter ime in naslov — drugo izvršimo mi.
Na razpolago imamo še nekaj izvodov Majskega glasa. S pošiljalnimi stroški vred stane 45c.
Začeli smo pošiljati v stari kraj tudi "Proletarca". Ker je poštnina visoka, stane naročnina $4. na leto.
Dokler ni Proletarca reakcionarna jugoslovanska vlada leta 1929 prepovedala, je imel tam mnogo naročnikov. Svojcem so ga plačevali večinoma tukajnšnji rojaki. Upamo, da bo v bodoče tam še bolj razširjen kot pa je bil pred 16. leti.
PROLETAREC
LIST ZA INTERESA Dj.a_A VSKEGA LJUDSTVA
IZHAJA VSAKO SREDO.
U4«j* Jnr- Uva®aka D«U«»ka Tiskam Drvak*. Cki«««*, lit
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA v Zedinjenih drtavan sa celo leto 93.0V; ta pol leta 91.1»;
aa četrt late 91.00. Inotemstvo: aa celo leto 98-60; sa pol lata $2.00.	_
V si rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpoineje do pondeljka popoldne u priobčita* t številki tekočega tedna.
PROLETAREC
Published evsry Wedneaday by the Jugoalav Wortaaen'a Pobliahing Co..
In«. Established 1909.
Editor.............................
HiuineM Manager_______Charles Poforelec
8UBSCRIPTION RATBS: 3nited States: One Ysnr 93.00; Sil Montha 91.76; Three Montha 91.00. Fort ign Countriea, One Year 93.60; Six Montha 92 00.
PROLETAREC
7.301 S. Lavvndale Avenue	CHICAGO 23, ILL
Telephone: ROCKWELL 2864
Nekdaj mogočna Velika Britanija sedaj od Zed. držav največ odvisna
Na dan proklamiranja zmage nad Japonci je predsednik Truman v svojem govoru poudaril, da je ta dežela izšla iz minule vojne kot najmogočnejša država na svetu, in to po zaslugi naših institucij in sistema, ki ga sedaj označujemo s "free enterprise" namesto s "kapitalizem". "Nikoli nam ne sme uiti izpred oči dejstvo" je dejal "da se imamo zahvaliti za zmago baš tem našim ustanovam."
Besedniki ameriškega kapitalizma so Trumana zaradi tega njegovega govora zelo pohvalili, kar je razumljivo, čeprav vedo, da bi "free enterprise" sam s svojimi močmi v vojni ničesar ne zmogel, ako bi ne bilo zadaj šestdeset milijonov delavcev in delavk in pa milijarde, zapopadene v vojnih bondih, ter vladna kontrola. Saj niti zadnje depresije ni mogel zmagati. Na pomoč mu je morala priskočiti država z denarjem, subvencijami in regulacijami.
Vseeno, dejstvo je, da so Zed države res izšle iz vojne kot najmogočnejša velesila Postale so gospodarica morij in nase vojne ladje ter armade so v vseh krajih sveta. Mi smo edina velesila na svetu, katere sovražnik na našem ozemlju ni mogel napasti, ne z morja, ne v zraku, ne z invazijo. Masa ameriške delovne sile je producirala nemoteno. Naša ogromna developirana prirodna sredstva so brez primere. Ameriška agrikultura pro-ducira živeža v izobilju ne samo za prebivalstvo svoje dežele, ampak dovolj tudi za milijone drugih ljudi po svetu.
Naravno, da se vsled tega obračajo na to deželo za pomoč bedna ljudstva vsepovsod, bankrotirane vlade pa za posojila in kredite, da bi tu kupovale industrijske izdelke ter agrikulturne pridelke na upanje.
Tako se je dogodilp. da je ameriška vlada v stanju z dajatvami narekovati tujim vladam tudi pogoje, ki so lahko politični, ali pa ekonomski, ali pa oboje.
Nekoč je bilo drugače Svetovna valuta je bila angleški funt šterling in London pa svetovno denarno središče. Pariz je bil daleč na drugem mestu in Nevv York šele na tretjem. Sedaj je New Vork, oziroma Washington, svetovni denarni center, kajti tu je solidna valuta, ker smo v inozemstvu nezadolženi, in pa ker se z ameriškim dolarjem v Ameriki lahko tudi kaj kupi. Kajti v deželah, kjer ni v prodajalnah ničesar na polici, bi tudi cekini nič ne zalegli.
Nekoč je bila angleška mornarica gospodarica valov. Anglija je imela najsilnejše vojno brodovje. Nagrabila si je kolonij in jih izkoriščala po mili volji. Na svetovnih tržiščih so prvačili njeni produkti.
Sedaj se industrialci v Angliji boje, da jih bodo Zed. države izpodrinile iz tržišč še bolj kot so jih po prejšnji vojni. Anglija se zaveda propadanja svoje imperialistične, finančne in trgovske moči, zato so se njeni državljani v nedavnih volitvah odločili dati za boljšo bodočnost svoje dežele vajeti v roke delavski stranki.
V	kampanji je veliko obetala, med drugim socializacijo industrije, premogovnikov, centralne banke in liberaliziranje angleške vnanje politike.
Nekaj dni pozneje je treščilo v njo sporočilo, da je predsednik Truman nagloma razveljavil dajatve, ki jih je dobivala pod označbo "lend-lease". Bilo je znano, da bo ameriška vlada to pomoč zavezniškim deželam ukinila prej ali slej, toda nihče v Angliji ni pričakoval, da se bo to izvršilo tako nenadoma in brez vsakega predhodnega obvestila. Delavska vlada, ki je obljubljala ljudstvu boljši življenski standard, je morala hipoma priznati, da če se pošiljke iz Zed držav ne bodo nadaljevale, bo morala odmerke znižati na nižjo stopnjo kot so bili v minuli vojni še kdaj v veljavi.
In ko je Truman poudaril, da se mora svet za zmago zahvaliti tej deželi in njenemu ekonomskemu redu, so v Londonu razumeli, da v Washingtonu na program angleške delavske stranke ne gledajo z vzhičenimi očmi.
Premier Clement Attlee je položaj preudaril ln poslal v VVashington ekonomske veščake, da sc z ameriško vlado dome mjo. kako se naj uredi gospodarske odnošaje med Anglijo in Zed. državami v bodoče, in pod kakšnimi pogoji bi bila ameriška vlada še pripravljena pošiljati Angliji živila sedaj, ko je lend lease ukinila
Druga gesta, ki sta jo storila on in njegov mihister vnanjih zadev Ernest Bevin, jc bila, da naj prejšnji angleški ambassador lord Halifax ostane na svojem mestu v Washingtonu tudi pod de lavsko vlado. Halifax je torij. V Chamberlainovem času je bil "apizar". Je bogataš in kot tak ter vsled svojega plemenitaikega "titelna" je v vvashingtonski visoki družbi <"society") "kakor doma".
Tudi drugje je ogromni angleški diplomatski aparat, ki je razprežen po vsem svetu, ostal "nereformiran".
V	"Proletarcu" smo takoj po zmagi delavske stranke rekli, da kar se angleškega "foreign offica" tiče, bo v bistvu nadaljevan kot je bil pod torijem Anthonyem Edenom in kot je bil pod prejšnjimi režimi. Kajti Anglija je zidana na imperializmu, ki se
POVELJNIKI AMERIŠKE ARMADE IN MORNARICE NA PACIFIKU so s kapitulacijo Japonske dosegli saslušeni triurni ia »končali vojno. Na tej sliki, vrhnji na desni, je general Douglas MacArthur vrhovni poveljnik savesniške okupacijske armade na Japonskem; spodaj na desni je admiral Chester \V Nimits. Mornarica pod njegovim vodstvom je pospravila japonsko mornarico s poti in skrbela sa prevažanje pehote s otoka do otoka, dokler ni dospela na domače japonsko osemlje. Na levi je It. general Jona-thon Wainwright, ki ga sovejo "junak s Korregidorja." Po prihodu v Zed. drsave je bil sprejet koncem minulega tedna s največjimi častmi.
zunanja politika
KATKA ZUPANČIČ:
IVERI
PIKA MED ŠOLO IN CERKVIJO!
Sedaj se otvarja novo šolsko leto. V malih in velikih šolah je zopet brenčanja kakor v čebel-nih panjih. Toda če bi bilo po željah cerkvenih oblasti, bi vse javne ljudske in srednje šole morale zapreti vrata, ker bi ves mali in veliki drobiž imela cerkev pod svojim plaščem
Za to svojo cerkveno-šolsko propagando niso bogme štedili tiskarskega črnila. Čudim se le raznim priznanim šolnikom, kako morejo mirno požreti vsa predbacivanja, podtikanja in o-malovaževanja, ki jih ti "lojalni" državljani tako na debelo zlivajo na vse javne šolske ustanove, da obrnejo potem vse skupaj na svoj mlin.
Kajti imajo oni nune, ki so rojene učiteljice in vzgojiteljice, in za nameček še take in onake patre in fratre, čijih poklic je pasti male in velike Kdo na vsej zemlji pa pozna svetovni vrvež ter njega hibe in vrline bolje od samskih, za samostanskimi zidovi zaprtih nun? Niti kihniti ne smejo po svoje, pa bi vzgajale deco v krepke, samostojne značaje! In prav takih notranje zrelih ljudi je na svetu zmerom premalo.
Bog ve, da je tudi v javnih šolah več pomanjkljivosti ter precej brezpotrebne šare, ampak z bajkami vendar ne polnijo mladih možganov. Ne ravnajo se po receptu: malo žličico znanja, veliko žlico verskih naukov ...
Tudi jc jako dvomljivo, da bi ljudje, ki so se prostovoljno odločili za večno devištvo, mogli in znali obseči vso nalogo, ki jo moderna vzgoja zahteva. Odte-
gnili so se zakonu in vsem v zakonsko področje spadajočim pravicam in dolžnostim — pa bi vzgajali bodoče matere in očete ...
Sicer je cerkev povzdignila zakon v sveti zakrament — al prepovedala ga je svoji duhovščini, da bi tako ostala — neo-madeževana . Tičali so za tem seveda še drugi vzroki, zlasti denarni. Kakor družina vsakega drugega zerttljana, bi tudi duhovnikova družina imela toliko ust. kolikor glav, in treba bi jo rediti in oblačiti itd. Sami izdatki Cerkvi bo bolj donosno, če se izreče za zapoved neomejenega števila rojstev pri svojih vernikih, duhovščino pa "dvigne" nad zakrament sv. zakona. Kaj je bolj vzvišenega, nego biti ženin sv. Cerkve! Kaj veli-častnejšega. nego biti nevesta samemu Jezusu? Pa bi ti ljudje usposabljali našo deco za realno življenje!
Kriva si je cerkev sama, če igra njena duhovščina smešno vlogo "očetov" ln skoro nc morem zapopasti zakoncev, ki hodijo tem "očetom" pravit svoje zasebne zakonske zadeve. Kako naj ti večni ženini razumejo recimo zaskrbljenost .staršev, ..če se šestorici otrok pridruži še sedmi, ko imajo zadostnega kruha komaj za tri?
Kdaj so oni — ali pa njihove "sestre" — občutili brezmejni strah in bolest staršev, ko slone ob postelji svojega resno bolnega otroka? Ali ko izvedo, da jim je padel sin? Kaj vedo te Bogu posvečene osebe o ljutih bojih v človeškem srcu, ko si n. pr. zakonska zvestoba in skušnja va stojita nasproti?
Bodi po letih še tako zrel in
teoretično podkovan in moder, je vendarle velika razlika med človekom, ki ni nikoli okusil ne sladkosti zakonskega življenja, pa tudi ne bridkosti — in teh je neprimeroma več!
Skusila sem to sama. Poučevala sem šolarje kot dekle in pozneje kot žena in mati. Nisem bila sicer nobeno božje čudo. tope pameti pa tudi ne.
Otroke sem /mela rada in prizadevala sem si. da bi jim bila resnično vestna in dobra učiteljica ter vzgojiteljica Vedela sem in spoznavala sem, da je vsaktero človeško bitje nekako po svoje zgrajeno telesno in še bolj duševno. Zato sem vsaico splošnost načeloma odklanjala in se tega pravca tudi držala, kolikor sem mogla-
Ali šele, ko mi je privekal na svet moj lastni prvi — in zadnji —- naraščaj, sc je med menoj in šolsko deco razmaknila neka nevidna zavesa, o kateri nin^m do tistih dob imela najmanjše slutnje. Koliko jasneje sem sedaj videla različice med posameznimi otroki, in koliko dražji in zanimivejši so mi bili! To vam je bilo zame veliko doživetje in velikansko razodetje hkrati! In lahko rečem — tudi zadnji izpit resnične usposobljenosti.
Pa nune? Odrekle so se temu svetu in to bodi dovolj?
POMAGAJ DESNICI, KAZNUJ LEVICO
Spisal BLAIR BOLES
illalr Bole* je inan liberalni ameriški iurnaiist. ki se peča največ s tujesemskimi vprašanji in s vnanjo politiko ameriške vlade. Pred par leti je bil pri dnevniku Washington Star, poten, je odšel na švedsko, kjer sa se vsled njene nevtralnosti sbiral. diplomati savesniških, osisčnih in nevtralnih detel, časnikarji in pa agenti rasnih takosvanih tajnih slutb. Od tam je o svojih vtisih, ki jih je dobil v trenju v Stockholmu, pošiljal poročila svojim listom v Zed. driave. Piše analise o svetovnih vprašanjih tudi ta Foreign Policy Association in je sotmdnik rasnih listov, med njimi newyorškcga PM, kjer je bil priobčen sledeči članek. V pre vodu smo ga prejeli od SANSovega urada.—U.)
naše skrbi, da bi se socialistične sfere ne razširile.
Ker je ena teh svobodščin, ki jih je proglasil predsednik Roosevelt — svoboda pred pomanjkanjem, tedaj naše izvajanje gospodarskih sankcij proti Jugoslaviji pomeni kvečjem le podpiranje "treh svobodščin", kajti Amerika lahko olajša gro zno pomanjkanje v Jugoslaviji.
V diplomatičnih poročilih, ki prihajajo iz Belgrada v VVashington, se toži, da se Jugoslavija obrača k Rusiji. Ameriška vlada je ogrenila naklonjenost jugoslovanske vlade s tem, da je maršalu Titu odklonila pomoč potom lend-lease in do poletja 1944 pošiljala pomoč generalu Mihajloviču Mihajlovič, ki se sedaf skriva in ki sta ga celo njegova lastna otroka zavrgla. je vodil odpor priviligi-ranega razreda proti Titovi revoluciji v Jugoslaviji	*
Jugoslovanska vlada je izjavila, da so tujezemski poročevalci dobrodošli in je odstranila cenzuro in druge zapreke. Če tam svoboda tiska res obstaja, tedaj se nudi prilika pronajti, če obstojajo tudi druge svobod-ščine. Medtem pa je velika večina Amerikancev zavedena in pod vtisom, da je Jugoslavija dežela tiranije pod vodstvom totalitarnega komunista, ki izvaja strahovlado.
Naše smernice o gospodarskih sankcijah proti Jugoslaviji še niso bile formalno razkrite, toda se vseeno praktično izvajajo. Prošnja jugoslovanskih uradnikov za potrebščine je bila odklonjena z izgovorom, da primanjkuje prevoznih sredstev^. dasiravno čakajo v pristaniščih Bostona in New Yorka nezaposlene jugoslovanske ladje s tonažo 300,000 ton Dežela je.dobila nekaj pošiljk, predvsem umetnega gnojila za pomoč prihodnje letine, ampak luffor.lavija, kot vsa ostala Evropa, išče živeža DANES!
SANS.
ga le stopnjema spreminja v takozvano britansko občestvo (British Commonvveajth of Nations).
Angleška delavska stranka je dobila s svojo zmago v roke ne kako idealno, ampak do kraja izčrpano, zastarelo kapitalistično državo. Državo, ki živi od svetovne trgovine, kolonij in njenih dominjonov Državo, ki ima doma sicer resnično, dasi skoz in skoz kapitalistično demokracijo, a drugod jo marsikakemu ljudstvu vztrajno odreka. N. pr. Indiji.
Ko je Churchill prevzel vlado, je odkrito izjavil, da s tem ni prevzel nalogo predsedovati likvidaciji britanskega cesarstva-Nasprotno, deloval bo, da ga še bolj utrdi. V ta namen je podpiral v Indiji, v Grčiji, v Italiji in povsod najbolj konservativne, privilegirane sloje v škodo demokratičnih krogov prizadetih dežel.
Ali bo mogla delavska stranka to spremeniti? Poskušala bo, toda ne v namenu likvidiranja britskega imperija in njenih interesov v drugih deželah, temveč ga scementirati z bolj demokra-tičnejšimi sredstvi, kot pa Je v nje Churchill verjel.
Skozi vso dobo minule vojne pa Je jasnoT da je postala Anglija bolj in bolj odvisna od gospodarske, vojaške ln diplomatl-čne pomoči Zed držav in očitna je, da se ta odvisnost nadaljuje tudi pod delavsko vlado.
Koliko časa bo tako, je odvisno od razvoja v Evropi, v Aziji, Južni Ameriki in drugje. Položaj povsod jc v negotovosti in se šc nič ne ve, al? bo ameriškemu kapitalizmu mogoče rešiti svet za stari red ali fie. Ve se le, da ljudstva zahtevajo svoje in da kapitalizem napram levičarskim vladam nastopa z ekonomskimi sankcijami in diplomatičnimi pritiski.
VINSKA TRGATEV MLADINSKEGA KROŽKA S. N. P. J.
Chicago, III. — Ker so društva odraščenih članov SNPJ v tem mestu letos vinske trgatve opustila, jo priredi mladinski krožek "Perfcct Circle" št. 26 SNPJ, kar bo nekaj izrednega. Kajti to bo menda prvič, da je kaka mladinska skupina v tem mestu priredila vinsko trgatev. Vršila se bo v soboto 29. sept v spodnji dvorani SNPJ *— Vstopnina jc samo 25c in prebitek gre za jugoslovanski relif. Vsi ste vabljeni in dobrodošli.
Hitler bil visoko plačan
Pripovedovanja, kako skromno živi Hitler in da nc prejema drugega od države kot za svoje stroške, so se iz najdenih dokumentov v Berlinu izkazala za neresnična. Kajti iz njih Je razvidno, kot poroča UP iz Wies-badena dne 3. sept., da je prejemal skupno okrog $10,500.000 na leto. Ti podatki so iz nemškega tajnega proračuna leta 1942, Tedaj je prejemal "direktne" plače 36.400 mark in to so kazali ljudstvu v slepilo. Brez oglašanja v javnosti pa je prejemal nad milijon mark plače kot predsednik tretjega rajha, 24 milijonov mark kot kan-celar in 960,000 mark subvencije kot vodja nacijske stranke. Koliko so znašali njegovi postranski dohodki, pa nI še do-gnano, a gotovo je. da tudi ti niso bili nizki.
Poučeni smo, da je pričela ameriška vlada izvajati gospodarske sankcije napram Titovemu režimu v Jugoslaviji s tem, da mu odklanja nujno potrebne relifne zaloge, ki so jih Jugoslovani mislili kupiti v Ameriki,— vse to kot del svojega napora, da vsili spremembo v političnih smernicah balkanskih držav.
Iz zapadnih indijskih otokov je bil poslan v Jugoslavijo tovor 5,000 ton sladkorja, toda oddan je bil Grčiji Zaključek vojaških oblasti, da pošljejo gotovo število tovornih avtomobilov iz Italije v Jugoslavijo, je bil zadnjo minuto preklican in avtotruki so bili oddani italijanski vladi. Prošnjah Jugoslavije za posojila od Export-Import banke za nakupitev materiala za obnovo dežele, je bila odklonjena.
Slučaj Jugoslavije simbolizira velevažen razvoj v ameriški zunanji politiki, ki je dolgo časa dosledno zabranjevala vsako vmešavanje v zadeve drugih držav, ki pa sedaj nedosledno določa intervencijo v onih državah, ki se nagibljejo k socializmu, — obenem pa držati roke proč od držav, ki trpijo reakcionarne tiranije, kot na primer Španija, ki je nedavno dobila 60,000 ton sladkorja iz pokrajin, ki spadajo pod ameriško gospodarsko kontrolo.
DVA SVETQVA
Sedanja ameriška vnanja politika deli oblo v dva svetova. Države v svetu socialistične revolucije, ki se nagibljejo Sovjetski zvezi, se sili, da vpeljejo popolnoma demokratični sistem vlade, medtem ko zatlral-ne vlade v zapadni hemisferi, n-pr Argentina, v Aziji pa Kai-škova — in celo japonska vlada — uživajo zelo razumevno upoštevanje. Argentina in Jugoslavija predstavljata nasprotna tečaja te dvojne vnanje politike. Amerika je odklonila izvajati ekonomske sankcije napram Argentini, vzlic tiranskega in neprijateljskega značaja njene vlade, z izgovorom, da bi sankcije kršile njeno suverenost ter da bi odklonitev blaga argentinskemu ljudstvu odstranila Ameriko od Argentine.
Naše stališče napram Jugoslaviji pa se oprošča z izgovorom, da Jugoslavija nima štirih svobodščin—medtem ko so kritike naše prošle vnanje politike, ki so se pritoževali, da Španija in Argentina nimata štirih svobodščin, zagotovili, da je Amerika v tem oziru brez moči storiti kaj drugega nego čakati in potrpeti, dokler Spanci in Ar-gentinci sami nc zboljšajo svojega položaja.
PROBLEMI
, #
Dvojne smernice vnanje politike dveh svetov so odprle vrata novim problemom, tikajočih se pripoznanja vlad. Amerika je naglo priznala tiransko Fran-covo vlado v Španiji in se je borila (na konferenci v San Franciscu) za sprejem Argentine med Združene narode, dasi Argentina ni storila nobenega pozitivnega doprinosa za vojno Združenih narodov.
Ta klasična baza velja še vedno na podlagi priznanja reakcionarnih tiranov. Ampak Ame-riku danes povzema edinstvene korake, do zahteva pogoj za pri-poznanjc Titove vlade v Jugoslaviji, — pogoj, da Tito upelje štiri svobod.ščine v svoji deželi-Administracija pa še ni pokazala nobenega znaka, da bo ta pogoj predložila tudi Francu v Španiji, Peronu v Argentini ali Kaišku na Kitajskem, kot cena za pripoznanje njihovih vlad
Nedoslednost glede teh štirih svobodščin v naši vnanji politiki je tukaj porodila začudenje in vprašanje, da morda ameriški urrdni odnošaji ne izhajajo radi naše skrbi za demokracijo v vzhodni Evropfi, marveč radi
Priporočite prijatelju, naroči Proletarca.
naj
Tole mi ne gre v glavo ?
Ko je Hitler napadel Jugoslavijo, je bil todja hrvatske seljačke stranke dr. Vladimir Maček urgl-glran, da naj pobegne s ostalo jugoslovansko vlado vred. Isjavil je. da bo ostal "med narodom". V času Pavelieevega-Hitlerjevega režima so o Mačku prihajale vesti, da Je interniran, potem, da šivi na svojem posestvu pod nadsorstvom in da se Je umaknil Is politike. V časa partisanskega osvobodilnega gibanja pa so prihajale o Mačku poročila, da sodelnje s Pavellčem in Nemci proti partizanom Ko je bila Jugoslavija osvobojena, je Maček pobegnil v Francijo. In sedaj is Partsa intriglra proti Titu n se navdušuje sa "demokratično" Jugoslavijo. Na gre ml v glavo. ™kaj nI hotel pobegniti rajše pred Hitlerjem kakor pred Titom, in čemu se je pričel navduševati sa "demokratično Jugoslavijo" sele "*daj, ko Je rešena naclsma, Pave-llča In Nedlča. docim ni v času okupacije sanjo ničesar storil!

/V
POVESTNI DEL
J. M U S A R D
Zgodba kn igo vod je Petra
Nekoč je živel reven knjigovodju, ki je dvajset let delal v tovarni sukanca v Strassburgu. Mož je bil bolan na pljučih.
Ko je nastalo njegovo stanje kritično in je ležal na smrtni postelji, ga je obiskal tovarniški zdravnik.
Knjigovodja Peter ni bil vodja knjigovodstva, temveč prav navaden, mali knjigovodja. Garal je kot konj Iz leta v leto je vpisoval številke, katerih smisla ni razumel. Vedel je samo to, da imajo te številke neki pomen pri kupičenju premoženja njegovega gospodarja.
Tovarniški zdravnik je pri kosilu pripovedoval svojim prijateljem in kolegom o obisku pri umirajočem. Da bi rešili človeka, je menil doktor, bi ga morali poslati v Švico, v gore. Gorski zrak bi delal čudeže, kajti bolniku primanjkuje samo dobrega, svežega zraka. Dvajset let je stanoval v sobici, katere edino okno gleda na temno dvorišče stanovanjske kasarne Spodaj na dvorišču je bila pralnica in para in duh po milu se je vsak dan dvigal kakor iz kakega rova. Take hiše bi morali podreti, je dejal zdravnik. Za to bi moral biti denar. Ako je bolnik odprl okno, sta para in smrad udarila v sobo. To ga je udušilo."
Ker ni bilo "sredstev", da bi pomagali bolniku, je kmalu umrl. Delal je pač, dokler se je mogel vlačiti okrog. Zapustil je vdovo z dvema otrokoma Vsa družina ni bila zelo zdrava Manjkalo ji je dobre hrane, Šolnca, veselja in — zraka. ' Po njegovi smrti je ravnateljstvo tovarne obravnavalo ta primer. En ravnatelj je bil mnenja, da je treba dati vdovi nekaj podpore. Generalni ravnatelj je pobijal to misel.
'Knjigovodja Peter" — je dejal prvi od obeh gospodov — "je dvajset let delal za tovarno. Bil je vzoren nameščenec Zaslužil je tisoč frankov mesečno, ko je umrl. Ne upam si predlagati visoke podpore za njegovo vdovo. Družina ranjkega je popolnoma brez sredstev. Prosim ravnateljstvo, da naj da vdovi trimesečno plačo, torej tri tisoč frankov, da more plačati pogreb in da bo imela še nekaj za prve tedne "
Generalni direktor je hladno odgovoril:
"Obžalujem, da ne morem pritrditi temu predlogu Tovarna ima štiri tisoč delavcev in nameščencev. Pri takem številu so seveda pogosti smrtni primeri. Zato pa ne smemo napraviti s tako podporo precedenč-nega primera. To bi pomenilo finančno obremenitev podjet-ja"
S toplim glasom, da skoro
razvneto je dejal drugi gospod: "Vendar prosim gospode, naj upoštevajo to, da po zakonu pripada odpuščenemu nameščencu trimesečna plača. Do tega bi imel on pravico, če bi ga odpustili radi nesposobnosti za nadaljnje opravljanje službe. Njegove družine ne smemo kaznovati zato, ker je mož umrl prej, preden smo mu odpovedali."
Generalni direktor je napravil nejevoljen obraz, ker ni trpel ugovarjanja. Rekel je:
"Smrt po zakonu prekine službeno razmerje in s tem smo mi prosti vsake obveznosti. Po-leg tega moram pripomniti, da je bil knjigovodja Peter že tri mesece za delo nesposoben, a mi smo mu izplačevali polno plačo v upanju, da bo ozdravel-Torej smo bili zelo dostojni."
Petrov zagovornik ga je še branil:
"Saj je vendar revež dvajset let delal za nas."
Generalni direktor je postal nestrpen in odgovoril z rezkim glasom:
"Industrijsko podjetje ni dobrodelni zavod. Predlog mojega kolege kaže sicer njegovo do bro srce. toda v bistvu ni nič drugega kakor podzavesten socialni boljševizem- Zato ne morem pristati na predlog gospoda kolege"
Drugi ravnatelji so molčali. Zagovornik vdove je moral utihniti.
Vendar je generalni direktor bral iz oči tega ravnatelja, kaj misli o njem, in to ga je jezilo. Morda ga je bilo tudi sram, da bi obveljal kot stiskač. Zato je drugi dan prijazno nagovori svojega kolego in mu dejal:
"Dragi prijatelj, o vašem predlogu sem še potem razmišljal. Veseli me, da vam morem sporočiti, da vam le moremo nekoliko ustreči. Našel sem namreč način, kako pomagati vdovi. Tovarniški nameščenci so napravili zbirko. Nabrali so 2,500 frankov. No. pa za toliko ni treba kupiti rož in vencev. Ze nekaj sto frankov je že krsta lepo okrašena. To sem že naročil. Ostane torej še dva tisoč frankov. In te bom izročil vdovi "
Tako je generalni direktor napravil dobro delo z denarjem nameščencev in delavcev-
Pri pogrebu je-imel zastopnik generalnega ravnateljstva lep govor. Spominjal se je rajnkega kot marljivega moža, ki mu je bilo izpolnjevanje dolžnosti in vdanost podjetju nad vse. Podjetje da je kot velika družina: svojcem izreka najgloblje soža-lje. Vdova je glasno zajokala in grob so zasuli s cvetjem. Bil je lep pogreb.
Petrov zagovornik je imel občutek, kot da stoji na trhli
deski, ki se lahko vsak trenutek zlomi. Morda je mislil, stojimo vsi na trhlih deskah.
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOVI IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO
NAROČITE SI DNEVNIK
PROSVETA
99
Naročnina aa UrmUmm driave (!«▼•• ChUmgm) ln Kmmmd. $000
•a lato, $3.00 a« pol Utaj $1.80 mm imtrt Utaf mm CkUag« la CUmrm $7.80 aa caU lataj $3.78 aa pmi lata, sa lllliailtl H-00.

Naslov za list in tajništvo je: ,
2657 So. Lawndale Avenue Chicago 23, Illinois
um
Nekaj drobiža
Chicago, 111. — Kapitulacija Japonske je podpisana in vojne je konec. A svetovne mirovne pogodbe še ni, in dokler je ne bo — take, da bi držala, bodo podpisi diplomatov na raznih paktih nezanesljivi in brez ga-rantiranja miru. Za enkrat je najboljše, da na svetovno mi rovno konferenco pozabimo. Velesile z drugimi deželami vred imajo pred sabo le eno vprašanje: ali odpraviti vojne
qli pa jih bodo vojne uničile.
*
Razni "Ponciji Pilati" — bivši in tisti, ki so še v vladni, ar-madni ali pa mornarični službi, si hočejo ali z resignacija-mi ali pa z opravičbami umiti roke — češ, ne mi, drugi so krivi!
Gre se med drugim o vprašanju, kdo je največ zagrešil, da so Japonci Pearl Harbor lahko napadli brez odpora in kako to, da je bilo vojno in mornarično poveljstvo na Havajih tako ne-čuječe vzlic temu, da je bilo japonskega napada vsak hip pričakovati.	"
-Ar
Japonski diplomati so tedaj še uganjali svoje sleparije v VVashingtonu in Hirohitu pa smo pošiljali olje ter staro železo. Dne 7 dec. 1941 pa so nam "gentlemanski" Japonci to železo vrnili v obliki bomb in tor-ped. In tako je v tej deželi nastala po dolgem času spet pro-speriteta ■..
*
Ko vse te očitke o zmerjanju, trgovini in zalaganju Japonske z našim vojnim materialom presojaš, se ti kot navadnemu Zemljanu zazdi, da pade tudi na kakega demokrata krivda za tisoče naših vojakov, ki so padli na Filipinih in drugje. Sicer pa — demokrat gor ali dol — vojna komisija naj likvidira vse vojne kriminalce.
#
Svoječasno je neki duhovnik dejal, da v zadnjih pet tisoč letih ni bilo še nobene iznajdbe novih grehov. V katerem semenišču je neki graduiral, da more trditi kaj tako nespametnega-
Zgodaj letošnjo pomlad je neki slovenski župnik v Ameriki svojim ovčicam v pridigi zabi-čil. naj nikar ne podpirajo re-lifne akcije v pomoč bičanemu slovenskemu narodu, če«, da jo vodi "brezverski" SANS. Ali niso taka odvračanja ljudi nov greh proti nauku za podpiranje ubogih?
Ze pred tisoč leti se je rimska cerkev za kristjanske sužnje v rimljanskem imperiju izmislila pekel in nebesa. Vendar pa se ta nova iznajdba ni prav posebno obnesla. Nekako v trinajstem stoletju se je začel papež zavedati, da med nebesi in peklom ni nobene zveze. V svoji prefriganosti je sklenil, da je treba ustanoviti tudi kaj takega, kaf bo imelo zvezo z nebesi. Tako so nastale vice. Kdor je bil povsem nečist smrten grešnik, je moral ob zadnji uri nemudoma v pekel, od kjer ni po-vratka. Manj grešne duše pa so morale v vice, da se ožgo grehov in da se do čistega operejo, predno bi smele potrkati na Petrova vrata. Od kraja so tudi učili, da če se v vicah ne more zadosti ožgati in očistiti, je tudi njena pot v pekel namesto v nebesa
*
Do danes ni še nobena še tako velika tehnična iznajdba in noben patent prinesel kaki korporacij! ali državi toliko mili jard kot so jih papežu vice. V tem oziru je bil resnično "nezmotljiv" Kajti iznajdba vic je zlat studenec, ki ni nikdar u-sahnil ln ne bo, dokler bodo ljudje verjeli v pekel, vica in nebesa onkraj groba. Pred iznajdbo vic so morale vse duše ali nemudoma v pekel, ali pa so se dvignile v nebesa. Od tistega časa pa gredo večinoma najprvo v pralnico z imenom vice.
V fari sv Štefana v Chicagu
JAPONCI SO Z UJETIMI AMERIŠKIMI VOJAKI telo brutalno postopali, posebno prvih par let vojne, ker so bili prepričani, da bodo zmagali v nji. Mučili so jih duševno in telen.no, živeli v nesanitar nih taboriščih, "hrana" pa taka, da so mnogi jetniki zboleli in umrli. Drugi »o bili ob rešitvi sama kost pa koša. Gornji trije jetniki so bili osvobojeni v taboriiču na Kitajskem, kjer so se v japonskem predelu morali spustiti na tla vsled pokvarjenega letala. Po osvoboditvi so v nekaj dneh vsled dobre nege naših zdravnikov in strežnic, ter tečne ameriške hrane, prišli lopet k sebi.
je bila že pred 40. leti navada dajati za maše, ki so bile po dolarju, da jih je duhovnik bral za dušo pokojnika. Ko je prišel po čudnih potih božje previdnosti na to faro za župnika pater Kazimir Zakrajšek, se je začelo z mašami za mrtve kar na debelo trgovati. Da on v tem ni bil navaden kramar, tega bi tudi vsi še živeči slovenski duhovniki v Ameriki ne mogli zanikati. V tiskarni, ki je bila tedaj posest menihov njegovega reda, je dal tiskati tisoč nabožnih "pildkov", kakor smo jim rekli v starem kraju, ki so bili
ZAPISNIK MILWAU$KE KONFERENCE JSZ IN PROSVETNE MATICE
(Zaradi stiske s prostorom in drugega rasnega gradiva je ta zapisnik zakasnel, za kar ne zadene zapisnikarice nikakršna krivda, ker ga Je izročila v objavo takoj po konferenci. Poročilo o nji v iz črpku je bilo priobceno v Proletarcu a dne SO. maja.)
Konferenca JSZ in društev Prosvetne matice za severni Illinois in Wisconsin se je vršila v nedeljo 27. maja 1945 v So-starichevi dvorani v Milwau-
na razpolago, kjer je umrl kaklkeeju, Wis.
faran. Spodaj si podpisal svoje | Zborovanje je otvoril tajnik
ime in pa koliko copakov daru- konference Anton Garden Oz-
ješ za svete maše Kajti vernik se mora zavedati, da duša pokojnega bržkone ni šla takoj v nebesa, ampak najprvo v vice. čimveč sv. maš daš zanjo, prej bo očiščena in izveličana. Kajne. zelo dobro zamišljeno! *
Ob rak v i mojega pokojnega prijatelja sem videl polno takih podobic s podpisi in naročili za maše. Sedaj je ta sistem že toliko izboljšan, da imajo za te podobice že posebno stojalo, da so vse skupaj po lepem redu razvršene, pogrebnik pa nejevoljno pobira copake v pomoč za čimprejšnjo rešitev duš iz vic- Marsikateri duhovniku celo zavida na teh dohodkih, ker ima od mrtvega župljana več dohodkov kot pa on. Takemu pogrebniku ne zamerim Ko je dobil pogrebniško licenco, se s tem ni odrekel hrepenenju po premoženju in drugih posvet-
nani nominiranje kandidatov za predsednika. Izmed predla-gancev sprejme Frank Zaitz in je soglasno izvoljen.
Za zapisnikarja bilo predlaganih mnogo navzočih. Ker so vsi odklonili, je sprejela to nalogo Angela Zaitz. .
Ker,so bili na prejšnji konferenci zgolj poročila in referati, in ker ni bilo važnih sklepov, se zapisnika ne čita temveč se takoj preide na dnevni red.
Tajnik Garden ugotovi, da so se te konference udeležili sledeči zastopniki in zastopnice: od društev SNPJ. št 1, Anton Tro-jar; št. 16, A. Tratnik, F Pri-mozich, Fr. Perko, A. Gornik. M. Golob, J. Jenko. C. Kramer in M Kramer; št. 14. L. Ogrin; št. 39, Chas. Pogorelec; št. 1U2. Frances Vider; št. 104, Anton Demshar, V. Pugel, F Matkovich in R. Singer; št. 192, Anna Puncer. Mary Oven, Josephine
nih stvareh, kot so se menihi i Slapnik. Mary Vasil, Jennie A vzlic temu je katoliški po- Jenko in Anna Kapušar; št. 559, grebnik prisiljen, da mora na1 Ann Beniger.
pogrebih korakati za revnim menihom.
*
Ko je Mojzes razglasil deset božjih zapovedi, se mu med Izraelci niso obnesle, ker so še v nadalje rajše molili zlato tele in koprneli po posvetnih stvareh. Zato je Mojzes svoje plošče razbil, a božje zapovedi so bile obnovljene in se jih še vedno oznanja v na tisoče cerkvah in templjih širom sveta. Zgradili so jih doneski revežev. ki nimajo, kamor bi glavo položili, in s prispevki farizejev, ki lahko dajejo po tisočakih in stotisočakih Samo v Chicagu predstavljajo božji hrami in drugi zavodi rimske cerkve vrednost nad dve milijardi dolarjev. Ampak na uki kot sta "ne ubijaj" in pa "ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe" so še prav tako neizpolnjevani kot v Mojzesovih časih John Chamazar.
Čehi obračunali z nadjskim županom
Na Čehoslovaškem so obračunali že z mnogimi, ki so služili Hitlerju in mučili narod. Dne 6. sept. so obesili na dvorišču Pankracijeve ječe dr. Josipa Pfitznerja, ki je bil župan praškega mesta pod naciji. Njegovi usmrtitvi je prisostvovala velika množica ljudi. Bil je
Društva JPZ Sloga: št. 1. Frank Cerar; št. 3, Andrevv Mi-klaucich; št. 19, Kristina Pod-javoršek, Mary Schuler. Marv Mihelcich in Mary Cerar.
Klub št 1 JSZ. Fred A. Vider in Angela Zaitz.
Pevski odsek ASZ, Sheboy-gan, Wis : Mary Fale, Frances Skube. Antonia Retell in Jos Dergen.
Čitalnica SND, VVaukegan, 111 : John Mahnich
Eksekutiva JSZ, Frank Zaitz. Osem društev in drugih organizacij, ki so v Prosvetni matici, ni poslalo zastopnikov na to zborovanje.
Skupno z gosti je navzočih 45. oseb.
Poročilo tajnika: A. Garden pravi, da od prejšnje do te seje pod okriljem konference ni bilo posebnih aktivnosti, a upa, da bo boljše v bodoče Blagajna je šibka. Prenos je znašal $22.79. stroški $5, dolg tajniku pa znaša $9 00, ostane v blagajni $8 79 Anton Demshar in Anton Trojar, ki sta pregledovala račune, izjavljata, da so v redu
Poročila zastopnikov: Anton Trojar izvaja, da je velik vzrok nezadostnim aktivnostim to, ker se članstvo premalo zanima za seje. Druš. št 1 je prispevalo za jugoslovanski relif $25, in znatne vsote posamezni člani, ob enem sodeluje pri priredbah
obsojen v smrt vsled veleizda-	S .
je Eden njegovih zločinov je. za SANS in P°možno akcij°-da je dal oskruniti grob češkega '	~
neznanega vojaka pri mestnem magistratu in da je dal odstra niti ob njegovem grobu baklji, ki sta tam neprestano goreli.
Ako bi delavci a takim veseljem podprli delavski tlak, kakor podpi rajo uvajalno faooplaje. bl bilo ka-pltaliima kmalu konec.
L. Ogrim. VVaukegan. poroča, da ima druš. št. 14 nad 400 članov. Mnogo naših fantov in mož je v armadi in tudi brez izgub nismo, je dejal. Omenjal je aktivnosti in vzroke, čemu se ne stori več kot se.
L. Perko od druš. št 16 pra-vi. da tudi pri njih niso brez vojnih izgub Padla sta dva čla-
na Primožič od istega društva nima ničesar dodati in Charles Pogorelec od št. 39 omeni, da nima posebnega poročila
Frances Vider od druš. štev. 102 pravi, da ima to društvo 111 članic, v mladinskem pa 139. Društvo je imelo zabavo in bun-co party, ki je prinesla prilično vsoto. Na seji meseca aprila se je med članicami nabralo $41 za zdravniške potrebščine Jugoslaviji.
A. Demshar pravi, da ima druš. št. 104 nad dve sto članov, a na seje jih le malo prihaja. Podpirajo pomožno akcijo, SANS. Prosvetno matico itd. Dodatno poročilo sta podala od tega društva še Pugelj in Singer
Anna Puncer od št 192 je poročala. da so poslale glede vprašanj starega kraja in slovenskega Primorja resolucijo na razna merodajna mesta, med drugim državnemu tajniku, senatorju LaFollettu itd. Pohvali tajnico Mary Vasil. Imajo 116 članic in 86 v ml. oddelku. So aktivne v vseh naprednih akcijah.
Ann Beniger od društ. št. 559 med drugim poroča, da imajo 130 članov v armadi. Društvo še vedno prireja svoje velike piknike kot pred vojno in delu je ter pomaga v vseh naših naprednih ustanovah.
Frank Cerar in Andrevv »Mi klaucich od društev JPZS nimata posebnega porpčila. Enako omeni Kristina Podjavoršek. Mary Shular pravi, da so izgu bili enega člana.
F' A Vider in Angela Zaitz na kratko omenita razmere in delovanje kluba št. 1 JSZ.
John Mahnich pravi, da čitalnica SND v VVaukeganu seda nima kakih posebnih aktivnosti.
Mary Fale poroča med drugim: "Kot znano, smo ustanovili v Shebovganu aprila 19^0 organizacijo z imenom Ameriško-slovensko združenje in pod istim imenom tudi njegov pevski odsek. Namen je v prvi vrsti bil združiti vse Slovence v Sheboyganu za pospešenje dela na glasbenem in splošnem izobraževalnem polju med našim narodom.
Pomagamo drug drugemu ne-glede na prepričanje posameznikov, in nedržavljanom pa v naturalizacijo. V siučaju smrti člana mu kupimo v poslednje slovo venec in po možnosti preskrbimo lep pogreb, naš pevski odsek pa zapoje nagrobno pesem. Spomnimo se tudi bolnih članov, ki so dlje časa priklenjeni na bolniško posteljo, z malim darilom, o božiču pa se spomnimo članov-vojakov.
Skozi ves čas obstanka podpiramo dobrodelne ustanove in sodelujemo v njih. Agitiramo za nakup vojnih bondov in jih seveda tudi sami kupujemo. Včlanjeni smo v SANSu in v Prosvetni matici. SANSu smo poslale $100 in $35 članarine.
S ponosom naj poročam, da so naše članice takoj pričele pridno sodelovati tudi pri ameriškem Rdečem križu in bile so prve, ki so začele plesti jopiče. To je bilo oktobra 1941. Za prispevanje krvi se je po pričetku vojne, oziroma na prvi poziv februarja 1942 priglasilo 36 članov.
S pomočjo tega združenja smo dobile v mestno knjižnico več novih slovenskih knjig Priredili smo doslej dva podučna izleta, enega namreč v Madi-son, Wis., drugega v Chicago.
Naravno, da ta organizacija pomaga kolikor more pomožni akciji za stari kraj gmotno in z aktivnostmi. Članov ima okrog 400, Članarina je samo 5c na mesec, ki pa ne zadostuje za kritje stroškov, zato si pomaga-za dohodke v blagajno z drugimi viri Posebno delaven je naš pevski odsek."	\
Dalje je Mary Fale poročala^ da je bil dramski odsek kluba št. 1 v Chicagu povabljen, da ponovi pri njih dramo "Norec" in navedla je še razne druge podrobnosti o delovanju v she-boyganski naselbini.
Predsednik se vsem poročevalcem zahvali in izrazi nado, da bodo poročila o aktivnostih po vojni še bolj vzpodbudna.
Naše publikacije.—Chas. Po-porelec je poročal o stanju pri Proletarcu, o Am. druž kole-
'	4
darju in Majskem glasu, in pa o Prosvetni matici-
Kar se tiče lista, je dejal, se mora boriti s finančnimi težko-čami, kakor zmerom, in v tem. oziru mu je bil sklad tristoterih v veliko pomoč.
V Prosvetni matici je včla-njenjih 150 društev, klubov in raznih drugih ustanov. Letošnja knjiga Prosvetne matice je bila Cankarjev "Hlapec Jernej in njegova pravica", ki so jo člani P. M. z veseljem sprejeli.
Anton Garden je podal informativen referat o stanju naših kulturnih aktivnosti na tem polju in o možnosti, da te zbore spet oživimo.
Razprave k njegovemu poročilu se je udeležilo mnogo navzočih. Govorilo se je o mladini, mladinskih krožkih, o ovirah in uspehih, ki jih imajo naši zbori, in o preveliki zaposlenosti naših ljudi, ki vsled tega nimajo dovolj čas§ za aktivnosti na društvenem in kulturnem polju.
Zastopniki iz VVaukegana, Milvvaukeeja, Sheboygana in Chicaga so podali sliko delovanja kulturnih društev v svojih naselbinah skozi leta nazaj in navajali vzroke, čemu sedaj ni več tistega življenja kot nekoč, drugi pa so izražali nado, da bo veliko te vrzeli nadomestila mladina, čim nastanejo spet normalne razmere.
(Op. zapisnikarice.—Diskuzija o tem predmetu je bila izmed vseh na tej konferenci najdaljša, udeležilo se je je velika večina navzočih, a če bi vso navedla v zapisniku, bi postal preobširen zato je tu le v izčrpku.)
Po tej razpravi je imel Frank Zaitz referat o sedanjem položaju po svetu, s posebnim ozirom na vprašanje Trsta in Primorja, o novi vlogi Italije, angleški in ameriški vnanji politiki, o delu SANSa itd
Za tajnika ponovno izvoljen Anton Garden.
Za sedež prihodnje konference, ki bo v jeseni, so nominirana mesta Chicago, Sheboygan in VVaukegan Garden priporoča, da naj se iz praktičnih ozirov odločimo za VVaukegan. VVauke-kan dobil 19 glasov, Sheboygan 12, Chicago en glas.
S tem je bil dnevni red izčrpan in predsednik je zaključil zborovanje s pozivom, da se naj na prihodnji konferenci v VVaukeganu zberemo v še večjem številu.
Angela Zaiti, zapisnikarice.
Nemci na Norveškem pustili mnogo zaroda
Po zasedbi Norvežke je Hitler nemške vojake urgiral, da naj se nič ne "šonirajo" imeti otroke z norvežkimi dekleti, ker so arijskega plemena, kakor Nemci. Tako so po odhodu pustili na Norvežkem okrog devet tisoč otrok, ki jih mora sedaj preživljati norvežka vlada, mnogi nemški vojaki pa so se z Norvežankami toliko zaljubili, da so se poročili z njimi ter jih z otroemi vred vzeli v rajh.
Avstralija znižala davek
Avstralija je znižala dohodninski davek 12 in pol odstotka. To je menda edina važna zavezniška dežela, da ga je res naglo in prilično znižala
Ste ie skušali pridobiti Proletarcu k njegovi štirideset letnici saj enega novega naroč« nika?
HELP WAi\TED
Plane Your Future Novv With a Good Established
♦	- C k* I liNitili.tM^
Meat Packing Company
We Want Experienced or Part-experienced
BUTCHERS
and
All-around Workers
— Plenty of Overtime —
"H
Ask for: RALPH POPE or MR. PAJAK
Peer Food Products
1400 WEST 46TH STREET
MALE and FEMALE
FOR LIGHT FACTORY
and ASSEMBLY WORK
.i- a t; * ^ n • v 'A'(itj^
IN A CLEAN, MODERN FACTORV RIGHT IN YOUR
NEIGHBORHOOD
STEADY, PIECE TIME WORK - 48 HOUft WEEK '	OVERTIME PAY
Rest Periods for Women Come in and get ali details at
3319 S. VVALLACE ST.
FOR NEARLY 40 YEARS
MACHINISTS
Steady work — Pleasant Working Conditions — Good Pay —
Rudolph Wurlitzer Co.
DE KALB, ILL. Phone De Kalb 2330
Securc >our future thru s confldential undertaklng
We need at once DIE MAKERS DIE MAKER LEADERS of vvorkers and for smaller works
JIG & FIXTURE MEN MILL HANDS vvith Job Experimental knovvledge
LATHE HANDS SURFACE GRINDER HANDS JIG BORE OPERATORS HORIZONTAL BORING MILL OPERATORS TOOL DESIGNERS
Master Mach. & Tool Co.
925 W. NORTH AVENUE
Michigan 1321
EX-SERVICE MEN—BOYS—MEN
16 to 65 vcars old — 90e per hour
ALL-AROUND WORK IN MODERN GRANERY Steady positions vvith overtime after 40 Hours
The best vvorking conditions — Convenient Transportation
Bus Service
CARGILL INC
122 Street and Torrence Road
GIRLS-VVOMEN
WE NEED EXPERIENCED • SAUSAGE PACKERS
Pleasant vvorking conditions Good transportation. Union vvages
Apply at once
CHAS. WETTERLING & SONS, Inc.
Bitterswcet 2910	12« WEST GEORGE ST.
WE NEED
MEN
Peace Time Work
STEEL WAREHOUSE
Work Either of Two Night Shifts
Need Shear and Slitter^ Operator* and Helpers
Premium Pay
CENTRAL STEEL and WIRE COMPANY
2924 West 51st Street
Apply 9:00 A M to 9 P M
Ask for J. Long or D. Stevvard
MECHANICS!
X
For Repairing Railroad Equipment
Good Pay and Hours
ROBERT R. ANDERSON CO.
4321 WEST HARRISON
SAC 3242
MEN - VVOMEN - GIRLS
STOP ! ! ! ! LOOK NO FURTHER
If You Are Looking Ahead to Assurance and Security with NATIONAL FOOD MANUFACTURER PACKING FOOD PRODUCTS
No Expericnce Necessary—Good Pay with Rapid Advancement "Just No Better Plače to VVork" Lake St. "L" at Door—Bik. from Washington Blvd. Bus— 2 Bloks Marison St.
CONFECTIONS, INC.
173 NORTH OGDEN AVE.
TYPISTS and GENERAL OFFICE WORK
OLD RELIABLE DRUG INDUSTRY HAS A FEW OPENINGS FOR TYPISTS WITH OR VVITHOUT EXPERIENCE, AS WELL AS GENERAL OFFICE CLERKS — OFFICES ON WEST SIDE CONVE N1ENTLY REACHED BY STREET CAR, "L" OR BUS — POSITIONS ARE PERMANENT — GOOD VVORKING CONDITIONS
APPLY AT
2507 VVest VVashington Blvd., Chicago, III.
LAUNDRY HELP
NEEDED
IN ALL DEPARTMENTS
GOOD PAY FOR EXPERIENCED OR INEXPERIENCED HELP LEARN A POST VVAR TRADE NOVV VVORK ON NAVY CONTRACT
Keep The Navy Air Force at Glenvievv Flyinj(
APPLY
415 GREENBAY ROAD
WILMETTE, ILL. Phone VVilmette 3144
FUR ALTERATION MAN
Good salary — Good working conditions — Days or evenings Apply
202 S. State St., R. 1024
Phone—WEBSTER 3277
men
l,ook Ahead Jobs! No Reconversion Problems
WOODWORKERS WOOD ASSEMBLERS Must Have Some Experience 48-Hr Wk.—90c & SI 00 Per Hr Time and Vfc Over 40 Hours 1 Week'§ Vacatlon vvith Pay Group Insurance and Hospital Ization
GLIDER TRAILER CO.
1824 West Kinsie Street
POLSTERER
for CUfcTOM MADE FURNISHER $1.50 PER HOUR ALSO
3 Cabinet Makers H. M. BERNARD WORKSHOP
11 N. ST. JOHN S AVENUE
HIGHLAND PARK
TEL HIGHLAND PARK 226
MEN
and
BO YS
for
PRESS ROOM VVORK
also
General Factory Work in Engraving Dept.
AND OTHER DEPARTMENTS TIME h OVER 40 HOURS Day and night shift—Good vvages Good vvorking conditions Permanent vvork — Apl!y*
2436 W. 15th Street
Potrebujemo
DEKLETA IN ŽENE
DITTO MACHINE operatorice ADDRESSOGRAPH MACHINE operatorice CALCULATING MACHINE operatorice
Oglasite se pri
Sheridan Electronics
2850 So. Michigan — Cal. 210«
GIRLS - VVOMEN - MEN
To VVork In
FOOD INDUSTRY
(Experience not iiece*sary)
Good Pay —- Steady VVork
CHICAGO PICKLE CO., Inc.
4545 VVEST HOMER
Shipping Room Help
PLEASANT WORKING CONDITIONS
PERMANENT POSITION
A P P L Y
COTY, INC.,
25 LAKE STREET
TRUCK DRIVERS
VASA IZBIRA, NOČNO ALI DNEVNO DELO *
linijska plača
STALNO DELO SKOZI VSE LETO
Priglasite se takoj
DARLING & CO.
4201 S. ASHLAND AVL
ACTIVE WOMEN
VVITH OFFICE EXPERIENCE Pleasant Permanent VVork Post VVar Future
JIM FOSTKR C LOT HES, INC 2250 S. SPALLDING AVE.
Off set Printing Plant
needs experienced STR1PERS OPAOUERS PAPER CUTTERS
Top Wages — Steady Work 40 Hours VVeek. Time and Hali
for Overtime. Music vvhile you vvork. Hospitalization insuranee.
RAPID COPY SERVICE
STA. S977 , v 123 N. WACKER DRIVE
MA1D—SECON D MA1D Experienced. References. Ovvn room St bath. VVe have other help. TOP SALARY Phone LINCOLN 5212
M AID—HOUSEKEEPER and avery good COOK To vvork for 2 Adults. 4 rooms. Go Home Nights. Phone ROGERS PARK 0043
MAID — VVOMAN betvveen 20 and 35 years old for ight housekeeping. No windows. Personal laundry. Stay. Some FREE evenings Phone BAVPORT 5156
VVOMAN for GENERAL HOUSE-VVORK. Ovvn room. Some cooking Steady employment GOOD VVAGES Phone KILDARE 4891
MEN
FOR GENERAL FACTORY VVORK Must have honorable diachargc from Army Forces since Pearl Harbor.—Start 75c per hour — Raise in 45 days. Time and over 40 hours. — 48 hour vveek. — Uniforms furnished. — Paid vacation. — Cafeteria in building
KRAFT CHEESE CO.
450 KAST ILLINOIS ST.
Chicago. Illinois
PEACE TIME SECURITY
VVE ARE HIRING DAIRY MEN	BARN MEN
POULTRJf MEN GARDENERS HORSE GROOMERS
• Room. Board and Salary Pleasant outdoor vvork
HAVVTHORNE FARMS
LIBERTYVILLE. ILL. Llbertyvllle 25
EXPERIENCED WHITE METAL POLISHER
VVill Start at $1 25 per Hour Good Post VVar Future. Time and half over 40 hours Steady Post VVar Future. 2756 SO. TRUMBULL
SINGER MACHINE OPERATORICE
Izkušene na Športnem in usnjatem blagu. Dobra plača. "Time or piece vvork." Oglasite se osebno
Poster Bros., 212 W. Ilubbard St
TRltCK HELPERS
Stron*, Husky Boys. Age 18-23 Good Pay. — Steady Job See MR. BASS
CALIFORAIA BEVERAGE CO. 303« W. FILLMORE
PACKERS
Look to the Future Experience not Necessary. 44 Hours per VVeek. Time and half for Overtime. 8 00 A M to 5:00 P. M.
Erie Mfg. Co., 2635 S. Wabash Ave.
ATTENTION!
Secretary—Stcnographers Typists and Filc Clerks
Look for thc future
VVork vvith a firm that offers peace time security. Pleasanr vvorking condition Apply at once
UNIVERSAL PAPER PRODUCTS CO.
823 S. WABASH AVE.
EGG BREAKERS
GOOD HOURS GOOD PAY
Paid Rest Period«—Bonus Plan
Time and Vfr for Overtime
Apply in Person
PIONEER PRODUCE CO.
139 SO WATER MARKET
GIRLS
FOR GENERAL FACTORY VVORK Start 55c per hour RAISE IN 45 DAYS TIME AND M OVER 40 HOURS 48 HOUR VVEEK UNIFORMS FURNISHED
PAID VACATION CAFETERIA IN BUILDING
KRAFT CHEESE CO.
450 EAST ILLINOIS ST. Chicago, Illinois
GENTLEMEN1
VETERAN SOLDIERS VOUNG MEN
For Grain Elcvator vvork. Union vvages. 48 Hour VVeek. Time and One Half for Overtime. Good Chances for Promotion.
Kensington Elevator Co.
124 and Cottage Grove Avenue
Phone: Pul. 0917
Pripravite se sa povojno bodočnost SEDAJ
Mi kritično potrebujemo
DEKLETA IN 2ENE
za lahko tovarniško delo 54 dni v tednu čas in 4 za nad 40 ur
DOBRA PLAČA PLAČANE POČITNICE Nobene izkuftnje se ne zahteva
American Coating Mills
311 NORTH MAY STREET
^ 'iT i
HOUSEKEEPFK Experienced; care for 2 children, large small apartment, employed couple. Must stay. — Call Days FRANK lin 5050 or Sundav* INdependence 0382.
IN EVERY DEPARTMENT
Good Pay for Experienced and Unexperienced
Learn novv an Afterwar Profession
VVork on Navy Contraets
Keep the Nivy Air Force at Glenvlew Flylng
Report at
415 Greenbay Road ' VVE SEEK VVOMEN
TO CLEAN THE INSIDE OF FRESHLY PLUCKED CHICKENS
From 8 mornings ui^til Flnishing 65 cents per Hour
See at the
VAL-LO-VVILl
Stores: You find them in the tele phone book, or call
llollvcourt 2825
BUSINESS HELP AND GENERAL VVORKERS
RELIABLE PACKING CO-1440 VVEST 47TH STREET
Ask for Mr. JOHN THOMPSON
BOOKBINDING GIRLS
VVith experience or vvithout. Good
Pay Light clean vvork. Look for
Mr Cody on the 6th Floor
TALLMAN-ROBBINS & CO. 314 VVEST SUPERIOR STREET
GIRLS. YOtTNG VVOMEN Weekly pay $28.50—$32.80. Inspertors, Selectors, Impulaers and Bookbinding Help
Pleasant -light factory vvork vvith good connections AMERICAN DECAL CO. 4334 VVest Fifth Avenue
Osigurajte si svojo bodočnost pri dopro vpeljani tvrdki. Mi potrebujemo HOLZARBEITER, MACHINE HANDS. BENCII IIANDS Mora imeti izkušnje Nadčas.
RELIANCE CABINET CO.I 2001 ELSTON AVE. Arm. 1721
COOK
Good Salary; 3 Adults. 1 Child Other Help Kept — Stav Ovvn Room Drexel 4181
II O U S E KE E P E R
For Employed Couple School Child and Baby Lovely large -room, real home for right party Pohne Ced. 7906
II O ( S E W O R K
and Care of a Child Settled colored or vvhite vvoman 6 days a vveek, 12 to 8 p. m. Stay later 2 nights $20. Refr Superior 4976 or Andover 3266
GENERAL HOUSEVVORK Top salary Wayne, IU. 25 miles vvest of Chicago, for 6 vveks Chicago In VVInter. Refr.
Phone Bartlett 2521, collect
MAID—GENERAL HOUSEVVORK Reference«. Must stay, ovvn room - bath and radio No heavy ck>aning, no windows Phone: PV.AZA 1775
VVOMAN to do GENERAL HOUSEVVORK. Ovvn room To assist with 2 children TOP
SALARY. Good home
References required Phone NEVADA 9672
MALE HELP
PORTER for BAKERY SHOP TOP VVAGES Good vvorking conditions Good job for right man Phone PALISADE 8737
MAID for GENERAL HOUSE-VVORK — Plain Cooking. Ovvn room, bath. — Pleasant home sur-roundings. — Stay. — Very good vvages. — Apply 524 N. MICHIGAN AVENUE Superior 9121 — Mrs. Ktllner. Chicago
GIRLS — VVOMEN
VVork vvith a firm that offers peace security. Multiple coll vvinders, ex-perienced on small transformers and coils. Good vvorking conditions ILLINOIS TRANSFORMER CO. MON 7848	412 S. GREEN
NURSEMA1D
VVhite, young; care 3 H year girl. Light housevvork. Small hotel ap-partment. Near Lincoln Park. $25.
Bitt«ia«eet 2SOO — Apt. 214
CARE OF 5-ROOM APT. Assist with tvvo small children. No cooking. Stay or go.
Good salary Phone MANSFIELD 5414
GENERAL HOUSEVVORK Plain cooking — VVhite — Privacy in ovvn room vvith tile bath adjoin-ing. Like children. Salary $20—$30 Phone FOREST 3107
EXPERIENCED
FUR FINISHER
Good pay — Fine vvorking conditions — Apply
524 N. Michigan Avenue
SUP 8121 — Chicago
MEN AND EX-SERVICEMEN
Select your job and also your
future. Multiple čoil vvinders. ex-perienced on small. transformer coils. Excellent vvorking conditions ILLINOIS TRANSFORMER CO. MON 7848	412 S. GREEN
MAID—GENERAL HOUSEVVORK
No vvindovvs. no laundry. Pritate room and bath, raido Pleasant surroundlngs „ Phone SUPERIOR 1977
Predsednik ima v kongresu veliko oV/r In opozicije
»(Nadaljevanje s 1. strani ) in industrije stanejo zv#zno vlado šestnajst in pol milijarde dolarjev.
Kdo jih bo dobil? "Private Enterprise" zahteva da sedaj, ko je vojne konec, naj se vlada teh industrij čimprej iznebi. Toda med kapitalisti je v tem velika tekma. Znani zapadni industrijalec Kaiser bi rad s pomočjo nakupa teh vladnih tova-ren ob Pacifiku, v državi Utah, in z nakupom jeklarne v Pueblu rad zgradil novo jeklarsko cesarstvo, ki bi lahko tekmovalo tudi z jeklarskim trustom (United States Steel Corporation). Ta trust ima svoj tovarniški in rudniški imperij največ v vzhodnih državah ter v Illi-noisu, Indiani in Minnesoti.
Zato je baje jeklarski trust pripravljen vladne jeklarne in ladjedelnice na zapadu kupiti za višjo vsoto, kot jo ponuja Kaiser, potem pa jih bi prepustil "počitku". Vmes se urivajo špekulanti, ki bi radi na stroške teh vladnih milijard postali čez noč multimilijonarji. Od vlade bi tovarne in materijal poceni kupili, potem pa ga drugim drago prodali.
*
Dve važni industriji vladna svojina
Nad 60 odstotkov vse aero-planske industrije je v vladnih rokah- Ker ne izdelujemo več bombnikov in drugih bojnih letal, sedaj ta industrija počiva in privatne kompanije imajo priložnost, da jo pokupijo. Zanjo ponujajo smešno nizke cene-
Isto velja za industrijo umetnega gumija In pa za mnoge kemične obrate. Ni čudno, da je v Washir,gtonu vse polno meše-tarjev, ki preže, kako bi si s pomočjo vplivnih oseb nagrabili ta bogastva. Na drugi strani pa govore o zvišanju življenskega standarda za 50 odstotkov. Ampak kajpada, to le govore! i
VAŽNA SEJA KLUBA ST. 27 JSZ
Cleveland. O. — Vojne je konec in zaposljenost je tudi bolj ponehala. In prišel je spet čas, da postanemo bolj aktivni za naš socialistični pokret- Zato naznanjam vsem članom in članicam kluba št. 27 JSZ, da se vrši zelo važna seja kluba v petek 14 sept- ob 8. zvečer v klubovih prostorih. Namen te seje je, da se pogovorimo o našem delu ter da si postavimo nekak program za naše politično delovanje v bodoče. Prosim, u-poštevajte to naznanilo in pridite na to sejo VSI!
John Krebel, tajnik.
Poslanci, ki nalagajo
davke, so iih sebi olajšali
Ko so si člani poslanske zbornice povišali plačo za $2,500 na leto vsakemu, so ob enem sklenili, da je to le po višek za stroške v zvezi s službo, ki jo vrše. Radi tega je ta povišek prost dohodninskega davka, dočim mora delavec plačati po dovoljenem odbitku za vzdrževanje družine dohodninski davfek od vse ostale vsote, dasi je povprečni zaslužek ameriškega delavca znatno nižji kot pa znaša vsota, določena kongresnikam za "kritje stroškov".
MAID — COOK and lst floor vvork. No heavy cleaning No vvindovvs. No laundry Ovvn room and bath and radio. $25 Phone Mrs. DUNNE BITTERSVVEET 8276
GIRL vvanted who is .vvorking during day, for family vvith one school age child; assist vvith dinner and stay evenings in exchange for pleasant room and private bath. and meals.
Phone BUCKINGHAM »822 HOUSEKEEPER own room. good sa1ary, pleasant atmosphere. good home vvith very
niče people. 1715 V 79th Ave., Elmvvood Prk Or Phone ELMVVOOD PK 3757VV
Italija deležna veliko relifa
Kongresnik Bloom iz Nevv Yorka je mednarodni relifni komisiji iz svojih raziskovanj poročal, da je Italija podpore najnujnejše potrebna. Svetoval ji je, naj ji jo da v čimbližji bodočnosti najmanj za 500 do 600 milijonov dolarjev.
Ste ie skušali pridobiti Proletarcu k njegovi štirideseflet-nici saj enega novega naročnika?
OFFICE or SCHOOL GIRL
vvho vvants pleasant home In ex« change for light duUes around the house Phone HLDE PARK 9352
MAID — COOK GENERAL HOUSEVVORK References. Must stay. Ovvn room and bath. $15—$18 vveek. Phone SAGINAVV 9383
imiimiiiiiniiHMMi
BARETINCIC jjjf SON j
POGREBNI /CD
Tel. 20 3*1
424 Broad Street JOHN3TOWN, PA.
M»»MIM»H


Iz SANSovega urada
3935 W. 26th St., Chicago 23, ILL.
Ali bo Trst Jugoslovanski?
Tajniki vnaniih uradov Amerike. Rusije, Velike Britanije, Francije in Kitajske so se 10. septembra vzbrali v Londonu k posvetovanju, da sestavijo mirovno pogodbo, katero bodo zavezniške sile predložile Italiji. V tej pogodbi bodo vključeni tudi pogoji« pod katerimi bodta-lija sprejeta med zavezniške združene narode. In med temi pogoji je tudi vprašanje bodočnosti italijanskih kolonij v Afriki, vprašanje gotovih otokov v Sredozemlju, vprašanje avstrijske Tirolske ter za Slovence in Jugoslovane najvažnejše vprašanje — bodočnost Trsta in slovenskega Primorja-
Ali bodo zavezniki upoštevali pravične zahteve Slovencev in vrnili Trst in vse slovenske pokrajine pod Italijo Sloveniji, kamor po vsej pravici spadajo?
To vprašanje bo rešeno te dni. Rešeno pa bo tudi vprašanje, če bodo zavezniške diplomatske sile tudi pošteno in iskreno izvajale obljube, ki sb jih dale zasužnjenim narodom v Atlanski deklaraciji Roosevelta in Churchilla, v deklaraciji o "štirih svobodščinah" in v dru-' gih pomembnih izjavah o demokraciji, enakopravnosti in pravici do samoodločbe vsakega naroda, ki je šel v krvavo borbo proti italijanskemu fašizmu in nemškemu nacizmu.
V ameriškem tisku in po radiu se vodi zadnje čase silna propaganda proti "komunistični" Jugoslaviji, proti Bulgariji ' in drugim slovanskim državam-Proti SLOVANSKIM DRŽAVAM! Nasprotno pa čitamo in • slišimo zelo simpatične besede za Italijo, o njenih "velikih doprinosih" za zmago zaveznikov, o njeni borbi proti "rdečemu navalu" in pa o namigljajih da morajo biti njeni mirovni pogo
To je nepobitno dejstvo. Avstrijska nakana, da ju ponemči in kasneje poitalijanči ter na ta način onemogoči razvoj slovan* stva ob Jadranu se je le delno posrečila. Vzlic posilne italija-nizacije Slovencev in naseljevanja južnih Italijanov v slovensko Primorje, je dve tretjini naroda ostalo slovenskega. Niti sovražni italijanski režimi, niti Mussolinijev fašizem, ki je imel največ opore in razvoja pri tržaških nacionalistih, nista mogla tega narodnostnega sorazmerja predrugačiti. To je bili dokazano zlasti v osvobodilni borbi, v kateri so se tako hrabro in požrtvovalno pokazali ne samo slovenski Primorci, temveč tudi antifašistični Italijani, ki ne marajo več nazaj v staro Italijo, Vse antifašistične in demokratične sile v Trstu, Gorici, Istri in drugih delih Primorja, odločno odklanjajo pripadati Italiji in so opetovano zahtevale, ia spadajo pod demokratično ederativno Jugoslavijo. Če pomeni končana vojna zmago nad fašizmom in nacizmom, tedaj pomeni tudi zmago za zahteve antifašističnih in antinacionali-
itičnih narodnih množic •
^ Trst je spadal pod Avstrijo skoraj 500 let predno je bila ustanovljena združena Italija pod savojsko dinastijo. In na isti način je spadala pod Avstrijo tudi vsa ostala Slovenija, politično razdeljena v Koroško. Štajersko, Kranksko, Goriško in Trst z okolico. Italijanski imperializem se je pohotno oziral na slovenske • gozdove in planine, na dalmatinsko obal in njene biserne otoke v Jadranu, katerega je Italija že dolga leta hotela spremeniti v "mare nostrum". Prva prilika se ji je nudila leta 1915 ko je. Avstriji in Nemčiji "prijateljko" naklonjena Italija sprejela od Anglije podkupnino v obliki slovenskega Primorja, Istre in Zadra ter napovedala
M M»»l MM M MM M »M M »M IM M	»♦♦♦♦»♦»»♦»♦ škem čeZdalje glasnejše opor-
KOMENTARJI
MMMMMMMM4M M M > UM M M M MMM M M M M I
Kaj je i pošto iz starega kraja? Bila je odprta z Ameriko že \ koncem junija, a pisma sem le poredkoma prihajajo in še ta le po dolgem času. Vzrokov je mnogo. Glavna sta cenzura in pa silno slaba prometna sredstva.
Glasilo KSKJ z dne 29. avgusta je objavilo pismo rojakinje, ki je bila od Nemcev izgnana v Banat. Doma je iz Moravč. Pismo je bilo oddano v Banatu 3. julija in prišlo naslovljenki na E!y, Minn., 6. avgusta Potovalo je torej nad mesec dni. Urednik Zupan pojasnuje, da so na pismu žigi treh cenzur: jugoslovanske, italijanske in ameriške vojaške cenzure To bi po menilo, da je šlo to pismo iz Jugoslavije skozi Italijo in potem z ladjo v Ameriko. Ampak čemu naj bi taka pisma pregledo-DEfEK NA GORNJI SLIKI je sele tri leta in 1 mesee atar, pa yala tudi julijanska cenzura, je vaga te 7« funtov. Ime mu Je Marwin »uteh" Glaiier. Njegov dum jc UKanfca Ker ne bi imela Italija v Detroitu. Z njim vred obeduje njegos pes.	od tegJ| n^nih koristi za svojo
*----1	-. . . ■ = varnost Isto velja za ameriške
tem ko so prej 25 let slavili I ga izkoriščanja - "status quo".; ga vojaškega cenzorja Vojne Mussolinija in njegove impe- Se večji ogenj je bil v strehi, i je konec in ameriški ter angle-rialistične zmage V Etiopiji z ko je Tito na kongresu svoje iki vojaški cenzorji v Evropi bombami in plinom nad neobo- politične stranke - zedinjene pripovedujejo, da je sedaj po roženim narodom, v Albaniji in narodne fronte - propagiral za, »ta svobodna -- to je, da kar se
<» nike
11 Z Japonsko ameriška okupa-> cijska oblast ravna jako obzir-no. Ves njen stari sistem smo ji
strezale tistim v Ameriki. An- ^varovali- Sploh se vedemo na-gliji in drugje, ki si dempkrad-1 P™ "J* tak°' k<* dH jo in gospodarski red tolmačijo)™ k«kor J* b,U'1® n,a«ra^*n° drugače kakor one
Jugoslavija, Rumunija, Ceho-slovaška in Poljska so se odločile za socializacijo prirodnih vi-
ozemlje naj zapusti, kar je storila
Štiri velesile manj
Ko je vojna nastala, se je
Grčiji od domačih fašistov izmučenim ljudstvom in končno v Sloveniji, Istri in Dalmaciji s pobijanjem tisočev ljudi, požiganjem, opustošenjem in ropanjem stotin slovenskih in hrvaških vasi in mest. z umorom tisočev talcev in nedolžnih žrtev-Samo te "doprinose" Italije priznavajo miroljubni narodi in samo na podlagi teh zločinskih dejanj mora biti Italija sojena.
Kadar se razpravlja o poravnanju krivice, ki so jo zavezniki prve svetovne vojne, izključiv-ši Ameriko, ki se je z VVilsonom na čelu potegovala za demokratično in pravično rešitev primorskega vprašanja, — storili slovenskemu narodu s tem, da so eno tretjino njenega prebivalstva izročili Italiji in Avstriji. prihajajo vesti največkrat iz
rov. Jugoslavija n pr. ima iz-	smatralo za velesile na osiščni
redno bogate bakrene in svin-	strani omenjeno troje držav, na
čene rudnike, ki so bili pred	ntt*prolni strani pa Veliko Bri-
vojno posest angleških in fran-	Sovjetsko unijo, Franci-
coskih kapitalistov, po okupaci-	jQ in Zed dišave ji pa jih je Hitler zaplenil "Se- Na osliični strani so propadle
daj pa bodo državna last,' je re-	V8e tri na zaVezniški pa le
republikansko obliko vlade no- njih tiče. je cenzure konec, ve Jugoslavije in zahteval, da Cenzorski uradi zakasnjujejo se kralj Peter ne sme povrniti pisma, ker jih drže na svojih v Jugoslavijo. Ta nastop baje ni policah, radovedni nosovi pa bil 4 demokratičen". Se večje brskajo po njih, predno jih od-ogorčenje napram Jugoslaviji pošljejo dalje kaki drugi cen-pa je iz val novi zakon o podr- /uri v roke. Tako bo v Evropi žavljenju »vseh jugoslovanskih še dolgo.
rudnikov Kakšno pravico ima Ptšiljanje paketov v Jugosla-Jugoslavija. rekvirirati bogate vito po parcelni pošti je ena bakrene rudnike v Boru ter naj- najbolj razveseljivih vesti za večje rudnike svinca v Evropi, tiste tukajšnje rojake, ki imajo v Trebčah, ko so pa vendar last tam svojce in bi jim radi direkt-francoskih in angleških kapita- i no pomagali. Ampak treba bo listov?! Krik proti postopanju zagotovila, da teh paketov ne narodne vlade Jugoslavije so bodo odpirali v vsaki deželi, dvignili kljub dejstvu, da je po-i skozi katere bi bili pošiljani, državljenje rudnikov ena glav-1 ampak le na pristojni pošti v nih točk v programa nove brit- Jugoslaviji. Kajti paketi so v ske dejavske vlade, kot je v pro- sedanjih časih v onih deželah gramu glavnih političnih strank velika skušnjava, kakor so bili
kla jugoslovanska vlada. "Co- Francija Toda tudi Anglija je mu pošiljati dobiček v Pariz in silno osiabljena — toliko oslab-London, ko lahko ostane vse d> !jena da se jj njeni nasprotniki ma. ne samo srage rudarjev!" v Zcd državah javno posmehu-Kapitalistični krog v Londonu! jej0 __ če§ sedaj tudi vi ni-in v Parizu je takoj protestiral. ste nič drugega kot le država Kot poroča angleška vladna čas- drugega reda: Ce vam mi odre-niška agencija Reuters, je ju- ^	boste še bolj iz
goslovanska vlada nato 28. avgusta izjavila, da jim bo rudnike plačala •.. Ako bi bila velika in močna, kot je bila Rusija po revoluciji 1. 19l7, bi prirodne zaklade tujim kapitalistom vzela ne <da bi jim ponudila cent odškodnine zanje-
Ameriško delavstvo bo kmalu spoznalo, da se njegov boj za obstanek povrača v razmere kakršne so bile do pričetka masnega oboroževanja in vojne produkcije. Nesreča je. da bo krivce za to stanje iskalo po ribniški rečenici v tisti dolini, kjer ve. da jih ni, namesto v kapitalističnem sistemu, kateremu je privatni profit edina svetost.
Stalin nekaterim 'liberalcem' ne bi mogel ustreči neglede ali bi storil tako ali drugače Prej so ga dolžili, da kani pohrusta-ti Mandžurijo, Notranjo Mongolijo in Korejo. Sedaj se nad njim zgražajo, ker tega ni storil, češ, gotovo ima stari lisjak pri tem kake druge zavratne namene
Chicago Tribune dolži pred-
ji zelo mili, če hočemo Italijo vojno svoji severni sosedi Av
rešiti pred "boljševizmom", ki se bo baje gotovo razpasel po celem škornju, če bi ji zavezniki odvzeli njene kolonije in v prvi svetovni vojni pridobljene pokrajine. Strah pred tem bav-bavom "boljševizmom" je fak-tično strah pred "slovanstvom", katerega je Anglija zastavljala s političnimi intrigami zadnjih sto let, Nemčija pa že več sto let z germanizacijo in končno Hitler z množičnim morjenjem slovanskega ljudstva.
Stara rečenica pravi, da Italija vsako važno vojno izgubi, pri mirovni mizi pa vedno zmaga Ali bo zmagala tudi v drugi svetovni vojni? Ali bodo slovanske zmage prezirane.in slovanski doprinosi do skupne zmage ignorirani v korist britanskih interesov?
Trst in vse slovensko Primorje st£ neločljiv del Slovenije.
striji. To svojo podkupnino je Italija hotela povečati leta 1941 ko je navalila na Jugoslavijo in si s Hitlerjem razdelila še tisti ostanek Slovenije, ki so jo zavezniki leta ' 1918 priključili kraljevini Srbov. Hrvatov in Slovencev. S to svojo agresijo proti svojim bivšim zuvezni-
gubljeni!
Tako se je delavska vlada znašla pred problemom, katere-mvi se je mislila v času volilne kampanje ogniti. Sedaj se je odločila nadaljevati staro vnanjo politiko Anglije kot velesila in s tem prihaja v navskrižja z VVashingtonom, s Parizom in Moskvo.
Je v zagonetnem položaju. Morda se iz njega izmota brez gospodarskih in diplomatičnih homatij. A lahko se tudi primerijo spori z dalekosežnimi posledicami.
Zed. države vrhovna sila
Neoporečno je, da so v sedanjem položaju po svetu Zed. države edina svetovna sila, ki ima lahko povsod bodisi odločujočo ali pa saj vodilno besedo. To jim omogoča njihova mogočna militaristlčna moč na kopnem, v zraku in na morju. In pa atomska bomba
Dalje njena bogastva, njene surovine in industrijski izdelki, in pa valuta, ki res temelji na vrednosti.
Francije. Vsa ta
umetno zgrajena vz-
L6dona. iz Rima, iz Washing- nemirjenost glede Jugoslavije tona. iz Pariza, malokrat pa od je le temelj, na katerega se bo-tam, kjer naj bi bila krivica po- do solistično opirali vsi oni ele-ravnana. Nikoli še nismo čitali. menti, ki propagirajo nedemo-
priporočila. da naj bi Primorci sami odločili, kam želijo po vojni spadati. Te dni čitamo vesti iz Londona, da prevladuje v ta-mošnjih krogih mnenje, da bo Trst mednarodna luka. V isti sapi Da je povedano, da se bodo Angleži na sedanjem zasedanju
kom je Italija izgubila vsako	minittrov poXe9oymli M
moralno pravico do slovenskih!	____ ^____1____ La.
krajev, ki jih ji je odločil Londonski pakt.
V svoji propagandi v prid Italije poudarjajo antislovanski elementi v Ameriki velike doprinose, ki jih je Italija storila za zavezniško stvar po kapitulaciji septembra 1943. Kaj so bili ti doprinosi, nihče ne razjasni. Ena stvar je gotova, namreč, da so zavezniki prevzeli odgovornost za prehrano 45 milijonov Italijanov, ki so kar čez noč postali "antifašisti", med-
Računajte zdaj na to, da si boste omislili
PRIVLAČNOSTI, KI PRIDEJO
//
//
... Ko nastopijo čisto novi prvovrstni igralci
Prav zdaj so nove električne
priprave za domove po vojni že povsem razvite—in v hipu, ko bo vojna proizvodnja dovolila, bodo na potu k vam.
Pomislite, kako pripraven in
v koliko veselje vam bo nov električni pralni stroj! Ali nova zamrzovalna edinica .. r mislite na novi električni šte-
dilnik ... in na druge priprave po vojni, ki vam bodo lajftale delo in napravile dom prijeten.
POMAGAJTE SI DO SREČE
Vojni bondi vam bodo pomagali uresničiti Vate načrte! Kajti preskrbeli vas bodo s denarjem za povojne potrebščine Planirajte že sedaj! Kupujte bonde — hranite jih!
PUBLIC SERVICE COMPANV OF NORTHERN ILLINOIS
takozvano "Morganovo ali pla-vo črto" kot končno mejo med Italijo in Slovenijo. Ta plava črta se pričenja kake štiri milje pod Trstom in teče v loku mimo Trsta ob železniški progi proti Gorici, mimo Gorice do Soče in potem ob Soči do Bovca. nato pa severno proti stari koroški meji. Ce bi ostale velesile podprle angleške zahteve, tedaj ni za Slovenijo izgubljen samo Trst, temveč tudi Tržič in Gorica ter vse ozemlje v tem trikotu.
Od druge strani pa slišimo po radiu vest, da si hoče Anglija orilastiti izključno pravico do Trsta, ki naj bi postal Hong Kong št 2 v njenem komercialnem in političnem imperiju. In tako dalje ...
Ko je Italija kapitulirala, se ic v ožjih krogih šepetalo, da se >e morala odpovedati Trstu in Primorju ter vseh drugih s silo orilaščenih teritorijev. Pogoji bili baje tako strogi, da jih zavezniki niso pustili v javnost in šele celo danes, dve leti po italijanski kapitulaciji, štiri Tiesece po končani evropski vojni/ mesec dni po zaključku ja-oonske in svetovne vojne, ti poboji niso bili objavljeni. Zakaj ne?
Nekaj odgovora na to vpraša-lje leži v spremembi angleške in deloma tudi ameriške vnanje politike napram Jugoslaviji in vzhodni Evropi. Dokler je bil Tito eflina borbena sila v Jugoslaviji, so bili zavezniki moralno obligirani podpirati ga, dasi-ravno so do poletja 1944 podpirali tudi Mihajloviča, ki se je borij z Nemci proti zaveznikom I to je — proti narodno osvobodilni vojski). Ko je pa Jugoslavija pokazala, da misli svoj pro gram za demokratično federa-
kratično rešitev tržaškega in primorskega vprašanja in vseh drugih problemov, kjer je na tehtnici vprašanje interesov gotovih svetovnih sil in. kjer se vprašanje narodnih, ekonomskih in političnih pravic nekaterih malih narodov hoče prezreti
Ali naj bo Jugoslavija kaznovana z izgubo Trsta in slovenskega Primorja, ker hoče biti sama svoj gospodar, ker hoče sama odločati o svoji usodi, ker hoče prvikrat v zgodovini zgraditi na Balkanu močno bratstvo slovanskih narodov, ker bodo prvikrat v svoji zgodovini jugo-vanski narodi sami vladali, ker bo prvikrat v svoji zgodovini narod sam imel oblast nad svojo sedanjostjo in bodočnostjo?
Kje stoji naša Amerika v tem vprašanju?
Zaključki konference v Londonu bodo dajali jasne odgovore na vsa ta vprašanja.
Mirko O. Kuhel. tajnik.
Porodi in smrti v času vojne
Stevni urad fcensus bureau) ceni, da je bilo od pričetka, od kar je ta dežela v vojni, pa do 1. julija 1945, v tej deželi 10,-569.000 rojstev in 6.137,000 smrtnih slučajev, nevštevši na-ških vjjakov, ki so bili ubiti v vojni.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN «nrf SURGEON 3724 VVest 26th Mreet
T»l. Cr« w for d 2212
OFFICE HOURS:
1:30 to 4 P. M.
(JCscept WcmJ. *n<! Sun.) « 30 to S 30 P. M. (Excopt Wed , Sat. and Sun.)
Krt. 221» S«. RiHff«w«, Ara. Tal. Cr«wfo«d S 440 If •• ini«*r — CaR
A «t a t in 6700
POSLUŠAJTE
vsako nedeljo prvo in naj-Narciso jugoslovansko ro
tivno Jugoslavijo v vseh detaj-dlO UIT) V Chicaau od 9 dc
lih tudi izvajati, je pa naletela 10 uro Hnnnlrln« r^rf^I« na odpor reakcije, ki je še ve-1	popoldne p0St0|0
dno računala na povrnitev sta- 0"' 10 WOf0e Marchoo
rega reda. stare politike, stare-! WGES, - J360 ki!0Cyc!eS.
skozi par let po prejšnji vojni.
Zapadna Jugoslavija, ki vključuje Slovenijo, najbolj strada Ze v normalnih časih ni Slovenija nikoli pridelala dovolj za preživljanje prebivalstva. Odvisna je bilo od uvoza živil v zameno za lesne in razne druge izdelke, za sadje, in tudi turisti-ka ji je pomagala k dohodkom. Sedaj je zelo opustošena. a narod se je lotil dela za obnovitev prometa, poljedelstva, obrti in trgovine A pri delu potrebuje človek živeža, drugače omaga
Agencija Reuter je 30. avgusta poročala iz Londona, da je dospelo v jugoslovenska pristanišča sedem ladij živeža in drugih potrebščin, ki jih je poslala UNRRA Ameriški časnikar Blair Boles pa ugotavlja, da UNRRA Jugoslaviji namenoma prav malo pomaga, in vzrok baje je, ker v Washingtonu in v Londonu Titove vlade sedaj, ko je vojne konec, nimajo več radi. Veliko bolj izdatne pomoči pa je deležna Italija, tista Italija, ki je poslala svojo armado in letalstvo v Jugoslavijo, da je lomastila po nji, jo plenila, rušila in pobijala njeno prebivalstvo. V tej koloni smo že velikokrat ugotovili, da so relifne akcije čestokrat bolj političnega kot pa dobrodelnega značaja. In tako se očividno dogaja marsikje tudi sedaj.
Dr. Maček v Parisu. Draža Mihajlovič nekje v Italiji, njegovi pomočniki v Egiptu, škof Rožman, Rupnik in tovariši v Rimu, Peter v Londonu. Fotič in celo krdelo sorodnih ljudi v Ameriki je napovedalo vojno Titu v nameri, da ga s pomočjo anglosaške, italijanske in ostale evropske reakcije strmoglavijo in državo izroče starim privilegijem, ki so jo imeli v ob lasti do Velikega petka 1941 Kajti vsi ti ljudje bi bili neškodljivi, ako ne bi imeli tolik-me zaščite v "višjih krogih", ki so kajpada vsi za ' demokracijo", za "krščanstvo" in odlično proti "komunizmu" in njegovemu barbarstvu. Sicer pa je socialni potres v Evropi tolikšen, da se mu stari privilegiji nikakor ne bodo mogli izogniti. Vleče jih s seboj, pa jih je strah ta imetja, palače, gradove in za gosposko, brezdelno življenje.
Balkanske vlade bodo morale na pritisk VVashingtona in Londona, cerkve in pa bivših političnih glavarjev v svojih deželah bržkone v svojih nabitih precej popustiti, da bodo u-
sednika eksekutive angleške delavske stranke Harolda Laskija. Važnost USSR v Evropi in Aziji da ni drugega kot "Stalinov o- Poleg Zed- držav se je zelo sebni poslanik v Angliji". To povzpela Sovjetska unija. V Ev-Laski šc nikoli ni Ampak zai ropi pomeni sedaj večji faktor merijo mu, ker noče udrihati po kot pa je kdaj pod carji. In politiki sovjetske vlade in Sta- j enako v Aziji. Militaristično je linu, kot to tako zagrizeno dela torej njena moč le v tema dve-Tribuna in slično ognjevito ta-' ma kontinentoma Ampak je kozvani newyorski social-dem> vzlic vsemu ogromna, kajti raz-krati. Hearstovi listi, Pegler, in teza se v vse kraje posebno vs-včasi bolj diplomatično Norman led njene ideologije. To se pra-Thomas. za katerega ima Mc-' vi, ker zastopa sistem ljudske Cormickov čikaški dnevnik ob svojine proti sistemu privatne-takih slučajih vselej toplo, po- ga izkoriščanja, lahko zelo na-hvalno in odobrilno besedo. Kaj gaja Zed. državam, ki so sedaj je Laskijevo »tališče do komu- j glavni zid starega reda. nističnega gibanja n. pr. v Fran-j Franciia in Kitajska ciji in drugje v Evropi, je po-; Vsled diplomati6nih in raz-
vedal v članku v ameriškem ti-
nih drugih obzirov sta bili kon-
sku. V čikaškem "Sunu" je bil čno priznani za enakopravni pnobčen 7. sept- Dvoobrazni, članici tudi Francija in Kitaj_ taktiki komunističnih strank1 nič ne prizanaša.
"Narodni Glasnik"
ska.
septembra poroča, da se je But kovičeva skupina ločila ed Narodnega viječa ameriških Hrvata, ki je med njimi nekaj slične-ga kakor je med nami SANS. V
Franciji je neprijetno, ker se z dne 4. je pod Hitlerjevim navalom ta-
ko hitro sesula in pa ker je vlada v Vichyju tako ljubimkala z njim. Maršal Petain je bil sicer obsojen, a on ve, da sta za padec Francije kot velesile veliko
istem poročilu je rečeno, da je odgovorni Anglija in Amerika, Butkovič s svojo družbo glaso- , ker sta 'apizale" reakcijo v stra-val najprvo za podpiranje Ti- hu pred 'levičarsko" Francijo, tove vlade v Jugoslaviji, potem De Gaulle je dobil na svojem pa so podali izjavo za Mačka in nedavnem obisku pri Trumanu proti Titovi vladi. Politika med v VVashingtonu veliko posojilo, Hrvati je že od nekdaj zelo za- čigar namen je odvrniti Franci-motana stvar. Za Jugoslavijo,! po od skoka na levo. njene koristi in njen ugled ne Francija torej v veliki peto-pomenijo take politične zmeš- rici ne bo veliko "pomenila Je
preveč odvisna od Zed. držav in Anglije Isto velja za Kitajsko-V veliki petorici se bo torej šlo predvsem med VVashingtonom in Londonom na eni strani in Moskvo na drugi. Ce jim je za mir. se bodo sporazumeli. Ako so razlike med njimi prevelike. bodo posledice iste, ka-
njave in spletke nič dobrega.
Velika petorica si dala za zgraditev miru teike naloge
(Nadaljevanje s 1. strani.)
oozdrav, lomastili po podjarm-,.	_
ljenih narodih in se navduševa-,	PreJ*nJj sv^ovni vojni,
li za nadaljna osva*anta. Ta po- Ah P« morda se veliko hujše.
ročevalec je v pravem. Lahko
Si bil se dodal, da bi Vatikan	Ameriške izgube na
'magovitega Mussolinija še bla-	Pacifiku
poslavljal, kakor ga je, dokler	Ameriške izgube v vojni z Ja-
}e bil duče na poti navzgor.	ponci so znašale 277,464 mož.
Nemčija je manj upoštevana.	Izmed teh je bilo 82,287 ubitih,
a ne bo dolgo, ko bo tudi ona	163,666 ranjenih in 29.511 po-
iobila v tej deželi in na Angle-	grešanih.
M»MIMM>MMMtMMMMMMMM#»MMMMIMMM
PRVA SLOVENSKA PRALNICA
Parkview Laundry Co.
1727-1731 W. 21 st Street CHICAGO 8, ILL Fino postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno !
TELEFONI: CANAL 7171—7173 ' »♦»♦»»•»»•••••••••»»»•••»»»»»♦»Mate	M* •
A Vugosluv Weckly Devoted to thc
Interest of the VVorkers •
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau
PROLETAREC
EDUCATION
ORGANIZATION
CO-OPERATIVE
COMMON WEALTH
NO. 19M2.
Publ»h*d W..kly at 2301 S«. LaaradaU A v«.
CHICAGO 23, ILL., September 12, 1045.
VOL. XL.
UNRRA IS MIXED UP
News that the finatices of the United Nations Relief Administration, set up to dole out relief to starving populations in other parts of the world, are balled up to the point where a scandal impends is not surprising.
That makes UNRRA fit with the capitalist system under which it developed. For capitalism is just about the most ridiculously sna r led up piece of business the world has ever seen.
If it vvasnt so serious it would be downright funny to watch the antics of an economy whose managers are worried, almost to the point ot welcoming another war, by the prospect of having "too many" people to help them do the vvork that needs doing.
As to UNNRA itself, our chief concern is not so much about how the finances are accounted for. More important. vve submit, is the question of what purpose relief aims to accomplish.
VVhat we think we see is that food is about to be used for a quite different purpose than merely to feed hungry people. The big purpose ol UNNRA is not nutritional, but political. The end sought is the paci-fication of large masses of people and the side-tracking of revolutionary tendencies.
Once we savv a runaway horse who had been captured. And as he stood trembling and red-eyed, seemingly wondering vvhether he had not better make another break, his owner persuaded the animal to uccept a lump of sugar. Immediately poor old Dobbin quieted dovvn and permitted a halter to be slipped around his neck.
UNNRA is supplying the sugar. But close at hand stand the labor exploiters of the vvorld ready to app!y the halter of class control.— Reading Labor Advocate.
UNITY PAYS
If British labor has profited by the experience of the Nevv Deal, let me say that American labor can learn even more from the ex-perience in England. One of the most obvious of these lessons is that British labor is so thoroughly united. Whatever differences of opinion may prevail vvithin the ranks of labor in England, there are no splits and no divisions in the performance of their chief task s. There is no CIO-AFL split; there are no contending groups in the political field. Policies hammered out in discussions are conclusive and binding on ali the components of the British Labour Party.
British labor has also shown an unusual capacity for vvinning the confidence of elements other than the industrial population. Labour Party candidates have scofed victories not alone in industrial and mining districts, but also among the middle class and even among the farm population. Indeed, the label "Labour Party" is a misnomer under sueh circumstances, for under the emblem of the Labour Party one vvill find ali the liberal and progressive forces vvhich in this country do not commonly group themselves vvith labor.
I have great faith that the British Labour Party vvill achieve the success it deserves. I believe that vvithout turmoil and turbulence, but in observance of aH the traditions of British life, and in observanco »ven of its ceremonial procedures. the labor government vvill put its program into effect to the advancement of the vvelfare of the people.— Max Zaritsky, President, United Hatters, Cap and Millinery VVorker.? International Union (AFL).
1HE MARCH Of LABOR ! IN THE WIND
i:
^HE.	CONSTiTuTiON Of
1037 COiTAiNS TUl RXLOW/N<3:
* VtOfiK iS A SOCUi Dt>TY, 1HE J i Nt E L L ftClUAL, TtCHrt ICAL A*p MAMlMl. K/ORKEK HASA*lSM7 1& PHortCTON ANV 6PECIAL CAOt 6Y	/
lOlO ABOJTO^-SIKIH OF tMC CLOtMG J/*PUCTKY ViAS CtiGAHlitV. Bi I9M ABocT 9o% WAS UMiOH.
From THE NATION

>>r) * ♦
;HUSETO IN 1909 ~FYR3T SfATE p AiflUO*i& CKEViJ VN\OH5.
UV WiSELY 6Y SutfNG UH\OH LA8EL Good«. loo* for tnis jnkdn labcl IH -rwe Hft*T HAT Yt)U Bcrr.
The Enslaved Peoples Are Llberated
By JOSEPH DRASLER (Formerly an Associate Editor of Proletarec)
TRY IT IN SOUTH CAROLINA
Broadcaster Frank Kingdon, subbing for Winchell, Sunday night bated this one out: "Secretary of State Bymes vvants to have a free eleetion in Bulgaria to see if it vvorks there. so he can try it out later on South Carolina."
ABOLITION OF LEND-LEASE
By RAYMOND HOFSES, Editor, Reading Labor Advocate
I AM NOT prepared to argue that the Roosevelt policy of lend-lease should continue forever; there is no reason why this nation should vvork to supply the needs of the vvhole vvorld vvithout receiv-ing adequate compensation.
On the other hand, however, I suggest for the consideration of thoughtful American vvorkers that the abolition of lend-lease vvas hastened by the vlctory of the British Labor Part? vvith a Socialist program.
Had the British Tories been kept in povver, and if the Labor Party had been rejeeted by as large a maJority as the one vvhich svvept it into povver—and especially of ali of the rest of Europe vvere not shovving unmistlkable signs of svvinging to the left — lendlease probably vvould have been ended some time, but not novv.
For then the Sokolskys and the Peglers, and aH the rest of those high-priced defenders of status quo. vvho are paid to vvrite vvhat big business vvants vvorkers to read, vvould not have overstepped themselves as they did vvhen they shouted against helping Socialist Britain build a nevv order. And then the policymakers of America vvould have seen—as any in-telligent person must see — that, although the shootlng has stopped, the vvar vvill not realljr be over until the vvounds of the vvar are at least In the proces« of heallng and at least thoae vvho vvere Amer-lca's allies are able to do necessar? things for themselves.
VVHAT WE CAN expect novv— and this it vvhat this column has been predieting —- is another plan vvhich vvill enable capitalist America to help Britain and the rest of Europe under conditions setis-factory to the ovvning class of the U. S A.
For practically avery nation In Europe — and this is as true o t England as it Is of any nation on the mainland—food Is of first fm-portance
Novv, vvith the lend-lease at an end, American reactlonarles are hoping ta use food as a vveapon to forea the vvorld to accept the kind
of system that vvill fit American capitalist interests.
Ifs a dirty deal, to be sure. Ifs a threat of economic isolationism and a poliev more calculated to force ali of Lurope into the Soviet orbit than to achieve the democ-racy for vvhich Americans thought they vvere fighting? But ifs just the kind of thing that might have been expected. Certainly, if it is j good policy to lend-lease billions of vvealth and sacrifice millions of lives for the preservation of a private-profit economy, it is not, good to continue helping people who seem ready to serap that I economy in their ovvn nations. So American capitalists obviously are reasoning.
The way American policy-makers are aeting novv — and the promptness vvith vvhich they take that aetion—vvould not be consid-ered sensible in any vvalk of life.
Imagine a policeman vvho ar-rests thugs in the act of beating a citizen to death. He sends the offender to jail, but he does not leave the vietim prostrate in the gutter.
VVhat vvould be done in that čase is that the beaten man vvould be hurried to a hospital and cared for, not forever, but until he is again able to care for himself.
But the U. S. A. novv is ready to let its badly-injured companions in struggle take care of themselves unless they submit to the vvishes of labor exploitors.
Naturally, it may be argued, a capitalist economy can not be ex-pected to help Britain and the rest of Europe establish Socialism. If the British plan for the elimina-tion of the profit system Is sue-cessful the vvorkers of America vvill have an object lesson from vvhich they may profit.
Just as naturally, hovvever, a Socialist America vvould not act that way. If% thi« nation of ours vvere ovvned by the people vvho In-habit It, and if vvealth vvere being produced for use Instead of for profit, American policymakers vvould be just as eager to see Socialism succeed in other nations as capitalists are to preserve In temational capitalism.
Continued)
After our regiment fought for j Kaiserlautern and captured the large german city. we moved in| and took over vvhat vvas left. There vvere dead horses ali over the reads. and shattered euipment of ali kinds everywhere. Poles and Rusians and other liberated peoples vvere overloaded vvith bundles trudging along—and stili looking around thc debris for something else they could add to their posses-sions. And from everywhere along thc roads came the prisoners—ali ages—giving themselves up by the hundreds. This happened ali over —throughout our advance, and the prisoners multiplied so fast .that vve hardly handle them. VVhen vve vvent into Kassel, vvhich vvas almost completely destroyed by our planeš vvith fire-bombs, the Ger-mans vvere stili turning out tiger-tanks in a huge factory in one end of the city vvhile vve vvere invading the opposite end.
VVhile in Nurnburg, vve savv a U. S. O. shovv at the famous Sports-palatz, Luitpoldarena, tke largest stadium in the vvorld. At one end there vvas a huge podium from vvhich Der Fuehrer addressed the cheering throngs before vve came along and spoiled his game. From this mammoth stage vve savv our ovvn shovv, five hundred of us, and vve felt lost in this plače. As I remember, there vvere four slender columns in back of this great stage. on vvhich there stili vvere huge panels decorated vvith svvastikas. On either side of these banners vvere tvvo great, bronze, German eagles; one of them had holes through it and a part of the outer vvall vvas also damaged, othervvise the great masses of vvhite stone vvere unharmed, vvhile Nurnberg, Nuremberg, clty itself vvas in com-plete ruins.
In southern Germany trains are running but it is ali military traffic, either American or German troops being shifted around or our food and gas supplies coming in. In this part of the country rail-roads vvere not damaged except in the larger cities vvhere they had sizeable railrogd yards. It differs quite a hit from vvhat the Germans did in Frfence vvhere aH bridges v*ere destroyed and miles upon miles of railroatis systematirally blovvn up, by tying a fevv sticks of dynamite to the rails every 50 feet and setting the explosives of sirrtu]taneously vvith electric prim-ers.
The only transportation the villagers have is the daily milk truck vvhich pleks up as many as he can load on top o his milk cans. The stream of returning German soldiers and refugees along vvith others shif.ing from plače to plače is endless. Most of them, hovvever
ride on bycicles, for in this coun-try the bicycles take the plače of the automobile in our country It is surprising the amount of luggage they are able to load on a bike.
The radio programs, novv that our army controls them in this zone of occupation, «u almost typical American programs you get at home. The nevvs, of course. is broadcasted to the German people in their ovvn language. German nevvspapers, the Muuchener-Zei-tung published in Munich, and the Augsburger-Anzeiger published in Augsburg, both under control of thc American Army, are delivered each vveek, coming by way of the milk truck. They are snaped up avidly by the newshungry people. most of vvhom Co not have radios. and if they do have them, they are out of order and no supplies to repair them. Eight weekly nevvspapers are being published in the American zone of occupation. Their total circulation is about five million. according to the army nevvs, paper. "Starš and Stripes." This makes about one paper for every five Germans. Originally distribut-ed free, the papers are novv sold for 20 pfenings, or about tvvo cents per copy. German civilians are so utarved for nevvs that second-hand copies bring up to tvvo marks — 200 times their original priče, on the black market. At the present time papers are being published in Frankfurt, Essen, Kassel, Heidel-berg, Brunsvvick. Bamberg, Munich and Cologne.
BLACK MARKET , IN CHILDREN EXPOSED
A vvriter in thc St. Louis Post Dispatch — a nevvspaper vvhich is edited vvith exceptional courage and intelligence—tells us there Is a "black market in children." On the plea that "vve must vvin the vvar," state and federal regulations have been relaxed and employers have been quick to take advantage of the situation.
Before tne vvar. less than a million children betvveen 14 and 17 vvere employed. Novv the number is 2,750,000, and it is estimated that before the year is out the total vvill reach 5,000,000.
"In many cases," the Children's Bureau reports, "the children have been unablc to earn enough to pay their board, lodging and other ax-penses."-^The Union Leader, Chicago.
SOME DEF1NITION8
Public opinion: What peopla think other people ar« thinking An optimist: A crossword puzzla fan vvho starta vvith a fountain pen.
Remote control: The kind most parents have over thalr children.
EUGENE R. FLITCRAFT of Chicag<^ is having troubles vvith his "Gentile Business Directory," ! a 152 page "handy shopping guide for Gentiles vvho prefar to do business vvith Gentiles" ($12). The j Chicago Better Business Bureau I reports that many of the listings j are unauthorized and inaccurate, ' and a number of firms and indi-1 viduala.are considering legal aetion j on the ground that listing in sueh a publication injures their reputa-tions.
LOCAL 24, United Office and | Professional VVorkers of America, i CIO, claims a majority of the em* ployees in Henry Ford's Chicago office, and has filed a petition for j a National Labor Relations Board eleetion.
TIMING: In its issue of August 13 Time said, "Last vveek . Russia vvas not ready—if she ever vvould be— to go to vvtfr vvith Japan" (page 27, column 2). Russia vvent J to vvar vvith Japan as readers are avvare, on August 8
THE CURRENT (1945) edition I of VVebster'3 Collegiate Dict1onary i defines "Fascisti" as "an Italian organization, originated by patriots j (1919) to oppose ali radical ele-I ments in the country."
VVILLIAM DAMON, an artist of Ocean City, Nevv Jersey, vvas ar-rjrested on Sunday, July 29, vvhile painting a portrait. Major Clyde Struble pointed out that a city or-dinance forbids "unnecessary busi-j ness" on Sunday.
ROBERT CASADEUS vvas the soloist in the final program of the Bach-Mozart Festival at Tangle-vvood, Massachusetts, August 12. A note on the printed program vvarned the customers: "Baldvvin Piano. (Mr. Casadeus uses the Steinway Piano.)"
COAL SUPPLY
Cessation of hostilities vvith Japan has produced cancellation of millions upon millions of dollars of vvar contracU, vvith the resultant slackening in the demand of coal.
As vvas to be expected, the scare stories about the shortage of coal for the fall and vvinter of 1945-1946 have lessened somevvhat, but there persists current reports from VVashington of a probably shortage.
Hovv sueh a shortage may come about has not been explained, for the simple fact remains that there are enough miners available to produce aH the coal needed in the coun{fy — and for export to Europe as vvell.
Al) the miners need is a chance to vvork steady.—The Progressive Miner.
DON T SIT ON Y0UR HANDS!
Congress came back to vvork September 5, its sttmmer vacation over and a long list of must" legislation facing both Houses and Senate.	,
Full employment; unempolyment compensation; social security changes; polltax repeal and permanent FEPC; better lavvs for veteran's aid; health: housing and the like are high on the people's agenda.
Despite the crylng need for sueh legislation, despite appeals by President Truman, some forces in Congress are doing their utmost to delay and frustate passage of the needed bills. These forces are on both sides of Congress; Republican and Democratic alike.
In the House, "for example, Rep. Doughton (D., N. C.) uses his position as chairman of the Ways and Means Committee to throvv eold vvater on his ovvn inadequate unemployment compensation bili—vvhich he introduced vvith the greatest reluctance and only after considerable pressure. Rep. Knutson, from the Republican side of the committee, fights against any form of aid to the unemployed or to the nation'* purchasing povver.
In the Senate, Sens. Byrd (D., Va.) and Taft (R., O.) vie vvith each other in attacking the Kilgore unemployment compensation bili. On the Senate Banking and Currency Committee, Sens. Taft and Austin (R., Vt.) sing a duet of opposition to the full employment bili.
Predictions are freely made that both the Kilgore bili aand the full cmployment bili vvill be thorough!y emasculated before they are passed. These predictions are being made vvhile the bills vvere stili in committee before Congress has formally reopened.
The ansvver to these predictions lles in the hands of the voters back home. If they let themselves be heard in Congress novv and throughout the rest of the session, the.v can up&et the predictions and make Congress vvork for security and prosperit.v.—The CIO Nevvs.......
DETROIT, MICHIGAN, and Madison, VVisconsin, are planning to adopt the Philadelphia system of taxing the incomes of "daytime citizens," vvho earn their money in the cities but live in the suburbs
223 MILLIONS PROFIT FROM VVAR INSURANCE
Private insurance companie* passed up a fine piece of business vvhen they refused to issue policies against vvar damage to property. Uncle Sam took over the job and cleaned up a profit of $223,000.-000, in spite of the fact that rates vvere exceptionally lovv. Damages amounted to only $70,000.
There is some controversy over vvhat should be done vvith the mo-ney — vvhether to return it to policyholders or keep it in the Treasury. The decision vvill likely be that, since the government took the risk, it should retain the profits
"Soft" for "Kaiser Bill's" Grandson
"Kalser BilPs" grandson marries the daughter of a brevver! That vvould have been impossible before the first VVorld VVar, but the market for royalty is "vveak" these days and threatens to get much vveaker.
The charming bride is Lady Brigid Katharine Rachel Guinness. Her forebears on the Guinness side piled up an immense fortune through the sale of the famous "stout" vvhich bears their name. They accumulated so much money that Lady Brigid s grandfather purchased a title, Earl of Iveagh. That put the Guinness family in the top social set, but stili far removed from royalty.
Hovvever, vvhen this started, Prince Friedrich George Wilhelm Christoph of Prussia vvas interned as an "enemy agent" and shipped to Canada. In the course of time he developed suffcient "puli" to get back to England, visit at the "great houses" and finally marry Lady Brigid and her fortune.
We've been told many times that "Kaiser Bili" started his vvorld \var bu?ineo Ifs a little diseoncerting to find that his grandson has been permitted to vvander around loose and to finally get his hands on one of the biggest bags of money in England.—Labor, VVashington, D.C.
38 MILLION MEMBERS IN RUSSIA'S RURAL CO-OPS
The cooperative movement in the USSR numbers 38 million members, according to Theodore Bayer, vvriting in Soviet Russia Today.
Each local cooperative is in full control of its business vvhich ls conducted at open membership meeting. the article states. The consumers cooperatives of USSR (Centrosoyuz) funetion today only in the rural regions. In the cities retail distribution is handled through State shops and government controlled producing organizations.
SOCIALIST DEFINITIONS
INDEPENDENT VOTF.R: One
vvho believes that either a Republican or Democrat administration is bad for the country but foolish-ly votes for one or another of them.
INDIVIDUALISM: The right of a fevv to be bom ovvning millions and the many to be born not ovvning a diaper, slave through a life-time and die paupers.
JAIL: Plače of refuge vvhere criminals are housed and fed at public expense of 85c a day, vvhile the honest unemptoyed are allovved 15c a day per person.
Hovv Not to Reduce Taxes
A simple, attractive and thoroughly deceptive tax proposal has been made by Representative Knutson of Minnesota, number one Republican on the House Ways and Means committee. He vvould cut aH personal income taxes 20 per cent.
Very easy indeed, and it has that niče look of impartiality vvhich is found in the vvorst tax system. Treat everybody alike. Make aH taxes one-fifth lovver. The day laborer vvho novv pays $10 vvill save $2. The man vvho pays $1,000,000 vvill save $200,000. Right there is vvhere the joker becomes visible.
During the vvar, income taxes vvere laid on families vvhose earnings vvere not enough to live on. They vvere taken out of food and clothing The family vvhich novv pays $10 a year connot afford to pay any income tax at ali. It should not have to. But the man vvho pays $1,000,000 a year is just as able to do so tomorrovv as yesterday, and there are sound reasons why he should.
Our tax svstem should be revised to maintain consumer buying povver at the bottom level of incomes, and absorb excess savings at the top. Heavy taxation of huge incomes is necessary not only to pay war costs, but, through the resulting government cxpenditu.es, to keep nll money at vvork. Mr. Knutson's plan takes no account of any of these necessities. It is a typical and very shortsighted effort to restore Andrevv Mcllon's tax system vvhich did much to bring on the great depression of the nineteen thirties.—The Chifago Sun.
UWT* DID IT
Tha per form Ing flea and an ala-phant croased a Jungle brldga together.
"Oh, boy,H whlspered the flea ln tha elephanfs Mr, 'we c«rUlnly made that brldfa shake!"
THAT'S RICH
Congrcssmcn are returning re-freshed from vacation to vvrestlc vvith the problem of unomploy-ment. Many of them are deter-mined to make this the biggest apple-selllng year since Hoover
turned the corner.
•
The Gallup poli and other gath-erers of stravvs in the vvind express amazement at the fact that vvomen novv cmployed in industry say that they vvant to continue on their jobs.
Imagine! Girls thinking that butter goes good vvith bread. a
Milly, our favorite millinery vvorker, is convinced the vvar is over. She daneed vvith fellas tvvice last vveek.
Senator Bilbo, Mississippi's champion hate peddler, believes Hitler is stili alive and vvants a revvard of a million dollars offer-ed for his capture.
Just can't stand the compcti* tion, eh?
a
Communists vvho previously considered Earl Brovvder to be the
fount of ali lenovvledge, and the pure source of their unalterable convictions. have changed their lino They novv think that Brovvder is nothing but a dirty Brovvderite a
RECONVERSION: VVhere men vvho vvere formerly told to stick to the job are told there are no jobs to stick to.
a
Add useful information:
Blue points are a variety of oystcr and not, as some believe, a kind of stamp.—J. C. Rich.
DINING
We may live vvithout poetry, music and art;
We may live vvithout conscience and live without heart;
We may live vvithout friends; we may live vvithout books;
But civllized man can not live vvithout cooks.
He may live vvithout books_vvhat
is knovvledge but grieving?
He may live vvithout hope—vvhat is hope but deceiving?
He may live vvithout lova_vvhat
Is passion but pinlng?
But vvhere is the man vvho can llv» vvithout dining?