V sredo in sabote izhaja in velja: k celo leto . . 5 for. — kr. k pol leta jta četert leta 70 40 Po pošti: 'ara eelo leto . . 6 for. 30 kr. aa/pol leta . . 3 „ 20 „ za Četert leta • 1 n 70 „ SLOVENEC „Živi, živi duh slovenski, bodi živ na veke!“ Nar. pesem. St. 6. V Celovcu v sredo t. februarja 1865. Oznanila. Za ^navadno drestopno veret, ^ *e plačuje: 5 kr. ktera se enkrat 8 kr. ktera se dvakrat, 10 kr. ktera se trikrat natiskuje; veče pismenke plačujejo po prostoru # Za vsak list mora biti koleje*^ (^tempelj) za 30 kr. Rokopisi se ne vrač “ Tečaj \ česa je Slovencem treba ? i/ v. Vsak izbujen in omikan narod cesti in slavi svoje imenitne može. Francozi imajo svoj pantheon, Nemci svojo WallLallo, — tu notri postavljajo svoje pervake v večni spomin. Neumerli Kolar, ki si je toliko priza¬ deval za izbujo in omiko slavjanskega naroda in tako mično pisal od slavjanske ljubezni in vzajemnosti, — Kolar je opominjal Slavjane, naj tudi „slavijo slavno slavo Slavov slavnih 14 . Slovenci! te lepe besede veljajo tudi nam: „Narod, ki ne zna ceniti svojih velikoum- nih mož in del njihovih, ni vreden, da se mu rodijo. 11 In koliko imamo Slovenci takih mož, ki so se trudili za izobraženje, za povzdigo in za pravico slovenskega naroda! Vodnik, Vega, Krempl, Prešern, Cop, Japel, Jarnik, Ahaeelj, Slomšek, Rihar itd. ali to niso možje, kterih imena se svetijo kot mile zvezde na slovenskem obnebju? Ali jih mo¬ remo, ali jih smemo pozabiti? Nehvaležnost je gerdoba in gnjusoba: „Narod, ki ne zna ceniti svojih velikoum- nih mož in del njihovih, ni vreden, da se mu rodijo !“ Zatorej se slovenski rodoljub, kterega je prešinul duh slovenski in zavest slovenska, poganja za to, da se pervaki slovenskega naroda česte in slavijo. Pa kako? Imamo Slovenci pervake že r a j n e in še žive. Ako so naši pervaki že zamerli in šli k pravič¬ nemu Bogu po plačilo svoje, glejmo, da ostanejo oni in njih dela pri nas v vednem spominu. Tako bode na¬ rodni duh teh slavnih mož ogreval in oživljal tudi naš narod za narodnost slovensko. V Mariboru se je ob¬ hajala tisočletnica slavjanskima apostoloma Cirilu in Metod u na spomin in slavo. Sešlo se jih je veliko tisoč slovenskega naroda iz vseh pokrajin slovenskih dežel. In gotovo jih je veliko veliko prešinul duh slo¬ venski, vnela se je ljubezen do vere in domovine. Tako mogočno in veselo tudi dela obletnica, ki se vsako leto obhaja 2. februarja slavnemu Vodniku v spomin. Vsako leto stopa duh Vodnikov pred nas in kliče: „ Sloveni ja vstani! Oživi se duh slovenski, bodi zvest veri, cesarju in domovini! 11 — Slovenski rodoljubi! lovite torej priložnosti, o kterih morete spominjati narod slo¬ venski na kterega koli pervaka slovenskega! — Pa zraven ne smemo zabiti tudi drugih slavnih mož slovanske kervi: Slavjani vsi smo ene matere sini, kakor Nemci vsi, Talijani vsi, ako ravno živimo po raz¬ ličnih deržavah. Da smo se Slovenci tudi tega že zavedeli, to kazati, ponuja se nam ravno zdaj prav lepa priložnost. Kdo le količkaj omikanih Slovencev ne pozna slav¬ nega imena: „Vuk Stefanovič Karadžič 11 ? Ta mož je pravi oče serbske literature; kar in kolikor je storil Vuk St. K., to je malokomu mogoče, daroval je svoje sile duševne, telesne in denarne narodu jugoslo- venskemu, kterega steblo smo tudi mi Slovenci. Umeri je V. St. K., in zapustil veliko zelo imenitnih spisov, zapustil pa tudi dolgov, vktere ga zapeljalo je samo do¬ moljubje. Zatorej hodi zdaj po vsem slovanskem svetu pismo, ki prosi in vabi rodoljube vse, kterega koli kolena slovanskega, naj se udeležijo narodne subškrip- cije, ktere namen je dvojni : da se namreč na svitlo spravijo Vukova dela in podpora nakloni Vukovej ro¬ dovini. Da se ta dvojni blagi namen doseže, ni druge poti kakor ta, da se stroški za tisk vseh Vukovih del po¬ plačajo po narodni subškripciji, tiskana dela pa se izro¬ čijo vdovi njegovi, naj jih prodaja sebi na dobiček. V ta cilj in konec se odpre s tem pozivom narodna subškripcija, in prosijo se vsi rodoljubi in prijatli pra¬ vega narodnega slovstva, da kolikor morejo, darujejo v rodoljubni namen, in io dajo naenkrat ali v čve- terih enacih obrokih (brištih) od leta 1865 do 1868. Imena podpornikov se bojo natisnila v kteri Vukovi knjigi. Zagotovila darov ali vsaka druga pisma naj se po¬ šiljajo na „odbor za izdavanje Vukovih del 11 v roke c. kr. dvornega svetovavca Utiešenovič-a na D u n a j (hoher Markt Nr. 5), gotovi denarji pa na „bankiersko hišo 11 (Banquierhaus) Simon G.Sina na Dunaj. Vsak naj natanko zapiše svoje ime, kaj je, kje stanuje, in koliko daruje ali na enkrat ali v obrokih. Že so darovali svetli serbski patrijarh S. Maširevič in svetli biškup dijakovaški J. Strosmajer po 1000 gld., baron S. Sina 300 gold., M. Ožegovič 200 gold., baron A. Vraničani 200 gold., Og Utiešenovič, dr. Miklošič, dr. Subotič, Ivan Kukuljevič, S pl. Kuševič, N. Krestičin drugi po 100 gold. Že se natiskuje 5. vezek serbskih narodnih pesem. Po odločni želji Vukovi, razodeti se o živ¬ ljenji njegovem, prevzame prof. dr. Miklošič revizijo tiska v duhu jezika in pravopisa dosedanjih Vukovih knjig. 11 Slovenci! Slavni Vuk Št. K., njegoya slavna dela, in njegova uboga vdova terkajo tudi na naša vrata. Skažimo v djanji, da smo se zdramili in zavedeli svoje narodnosti; darujmo vsak po svoji moči, naj bode tudi le kaj malega; sveta slavjanskega je ogromna sila — 80 milijonov nas je — in kamen do kamena bode pa¬ lača, zerno do zerna pogača! Imamo pa tudi pervakov še živih. — Znani so po celi Sloveniji možje, ki delajo za slovenski narod na polji narodnem, gospodarskem in političnem; ki se po¬ ganjajo za slovenski jezik in njegovo obveljavo; —■ ki tudi dostikrat grenke požirajo in mnogo terpijo za do¬ moljubje svoje. Kažimo Slovenci, da smo se zavedeli svoje narodnosti in spoštujmo, ubogajmo in vo¬ limo te može. Garibaldi - ja pozna vsak Italijan, — Deak-a vsak Oger, — Havlička vsak Ceh,— Jelačiča bana Strosmajerjavsak Hervat, Franklin-a vsak Amerikanec, — celi narod posluša njih besedo, gleda njih dela, stoji za njimi. Ne pravimo, da delajo vsi ti možje prav, in da je njih početje hvalevredno, — le to kažemo, kako če- stijo in poslušajo drugi politično izobraženi in zreli na¬ rodi svoje pervake. In od te strani je volitev dr. Raz¬ laga v Celji naj bolj imenitna. Javeljne bode dr. R. pri — 22 — vsej dobri volji in pri vsej svoji zmožnosti kaj imenit¬ nega opravil za Slovence. Alj to je veselo, neizrečeno veselo, da so vsi slovenski volivci poslušali „Novice“, ktere so ga priporočale, — da so vsi volivci se snidli pri volitvi, — in da so vs.i složno in enoglasno volili znanega rodoljuba. Veseli torej kličemo : Slovenci se zavedajo sveje narodnosti, čestijo in slavijo svoje per- vake — mertve in žive! — Deržavni zbor. Vrintsov predlog ni imel sreče. Niso se mogli finančni odborniki zediniti z ministri. Le ti niso bili si¬ cer zoper ta predlog, in so rekli, da zmanjšajo proračun za leto 1865, vendar ne morejo povedati, za koliko j tirjajo pa, naj poslanci koj odobrijo proračun za 1.1865 in' 1866, s tem vred, da se jim tudi dovoli, da si iz kas izposojujejo. Tega pa kratko in malo ni hotel in mogel finančni odbor poterditi. Rešetali in zniževali f a bodo tedaj spet skupej, kakor druga leta od konza o kraja. Pa koristilo ne bode dosti, ker, dokler ne bo v zbor Ogrov in Hervatov, in dokler se Avstrija v svo¬ jih znotrajnih zadevah prav ne vravna, zastonj je na bolj sanj e 'misliti. Stroški in dohodki deržavni se ne dajo prej vravnati. Torej sprava naj prej in pomirjenje z vsemi narodi na kolikor mogoče terdni in stalni podlagi! V seji (27. jan.) je predložil Herbst, naj se koli¬ kor mogoče, vsi poslanci vdeleževati zamorejo, kedar se posvetuje finančni odbor o proračunu, in tisti, ki je po¬ stavljen, da preudarja, kako nektere davke preme- niti.“ Hoče tudi, naj se izvoli zato poseben odbor, kar se je tudi zgodilo. — Ji s kr a potem svoj predlog pri¬ poroča zastran tega, kar je bil P1 e n e r rekel. P le¬ ne rje ve besede niso kaka si bodi reč. Pomenljive so in vredne, da jih poslanci dobro pretehtajo Poslancem gre čest in pravice svoje varovati ! — Ta predlog — da se izvoli v ta namen poseben odbor — je bil z ve¬ čino glasov sprejet. To se samo od sebe zastopi, da mi¬ nistri niso zanj glasovali. — Bil je potem na dnevnem redu ministerski predlog, naj se davek za žganje za l6 odstotkov ali procentov zniža. Večina odbornikov je zadovoljna s tem predlogom, manjšina pa hoče, naj se zaverže. Besedovalo se je potem delj časa. Slednjič pa so se zedinili za predlog, ki gaje manjšina storila: ..Davka za izvožnjo žganja se plača do konca junija 1866 10 odstotkov. 11 A vstrijansko česa pst'vo. Dežele notrajno-avstrijanske. V Celovcu. * 2. febr. se bode v tukajšnji Citavnici obhajal Vodn i k o v spomin. Najprej bode primeren govor, potem pa petje in tombola. Želimo, da bi se jih mnogo sešlo. — V petek zvečer o %7 je strašen ogenj vstal v bar. Herbertovi fabriki v beljaškem pred¬ mestji Pogoreli ste dve pohištvi, veliko derv in več ko 3000 centov premoga. Škoda je tedaj velika, pa še veča bi bila lehko, če bi bil veter pihal. Nebo je bilo čuda rudeče. Društvo, ki ogenj gasi, se je zares hvalevredno obnašalo, pa tudi drugi, ki tako radi pomagat priteko. •— 29. t. m. je umeri tukaj po kratki bolezni v. č. ka¬ nonik in knezo-škofijski računarski vodja, g. Henrik He rman n, star 72 let, jubilant in nedavno s Franc- Jožefovim redom zarad zaslug za cerkev in domovino poslavljen. R. I. P.! — V Kranju dne 25 prosinca. — a —. Preteklo ne¬ deljo 22. t. m. so napravili društveniki Južnega so- kola“ v čitalnični dvorani velik ples. Sobana čital¬ nična je že sama na sebi lepo in okusno izmalana, ta večer pa je bila še posebno okinčana; svirala je godba topniškega, polka; gostpv je zavoljo slabega vremena menj bilo, kakor se jih je pričakovalo, pa vendar še obilo. Po kotiljonu je bilo srečkanje; dobitkov je bilo dovolj in nekterih krasnih; potem se je rajalo' še do svita. Opomniti sem hotel to veselico samo zato, da se vidi, da naši Krajnski „sokoli“ — kterih je okoli pet¬ najst — krepko živijo in da so čislani in ljubljeni od vsega mestjanstva. — Prihodnjega meseca svečana se ima v našem mestu občinski odbor na novo izbi¬ rati. Tak odbor ravna z občinskim imetkom in od njega odvisi v nekakem obziru blagostanje celega mesta; te¬ daj se lahko razvidi, kako imenitna da je volitev novih odbornikov sploh. Treba je , da se marIj i vi, pre¬ vidni in za občni prid vneti odborniki izbero. Vedno se še spominjamo tiste po celi naši deržavi raz¬ trobljene osode naše občinske zbornice. Volimo si srečno in pristojno novi odbor in izbrišimo to neljubo zgodbo iz spomina. Prepuštivši imenovanje kandidatov volivnim dru¬ štvom hočem samo o nekterih potrebah našega mesta spregovoriti Perva in naj živejša potreba življenja je voda, to je čista voda Da tekoča n. p. rečna voda sama na sebi ne rabi, kdo bo tega dandanašnje še do¬ kazoval? In vendar smo v Kranju dostikrat in po ve¬ čini prebivalcev prisiljeni Savo in Kokro, kakoršni te¬ čete, piti, ker ni veljavnih studencev dovolj. Koliko de¬ narja žertvujejo drugod občine, samo da čisto in pitno vodo imajo! Naj se zmisli na edini Beč, opustivši mnogo drugih mest po naših in inostranskih deželah. V saj čiste vode, menim, smemo od naših mestnih od¬ bornikov tirjati. Druga silna potreba našega mesta je, da so ulice snažne in čiste. Kedar količkaj dež gre ali količkaj snega pade, berž je po ulicah vse v vodi in blatu. V Kranju mislim bi lože ko drugod bilo, mlakuže čez odtoke izvračati, saj stoji mesto na viso¬ kem pobrežju med dvema gori imenovanima rekama. Imamo še marsiktero željo na sercu, ali naj silnejši dve ste: boljša voda in veča snaga. Teh dveh reči po¬ grešamo in želimo kakor nekdajni Rimljanu „panem et circenses“. Mestni odborniki! vsaj toliko usmiljenja imejte do nas srenjčanov, da nam en kozarec bistre vode ponudite! Usmiljenja prosimo tudi za naše vsak dan premočene noge. Napravite več in primernejših odtokov (kanalov); ako pa tega nočete storiti, vsaj bervi čez ulice položite! Iz Bleda. $ Tildi tukaj se nam terda godi. Včasih je bil Radoliški okraj (kanton) srečneji. Bolji se je ži¬ velo, imeli smo po zimi in po letu dosti zaslužka. Po unih vaseh in begunski fari je dobro od rok šla suk- narija, tukaj smo si z vogljem in pri lesu veliko za¬ služili, v Kamnigorici in Kropi z žeblji ali cveki, itd. Zdaj pa ni več tako. Za kmeta je leto in dan slabše. Strašno se trudi in terpi kot živina, ali ne boljša se mu, vse je slabše. Vse gre skorej za davke, in da bi še dosti bilo ? Naša zemljišča so tudi previsoko cenjena in davki ne tako odmerjeni, kakor zemljiščni veljavi pristuje. Slišijo se tudi žalostne reči, da eden za drugim na boben pri¬ de. Kam pa potem? Pogovarjajo se zelo od Amerike, od¬ kar se jih je nekaj iz tukajšnje okolice srečno tje pre¬ selilo in se jim po volji godi. Pa kaj, vsi ne moremo tje in doma je le doma! Bog vas obvari. * Iz Maribora. (O zadevah „Slovenske Mati- co“.) (Dalje.) Nadalje beremo v 15.listu „Novic“, da je zbor odbornikov natis matičnih povabil in njih razpoši¬ ljanje izročil posebnemu odseku treh gospodov. V ta od¬ sek so bili izvoljeni gospodje dr. Bleiweis, dr Costa in dr. Vončina. Ta imena slovijo po vsi slovenski deželi, in res je težavni posel, kritiko pisati o delavnosti tako verlih domoljubov, ako se človek ne zlaže popolnoma ž njihovo delavnostjo. Radi pripoznavamo, koliko so se ti, gospodje za Matico trudili, in koliko so dosegli. Čast in hvala njim zato! Vendar se pa ne da tajiti, da si je ta odsek odbora Slovenske Matice, ki se je po¬ zneje imenoval »opravilni odsek 14 , sčasoma osvojil vse pravice, ki so se po matičnih pravilih prideržale celemu odboru, in še več pravic. Poročilo, ki ga beremo v 15. listu „Novic“ zastran pooblastila tega opravilnega od¬ seka, ne da se drugači razumeti, ko da je tem trem go¬ spodom samo bilo naloženo, skerbeti za razpošiljanje po¬ vabil. V sledečem pa bomo lahko dokazali, da je opra¬ vilni odsek več storil. Ves odbor je samo eno sejo imel, in to je zelo malo. Akoravno živo spoštujemo go¬ spode člane opravilnega odseka, vendar ostane resnica: več oči več vidi, kar eden ne ve, pa drugi zna. Ako bi bilo več sej celega odbora bilo, morebiti bi jih bilo prišlo tudi zunanjih odbornikov nekterokrat. Gotovo bi se sešli vsakokrat vsaj ljubljanski odborniki. Pretresalo bi se prašanje, kakšnih knjig nam je naj bolj treba, kak¬ šnih je treba pripraviti za matico za prihodnja leta, do kterih spisateljev se je treba obračati, kaj se da storiti zastran slovensko-nemškega slovarja, ki bi še moral se tiskati na stroške zapuščine slavnega knezo-škofa Wolfa; kaj bo z Vodnikovim spomenikom i. t. d. Ne vemo, kdo je kriv, da je dosihmal ves odbor bil v sejo skli¬ can še le enkrat. Berž ko ne pervosednik, ker v vsa¬ kem društvu gre pervosedniku pravica, sklicati odbor¬ nike alj društvenike v zbor. Dopisovanje z odborniki je slabo nadomestilo za seje, ker živa beseda naj več opravi, kakor smo še zgorej omenili. Na dalje se je takrat sklenilo, da bi se društvenemu tajniku, (naj bode, kdor koli hoče) plačevalo 30 gold. na mesec za njegovo delo. Ta sklep nam ni nikakor po- všeči. Ako premislimo, da matica dosihmal še nima več glavnice ko 8000 gold., da so se ustanovniki že večidel oglasili, da so veči darovi po 1000, 500 gold. i. t d. nekterih blagodušnih podpornikov že izplačani, da ni dosti upanja še več takih prineskov pridobiti, da je dosihmal manj letnih plačnikov kot vstanovnikov, da se ne smejo rabiti na letne stroške prineski ustanovni- kov, da tedaj matica še nekoliko let ne bo želo bogata, in da njeni dohodki naj bi vstregli samo društvenemu namenu; da se to ne da doseči, ako za samega tajnika rabimo polovico (kakor dosihmal) tretjino alj četertino vseh dohodkov; — zavolj vseh teh razlogov moramo živo priporočati matici večo varčnost v tej zadevi. Ko se je Citavnica v Celju odperla, rekli so nam g. dr. Bleiweis sami: „ Varčnost j e duša vsakega malega gospo¬ darstva. “ Te zlate besede naj se ne pozabijo tudi pri matici. Radi čemo čakati še nekoliko let veča dela, ako bomo prepričani, da se bodo rodila in da jih nam bo matica dajala vsaj vprihodnjič. Dokler pa imamo tako dragega tajnika, nimamo dosti veselega upa. S tako ve¬ likimi stroški tudi bukvarji lahko opravijo, kar bo ma¬ tica zamogla opraviti. Morebiti meni kdo zaverne, da ne .moremo tirjati dela zastonj od tajnika, in da zasluži toliko kolikor mu je odmerjeno. To je vse mogoče, ali glavno vodilo mora vendar ostati, da društveni namen dosežemo. Po se pa ne da drugači doseči, nego če se najde rodoljub v Ljubljani, ki prevzame tajniška opravila alj zastonj, alj za dosti manjše plačilo. Alj je bela Ljubljana prazna takih mož? Zanašamo se, dane. Dalo bi se. tudi lahko breme tajniških opravil zlajšati, V Ljubljani je dosti duhovnikov, bogoslovcev, dijakov, čitavničarjev, sokolovcev. Ako bi tajnik ta teden enega, 23 — uni teden druge povabil in prosil, naj mu pomagajo pri njegovem težkem delu, gotovo njegov glas ne bi ostal — glas vpijočega v puščavi. Na dalje je treba premišljevati, da tajniku ne pri¬ zadevajo toliko truda oni listi, ktere mora vsakega za¬ se sestavljati, temveč oni, ktere je treba enakoglasno razpošiljati vsem odbornikom, alj povjerenikom alj celo vsem članom. Taki listi se pa dajo tiskati z. manjhnimi stroški. Lahko se tudi nakupi za matico tak stroj, po kterem se da pismo, ki je s kemično tinto spisano, z majhnim trudom dostikrat ponavljati. Drugi mi bo oponašal, da moramo podpirati verleg«, slovenskega pisatelja, ki nima dosti drugih dohodkov. Ta razlog ne velja, ker matični nameni niso ti, da bi podpirala pisatelje. Cehi imajo za ta namen posebno društvo, mi Slovenci pa še nismo niti dosti zbujeni, niti zbujeni Slovenci dosti bogati, da bi se moglo osnovati tako društvo. Kar še ni, pa bo, posebno ako matica ne- ktera leta svojo pravo delavnost dobro razprostira. (Dalje prihodnjič.) Dežele trojedine kraljevine. V Zagrebu, — ? — Kar se je oznanilo kraljevo pismo na presvitlega bana, vse je nekako bolj živo. Mika nas zdaj le politika, le o političnih zadevah se pogovarjamo in jih rešetamo na vse strani. Radi bi imeli, da bi že jutri zemeljski zbor zborovati pričel. Tako težko ga že čakamo! Pa naj bo, da je le že kak začetek. Spomlad bode tako berzo pred vratmi. Ban¬ ska konferencija je perva poklicana, da zboru pot pri¬ pravlja. Ima namreč izdelati izborni ali volite v ni red. Poprejšnji od 1. 48 je bil sicer takrat dober za Avstrijo, ali zdaj mu vlada ni nič kaj prijazna, vzlasti od zadnjega zbora sem, ki jej je zelo kljuboval. Ali priznati se mora tudi, da je bila večina takratnih zbor¬ nikov za samostojnost trojedine kraljevine, ki jo je presvitli cesar 8. nov. 1861 tudi poterdil. Dobili smo lastnega dvorskega kancelarja in višo sodnijo za naše kraljevine v Zagrebu. Tudi kar se liberalnosti tega reda tiče, mora se spoznati, da se tu ne da veliko popravljati in na stara kopita štuliti, Po tem redu je namreč vsak možak, ki je dopolnil 24. leto, lahko sa poslanca izvoljen. Voli pa tudi vsak, kdor ima gotovo premoženje. Mesta, ki imajo menj ko 3000 pre¬ bivavcev, volijo enega; ki imajo menj kot 5000 pre- bivavcev, dva; ki imajo menj kot 8000, volijo tri; če jih pa imajo več kot 8000 prebivavcev volijo 4 poslance. Drugod komej 80,000 prebivavcev e nega poslance voli. To pač je velik razloček! Volitev se go¬ di neposrednje in posrednje:neposrednje po mestih; na kmetih pa in v granici posrednje. Snide se jih tedaj izvoljenih poslancev 192, razun visokih domačih dostoj- nikov in veljakov, ki imajo tudi pravico zborovati. Tedaj je vseh skupej lepo število, morebiti le za tret- jinko manje od dunajskega deržavnega zbora. Vlada jfa želi, naj se zdaj zmanjša, ker prevelik zbor se jej zelo nevaren zdi. Dostavim še tudi to, da so se udje banske konferencije že izvolili. Večidel so stara znana imena teh mož, ki so se tudi 1. 60 o ravno tem pos¬ vetovali. Radovedni smo kaj, ali bodo še tistih misel kot takrat, in v čem so drugačni postali. Le žal nam je, da je izpuščenih nekaj znanih domoljubov, izvoljenih pa tudi nekaj tacih, od kterih prav za prav ne vemo zakaj ? Imenitne svete imajo dati, Bog daj, da bi prav bilo! Kaže se pa tudi čedalje veča potreba, da bi nam. kdo k domačemu neodvisnemu listu pripomogel. Kaj dobro bi bilo to za nas, Z-Bogom! — 24 — Dežela ogerska. Sodnijske postave, ki jih je mislila vlada Ogrom oktrojirati, imajo se po cesarskem sklepu deželnemu zboru predložiti. — Ogri se tudi zelo gibljejo in govo¬ rica se širi med njimi, da bo njih zbor s hervaškim Tred sklican. To bi bilo gotovo naj bolje in vsem prav. Imajo tudi že od. 1 48 volitevni red, ki je ^nek naj »vobodniši izmed vseh, kar jih je v Evropi. Čakaj e in opotavljaje se gotovo konca ne dosežemo! Ogerski in Sedmograški Romanski prebivavci, do¬ zdaj zedinjeni s Serbi v eno cerkev pod Karlovškim patrijarhom, dobili so zdaj lastnega in neodvisnega pa- irijarha z imenom Š a g u n a. To jih kaj zelo veseli in a dobrim upanjem navdaja. Da bi jim v dušni in telesni prid bilo! — Ptuje dežele. Rnsko. Da je veliki knez Konstantin za pervosednika v ruskem deržavnem svetovavstvu izvoljen, napolnilo je vse prave ruske domoljube z velikim veseljem. Upati je, da se vse prenaredbe, ki jih je še treba, v lepem redu gode. Tak mož, kakor je Konstantin, je temu po¬ rok. Da so kmetje suženstva oprosteni, trudila sta se posebno car sam in pa Konštantin. Zdaj so oklicane tudi mirovne sprave (posredništva) in porote, ki bodo ruskemu narodu kaj veliko k omiki in napredku omagale. Govore in pišejo tudi zdaj mnogo o tem, aj in tako bi s Poljaci storili. Vlada še vedno brez usmiljenja ž njimi postopa; še te dni jih ‘bode v Var¬ šavi okoli 30 grozovito smert na vislicah storilo. Koli¬ ko pa jih mora iti še vedno iz goreče ljubljene domo¬ vine! Da bi kmalo obd, Rus in Poljak, pravo za¬ dela ! Romansko. Knez je zaukazal, da je romanska cerkev zanaprej neodvisna od Carjigrajskega patrijarha. Iz ene strani se kaže to neko imenitno in slavno delo, ker gerški patrijarhi so bili in so na vse plati gerdi oderuhi; iz druge pa se nam zdi, da zdaj pride Romanska cerkev iz dežja pod kap, t. j. vladi v roke, ravno tako kakor je na Ruskem. To pa ni velika sreča bodisi za ktero koli cerkev. Francosko. Tudi Napoleon jo menda zdaj tuhta na vrat na nos, kako bi jo z vlado drugam zavil. Dozdaj je on sam duša vsega: on za vse misli in dela, ravna in stvar- ja, kar mu je volja. Dal je res Franciji moč in veljavo na vse strani, ali srečna vendarle ni. Naj slavniši fran¬ coski možje že od nekdaj pišejo in pravijo, da to ni za Francoze, ki so že y starih časih deželske zbore in svobodne občine imeli. Lok poči, še se preveč napenja! To tudi neki zdaj Napoleon resno premišljuje, in neki namerja, kako bi jo zasukal, in Francozom kaj samo¬ stojnosti dal. Ni sicer koj vsega verjeti, kar se iz fran¬ coskega po svetu trobi — tam niso radi mož — beseda! — vendar to bi pa znalo sčasoma res biti, kar bi bilo tudi drugim vladam v lep izgled! 15. februarja se sni¬ de postavodajavni zbor. Pravijo, da se bo že takrat nekaj izvedelo, kako in kaj. Razne novice. * G. dr. Karl Bleiveis ne gre, kakor smo za¬ dnjič povedali, za okrajnega zdravnika na Tominsko. Ostane še v Kranji. — Izdatelj in odgovorni vrednik: J. E. Božic. — * Koroška hranilnica je letos spet z lepim, obil¬ nim denarjem razna društva obdarovala. Izdala je v vsem skupej 6150 gld., kar je gotovo mnogim v prid. Ali še veče zasluženje bi si hranilnica pridobila, če bi poskerbela in vravnala tako, da bi tudi kmetom, ki jih zdajne dni tako zelo nadloge tarejo, v prid bila. Marsikteri potrebuje nagloma denarja, ali ni ga za Bo¬ ga dobiti. Hranilnica, ki je domača naprava, bo gotovo tudi domačim ljudem v nesreči pomagala. Treba je tedaj vse tako vravnati, da se kmetu prihrani denar in pot. Brez velicega truda se jej bodo že oskerbniki tudi na kmetih našli — toda o tem drugikrat kaj več. f Kardinal W i s e m a n, eden naj bolj učenih in v vsa¬ kem oziru veljavnih mož, jenasmertni postelji. (Mu je odleglo. Vr.) * Deželna sodnija v Pragi ima neki zdej več kot 30 tiskarnih pravd rešiti. * Znani škof Dupanl o up je ravnokar na svitlo dal spis, ki zagovarja papeževo okrožnico. Vlada neki že zelo odjenjuje. * Vendar se bode uradnikom zboljševati začelo. Pervi so na versti računarski. Da bi le sliorej tudi drugi na versto priti mogli! * G. Katkov, vrednik „Moskovskih Vedomosti“, plačuje vseučilišču, ki mu v lastino spadajo, najemnine na leto n« več kot 70.000 rubljev t. j. v našen denarji v srebru: 107.000 g. v bankovcih pa 126.000 g. Zares, to ni kar si bodi! Drobtine. * fJoiaiMMlacstveiiie : V Pragi bode perva svilna (ži- dna) razstava 20. 21. 22. marca t. 1. Tudi iz drugih dežel se lehko tjekaj svila v razstavo pošlje, vendar se ne bodo za drugo darila dajala, kakor za do¬ mačo. — * Govori se zelo, da bodo po izgledu kupčijskih zbornic tudi kmetijske po avstrijanskih deželah napravili. _Na Dunaji pa bode veliko kmetijsko sveto- vavstvo. Ce se hoče res kmetijstvu pomoči, mora se kaj zdatnega zgoditi, saj je že zadnji čas. * Deržavno ministerstvo je dovolilo v. č. g. opatu Edru in drugim gospodom, da smejo vstanoviti na Dunaji banko v zavarovanje živine. Ime ji bode „Apis u . Tudi koristna naprava. Duhovske zadeve. * Ljublj. šk.: C. g. V. Sežun, dozdaj fajmošter v Šmihel ji, je dobil faro Dobropoljsko. * Goriška šk.: G. Fr. Zangerle-a, kapi. in konvent. ekonoma pri nunah sv. U., je izvolila franc, kneginja Bacciochi-ovka za kaplana (beneficijata) pri privatni grajšinski kapeli v Vili - Vičentini; g. Karol Fabiani, dosed. v pokoji, pride v Kobljo glavo za vikarja. Umrli so: 10.t. m. č. g. Jan. Sovič, duh. v pokoji v Gorici; g. Benardin C o m e 11 i, vikar na morožinskem otoku; 18. t. obiy 3 u. po pold č. g. Mat. Hladnik. Družba sv. Moliora. Zal. 1865 so dalje poslali d e n a r j e v: Žužem- berška fara, Kanalska dekanija, Šentviška fara pri Zatični, dok. Doljni Trajberg, Sveška fara, in dek. Cerko- vec in Videm, fara koroška Bela. Dunajska borsa 31. jan. 1865. 5°, metalike ........ 7215 5%, nacijonal ... - ... 79.95 Srebro.113.75 Nori zlati ......... 6,37 'j x Natisnil: Ferd. žl. JUelnmajr v Celovcu