St. 42 MMm >Mmi i |rtwM Anti MBift Izhaja, IzvzemSi pondeljek, vsik dan zj»* Asiškega St. 20, L nadstropje. Dopisi pisma se ne sprejemajo, rokop* - J1*® Štefan Oodlna. — Lastni1 ~ usnaraa EdinosJS znaSa za mesec L 7 _____ xj 19.60, pol leta L 32. —, In celo Za inozemstvo mesečno 4 Ure več. — Telefon uredništva in uprava St 11-57. V Trstu, v soboto 18. MDruaria 1922 Posamezna Številka 20 stotinlc Letnik XLvn EDINOST Posamezne Številke ▼ Trstu fn okottci po 20 stottnk. — Oglasi se rafrtnafo v Sifokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent, osm tnice, In zahvale, poslanice in vabila po L 1* —, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 st beseda, majnanj pa L 2 — Oglasi naročnina In reklamacije se poSUjajo izklučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiikega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57 Spomenica hrvatskega bloka Zagrebški dopisnik praške »Prager Presse« meni, da bo spomenica opozicio-nalnega hrvatskega bloka na konferenci v Genovi morda znala pač obrniti pozornost sveta na sedanje notranje razmere v Jugoslaviji, izključena pa da Je, da hi ta nenavadna manifestacija opozicionelnih Hrvatov mogla izzvati kako zunanje vmešavanje v notranje stvari suverenega kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev! Dodajanje in izpopolnjevanje države bo slej ko prej prepuščeno narodu Jugoslovenov samih. Vsekakor pa kaže ta akcija Radića in njegovih somišljenikov nfl. globoka navzkrižja med Srbi in Hrvati, in na potrebo, da pride enkrat do sporazuma med obema bratskima plemenoma. Tak sporazum želi goreče vsak iskreni patriot in dani so tudi vsi predpogoji za to. Sedanje navzkrižje med Hrvati in Srbi sega v prve dni ustanovitve jugoslovenske države, a ima svoj koren v razliki naziranja, ali naj se da prednost centralistični ali federalistični obliki države. Združitev Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno državo želijo pa vse politične stranke in državna misel kot taka se je globoko zasidrala v narodno zavest. Ta dejstva tvoriio edino pravo podla-lo za presojanje notranjepolitičnih razmer v Jugoslaviji. Ne gre za to, ali naj država obstoji, ampak le za lo, kakšna naj bo njena notranja uredba. Politični boj se ne bije za bisivo, temveč edino le za obliko države. V zadnjem volilnem boju so dobili radi-kalci 99 poslancev, demokratje pa 98. Volilni boj je bil oster. Potem pa sta se združili ti dve stranki v večino za Pašičevo vlado, ki je, pritegnivši k sebi še nekoliko drugih malih strank, zbrala potrebno število glasov za sprejem ustave. Ta ustava tvori nekak kompromis med centralizmom in federalizmom. Stare meje posameznih l dežel so odpadle in prišlo je do razdelitve na pokrajine, ki jim stoje na čelu kraljevi namestniki, katerih avtonomne kom-petence se morejo nekako primerjati s kompetencami nekdanjih avstrijskih ces. kr. namestnikov. Z uzakonitvijo ustave pa ni nikakor prenehal notranjepolitični boj. Po uresničenju namena radikalno - demokratske koalicije — da dobi država slednjič podlago — so zopet oživela stara navzkrižja med obema večinskima strankama in so povzročala ministrske krize, katerih rešitev je bila vedno težavnejša. Neoporečna zasluga Pašičeva je, da je vendar vsekdar znal obvarovati državo pred težkimi tresljaji in da je v najkritičnejših trenutkih našel rešilen izhod. Pašić je znal svojo, sedaj uveljavljeno ustavo spretno branita, kljub temu da je Stojan Protić, odličen vodja radikalne stranke v opoziciji proti njemu in kljub temu da se druge opo-zicionalne stranke združujejo na programu revizije ustave. Nove volitve bi mogle prinesti razjasnitev ter odločiti, pride-li vprašanje državne oblike zopet v razpravo. Navzkrižje med Srbi in Hrvati obstoji torej le v tem, da je ogromna večina srbskih zastopnikov za sedanjo ustavo, dočim večina hrvatskih zastopnikov nasprotuje tej ustavi — ali: le ustavi in ne državi! Da je ta boj zadobil nenavadne oblike — kakor je n. pr. poziv na inozemstvo — je globoko obžalovati, ker more izzvati razne v vsakem oziru škodljive domneve in teden-ciozne komentarje, ki so brez vsake podlage. Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev je postalo zgodovinska resničnost. To je ideal, za katerega so krvaveli na bojiščih in ječali v temnicah najboljši sinovi naroda. Navzkrižje med Srbi in Hrvati je ena tistih neizogibnih epizod, ki so se z zgodovinsko vernostjo odigravale pri vsakem narodnem uedinjenju poprej ločenih narodov istega plemena. In le tako je treba ocenjevati to navzikrižje. K tem izvajanjem zagrebškega poročevalca bi še pripomnili: Vsekakor je . spomenica hrvatskih opozicionelnih strank na inozemstvo zgrešen korak. To pa ne le zato, ker more vzbujati v inozemstvu neugodne domneve glede življenake možnosti države, ampak tudi zato, ker spravlja opozicionalne hrvatske stranke v luč nedoslednosti Če je res, da so le nasprotnice sistema, notranje uredbe, ne pa države same, morajo tudi priznati državi — pa naj bo njena notranja uredba centralistična ali federalistična — elementarno pravico, ki jo ima vsaka suverena država da jo namreč edino le njena diplomacija sme zastopati pred zunanjim svetom. Stranke imajo neoporečno pravico, da kritizirajo osebe, ki tvorijo državno diplomacijo, in da obsojajo njih delovanje, ali pravic diplomacije kot take do zastopanja države napram inozemstvu se ne smejo dotikati. To je izključno le njena naloga. V Italiji n. pr. se sedaj opaža vedno večje nezadovoljstvo z nesrečno zunanjo politiko ministra Della Torretta in vse kaže, da bo moral mož kmalu izginiti s pozorišča. Pri tem pa ne prihaja nobeni stranki na misel, da bi se sama s kako spomenico obrnila naravnost do inozemstva. Spomenica hrvatskih opo-zicionalnih strank na konferenco v Genovi je vsekakor zgrešena poteza! Jugoslavija Jugoslovenske priprave za konferenco v Genovi BELGRAD, 17. Včeraj je konferiral zunanji minister z izvedenci, ki proučavajo način udeležitve Jugoslavije na konferenci v Genovi. Švicarsko posojilo Jugoslaviji BELGRAD, 16. Včeraj je ponudil sindikat Švicarskih bank Jugoslaviji posojilo 50 miljonov švicarskih frankov, kar znaša v jugsl. valuti po sedanjem kurzu 750 miljonov dinarjev. Finančni minister dr. Ku-manudi jg ponudbo v načelu sprejel in naznani! sindikatu pogoje, pod katerimi bi se lahko začela pogajanja za najetje posojila. Švicarji še niso odgovorili. Jugoslovenska pomoč Rusiji BELGRAD, 17. Ministrski svet bo vprašal skupščino 6 miljonov dinarjev izven-rednega kredita za pomoč Rusiji. To podporo bodo razdelili izključno jugoslovenski zastopniki pod pogojem, ako bo sovjetska vlada izročila jugoslovenske podanike, ki se še nahajajo v ruskem vjetništvu. Zabijanje obmejnih kolov ob madžarski meji LJUBLJANA, 16. Ker je meja v Prek-murju že definitivno določena, se je začelo te dni zabijanje mejnih kolov. Jugosloven-sko razmejitveno komisijo vodi polkovnik Voja Čolak - Antić, madžarsko pa polkovnik Karel Vassel. Povabljeni so tudi zastopniki obmejnih zemljišč. Obhod se je pričel od Dolnje Lendave proti Kobilju, Prosenjakovcem in Hodošu. Volkovi pred Belgradom BELGRAD, 16. Iz Belgrada poročajo, da je nenavadno ostra in dolgotrajna zima nagnala iz bližnje okolice neposredno v bel-grajska predmestja večjo množino volkov, ki se zlasti potikajo po Topčideru in iopči-derskem Brdu. Belgradska policija opozarja prebivalstvo, zlasti ponočnjake na veliko nevarnost, ki jim preti ponoči od sestradanih volkov. Italija Bonomi pred novim padcem RIM, 17. Po govoru ministrskega predsednika Bonomija se je včerajšnja seja prekinila, ker je moral Bonomi v senat, da poda tudi tam izjavo, ki jo je podal poslanski zbornici. Po njegovi vVnitvi se je začela razprava o njegovih izjavah. Republikanec Chiesa je predlagal, naj se razprava o vladnih izjavah ne nadaljuje, češ če je vlada smatrala to razpravo za potrebno, jo je morala povzročiti dne 2. februarja, namesto da bi bila čakala, da jo kralj pošlje nazaj v zbornico. Govornikov predlog ni bil sprejet. V imenu demokracije je govoril Colonna di Cesaro, ki se je postavil odločno proti Bonomijevi vladi, češ ta vlada ni naredila nič ne v vnanji ne v notranji politiki, V vnanji politiki je odtujila od Italije na-sledstvene države, ki so se zedinile v malo en ten to, v notranji politiki pa vlada ni nič doprinesla k ublažitvi strankarskih bojev, ki so se ublažili le zaradi utrujenosti strank. Bančno krizo je vlada zaradi pomankanja vsakih smernic le poslabšala. Kar se pa tiče njenega sedanjega postopanja, smatra govornik, da bi se bila morala vlada brez posebnih govorov dati na razpolago zbornici. Demokratska skupina — je zaključil govornik — ne more imeti v Bonomija onega zaupanja, ki ga tudi on sam — kakor je ponovno izjavil — ne čuti. Poslanec ljudske stranske Gronchi je nastopil v obrambo vlade, poudarjajoč, da je sedanji parlamentarni položaj posledica združitve strank tekom volitev v bloke, ki j nimajo za podlago nikakega določnega in konkretnega programa. Spričo takega položaja smatra ljudska stranka, da bi vladna kriza ne bila primerna, ker bi iz nje ne mogla vstati nobena vlada, od katere bi se moglo pričakovati več nego od. te. Socialist Musatti je objasnil stališče svoje stranke, ki se sicer še vedno drži sklepa milanskega kongresa glede svoje intransin-gentne taktike, a bi morda vendar zavzela nevtralno stališče nasproti vladi, ki bi dala dovoljno jamstvo za vzpostavitev miru v državi in za vsmeritev mednarodne politike v zmislu gospodarske obnovitve Evrope. Sedanja vlada je zagrešila težke napake v notranji in vnanji, posebno pa v kolonijalni politiki, katera je povzročila novo krvoprelitje v Libiji. Toda če je zaradi vseh teh pomanjkljivosti nadaljnji obstanek Bonomijeve vlade nemogoč, bi socialistična skupina v tem času ne mogla dovoliti povrnitve Giolittija, ali pa celo Sonnina ali Orlanda. Po govornikove m mnenju sta spričo sedanjega položaja, ko vsa državna oblastva podpirajo z vsemi močmi fašiste proti socialistom, mogoči le dve rešitvi: ali skrajni poizkus pomirjenja, ki bi omogočilo prosto razvijanje vseh državnih sil, ali pa udejstvitev diktature, proti kateri pa bi socialistična stranka nastopila z vsemi močmi Glede očitanja, da je proporcionalni volilni sistem kriv sedanjega parlamentarnega položaja, se je Mussatti pridružil svojemu predgovorniku ljudske stranke poudarjajoč, da socialistična - in ljudska stranka, ki zastopata Široke mase, ne bosta nikdar dovolili, da bi se proporcionalni volilni sistem odpraviL Socialistična skupina je zaključil govornik — želi vlado, ki bo energično nastopila za vzpo- stavitev miru v notranjosti in zunaj, če bo mogoče sestaviti tako vlado, jo bo socialistična stranka branila proti vsakemu reakcionarnemu opozicijskemu poizkusu. Tako je že iz ten govorov precej jasno razvidno stališče posameznih parlamentarnih skupin nasproti sedanji in bodoči vladi. Pozneje so se posamezne skupine ponovno sestale. Nacionalistična skupina je sklenila, da se ne bo udeležila razprave in da bo podala samo kratko izjavo pred glasovanjem. Nacionalistična, fašistovska in liberalna skupina bodo predložile enotno izjavo, v kateri bodo izrazile vladi svoje nezaupanje. Proti vladi bodo glasovali tudi socialisti in agrarci. Demokratska skupina je sprejela dolgo resolucijo, v kateri pojasnjuje svoj program in poudarja, da delovanje Bonomijeve vlade ne daja nikakega jamstva za udejstvitev tega programa in da bo torej glasovala proti vladi. Edina med močnejšimi strankami je ljudska stranka, ki bi bržkone ne imela nič proti temu, če bi se novo ministrsko predsed-ništvo poverilo zopet Bonomiju. Spričo tako jasnega stališča posameznih skupin bo Bonomijeva agonija bržkone kratka. Pravijo, da bo izdihnil že nocoj. Vprašanje »Banca di Seonto«. — Sporazum z upniki dosežen RIM, 17. V zadnjem času so se vršila med posameznimi ministri živahna pogajanja o vprašanju Italijanske eskomptne banke. Dosegel se je sporazum. Ministrski predsednik Bonomi ter ministra Beilot-ti in Beneduce so orisali postavne ukrepe, s katerimi bo vlada podpirala ustanovitev državne eskomptne banke, ne da bi morala pri tem nositi država posebno težka denarna bremena. S sodelovanjem ravnatelja Banca d'Italia g. Stringherja h bil sesiavljen načrt za končni sporazum, ki bo — kakor upajo — pomenil rešitev sedanje finančne krize. Podlage tega sporazuma so sledeče: upnikom, katerih vloge so manjše od 5000 lir, se izplača 67% v gotovini, a ostanek v obliki obveznic; vloge, ki prekašajo svoto 5000, se izplačajo v gotovini do 55%, dalje 7 35 v delnicah, a ostanek v obveznicah. Položaj »Banca di Seonto« ob koncu lanskega leta je bil sledeči: aktiva približno 4.929,169.150 lir, pasiva 5.916,682.443 lir. Primankljaj je torej znašal približno eno miljardo lir.. Italijansko časopisje v skrbeh za varnost ruske delegacije v Genovi MILAN, 17. Spričo predstojeće konference v Genovi, katere se bo bržkone udeležil osebno sam Lenin, katerega ime navdaja en del italijanskega naroda z navdušenjem, a drugi z gnusom, je nastalo za italijansko vlado kočljivo vprašanje, kako bo vzdržala tekom konference red. Socialisti in komunisti se baje pripravljajo na velike ovacije ruski delegaciji, dočim se pripravljajo fašisti na velike demonstracije proti njej. Italijansko časopisje opozarja stranke in predvsem vlado, naj z največjo energijo poskrbi za varnost ruske delegacije in za javni red v Genovi »Cor-riere della Sera« je posvetil temu vprašanju cel članek, v katerem pravi, da prihajajo ruski komunisti v Genovo kot... premaganci, toda kot gostje, ki imajo pravico do postopanja, ki je v navadi z gosti. Nov nemški poslanik ▼ Rima RIM, 17. Včeraj je predložil nemški poslanik Neurath kralju svoje poverilne listine. Spremembe v davkih na premoženje RIM, 17. Uradni Kst objavlja zakon z dne 5. februarja 1922, ki spreminja prejšnji odlok z dne 22. 4. 20, štev. 494 o davku na premoženj«. Vprašanja, ki jih bo predložila komisija za vnanje stvari vladi — Vprašanje Reke, Misurate, konference v Genovi. — Stališče Male entente nasproti mirovnim vprašanjem RIM, 17. Včeraj se je sestala komisija za vnanje stvari Po razpravi, ali je spričo sedanjega parlamentarnega položaja primerna razprava o vnanjepolitičnih vprašanjih, so se poslanci odločili za nadaljevanje razprave. Komisija je po kratki razpravi sklenila, da bo predložila ministrskemu predsedniku, ministru vnanjih stvari in ministru za kolonije zahtevo po pojasnilih o teh-le vprašanjih: 1. Položaj v Mizu-rati; 2. položaj na Reki in v tuki Baroš; 3. eventuelni datum konference v Genovi v slučaju njene odgoditve. Komisija bo prosila za pismen odgovor. Končno je komisija razpravljala o položaju Male entente nasproti mirovnim vprašanjem in vprašanju evropske obnovitve. Zapriseieiife državnih nameščencev v novih pokrajinah RIM, 17. Uradni list objavlja kr. odlok z dne 22. januarja 1922, štev. 49, ki se tiče zapriseženja državnih nameščencev v novih pokrajinah. Vsi državni nameščenci, sodmki in sodni sluge« Id so že itaL državljani, bodo morali biti zapriseženi tekom enega meseca po objavi tega odloka, oni, ki so optbraH, pa tekom enega meseca po podelitvi itaL državljanstva. Besedilo zaprisege se glasi za državne nameščence tako-le: Prisegam zvestobo kralju m njegovim kraljevim naslednikom, da se bom lojalno pokoraval ustavi in državnim zakonom m da bom izvrševal vse dolžnosti moje službe v najvišje In nerazdružljivo dobro kralja In domovina Sodniki in sodni sluge prisežejo na sledeče besedflorPrtse^ gam zvestobo kralju, da se bom lojalno pokoraval ustavi in vsem drugim državnim zakonom in da bom opravljal kot mož časti in vesti poverjene mi funkcije, Francija »Journal Des Debat s« in Benešev obisk v Parizu PARIZ, 16. Agencija »Havas« javlja: »Journal des Debats« izraža svoje začudenje nad tem, da gotovi državniki stavijajo predloge za rekonstrukcijo Evrope, kakoT da bi Evropa ne bila prenovljena že leta 1919. Četudi ne predstavlja sedanja Evropa kake popolnosti, je vendar precej izravnana in močna, da se vspešno upre vsem napadom. Dogodki so pokazali, da je evropska zgradba dovolj močna, da prenese udarce onih, katere bi hotele spraviti na površje Madžarska, Bolgarska in sovjetska Rusija. List opozarja na tof da se bodo sestali dne 22. t. m. v Belgradu zastopniki Male entente, da se porazgovore o vprašanjih, ki se tičejo konference v Genovi, in piše dalje: Ministrski predsednik Beneš je gotovo z veseljem čital zadnji odstavek francoske note, v katerem izjavlja Poincare, da nič ne ovira sklepanja dogovorov med državami ali skupinami držav za vzajemno zaščito teritorialne celotnosti. Dr. Beneš se ni potrudil samo, da sklene teritorialne garancijske dogovore, temveč tudi da sklene trgovske dogovore z Avstrijo in Madžarsko. Dokazal je z dejanji, ne z besedami, da so države srednje Evrope sposobne za življenje in da je mogoče vzpostaviti medsebojne odnošaje, ki jim bodo omogočile svoboden razvoj, ne da bi se pri tem dotaknila njihova politična ureditev. List u-gotavlja nato, da sta se Čehoslovaška in Jugoslavija gospodarsko dvignili. List pravi nadalje, da se bo tudi položaj Madžarske izboljšal, ko bodo prenehale monarhistične in fevdalne intrige, ki vznemirjajo to državo. Od časa, ko se je ponesrečila propaganda za priklopitev Avstrije k Nemčiji, se tudi tam jasni obzorje. Končno zahteva list nadaljevanje odkrite in stalne politike in ohranitev mirovnih pogodeb. Vloga Male entente na konlerenci v Genovi PARIZ, 16. List »Pariš Midi«, ki ima zveze s Poincarejem, je objavil ob priliki Benešovega prihoda v Pariz članek, ki sicer morda v nekoliko pretiranih, toda vendar značilnih besedah opisuje sedanjo vlogo Male entente v evropski politiki. List piše: »Razne okolnosti so* povzročile, da je smer evropske politike več ali manj odvisna od Male entente. Naša trditev bi postala razumljiva vsakomur, ako bi se objavila Poincarejeva nota angleški vladi glede genovske konference. V tej noti srečate lahko v vsakem odstavku nacikovanja, ki se nanašajo na Malo entento, na njene koristi; poudarja se ponovno velik pomen Male entente v vprašanjih srednje Evrope. Zlasti je odločen odstavek, ki govori o Madžarski, o njenih dosedanjih poizkusih in pustolovščinah pri podpiranju habsburških državnih prevratov. Poincare odločno zahteva brezpogojno pravico kakršnekoli intervencije v slučaju novih habsburških pustolovščin. Francoska nota si usvaja stališče Male entente glede načelne nedotakljivosti sklenjenih mirovnih pogodb v St. Germainu, Ver s ali lesu in Trianonu. — Pri tem je pomembno, da se pri tej točki prav nič ne omenja sevreška mirovna pogodba, oziroma njena nedotakljivost, kar znači, da Francija pristaja v načelih na korekture te mirovne pegodbe. To pa iz lahkoumljivega razloga, ker bi se mogle te korekture izvesti v mnogih točkah v ko-Stališče čehoslovaškega premirja dr. Beneša bo na genovski konferenci jako lahko, ker bo govoril s polnim pooblastilom in s polnim zaupanjem na svoj uspeh. Beneš bo zastopal jasno in odločno stališče Male entente in igral važno vlogo. Cela vrsta vprašanj se je pojavila glede genovske konference med diplomati. Naj-važneje je ono, ali ne bi kazalo konferenco za nekaj časa odgoditi z ozirem na nastale težkoče. Dalje kaj bo z rusko delegacijo na konferenci in ruskim vprašanjem sploh? Ali naj Rusijo v današnji sestavi priznamo ali ne? Ali ne bi bilo dobro, da se postavi genovska konferenca pod okrilje Zveze narodov? Na vsa ta vprašanja bo dal odgovor Beneš v imenu Male entente. Od njegovega stališča bo tako za konferenco samo, kakor za priprave za njo odvisno, na katero stran se bo nagnil jeziček na tehtnici.« Rusko vprašanje v francoski poslanski zbornicL — Razprava o nemških dolgovih PARIZ, 17. Na interpelacijo radikalnega socialista Buissona je odgovoril Poincare, da želi froncoska vlada vspešno pomagati Rusiji. Zbornica m senat sta v pravem človeškem čustvovanju odobrila podporo 6 miljonov za rusko prebivalstvo in v isti namen so privatna udruženja nabrala precejšnje svote. Francoski Rdeči križ razvija že v Rusiji svoje Človekoljubno delovanje. Poincarč je pri tej priliki omenil tudi pogajanja med Noulensom, Skebele-vom, Krassinom in Čičerinom. Sicer je ton brzojavk iz Moskve postal v zadnjem času vljudnejSi, vendar je do priznanja sovjetske vlade še dolga pot Nato je predložil odsek za zaičito francoskih interesov v Rusiji sledeče pogoje, od katerih naj bi bila odvisna vzpostava rusko - francoskih od- nošaje v: Izrecno priznanje s strani sovjetske vlade vseh dolgov bivših ruskih vlad, vzpostava in povračilo vsega francoskega premoženja in odškodnina za povzročeno škodo, vzpostava lastninskega prava, individualne svobode in sodnih garancij in končno garancija za točno izvršitev teh pogojev. Nato je prešla zbornica k razpra-i o posebnem proračunu za povračljive izdatke. Eymond je izjavil, da bi Francija lahko že dosegla ravnovesje v svojih financah, ako bi ne imela tudi takih izdatkov, ki bi jih po versailleski pogodbi morala plačevati Nemčija. Tako je Francija 1. januarja 1922 plačala mesto Nemčije 80 miljard in sicer 45 miljard cdškodnin za povzročeno škodo na premoženjih, 25 miljard za škodo na osebah in 10 miljard za obresti na posojilih. Proračun za leto 1922 izkazuje 10 miljard in 375 miljonov povrač-1 ji vili izdatkov. Poročevalec je nato govoril o vprašanju nemških dolgov in obžaloval, da Nemčija ne samo ne plačuje točno svojih obveznosti, ampak gleda z neverjetno hladnostjo vse napore, ki jih Francija namesto nje izvršuje. Kapitali se izvažajo iz Nemčije, davki so tam štirikrat nižji od francoskih. Tako je Nemčija organizirala sistematičen primanjkljaj v svojem proračunu in je s poplavo papirnatega denarja povzročila finančni polom države. Nato jc poročevalec kritiziral zadnje sklepe nemške poslanske zbornice za zboljšanje financ in pozval vlado, da naj sporoči zbornici odgovor, ki so ga na te nemške predloge zložili francoski izvedenci. Opozarjal je na to, da se ne sme več popuščati napram Nemčiji niti za las. Vsaka olajšava — je končno vskliknil Eymond — Nemčiji pomeni za Francijo težko breme. Rov finančni polom v Londonu LONDON, 17. Vsled poloma »City Eqintable Fire Insurance Company« je napovedala danes konkurz menjalna agencija Ellis Comp. Pasive te tvrdJce znašajo 2 miljona šterlingov. Ustanovljena pred poldrugim stoletjem je tvrdka vžrvala splošno zaupanje in igrala s svojimi krediti vladi leta 1814 v vojni proti Napoleonu veliko ulogo. Šest sedanjih članov tvrdke je bilo včeraj izključenih iz borze. Angleške banke nočejo dati Grčiji posojila LONDON, 17. Daily Express poroča, da so angleške banice odbile prošnjo Grčije za najetje posojila. Angleški vladni krogi menijo, da bi se moralo pomagati Grčiji s sredstvi, ki jih predvideva zakon o trgovskih kreditih, čemur pa se splošnost odločno protivi. Angleška proti udeležbi Male entente na preliminarni konlerenci izvedencev v Londonu LONDON, 17. Včeraj je angleška vlada odgovorila na francosko noto glede sestanka izvedencev za genovsko konferenco v Londonu. V tem odgovoru izjavlja angleška vlada, da ne more pripustiti Male entente na ta sestanek, ker Jbi se čutile laliko druge nepovabljene države zapostavljene in želi, da bi se ta sestanek Čimprej vršil. Anglija in ratifikacija angleško-irske pogodbe LONDON, 17. Churchill je izjavil v dolnji zbornici, da bo moral irski narod čimprej odobriti angleškoirsko pogodbo in si ustavno izvoliti svoje poslance, ker bi drugače postale obveze za obe stranki neveljavne. Angleška politika v Egiptu LONDON, 17. Lloyd George, lord Cur-zen in maršal Allemby so se popolnoma sporazumeli glede politike v Egiptu in note, ki jo bo Anglija po-slala egiptovski vladi. Angleške čete v Ulstru BELFAST, 17. Včeraj je prispel semkaj bataljon angleških vojakov. Pričakuje se prihod še drugih čet, ki bodo razvrščene na irsko - ulstrski meji. Avstrija Italijansko posojilo Nemški Avstriji DUNAJ, 17. Korespondenčni urad javlja, da je italijanski poslanik na Dunaju sporočil Schoberju, da je prejel brzojavko, kjer izjavlja italijanska vlada, da bo ugo-dila prošnji za najetje avstrijskega posojila. Avstrija se zahvaljuje Franciji za pomoč PARIZ, 17, Schober je izrazil dunajskemu korespondentu T cm psa zahvalo avstrijske vlade za zanimanje, ki ga je pokazala francoska vlada o priliki krize, ki vlada v Nemški Avstriji. Spominjal se je s toplimi besedami Mflleranda in Poincareja in izrazil upanje, da bodo pogodbe z bližnjimi državami skoro oprostile zunanji svet avstrijske skrbi in bo ta mala država taka postala faktor konsolidacije in reda V Srednji Evropi. Finski notranji minister umorjen. — Vest o umoru zunanjega ministra Finske ne« resnična. RIM, 17. Finsko poslaništvo v Rimu za-nikuje vest nekaterih časopisov, da je bii finski zunanji minister umorjen. Pač pa je bil 14. L m. popoldne umorjen notranji minister Finske BitavourL Preiskava je do* gnala, da je morilec blazen. t Stran IL »EDINOST« V Trat«, da* I & obstoji klonil i / Amerika Amerika Sestavila odgovor na povabilo za udeležbo na genovski konferenci LONDON, 17. Morning post javlja iz iWashingtona, da je Hughes pred svojim odhodom na kratek dopust sestavil odgovor na povabilo za udeležbo Zedinjenih držav na genovski konferenci. Odgovor fjo skoro odposlan. Turiija Kemalisti se hočejo udeležiti konference v Genovi LONDON, 17. Mustafa Kemal paša je izjavil žurnalistom pri svojem prihodu v Carigrad, da bo angorska vlada zavrnila vsak sklep genovske konference, ako ne bodo njeni zastopniki pripuščeni na to konferenco. Dnevne vesti Seja mestnega sveta« — Dr, Pitacco izvo- jea ma župana. Včeraj se je vršila seja mestnega aveta. Sejo je otvori1 najstarejši med svetovalci gosp. Samara. Frva točka dnevnega reda fe bila zaprisega novoizvoljenih mestnih oče-< v.m,im ^itronpc oaiegi praVtCO. To pa sedanj statut tržaškega mesta. Na-nam je torej to dobroto, da slovenska tretjina avtohtonega prebivalstva ▼ občini ni zastopana v korporaciji, ki ima Ščititi in pospeševati koristi vsega prebivalstva, ko ie mora vse — brez razlike političnega mišljenja, ali narodnosti — v enaki meri nositi bremena in donašati sredstva za upravo občine. Z rafinirano zamršijeno volilno geometrijo je mnogo naših občin po Istri iztrga! iz rok domačega prebivalstva, ali pa večino tega potisnil v obnemoglo manjšino v občinskem zastopu. V ta namen so se občine porazdelil« na frakcije. Tako je moglo priti v mnogih občinah do tega, da je slovanska večina dobila ItaHgaartvo Dalmacije. I&Oijanslri listi prinašajo vest, da je t Splitu 850 družin optiralo za italijansko državljanstvo. Najprej naj ugotovimo, da je Split — poteg Zadra, ki jt prišel pod Italijo — edino mesto v Dalmaciji kjer se nahaja večje število Italijanov. Povsoc drugod so le tako neznatni odlomki, da komaj prihajajo v požtev. 850 družm bi odgovarjalo približno 2000 duš. Ljudsko štetje leta 1900 pa je izkazalo, da ima mesto Split okoli 19.000 prebivalcev. Pri tem pa je gotovo, da je med tistimi, Id so cptirali za italijansko državljan stvo, precsjšen del hrvatske krvi. Toda tudi Če gre za same čistokrvne Lahe, nam te številke kljub temu jasno kažejo, s kako «pravico« kriče italijanski listi o italijanskem tov. Zastopnik vlade gosp. Zanconato je prečrtal besedilo prisege, nakar bo prisegli vsi prisotni svetovalci, tudi komunisti. Po prisegi Je (fobil besedo izredni občinski konaisar kom. Ca rali eri. V svojem poslovHnem govoru je povedal, da znaša primanjkljaj mestnega pro- po 3—5 zastopnikov, italijanska manjšina pa Splitu in o italijanstvu Dalmacije! Pa mari naj od 14—16. Toda to frakcioniranje niso izvedli se čudimo temu, ko smo doživeli tudi to, da povsod, ampak le tam, kjer bi mogli izgubiti so isti lisli pisali tudi o «Postumia italiaais-občino. Frakcijonirali so tam, kjer je v sre-' sima:>?l dišču naše občine nekoliko Italijanov (Sv. Vi- Vedao več ponarejanega denarja. Pišejo čenat, Žminj itd'.). Pritegnili so k sredSču ne- j nam: Med tem, ko Banco d'Italia vzdržuje koliko okoliških vasi, računajoč, da bodo že vedno stari papJrnati denar, se falzifikati mogli s terorjem nadvladati. Tako so bili naši množijo skoraj od dne do dne. Zadnje dni so volilci teh vasi za nas izgubljeni, V tržaški prišli v promet 100-Rrski bankovci, ki so tako občini pa niso hoteli frakcijo ni rati, da bi okot-ifiiio ponarejeni, da jih more le vešče oko lica le ne imela posebne frakcije. Tako je pri-(razlikovati od pravih. Papir, tisk in celo vo šla — kakor žc gori rečeno — ta poslednja dena glava ** ne razlikuje od pravih v nl-ob vsako zastopstvo. Tudi na Goriškem niso j čemer roz.an s Črto nad čelom. Na pravih je frakcijonirali. (prva črta podSobna številki 3; na ponarejenih Salatov volilni red je slednjič odtegnil uči- je pa napravljena črka S. Na pravih je obraz z oči.1 prijazen z ravnim, precej dolgim nosom; na mesto ima pri vladi za 24 miljonov tako preostaje pravzaprav le 9 miljonov pra-?a doiga. >vetovalec Sarnaja se je zahvalil izrednemu komisarju za njegovo delo za občino, nakar je prišla na red glavna točka dnevnega reda, volitev župana. Fašistovski svetovalec Parente je izjavil, da se bodo fašisti vzdržali glasovanja, ker se je pri drugih skupinah laške volilne zveze pojavil odpor proti temu, da bi bila podžupana fašista. Svetovalec Stocca je v imenu »demokratov* obžaloval ta incident in je naglašal, da je bilo že v pogodbi določeno, kdo bo bodoči župan, in obenem tudi, da bo >rvi podžupan fašist, drugi pa nacionalist. komunisti so izjavili, da ne bodo glasovali. Nato je predsednik Samaja določil svetovalca Regenta in Versa za skrutinatorja in začelo se je glasovanje. Oddano je bilo 64 glasovnic. D. Jurij Pitacco je dobil 40 glasov iii je bil s tem izvoljen za župana tržaškega mesta. Po pozdravnem govoru predsednika Samaja na naslov novega župana in po odgovoru tega poslednjega se je vršila volitev prvega in drugega podpredsednika. Prvo in drugo glasovanje sta bili brezuspešni in morala se je vršiti ožja volitev med svetovalcem Battistella in Murattijem. Izvoljen je bil Battistella, ki pa je vsled zadržanja fašistov svojo izvolitev odločno odklonil. Za drugega podpredsednika je bil izvoljen dr. Tamare, ki je izvolitev sprejel. Seja je bila zaključena ob 15.15. Ne, — miru na grobovih nočemo! V včerajšnjem uvodniku pod naslovom «Škodljive spletk«* smo opozorili na spletkarenje vladnih organov po deželi, kjer zavajajo naše ljudstvo, naj zaprosi za italijansko šolo. To delajo isti ljudje, ki se dan za dnem razgreva^o za zaščito italijanske manjšine v Dalmaciji; ki zahtevajo; naj se Jugoslavija odloči za pošteno manjšinsko politiko!! Eno glavnih sredstev v zaščito manjšin je pa menda ravno šola! Saj zahtevajo Italijani svojo šolo v vsakem kraju, kjer je le par italijanskih družin. To da bi bila — govorijo — najkrvavejša krivica, če bi bili Italijani prisiljeni pošiljali svoje ofroke v neilalijansko šolo. Tako uče glede Dalmacije, kjer so v neznatni manjšini! V Istri pa, v deželi, kjer je prebivalstvo po dveh tretjinah slovansko, in v krajih, kjer je ljudstvo izključno slovansko, hočejo vsiliti tujo šolo in siliti prebivalstvo, naj pošilja otroka v šolo, ki ne bo zanj učilnica, ampak mučilnica, v šolo, v tujem jeziku, ki zato ne more vršiti svoje vzvišene naloge 1 Tu ne bi hoteli dovoliti niti večini prebivalstva tiste zaščite, ki jo zahtevajo chrugod za vsako svojo, še tako neznatno manjšino! Kje je tu doslednost, kje pravičnost, kje je moralično čustvo?! In potem nam ti ljudje še govorijo o svoji želji po pomirjenju med obema plemenoma! Vemo dobro kakšen bi bil ta «mir;-: ti se moraš skloniti pod mojo peto, jaz bom gospodaril nad teboj in ti ne smeš nič zahtevati! Tak mir bi bil naša smrt, to bi bil za nas mir — na grobovih! Zato se bomo z zobmi hi nohti branili takega mira! Za mir pa, ki pa»r> bo jamčil svobotfrvo dihanje in ob ka- vidnim namenom, da odtegne zastopstvom ponarejenih pa je obraz bolj osoren in se zgor-r- e mnogo ponarejenih. Tudi pe- doljJ znaša letos 32,826.707 lir 16 st. Toda I .če hl u * U'TV^T*" — «>I^kv aJ .... t j njemn v teh pokrajinah prav mc drugega sto- nismo mogH »e videti. Zleleni 50-lirski ko- ril našemu narodu, je že s tem volilnim redem madi (Banco d'Italia) so tudi ponarejeni na mera hudega do vrha poJna. Ze radi tega vo- razne načine. Spoznajo se naprej po glavi, ki lilnega reda bi zaslužil, da mu vsaka naša ob-|se nahaja v belem krogu. Razume se, da čina pošlje sijajno — nez'aupnico! j mora človek imeti dober vid m poznati do- Gospodarska enketa, V zadnji, t p 2. šte- hro pravi denar! Drugače se ne more razloče- vilki «Gospodarske ga lista» čitamo sledeči v»li med dobrim in slabim. Bil bi pa menda poziv: «Gospodarski položaj naše dežele se že skrajni čas, da bi Banca d'Italia zamenjala od dne do dne slabša. Vedno bolj usihajo razni novčanice, ki se kaj lahko ponarejajo! pridobitni viri, vsak dan je pomanjkanje sred-! Obnovitev poštnih nakaznic iz starih po- stev občutnejše in dan za dnem se bolj Siri krajin Italije. Vsled zakona za riformo biro- spoznanje, da lezemo neizprosni mizeriji na- j kracije je bila poštna uprava pooblaščena, da sproti. • skrči izjemoma zaključne operacije generame- * Kako ustaviti grozečo katastrofo? Kako ža računovodstva notranjih nakaznic in post- prv, pouzupan lašist, drugi pa nacionalist. pota k zboljšanju gospodarskega polo-tuh ofeveznieza leto 1914—15 de 1919-20. Tudi k^u^isti so izjavili, da ne bodo glaso- žag? Vsled tega bodo morah prizadeti prosjti naj- Kakor je splošno znano, ne tlači gospodar-j kasneje do 31. marca t L za obnovo nakaznic, ska kriza samo nas primorskih Jugoslovenov, ki so brl« izstavljen«^ ▼ dobi od 1. julija 1914 temveč trpi pod njo več ali manj vesoljni svet. tolovaji z robcem usta In ga parkrat udarili s samokresom po glavi. — To ie za plačilo, ker ne molčiš — sta mu dejala dva tolovaja, ki sta istočasno preiskovala oropano listnico ob svetlobi žepne električne svetilke. V listnici se je nahajalo 80 lir. — To je premalo — sta dejala roparja in ukazala ostalima dVcma tovarišema, ki sta med tem časom držala napadenca, naj mu vzameta Še uro in verižico. Tolovaja sta izpolnila ta ukaz. Nato so vsi štirje neusmiljeno pretepli svojo žrtev in potein izginili. Posledica uživanja kokaine. Sofija Hiilscher-jeva z Bavarskega je zblaznela pred včerajšnjim v hotelu «Garibaldi» v ulici XXX oktobra št. 15. Zdravniki so dognali, da je ženska zblaznela radi tega, ker je vživala kokaino. V sobi, v omenjenem hotelu, kjer je bila nastanjena nesrečnica so zaplenili policijski organi nekoliko gramov tega strupa. Škrivnoatna kočija. Nekaj kraljevih stražnikov je ustavilo pred snočnjim ob 9,30 na trgu delTOspedale kočijo z ugasnjenima svetilkama. Stražniki so preiskali skrivnostno kočijo. V njej so našli tri vreče salama v vrednosti 30C0 lir. Stražniki so vprašali kočrjaža, ki se imenuje Valle Menotti in stanuje v ulici Sette-fontane št. 32, odkoet izvira blago. Tedaj jim je kočijaž odgovoril, da je stal s kočijo na omenjenem trgu. K njemu je pristopilo pet neznancev in so ga prosili, naj pelje salam v ulico Istituto. Kočijaž ni govoril resnico. Radi tega je moral v zapor Coroneo. Pozneje se je doznalo, da so bile omenjene tri vreče salama ukradene v trgovini s svinjino, ki je last Viljema Salvadorija, v ulici Ginnastica št. 26. Policija zasleduje tatove. HiSna tatica. Včeraj je bila aretirana najemnica Borgomila Grizonova, ker je ukradla svoji gospodinji Ani Krasovičevi, stanujoči v ulici dei Capitelli št. 5, nekaj zlatenine v vrednosti 250 lir. Tatovi v tobakarni. Preteklo noč so vdrli doslej neznani tatovi v tobakarno Valentina Perica v ulici Pestialozzi št. 3 in odnesli za 600 lir tobaka. Aretacijo. Včeraj je bila aretirana Ana Ci-laricb, stanujoča v ulici della Guardia št. 7. Ženska je obdolžena, da je ukradla mlekarici Mariji Bobocevi iz Dekanov ruto, ki je vredna 100 lir. KLAVIR, v dobrem stanju, se proda. Pojasnita daje Javna ljudska knjižnica v Nabrežini 225* Cena ugodna. 234 URADNICA z daljšo prakso, popolnoma vefCa srbohrvatskega jezika, stenografije in dr^Si pisarniških poslov se sprejme v industrijsko • podjetje v Ljubljani. Ponudbe pod ^Marlji-va» na upravo lista. 255 POHIŠTVO za spalnice, masivno, od L 1800 naprej, kuhinje, stolice za gostilno se prodajajo v via Udine 25, skladišče. 264 CEPLJENE TRTE črne in bele se dobi v Trt-niči Pipan, Preserje, Komen. 27<2 ŽIVINOREJCI! testenine, moka in biškoli za krmo živine. Via Udine 10. 285 NOVE POSEL JE L 70.—, vzmeti 55.—, žimnice L 45.—, volnene L 90.—, Nočne omarice, umivalniki, chiffcvnniers, spalnice itd. po zmernih cenah v ul. Fonderla 3. 164 POROČNA SOBA, bukova, masivna, zajamčeno suha, se proda za L 1550. Via Milano št. 4, L _291 IZKUŠENA sredstva za lase, zobe in olepšani^-kože (proti pegam in lišaju) ima lekarna II Bistrici. 28 ELATO in srebrna Vroo« plača m ve£ kot drug? kupci. Albert Povb, vrar> Martini 46 (v blliittJ drvenega trgaj. 10 Kakor razvidijo naši Čitatelji tudi iz naših današnjih člankov: «Nekaj vzrokov svetovne gospodarske krize» in ^Mednarodna gospodarska konferenca v Genovi* je cela kopica vprašanj, od katerih zavisi rešitev gospodarske krize, na katere nimamo mi nikakega vpliva. So pa tudi važne domače gospodarske zadeve, katerih ugodna rešitev leži več ali manj v naših rokah.Naj navedemo kratko srano nekatere najvažnejše: vojna odškodnina, elektrifikacija voda, zamenjava denarja, rešitev in povz-diga domače industrije in obrti, izvoz ravnili naših poljskih pridelkov n. pr. krompirja, vina, češenj, zaščita domače živinoreje itd. Za nekatera teh vprašanj se sicer živahno zanimajo razne ugledne korporacije, ter so se dosegli tudi lepi delni uspehi, vendar jih nikakor ne moremo izločiti iz celotnega šopa, ker so za nas preveč življenske važnosti. Kakor rečeno zavisi ugodna rešHev teh vprašanj deloma od nas samih. Ako dosežemo zboljšanje položaja v zgoraj označenih zadevah si ustvarimo vsaj tako gospodarsko podlago, da bomo rešitev svetovnih gospodarskih težkoč s silo lahko počakali in pretrpeli, < Gospodarski list*, ki si je zastavil glavno nalogo v tem, da skuša dvigniti naš gospodarski položaj, je zato mnenja, da je neobhodno potrebno, da se skliče »gospodarska enkela*, na kateri naj bi se po možnosti ck)k>čila pola, po katerih naj bi se rešila označena pereča vprašanja. Da bo imela ta «enkcta» uspeh, je potrebno, da se sestavijo že prej natančni načrti in konkretni predlogi. V ta namen bosta objavili v prihodnjih dneh «GoriŠka Straža» in «Edinost» pa posredovanju uredništva «Gospodarskega lista* vrsto tozadevnih gospodarskih vprašanj, na katera naj vsi, ki se zanimajo za gospodarski položaj naše dežele, vpošljejo svoje odgovore na uredništvo «Gospodarskega lista*. Odgovori se objavijo v prihodnjih številkah »Gospodarskega lista*. Na podlagi teh naj bi se potem vršila ustmena «Go«podar-ska enketa?>. — Važnost te enketc je na dlani. Vprašanja, ki se omenjajo v tem pozivu, zadevajo v živo široke množice našega ljudstva. Razume se, da bomo šli uredništvu «Gospodarskega lista - drage volje in vsakem oziru na roko, da bo enketa čim uspešnejša in da Vesti z Gorlikcga Mladinsko društvo «Pr osveta» pcđr. v Breste vici priredi v nedeljo ob 4. popoludne pred-pustno veselico z zelo bogatim sporedom. Vsem, ki pm je pri srcu naša mladina, nasvi-denje v nedeljo v Brcstovici. Odbor. Vrtovin- Pevsko bralno društvo »Vinograda v Vrtovinu priredi pustno veselico dne 19. t. m. s sledečim sporedom: 1. J. Aljaž: 'J'o-edrav», meš. zbor; 2. Dr. F, Prešern: * Student-, deklamacija; 3. V. Voctopivec: «Pobra-timija*, moški zbor; 4. Dr. F. Prešern: «Zdra-vilo Ijubezni», deklamacija; 5. V. Vodopivcc: «Naročilo», meš. zbor; 6. * ^Gospodične in dekleta:«t ženski ibor; 7. «Moč uniforme*, burka s petjem v treh dejanjih. Po veselici prosta zabava s šaljivo pošto. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. NOVE POSTELJE iz trdega lesa L 100, vzmeti 55.—, žimnice 40.—, umivalniki, nočne omarice, ehiffomcrs, spalne sobe od L 1900 dalje. Fondcria 12, I. desno. 25 POZOR! Srebrne krone in zl*to najvišjih cenah plačuje edini groust Belfeli Vit«, Via Madonnina 10, L i' SVINEC mehek (olovo) kupujem vsako ur j ž ino* Naslov Kuret, Settefontane 1. 195 IŠČE se prazno stanovanje obstoječe iz 2 sob in kuhinje, ali soba in kuhinja. Ponudbe pod «Ugodnosti" na upravniStvo. 185 Zobozdravniški atelje Pavel Netzbaud ustanovljen I. 1900 miti Vis Dante 12, pritličje Sprejema od 9-12 in od 14-17. u do 31. decembra lfl8 in ki niso bile izplačane v roku, ko so -bile Se veljavne. Uvoz soljeaega mesa in klobas dovoljen. Carinarnice so bile pooblaščene, da dovolijo direktni uvoz solje?i«£a mesa in klobas. ♦ Pevsko društvo «Lipa» prfredi v nedeljo dne 19. fabruarja ob 16. uri v prostorih kon-sumnega društva v Bazovici svojo pustno ve-esHco s sledečim sporedom: Juvanec: «Pastir» (moški zbor, bariton, tenor solo). Križevsky: ♦Utopljenka* (moški zbor). Ulfaž: «Zakipi duša * (moški zbor. bariton solo). Vanda: «V slovo« (četverospev). Vdarič: «Na ples (iiicčki zbor), «Igralka» (burka v enem janju). Med točkami igra tamburaško društvo •Zarja* iz Bazovice. — Po veselici prosto, zabava. * Prošaja do uson^eih src. Družina rusksga izobraženca v našem mestu, obstoječa iz treh članov, se nahaja vsled brtzposelnosti v hudi bedi, brc* stanovanja in brez vsakih sredstev. Bila je primorana prodati vse, kar je imela kaj vrednega. V svojem obupu se obrača do usmiljenih src naiih čitateljev s prošnjo, da bi ji pomagali z blagohotnimi prispevki, da se reši sicer neizogibne lakote in nesreče. Darove bo hvaležno sprejemala uprava našega lista. Pošiljajo naj se na naslov »Ruska družina*. fttandoiinfatičoea skupina M. D. P. Vaje se vrše v nedeljo 06 10—12 v navadnih prostorih. Vodja. Iz Sv. Morija Ma£d Danes v soboto ob 20 priredi Magd. podr. mladinskega društva «Prosveta» v prostorih Konsumnega društva na Kolookovcu zabaven večer. Poleg progra- GODBENO DRUŠTVO na Prošeku priredi ma bo šaljiva poŠta, dru^t>a kavalirjev, tekma nedeljo 19. t. m. ples v prostorih Gospod v vrečah, najlepša dama in najgrši kavalir itd. Po 10. uri ples. Na obilno vdeležbo vabi odbor. Odborov« seja «Organizacije oskrbnic voj-niških sirot se bo vršila danes v soboto, 18. t. m. ob 4JS uri po pol. Bcrzna ooraž!!a, Tvja valuta na tržaškem trgu: Trst, dne 17. februarja 1922. ogrske krone.................—. 3.15 3.25 avstrijsko-nemške krone ...... —39.— —.43 de~ češkoslovaške krone....... 38.75.— 39.50 dinarji............. 27.50.— 28.50 lejt............... 15.50.— 16.75 marke.......... . . . • 10 20 — 10.20 dolarji..........................20.30— 20.50 francoski franki..................178.25.—179.— švicarski franki........ . 400.—.—4C5.— angleški funti papirnati ...........89.25- 80 60 angleški funti, zlati..............102.50.—105.50 napoleoni ..................82.— 82.50 gostilne, trgovine in posestva v Ljubljani in okolici se dobijo po ugodni ceni. — Naslov pove Anončni zavori Drago Beseljak & drug, Ljubljana Sodna ulica 5. 45 MLADENIČ, vešč vseh pisarniških poslov v slovenskem, nemškem in italijanskem jeziku, išče službe; eventuelno tudi na dežel?. Naslov pri upravniStvu. 304 POROČNA SCSA, 12 kesov, se proda Molin grande 44, vrata 8. via 305 skega društva na Kontovelu. ar-298 SreSrne Krone in zlato plačujem po mMllh cenah ALOJZU PfiVH Trsi Piczm šsrU&Idi It 2 (prej Bsrriera) Odlikovani zavod za vrtnarstvo in cvetličarstvo M, STANOVANJE s pohištvom vred se proda. Obstoji iz sobe, sobice hi kuhinje. Via Udine 25, III- Paulič, od 10—1 popoldne. 299 terem se ne bo nikdo dotikal naših najsvetejših pravic — pred vsem na&e šole — bomo: dovede do čim konkretnejših'zaključkov. mi vsekdar. Ekscelenca Salata, ki v «Osrednjem uradu za nove pokrajine* vedri in oblači in ki s tem določa tudi položaj nažega naroda v Julijski Krajini, nas je oblagodaril z občinskim volilnim redom, ki ima na sebi nasledje — vrline: Ugrabil je naši okolici zastopstvo v občinskem svetu, ki ji je bilo zajamčeno, odkar t Danes vsi no PLES CMD. pri sv. Jakobu v dvorani „Del. kons. MM, Začetek oD e. Iz tržaškega ifvllenia Roparski napad na Kjadinu. Marijan Pa-gliaro se j« vračal pred anočnjim ob pozni uri po slaborazsvetljeiii ulici Costantino Resmann proti domu, in sicer na KJadin št. 645. Tedaj so planili pred njega štirje tolovaji s samokresom v roki in mu zagrozili: — Izroči nam denar, aH ti pa osmedimo možgane! — Nimam denarja... — je odgovoril Pa-gliaro s tresočim se glasom. Ko je izgovoril napadenec te besede, ga fe prijel eden izmed ropartev sa roke; ostali trije tolovaji so mu pa oapeil in jopič ter mu nato vzeli ix notranjega žepa listnico. Pri tej priliki je klical Pagliaro na pomač. Tedaj so mu zavezali PODLISTEK KAPITAN MARRYAT L«M š-lcfriasidac Roman (70) Ko je drugega jutra Filip stopil na krov, ni videl nobene druge ladje v bližini. Pogledal je na kompas in spoznal, da je smer spremenjena, vsled česar je takoj vprašal, kedaj in na čigav ukaz se je to zgodilo. Seveda proti ukrepom svojega predstojnika ni mogel ničesar ukreniti in ko je priŠdpra iieL Čez dve uri je h ladji pristal velik čoln, poln svežega govejega mesa in zelenjave, kar fo zadoKalo za vse moštvo za trt dni in takoj razdeljeno med ljudi. Komo- f* bilo tudi d ore se je pismeno zahvalil in opravičil svoj obisk z neprimernostjo in priiodtai seznam na ladji nahajftjočiJt se namasijenih Špancev, med kateri je bUo čitati Imena znanih častnikov in odiičmkov, ki so bili lahbo guvernerjevi sorodniki, kajti njegovo ime fai naslov je zvedel od sla, ki je bil poslan na krov. Holandec je namreč dobro pozaal večno španskih plemiških rodbin in vede! dobro, da so se že pred razglaienjem neodvisnosti bransantlant-skih provinc irvrfele mnogoštevilne žcnvtve med plememtaši stare in nove zemlje. Komodore je zaključil svsje pismo z upanjem, da bo v staau tekom treh dni Iskazati guvernerju osebno svojo zahvalo m poelal bolnike na deželo, ker hrepeni nadaljevati svoje novim odkritjem nam sojeno potovanje. Tretji dan ao pripeljali na krov novih zalog in kmalu nato ae je podal komodore v angleški obleki na obalo, da obišče guvernerja; podrobno mu ie mM polofej mornarjev in se dogovoait, da fh te dva dni odda v mestu, smatrajoč, da bodo doCedai še dovolj zdravi za na pot Po umogfk požara vik se je komodore spet vrnil na evoto ladfo, fuvarner pa ma je namignil« dO ge bo dragega da« če ne bo vreme neutorfao. poeet* — toda to obljubo je Sele izpolni tretji dan. Tb pa je komodore žefeL (Dalje). POROČNA SOBA iz trdega lesa se proda za L 1800. Corso Ga riba Idi 29, vrata 6. 300 STANOVANJE iz 3 prostorov in zeail>išče s trtami se da v najem ali proda v Rozzolu in Monte. Pridela se do 30 q seca. Pojasnila daje Lavrenčič, Vrdela-Farneto 1183. 301 38 LETEN VDOVEC, s 3 odraslimi dečki, z dobro idočo obrtnijo, želi znanja v svrho že-nitve s pridnim dekletom ali vdevo brez otrok od 25-^-35 let, krSčanskega značaja, neomadeievane preteklosti. Le resne ponudbe s sliko pod «Lepa bodočnost® na upravništvo. 297 SOBICA s hrano se 23, vrata 10. da v najem. Via Cologna 302 KROJAČNICA ŠTOLFA, na novo odprta, na Opčinah, izdeluje najmodernejše in priproste kroje za gospode in dame. Postrežba točna, cene konkurenčne. Delo obleke od L 80.— do L 120,— Delo s pod vleko od L 150.— do L 170.—. Priporočam se za obilni obisk. 303 Trs«, (RedlpuVjo) Vta Roma 3. Via Mteheiertgalo Ouon. 71© Telefon 12-49. šMa useftonUrstm rastlin?,, m\l če'ouleeR itd. M Cenik na zahtevo. Pošlljotve na vse kraje« plačam za KU&g in ZLATICE. Lisičje, dihurjeve, vidrine, jazbečeve in zajčeve KOŽE plačujem po najvišjih cenah. 27 D. VVINDSPACH, Trst, Via Cesare Battisti (Stadion) št. 10, II. nadstr S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša nadvse ljubljena soproga in mati Hotllda Ram ni. Vrč dne 16. t. ra., ob 9. uri, po kratki in mučni bolezni preminula. PogicL se bo vršil v soboto, 18. t. m., iz hibe žalosti na domače pokopališče. Mer če, 17. februarja 1922. Fran, soprog. Fran, FrančiU, Marija, otroci ZAHVALA. Tem potom izrekamo najsrčnejšo zahvalo vsem sosedom, posebno pa dekletom Frančiški Živic, Frančiški Kralj in Mariji Miklavec, kakor tudi vsem onim, ki so na kater; si bodi način skušali lajšati ranjki bolečine in nam neizmerno gorje. (H2)