Celje, dne 26. avgusta 197» — Številka :J4 — Leto XXIV — Cena 60 par GiasLo občinskih orgaiiizacij SZDL Celje, Laško io Zafec fjeki občan je' ^ razmeroma ma- u denarja kupil iz- ^no redko knji- L - natisnjeno o- Jfog lota 1670. Ko je pokazal stro- [ovnjaku, mu je ta pojasnil, da je knji- ga tako dragocena, ^ je praktično jjrez vrednosti, ozi- ^ma da njegova ustanova nima to- j|j|(0 denarja, da bi L lahko kupila. Ta- lko je torej srečni jlastnik knjige tako Ibogat, da niti sam jlg^ve, kako! ČEZ NEKAJ DNI SE BO V CELJSKE ŠOLSKE ZAVODE VRNILO KAKIH 11 TISOČ UČENCEV IN DIJAKOV ^ Letošnje novo šolsko leto se bo za vse šole, ki bodo imele prosto soboto, pričelo 1. septembra. % Po nepopolnih podatkih je bil vpis v vseh zavodih večji kot lani, prj čemer je bilo največ zanimanja za ekonom- ski šolski center (100 dijakov več kot lani). # V celjskih mestnih osnovnih šolah bo stiska v nekaterih oddelkih tudi letos, medtem ko bodo prostorske zmog- ljivosti še bolj pereče v poklicnih šolah. Iz gostinske šole bodo en razred preusmerili v Novo mesto. 9 Kaj bo z integracijo šolskega industrijskega centra v štorah in šolskega centra Borisa Kidriča? Po podatkih, ki nam jih je uspelo zbrati (žal samo z nekaterih zavodov), so tudi letos vpisali največ novincev v mestnih osnovnih šolah. Tako bi v tretji osnovni šoli lahko odprli še eh razred, nekaj otrok pa preusmerili v prvo in drugo osnovno šolo, medtem ko so jih mo- rali v četrti osnovni šoli ne- kaj odkloniti. Zasedba od- delkov skoraj »povsod presega republiški normativ, kar ima seveda negativne posledice. Tudi letošnji vpis učencev v sredn.je šole in poklicne šole je večji od lanskega. To velja zlasti za ekonomski šolski center, kjer so imeli lani v 17 rednih oddelkih 500 dijakov, letos pa jih bo več kot 600. Tako je morala republiška izobraževalna skup. nost odobriti dodatna sred- stva. Celjska gostinska šola, ki svo,je zgradbe, kot znano, ni- ma, bo v novem šolskem letu spre,ie!a 200 novincev, od tega pa bodo en razred prešolali v Novo mesto. Tre- ba bo, kot menijo, najti ka- kšne dodatne prostore v Ce- lju. Podobno bo imel nekaj več učencev tudi šolski cen- ter Borisa Kidriča (v 44 od- delkih 1.320 učencev), po no- vem dvoizmenskem sistemu pa se bo fond učnih ur od lanskih 26.246 povečal na 30.708. >Ianjka 6 pedagoških delavcev in 4 učilnice, ki bi bile po svoji funkcionalnosti primerne za uspešno uresni- čitev učno vzgojnega pro- grama. Nadal.jevanje na 6 strani »Stoosemdeset tisoč din smo vložili v obnovitev šole, osrednjega objekta v našem kraju, Kalobju. Obnovili smo fasado, položili parket in nabavili novo opremo. V naši šoli štirje učitelji vsako leto poučujejo okoli 130 otrok. Obnovitev šole ni dobrodošla samo učencem, temveč tudi vsem vaščanom,« je rekel »duša« življenja v Kalobju pri Šentjurju, ravnatelj šole FRANC CERKVENIK, ki že petindvajset let živi in diha ter daje svoje znanje kraju, ki vše to potrebuje. S praznikom se jim je tudi odprla pot proti dolini . .. Foto: T.VRABL KALOBJE JE PRAZNOVALO KALOBJE - PRELOMNICA V RAZVOJU TEH KRAJEV - Dr. JOŽE BRILEJ ČASTNI OBČAN ŠENTJURSKE OBČINE v nedeljo je bilo na Kalobju veselo. Tu so namreč praznovali dan šentjurske občine, ob tej priložnosti pa odprli novo zgrajeno cesto na Kalobje, odkrili spo- minsko razstavo NOB v preurejeni šoli, poleg tega pa je bila tu še svečana seja družbeno političnega zbora s krajšim programom, na koncu pa vaja enot teritori- alne obrambe. Na svečani seji družbeno- političnega zbora je najprej govoril predsednik občinske skupščine Franc Svetina o gospodarskem razvoju teh krajev ter povedal, da je bilo Kalobje vse do sedaj kraj, •fi je zaradi svoje odročnosti vzbujal strah in podobna ču- stva. Omenil je tudi, da si bodo morali prebivalci teh krajev kljub pomoči dmžbe še naprej iskati kruh v Šent- jurju in celjski občini, ker tu tovarn ne morejo zgraditi. Za hitrejši razvoj teh krajev bo poleg denarja nujno po- treben tudi ustrezen program. Po govoru predsednika ob- čine so za častnega občana proglasili podpredsednika re- publiške skupščine dr. Jože- ta Brileja, ki se je rodil v bližnjem Dobju. Dr. Jože Bri- lej je v svoji zahvali med dru- gim rekel: »Globoko sem pre- pričan, da pomeni Kalobje prelomnico v razvoju tega po- dročja. Biti pa moramo od- kriti in priznati, da bo za hitrejši razvoj poleg objektiv- nih pogojev potrebno tudi ve- liko trdega dela in naporov.« Spominske plakete so po- delili ob praznovanju marša- lu Josipu Brozu-Titu, tov.Ser- geju Kraigherju Edvardu Kardelju. Ivanu Lusekrju, Pe- tru Balohu-Pavlu ter prve- mu predsedniku šentjurske občine Petru Hlastecu. Po svečani seji sta pevski zbor ter godba na pihala iz- vedla kratek kulturni prog- ram, odkrili so spominsko obeležje ob novi cesti, vsi go- stje pa so si skupaj ogledali razstavo NOB. Prireditev je malo motilo le slabo vreme, ki je prekmalu odgnalo ne- kaj gostov. FRANCEK FRAKELJ — Ej, koliko rožic je tu v Medlogu! To bodo obiskovalci vrtnarske razstave strmeli. Presne- to, kaj ko bi v prihodnje vse celjske nasade tako zrihtali. SEJEMSKA PRIZNANJA Kot vsako leto doslej, tako je posebna stro- kovna komisija tudi letos ocenjevala razstav- ljene izdelke, delež posameznih udeležencev na razstavi, ureditev prostora in podobno. Tako so na podlagi posebnega pravilnika tudi tokrat podelili priznanja tretjega sejma obrti v Celju. Komisija se je odločila za 69 medalj, od tega 28 zlatih, 23 srebrnih in 18 bronastib. Vsi dobit- niki medalj so dobili tudi posebne diplome, medtem ko so priznanja za udeležbo na sejmu dobili vsi. Hkrati s tem so podelili še tri denarne na- grade za najizvirnejše razstavljene izdelke. Tudi to ocenjevanje ni bilo lahko. Končno se je ko- misija odločila za naslednje: Tomaž Sipek, mizar iz Mežice za smuči in vhodna vrata; Franc Grenko, pletarski mojster iz Braslovč. Orla vas, z-a vrbopletarske izdelke in Anton Koželj, vodovodni instalater iz Šent- jurja pri Celju za izpopolnjene peči s centralnim ogrevanjem. M. B. NEPRSMERNA HITROST v smeri Konjic je 17. avgusta peljal z osebnim anrtomobilom Anton Kova^ič iz Maribora. V Stra- nicah ga je zaradi neprimerne hitrosti na mokri cesti zaneslo na levo, kjer je sradel v obcestni ka- men in se nato dvakrat prevrnil končno F>a obstal na kolesih. Pri prevračanju sta padla iz avtomobila voznik, ki je dobil hude poškodbe, ter sopotnica Marija Kramberger, ki je bila lažje poškodovana, škode je za 2.000 dinarjev. POBEGNIL PO NESREČI 19 avgusta Je po cesti drugega reda Ljubno— Mozirje vozil z osebnim avtomobilom Adolf Kobale iz Gornjega gradu. V Radmirju ga je prehiteval Alojz Jeraj, in to tako tesno, da je voznika zrinil v obces.tni jarek, po katerem je ta peljal še 35 me- trov ter se večkrat prevrnil. Iz vozila sta padla voz- nik Kobale ter njegova sopotjiica Frančiška Roblek z Gornjega grad«, ki Je bUa težko poškodovana. Jeraj je po nesreči odpeljal dalje, vendar so ga nii- ličniki izsledili, škode je za 5.000 dinarjev. NEPREVIDNO ZAVIJAL Po Prešernovi cesti v smeri Kidričeve je 19. av- gusta v Velenju vozil Alojz Blatnik iz Sevnice. Nato je zavil v levo. ne da bi se prepričal, če je cesta prosta in ne da bi nakazal smer. Tako ga je zadel Ivan Zagožon iz Velenja z osebnim avtomobilom ter ga zbil po cestišču. Kolesar je dobil težje poškodbe, škode pa je 23a 200 dinarjev. PREHITEVAL V KRIŽIŠČU Francu Kosu je z osebnim avtomobilom 20. avgu- sta vozil po cesti Šempeter—Žalec. V križišču Go- tovlje—Vrbje ga je prehiteval v trenutku, ko je pra- vilno za.vijal v levo, Gvido Germi iz Trsta. Prišlo je do trčenja, ki je bilo tako silovito, da so dobili težke poškodbe Franc Kosu, Gvido in Marija Germi_ lažje pa je bila poškodovana Panika Kosu iz Graj- ske vasi. Po trčenju je italjanski avtomobil podrl še telefonski drog ter nato obstal v obcestni uti. Organi milice so Gvidu Germiju zadržali potni list, ker predvidevajo, da je on zakrivil nesrečo. PODRLA KOLESARKO Iz smeri Maribora proti Celju je vozila 21. av- gusta z osebnim avtomobilom avstrijska državljan- ka Marija Novak iz Graza. V Vojniku je pretesno prehiteivala Ma.jdo Lešnik iz Slovenskih Konjic ter jo zbila po cesti. Kolesarko so prepeljali v celjsko bolnico, kier so ugotovili, da ima pretres možga- nov ter rano na nogi. škode je bilo za 100 dinarjev. PRIKOLICA ODREZALA STOPALO Po cesti prvega reda je 21. 8. skozi Konjice vo- zil vlačilec s prikolico, ki ga je upravljal Alojz Pa- sar iiz Ljubljane. V Konjicah je s parkirnega pro- štora pripellal ne^an tovornjak, ki se mu je Pasar i'zognil, pri tem pa je kolo prikolice odre- zalo del sitopala Marini Bogatin iz Konjic, ki je bila na pločniku. Voznik tovornjaka, ki je povzro- čil nesrečo, je pobegnil in ga organi milice .še iščejo. ZAPELJAL NA LEVO 22. avgusta je Franc Mlakar iz Trbovelj vozil po cesti Celje—Mozirje ter je v Ljubiji na desnem nepreglednem o-.nnku zaradi neprimerne hitrosti zapeljal na levo stran ceste. Tako je trčil v na- "^proti vozeči osebni avto, ki ga je vozila Veronika Perko iz Celja. Pri trčenju je Mlakar dobil težie poiškodbe, njegova sopotnica lažje, škode pa je za 20.000 dinariev. IZSILJEVAL PREDNOST z osebnim avtomobilom je vozil v smeri CeJja Štefan Jaklin iz Kranja. V križišču Mari'borske ce- ste in Ulice frankolovskih žrtev mu je pred avto- mobil prineljal kolesar Jože Tvič iz Celja. Kolesar- ja je zbilo po cesti, pri čemer je dobil preit.res mofeTjnoELJE Tudi ta teden na celiskem območiu ni bilo pro- metnih nesreč s cmrtnim iz'dom, čer^^r^v je veliko, kar 19, oseb težko poškodovanih. Zf^odilo pa se je 40 prometnfih nesreč, pri katerih ie b'lo 19 o<:eb težko poškodovanih, 21 ljudi ie dobilo lažie po- škodbe, mti+ori-^i-na škod^ pa ie izredno vePka in znnša kar 230 000 novih din?^rjev. , Tudi ta teden je največ nesreč povzročila pre- hitra in neprevidna vožnia po nep^rimernLh cestah, in v dežju. CELJE: Lednik Marjan iz Ostrož- nega in Sajovic Suzana iz Ločice, Peperko Stanislav iz Šentjanža in Veber Ivana iz Pemovega, Vodeb Franc iz Celja in Pungartnik Marija iz Malih dol, Landekar Alojz iz Velike ravni in Muhič Jo- žefa iz Žabje vasi. Jelen Ma- rija iz Crešnjic in Zazijal Ana iz Brdc nad Frankolo- vem. ŽALEC: Novak Jurij, 29, Ločnica pri Vranskem in Semprimo/nik Marija, 24, prapreče 19, Plas- kan Robi, 21, 2alec, Ul. Flor. jana PohUna 2 in Novak Ro- svita, 21, Žalec, Sav. cesta 18, Cunk Alojz, 22, Loke 47 in Dernolšek Milka, 18, Loke 37, Hribar Rudolf, 28. Matke 33 in Krašovec Jožica, 19, Pon- garc 53, Kotnik Alojz, 25, Gavce 54 in Lesjak Marija, 21, Preserje 18. MOZIRJE: Jožef Tanjšek, 23, delavec iz Gornjega grada in Helena Zavolovšek, 26, medicinska sestra prav tako iz Gornjega grada. SLOVENSKE KONJICE: Mernik Viktor, 32, prevrat in Strmšek Štefka, 29, Blato 21, Kejžar Alojz, 34, Nova Dobrava, Zreče in Orož Na- da, 20, Radana vas 8, Povše Ivan, 26, Ljubija, Mozirje in Korošec Olga, 20, Letuš, Fi- javž Ignac, 21, Dobrnež 6 in Kresonja Mira, 21, Mihovljan, Podgoršek MUiael, 32, Dobr- než 16 in Kotnik Dragica, 18, Dobrnež 8, Jevšenak Avgust, 20, Dobrava pri Konjicah 42 in Bukovšek Ljudmila, 19, Bukovlje 32, Ravnik Filip, 28, Predloge pri Konjicah in Jug Jožefa, 24, Celje, Resnik Alojz, 26, Resnik 16 in Ko- privnik Rozalija, 23, Resnik 30, Pliberšek Franc, 24, Veše nik 10 in Jelenko Štefanija, 21, Partizanska c. Slovenske Konjice, Jevnikar Anton, 28, Mali Ban in Kamenšek Ama- lija, 19, Lipoglav. V Slovenskih Konjicah sta praznovala zlato poroko Go- sak Anton in Ivana iz 2ič. CELJE Rodilo se je 23 dečkov in 18 deklic. SLOVENSKE KONJICE Rodili sta se dve deklici. CELJE: Operčan Frančiška iz Sa- vine, 79, Žlender Matevž iz Celja, 55, Lednik Hermina iz Celja, 83, Mlakar Marija iz Šmarjete, 60, Lipovšek Ma- rija iz Ruš, 55, Trefalt Anton iz Mrzle Planine, 19, Kugler Antonija iz Malega vrha, 52, Ceperlin Karol iz Kal pri Hrastniku, 81, šušteršič Vik- tor iz Ljubljane, 67, Gorišek Sonja iz Celja, 17, Zagrušovec Marjan iz Zavrha nad Dobr- no, en dan, Skorenšek Marija iz Metelč, 47, Frldel Franc iz Vrh, 62, Zaje Alojz iz Vin- ske gore, 83, Guček Janko iz Mrzlega polja, en dan. ŽALEC: Novinšek Alojzija, rojena Strahovnik, gospodinja iz Vinske gore, 76, Sovič Ma- rija, rojena Jančič, delavka iz Dobriše vasi, 98, Hirsch- berger Jernej, upokojenec Gotovelj, 77, Komerički Ru- dolf, dijak iz Košnice, 14, Grabner Katarina, upokojenka iz Dobriše vasi, 80. MOZIRJE: Trbovšek Franc, gozdni teh- nik iz Bočne 42. SLOVENSKE KONJICE: Špogar Marija iz Laž, 86, Kokol Ana iz Zg. Laž, 83, Bevc Matevž iz Slovenskih Konjic, 89. ŠMARJE PRI JELŠAH: Jereb Franc iz Podsrede, 68, Rajgel Anton iz Kozja, 89, in Narat Marija iz Hrastja Ta teden je bila tržnica dokaj slabo založena. Tako je bila v četrtek skoraj čisto prazna. SADJE: Slive so od 2 do 3 dinarje, breskve 3 do 5, borovnice 7, lubenice 2,5, hruške 1,5 do 4, smokve sve- že 6, grozdje 3 do 5 in ja- bolka 2 do 3 dinarje za kilo- gram. Marelic je zmanjkalo, malo pa je še borovnic in breskev s Primorskega. ZELENJAVA: Krompir 1,5, čebula 2 do 4, česen 10 do 12, solata 3 do 5, rdeča pe- sa 3, ohrovt ima isto ceno, koleraba 2 do 3, kumarice 1 do 1,5, za vlaganje pa 2 do 4, stročji fižol 3 do 4, pa- prika 3 do 5, zelje v glavah (belo) 1,5, kislo zelje 3 do 4 in paradižnik 2 do 4 dinarje. GOBE: Ta teden je bilo na trgu nekaj več prodajalcev z gobami, vendar so vse ta- koj razprodali ne glede na ceno Lisičke so po 10, jurčki pa p>o 20 do 30 dinarjev. Jajčka so se malo podra- žila in so sedaj po 70 par. Minulo soboto je bila na občinski skupščini Žalec pi srčna slovesnost ob zlati poroki Friderika Cujnik Marije, rojene Mihelič Oba sta stara preko sedemj set let, kljub temu sta še čila in zdrava. V skup« živl.jenju sta imela tri otroke, eden od njih pa je | del v NOB. Zakonca Cujnik sta aktivno sodelovala družbeno-političnih organizacijah. O požrtvovalne delu govore številna odlikovanja in diplome Fridej Je bil odlikovan s srebrnim vencem, medaljo za vof ške vrline, zlatim odlikovanjem RK in še vrsto dm mi odlikovan,]!. Žena Marija je v Lokah vrsto leta braževala dekleta v gospodinjstvu, bila pa je za svi družbeno pomembno delo tudi odlikovana. To 50 i trajajočo zakonsko zvezo je ponovno potrdil podpn sednik občinske skupščine Žalec Jože Jan. Tekst in foto: Tone Tanl PETRIČEV ATE UMRLI v Povšnicah 6 pri Sve- tini nad Štorami je nekaj dni pred dopolnjenim 77. letom zatisnil trudne oči Franc Klinar Petrič, prava kmečka grča, Maistrov bo- rec, aktivist in član na- rodne zaščite v času NOB. Pokojni je bil med dru- gim udeleženec znane bit- ke za Slovensko Koroško v hubadski dolini sodelo- val pa je tudi pri zavzet.ju Celovca. Za udeležbo v NOB je prejel red zaslu- ge za narod. Pretekli petek so se na pokopališču na Svetini po- slovili od poko.inika naj- bližji, sorodniki in pri,iate- Iji, saj so im?li Petričevp- ga ata povsod radi. Pogre- bne svečanosti se ,)e ude- ležila tudi delegacija za- voda za časopisne in radij- sko de,iavnost Iz Murske Sobote. Od pokojnika se je ob odprtem grobu po- slovil Jože Vrabl, novinar iz Ptuja. —jy Drago Laznik streljal na Zofko Špeglič — Ugrabil last- nega sina, grozil, da ga bo ubil ter pobe.gnil z otrokom neznano kam — Vsa javnost naj pomaga rešiti nedolžnega otroka V nedeljo, 23. avgusta, se je v Arclinu zg^)dil ogaben zločin. 22-letni Drago Laznik iz Trnovelj je najprej prete- pal Zofko špeglič, nato pa nanjo še večkrat streljal s pištolo neznanega kalibra. K sreči je zadel 'e enkrat in Zofka Speglič nI v življenjski nevarnosti ter se zdaj zdravi v Celjski holmci. Po strelja- nju je Drago Laznik odšel k staršem špegličeve ter od njih s pištolo izsilil svojega lastnega sina, ki ga ima z Zofko špeglič, pretil, da bo otroka ubil ter z njim pobeg- nil neznano kam. Ker je Dra- go Laznik zn-^n po svoji ne- človečnosti ter maltretiranju ljudi, se organi milice resno bojijo, da bo svoje grožnje uresničil ter otrjka ubil. Dra- 'go Laznik ima že dva neza- konska otroka, tretji pa je na poti. in to vsakega z dru- go žensko. Ugrabitelja osemmesečnega otroka so že našli. Za svoj zločin si je sodil sam ter j tako izognil roki pravil Draga Laznika, ki je stre! na Zofko špeglič ter nij s pištolo izsilil svojega lal nega sina od Zofkinih so šev, so v ponedeljek ni mrtvega na kozolcu, ll Karla Kosa iz Zadobroij S pištolo se je ustrelil desno sence ter bil v tren^ ku mrtev. Vendar je v nja ostalo še toliko človečnosi da ni ničesar storil svojeu osemmesečnemu sinu Peri nandu, ki so ga našli živei in zdravega poleg samomor ca. Laznika in otroka je J šel lastnik kozolca, poleg i našli tudi nabito pištolo, katero je streljal na Zc& špeglič ter nato še nai Verjetno se je ubil v m med 23. in 24. avgusta Mati otroka Zofka Šp^ se še vedno zdravi v Celjl bolnici. I. SEVŠ! NOVOSTI S POLIC CELJSKI ŠTUDIJSKE KNJ!7NJ!CE I Stručno usavršavan.je J stavnika stranih jezika, grad 1967. S 34178. I Titi J.: Murska republ^ 1919. Murska Sobota 1^ S. 34179. Šiftar V.: Cigani. Mul^ Sobota 1970. S. 34180. Požar B.: Anastasius C' in Slovenci. Maribor 1° S. 34181. Page D.: D. Leitch, Knightley: Dvojni agent P by. Ljubljana 1969.'S. 2V Krivični zakonik Sved^ Beograd 1967 S. 34175. Ziberna J.: Menica. ^ Ijana 1970. S. 34168. Nastava fizičkog. muzi^ i likovnog vas^iitanja i J graf i je u osnovno j školi. * grad 1965. S. 34167. DELA — Peter Drofenik in Marjan Kopitar, dva izmed najbolj delavnih članov uspešnega atletskega društva Kladivar, opravljata zadnja dela po polože- nem tartanu. Prosti čas zamenjam z urejevanjem objekta, ki bo v naslednjih letih judil Celjanom in ostalim veliko športnih doživetij Foto: teve Obiskali smo strelišče na Petričku Srečali smo najbolj ivroče« strelce Jerama, Jagra, pečmana In najboljšega jugo- slovanskega strelca s pištolo , Jožeta Tržana. Kot vedno je bil tudi tokrat izredno mi- ren. Čeravno je le nekaj dni pozneje bilo republiško pr ven5'^vo. na katerem je osvo- jil štiri kolajne, je treniral mimo in kljub poprečnemu rezultatu zadovoljen pospra- vil svoje dragoceno orožje. »Bo že bolje« — to je bilo vse, kar nam je lahko pove- dal predno smo pričeli z kratkim razgovorom. Jože Tr- žan je večkratni državni re- prezentant in večkratni re- korder. Trenutno ima državni rekord v streljanju s Itoltom — 583 krogov od 600 možnih. Poglejmo še njegove rezultate v ostalih orožjih: Precizna pištola proste iz- bire 556 (rezultat je postavil letos kot najboljši reprezen- tant v Budim.pešLi), s pLštolo serijske izdelave »drulov« pa 538. Jože Tržan se trenutno pri- pravlja na nastop na držav- nem prvenstvu in zaradi tega m imel posebnega trerunga za republiško prvenstvo Na sestanku najboljših jugoslo- vanskih strelcev želi potrditi SVOJ renome in še nadalje ostati prvi mož s pištolo pn nas. Mimo tega ga mnogo bolj zanima tekma oziroma mednarodni turnir v Leipzi- gu kjer bo branil svoje me- sto v reprezentanci m poiz- kusil s prodorom med naj- boljše strelce v Evropi. Sledi še tekmovanje za naslov Bal- kanskega prvaka v Carigradu in težko srečanje s strelci SSSR, Poljske, Romunije, Vzhodne Nemčije in OSSR. Šele po teh tekmovanjih bo lahko Jože Tržan napravil dokončen zbir svoje letošnje sezone. Kljub temu lahko temu skromnemu športniku že se- daj čestitamo za dosežene re- zultate, čeravno mu je stre- ljanje hobi. Največja zabava je, če lahko po končanem tre- ningu na zelenici pri Petrič- ku s kolegi zaigra »mah no- gomet«. J. KUZMA Koliko ljudi, med njimi celo otroci, ima danes »ačno puško. In koiiko jih je res poučenih o ravna- nj" z njo. čeprav velja med ljudmi za nenevarno, češ s^j z njo še vrabca ne moreš ubiti. Kako so vsi ti Uudje v zmoti, je pokazala tragedija v Ljubnem, ko j« vnuk z navadno zračno puško ubil svojo babico. In vzrck vsemu je bilo neprevidno ter nepazljivo rav- nanje z »nenevarnim« orožjem. ALENKA PERČiČ PRESENETILA V UU8LJAN \ Vrhovni sodnik republiške- isa mladinskega prvenstva Bo- Alujevič, sicer Celjan, j« popolnoma neupravičeno, lahko bi rekli, pristransko škodoval celjsko plavalko Alenko Perčič, da ni postala ^ od najbolj uspešnih tek- ^valk letošnjega prvenstva.' ( Mlada Alenka, ki prihaja ^« sedaj ob zaključku se- v pravo formo (posle- ^ce pom.anjkanja zimskega ■•^na), je namreč osvojila ^lov republiške prvakinje CELJE B : PETROVČE 20:16 ^ruga ekipa Celja, ki jo nekdanji igralec prvega J^oštva Silvo Krelj in v ka- nastopajo predvsem mla- T^^i, letos redno igra v Sta- J^rski ligL V prvem kolu so ^topili v Petrovčah in po ^Prečni igri premagali do- p«5ine z 20:16. Največ golov ^ Petrovče je dosec;el Kline ' '^^ Celjane pa Bojovič 6. na 800 m (11:31,5), bila tretja na 100 m delfin (1:26,1) in na 200 m kravi (2:41,8). Ob temu uspehu je osvojila Se drugo mesto na 400 m me- šano 6:27,0. Toda dva sodni- ka sta ocenila, da je napra- vila Alenka pri obratu na- pako. Vsekakor je bilo kaz- novanje celjske plavalke po i2yavaii očividcev sselo pri- stransko. Poleg Alenke Perčič pa so od ostalih celjskih plavalcev osvojili boljša mesta: moška štafeta 4 X 100 kravi je bila tretja v času 4:43,4 in štafeta 4 X 100 m mešano, ki je bila celo druga 5:17,6. Pohvaliti pa moramo še: Sivca in Mir- nika na 200 m prsno, ki sta osvojila četrto in šesto mesto, Palhartingerjevo, bila je dva- krat peta na 100 in 200 m prsno, Vovka na peto in še- sto mesto ter za. zaključek še Sivca za peto mesto na 200 m mešano. Med ekipami so celjski plavalci tudi tokrat osvonli s popolnoma novimi plavalni odlično četrto mesto. Zbrali so 9.874 točke. S kvalifikacijo Perčičeve in nastof>om Mir- nika ter Sivca na 100 m prs- no bi se lahko potegovali še za kakšno višje mesto. Celjski Neptvm je te dni pripravil svojim nekdanjim plavalcem presenečenje. Ude- leženci plavalnih tekem od leta 1949 do 1959 se bodo zbrali na spominskem tekmo- vanju 29. avgusta ob 16. uri ria bazenu in to ob vsakem vremenu. J. Kuzma Nogometaši Smartnega ob Paki so v prijateljski nop;r>- meini tekmi premaraii v lenjskega Rudarja s 5:4 V osmini finala zn \: o- slovanski nogometni pr>!::ii nr. področju celjske nogomcne nodzveze za mladinr? so r.o- ^ometaši .'^i^iartnega 'oma iz- SJ^iii Veiepjem *:2..._____ CELJE, 12-13. 9.1970 XXVI. POSAMIČNO PRVENSTVO SFRJ V AT L E T I K I 0 (Osnutek plakata za dr- žavno prvenstvo je izdelal akademski slikar Avgust Lav- renčič, osnutek za simbol pr- venstva pa dipl. arh. Miran Polutnik. 9 Ljubljanska teJevizija je sporočila, da bo celotno dr- žavno prvenstvo prenašala v celoti in to direktno. 0 Prve prijave novinarjev, ki bodo poročali z državnega prvenstva, že prihajajo. Naj- prej sta se prijavila urednik Sportskih novosti Vilko Lun- cer in urednik RTV Ljublja- na Tugo Klasinc. % Prvenstva se bo udele- žilo blizu 400 tekmovalcev in okoli sto vodij ekip, trener- jev ter novinarjev. Za preno- čišča vseh bo poskrbel celjski hotel Celeia! % Organizator AD Kladi- var pripravlja posebno bro- šuro, v kateri bo poleg start- ne liste, umika, vodstva tek- movanja, častnega odbora, dosedanjih državnih prvakov ter rekordov SFRJ, SRS, pr- venstev in stadiona tudi pri- kazan razvoj celjskega stadi- ona v tekstu in sliki ter izja- ve najbolj znanih jugoslovan- skih novinarjev, ki poročajo z atletskih prireditev. % Tovarna tehtnic Libela je pripravila za dva tekmo- valca, ki bosta dosegla naj- boljša dosežka prvenstva in dva tekmovalca, ki bosta do- segla najboljša dosežka v re- publiškem merilu posebna darila! CELJSKIM ATLETOM DVANAJST NASLOVOV Letošnje republiško pi-ven- stvo v atletiki je bilo v Kra- nju. Tudi tokrat so prevlado- vali Celjani, ki so od 34. na- slovov osvojih kar dvajset! Po osvojenih prvih mestih je daleč najboljši Miro Kocuvan, ki je zmagal v tekih na 100, 200 in 400 metrov ter znatno pripomogel tudi k zmagi o- beh moških štafet — 4 x 100 in 4 X 400 metrov. Po dva na- slova so osvojili Zuntar (5 in 10 km), Lubejeva (100 in 200 m, tekla je tudi v zmagoval- na štafeti 4 X 100 m) in Orače- va (400 in 800 m). Republiški prvaki so še postali: Uran- karjeva (1500 m), Maroltova (daljina). Svet (1500 m), Bu- kovac (kladivo), Vravnik (pa- lica), Vi vod (višina) in Ma- le — hoja na 20 km, kjer je veteran celjske *n slovenske atletike dosegel še en pomem- ben uspeh; postavil je držav- ni rekord — 1:33.35,2. Male je povedal, da je rezultata iz- redno vesel m da ga je do- segel zaradi dobre forme ter odhčnih vremenskih pogojev. Celjski atleti, predvsem mlaj- ši, so osvojili še celo vrsto drugih in tretjih mest ter ta- ko dokazali, da so še vedno daleč najboljši atletski kolek- tiv v Sloveniji. Omeniti mo- ramo še uvrstitev ing. Jože- ta Kopitarja, nekoč odlične- ga metalca kopja, ki je kljub letom tudi tokral nastopil in z rezultatom ^" '^2 m osvojil o"--—^ t-p'ie mesto. Prav Vnle ;n Kopitar bi • ■ -p-a biti svetla vzora mla- rvm atletom, ki vse prehitro opuščajo atletiko. Ce bi večina tekmova'cev ra'"^a'a po njunem vzgledu bi rptj-ka atletika bila kvalitetno še močnejša, kot i?. ___I^.VBABJ- CELJSKI OLIM P V CONSKI LIGI I Po uspelem Startu nogometašev Celje—Kladivar so tudi nogometaši industrijskega Gaberja napredovali. V kvalifika- cijdtih igrah so kot drugouvrSCeni predstavmk celjske nogo- metne podzveze sodelovali v borbi za dvanajsto mesto v re- publiški nogometni conski ligi — vzhod. Kljub skromnim pripravam so uspeli. V prvem srečanju so. kakor je znano, premagali Bakovce z 2:1. Povratno sre- čanje so med tednom odigrali v Gaberju. Vsi smo pričako- vali uspeh, toda gostie so prikM.ali odličen nogomet In us- peli v Celju igrati neodločeno 0:0. To pa je bilo na srečo celjskih nogometaSev premalo, kattl Olimp se je uvrstil v vi.šje tekmovanje. rs;ralci Olimpa, ki so znani celjskemu nogometnemu ob- činstvu, so se tokrat predstavili kot pravo r>odzvezno moStvo Igrali so raztrgano, nepovezano, brezkrvno in slabo. Vsem primanjkuje kondicije in moči. tTpamo, da bodo to svojo vehko napako odpravili, kajti drugače ne moremo pričakovati uspeha v conski lipi. Morda ne bi bilo narobe, če bi nekateri mladi igralci sosednjega močnej.šega kluba Celje—Kladivarja sporazumno ojačali to moštvo iz našega industrijskega ba- zena. Samo tako lahko pričakujemo, da bomo iz Celja vsaj v bližnji prihodnosti Imeli v republiški litri dva predstavnika. To pa je popolnoma realna podoba, če uno§te\'amo. da smo pred osmimi leti imeli celo kar tri! Toliko v premislek vsem celjskih nogometnim strokovnjakom. j. Kuzma ZMAGA DRAVINJE — PROTEST — Minulo sredo so v Slovenskih Konjicah odigrali finalno pokalno nogometno tekmo za jugoslovanski pokal na področju celjske nogometne podzveze Srečanje se je končalo z zmago Dravinje s S:3 Vodstvo Steklarja, ki je bil poražen, je po končani tekmi vložilo prote."=t. ker pri ekipi Dravinje nista bila pravilno registrirana dva igralca. Sodnik Romih iz Celja je srečanje vodil zelo dobro. T. Tavčar V NEDEUO START V PODTTVEZl — Letošnje tekmovanje v celjski nogometni podzvezi se bo začelo v nedeljo. Tekmo- vanje se bo letos pričelo prej zaradi povečanja prve sku- pine, ki bo v ser;oni 1970—71 imela 12 ekip. V prvem kolu se bodo srečali: Celulozai — Brežice. «o§tanj — Senovo, Ra- deče — Ljubno, Opekar — Polzela, Straža (prej Ros;atec) — 2alec in Boč - Vojnik. T.Tavčar KATASTROFA MARIBORA NA GL.VZIJ1 — Celjski nogo- metaši uspešno nadaljujejo pripravljalno sezono. Med ted- nom so visoko premagali kombinirano ekipo Maribora kar z 9:0 (1:0) Igralci z\-eznega ligaša niso bili v nobenem oziru kos celjskim igralcem, ki so že sedaj, dobrih de.^^et dni pred sezono in prvenstvom, v odlični formi. Delo no- vega trenerja se močno pozna in že obrestuje. DVOJNA TEKMA V STORAH — Nogometaši Kovinarja te Stor so se teden dni pred pričetkom prvenstva pomerili v dveh prijateljskih tekmah proti Bratstvu iz Hrastmka. V prvem srečaniu so igralci prvega moštva Kovinarja prema- gali bivšega člana reoubliške lige 1:0. Pozneje pa so se po- merili veterani. ZmagaU se mnogo mlajši »veterani« Bratstva s 4:0. ^ MEDNARODNA ZM.-VGA OPEK.\RJA — Marljivi nogome- taši Opekarja iz Ljubečne so pred prvenstvom odigrali svojo prvo mednarodno srečanje V goste so povabili avstrijsko ekipo Kozely ijz Gradca Srečanje je bilo kvalitetno in igralci Opekarja so visoko premagali goste 10:2 (5:0). V ROGATCU NAJBOLJŠA STRA2A — Na manjšem nogo- metnem turnirju v Rogatcu so največ uspeha poželi igralci NK Straža, ki so v finalu premagali Celje-Kladivar 4:3. V pol- finalu so Celjani premagali Steklarja 4:3. Zmagovalca so od- ločile enajstmetrovke. J* PONOVNI USPEH JOŽETA URANKARJA Čeprav celjska vrsta dvigalcev počiva in se bo šele te dni pričela pripravljati za republiško prvenstvo, je njihov naj- boljši predstavnik Jože Urankar dosegel veUk uspeh v Beo- gradu in Sabcu V teh mestih je nastopil v novi športni disciplini, ki iz dneva v dan bolj osvaja športna igrišča. Cire za tako imenovani ameriški triatlon. V to športno di.«;ci- pUno, ki obsega tri discipline, so vključili posebna dviganja. Jože Urankar je tako na državnem prvenstvu osvojil največjo nagrado in postal trikratni državni prvak. Pri dviganju tezno na klopi je dvignil 145 kg, pri dviganju na ramenih s po- čepom 200 kg in pri dviganju ia tal do pasu 240 kg. Skupaj s 585 kg pa Je postal absolutni državni prvak in Je prejel posebno priznanje ameriške zveze za dviganje uteži. V kolikor bodo uspeli vključiti to športno dlsciphno na Olimpijske igre, bo Olje v Urankarju ponovno imelo enega kandidata več za največjo Sr>ortno prireditev na svetu. Poleg tega nastopa je Jc«e Urankar nastopU tudi t fi- nalnem delu tekmovanja za najbolj razvitega dvigalca 0(=i- roma v tekmovanju za »mlstra« Jugoslavije. Ceprar s« ™ za to tekmovanje posebej pripravljal. Je osvojil odličiM četrto mesto. " ELEKTRA : ŽKK CELJE 77:73 (41:46) x v okviru priprav 2a jesenski del tekmovanja v republiSSd j košarkarski ligi, sta Elektra In Celje v Šoštanju odlgraH j prijateljsko tekmo, ki je popolnoma zadovoljila okoli 100 j gledalcev, saj sta obe ekipi prikazali borbeno in zelo lepo ' košarko. V prvem polčasu so bili Celjani, ki so igrali bre* j Toneta Sagadina boljši nasprotnik In ga odločili t svojO ' korist z rezultatom 46:41 V drugem polčasa je trener Celja : dal možnost za Igro tudi igralcem, ki večino tekem pro- : sedijo na klopi, kar je Elektra takoj izrabila in pos€*no \ preko odličnega Jeriča dosegla prednost, ki jo do konca ■ Celjani niso mogli več doseči. Najboljši pri Elektri so biU \ Jerič, Polovšak, Skomšek In Koren, pri Celju pa Sagadin , Zmago, Erjavec, Cepin in Božič. Pred 100 gledalci sta tekmo : sodila Tiirk In Holzinger i« Žalca. ŽKK CELJE : ŽKK LTLTBIJ.\NA W:82. — V TI kolu je- \ senskega dela slovenske košarkarsJce lige so Celjani v sofco- ; to gostili odlično ekipo LJubljane iz I^jubljane. Tekma je ! bila zelo nervozna, kar Je popolnoma razumljivo, saj sa : obe ekipi vsled stanja na lestvici borita za obstoj v ligi. C« ; še povemo, da so Cel;ani igrali brez svojega kljuJ.nega igral- ca Toneta Sagadina. Id je znradi operacije v ekipi odsoten, ! se nervozni igri po^rbio Cp!'anov ne smemo čuditi. V prvem , polčasu je bila eki,ja Ljubljane na čelu z odličnim Volovš- \ kom boljši nasprotnik, v dni^rem polf^asu pa '^o ro''ani i»- ; igrali mnogo b.rie in na koficu dosegli Izred.io vuino, pa' čeprav minim.alno zmago. , KK ŽALEC: : KK BISTRIC*. 80:84 <:n;S7). — V II. koihl^ dni-c m—;'^';'-;p košarkarske lige (vzhTd> ~r, Zalčani Igrali: t^kmo drrn proti KK Bistrici iz Slovenske Bistrice. Ceprar: so bili ?:alčani v tej teikma veliki favoriti, so jih tokrat Igral«; ci Bistrice oresenetili s pajhetno in borbwo igro. i-S 7\LEC: RamJ;a'r 2,t, ^\\%r, 25, Prr 10. T-Cra^ič 10, 0». j ro-"av, 2, Skrbeč 2. Vovk, Habjan, Krajnc, Rozec in Za^o. ričnik. H. Holai^ar KOBULE V ŠKAFIH Mnogi pravijo, da čas ugotavljajo po Savinjski dolini. Ko se začnejo žičnice tresti in ko Savinjsko dolino napolni okoli osem tisoč obiralcev hmelja iz Prekmur- ja, Hrvatskega Zagorja, Medžimurja in drugod, takrat vsi vedo, da gre leto h koncu. Dolini vzamejo najlepše - zelene zavese, obogatene z rumenimi kobulami hme- lja gredo k nižini. Kobule skozi žuijave in razpokane roke potujejo v škafe, nato v večje posode, dokler ne najdejo prostor v sušilnici ... Zopet je leto na- okoli ... Malo je ljudi, ki jim uspe na dan nabrati veliko hmelja. Trdo delo je trganje rumenih kobul in njihovo spuščanje v škafe. Toda ljudje vztrajajo. Hitijo. Se trudijo. Starejšim, tistim, ki vsako leto obirajo hmelj, gre posel hitreje od rok, otroci pa se trudijo, da bi čimveč nabrali in zaslužili. Rezka Kopina iz Rake (na sliki) je svojevrsten rekorder, saj dnevno nabere tudi po trideset škafov, lani pa celo tudi po 391 Malo je takih! Eden izmed mlajših obiralcev iz Dramelj. Ko smo ga povp^a^ šali, zakaj bo porabil zasluženi denar, je »brihtno« odgovoril: za punce! Verjamemo mu, da m mislil resno. Pa tudi, če bi... SLIKA ZGORAJ: Pravijo, da bodo letos v Savinjski dolini pridelali okoli 3500 ton hme- lja. Pravijo tudi, da bo to največji pridelek v zadnjih petih letih, seveda gledano skozi poprečje. Da je obiral- cev vsako leto manj, je zna- no. Letos jih je okoli osem tisoč, primanjkuje pa jih 30 odstotkov. Kmetijski kombi- nat Žalec obira hmelj tudi s 2.5 obiralnimi stroji, vendar hi imel raje obiralce, če bi jih dobil... SLIKA DESNO: Za tistega, ki nabere hmelj in ga odnese do »mere«, je to najdragoce- nejši trenutek. Oči so uprte v »mero«. Koliko bo? Bo nekaj dinarjev? Mora biti. Letos so se nekateri kmetje odločili, da bodo dali za škaf nabranega hmelja dva dinarja in hrano i zastonj. »Drugače jih sploh | ne dobimo,« sta povedala ta-j ko kmet Pikel v Vrb ju kot| tudi kmet Drča v Trnavi. »De-j !o je težko in ne moremo, da' bi še za hrano dajali,« pravi- jo obiralci, ko vlečejo rumene kobule v škafe. Verjamemo jim. Hmelj je nekaj čudovi- tega. Za vsakogar. To vsi pri- znajo ,.. »Letošnje leto ni ugodno za hmelj. Neenako je razvit. Poglejte! Tu so velike, pravilno razvite kobule, pravi golding, to pa — to ni nič. To je druga vrsta hmelja. Kobula mora biti čvrsta z dosti lupolina in zabobneti mora kot fižol, ko jo vržemo na tla. To pa ni nič. Še kasneje bi morali začeti obirati hmelj, pa kaj hočemo, ko bi potem še manj ljudi dobili. Otroci gredo 1. septembra v šolo,« je povedal Maks Drča (tretji z leve), kmet iz Trnave, ki ima okoli dvaj- set obiralcev iz Slavonije. z OBISKA V JOPRU" DRUGO POLLETJE MORA BITI USPEŠNEJŠE jiolektiv celjske tovarne pe- la Toper. ki šteje z ekster- ■mi obrati v Šoštanju, Smar- jn Šentjurju skupaj več llOO zaposlenih, se je v ^jih tednih zagrizel v iz- ^mjevanje proizvodnega ^ogrania za drugo polletje, prvo so sicer zaključili z do- l&om, vendar mora drugo V^jjgtje biti poslovno še do- uspešnej.še. Storjen mora 'jjj liorak dlje kot so si ga "gi-tali za to obdobje. O •em je tekla tudi dokaj od- Ljta beseda na zasedanju delavskega sveta. V pričujočem sestavku že- jjjjjo v zvezi s prizadevanji 23 večje poslovne učinke na tržišču opozoriti na novost, jo za september pripra- ^,lja tovarna »TOPER«. Mo- ^jjeniu in kajpada tudi žen- skemu svetu pri nas je do- jjgj znan prodor moških jjajc »Toper« z oznako zlata Ijrona. Doslej je namreč celj- ska tovarna perila izdelala že več kot 600.000 moških srajc s to blagovno oznako. Naj v zvezi s tem omenimo še to, da je prav ta srajca dobila le- tos od Inštituta porodica 1 domačinstvo v Beogradu naj- višjo možno oceno. Tako so bile proizvodne izkušnje ko- lektiva »Toper« in uspehi z »zlato krono« pri potrošnikih v Jugoslaviji bistveni elemen- ti pri novi odločitvi, da v proizvodnji mošlcih srajc sto- rijo za potrošnika še več Letos septembra pridejo na- mreč na tržišče namesto srajc z zlato krono nove, še kvali- tetnejše z oznako — zlati grb, za katere bo tovarna »Toper« dajala kupcem 6- me- sečno garancijo. Torej, dvoje novosti hkrati. Moške srajce z zlatim grbom, ki bo sim- boliziral znani celjski grb, bodo tako prvi primer, da neka naša tovarna daje 6- mesečno polno garancijo za moške srajce. Garancija se bo nanašala na obstojnost in na uskok tkanine. Novosti pri srajcah z zlatim grbom bodo tudi tri različne dolžine rokavov ter ojačan ovratnik in manšete. Tehnologi v raz- vojnem oddelku tovarne so se okrog tega še posebej po- trudili. Zaradi treh različnih dolžin rokavov so raziskave pokazale, da telesna višina in ostali telesni proporci mo- ških niso veamo po »JUSU«. Ta sprememba torej pomeni nov korak bliže potrošniku, njegovim zahtevam in željam. — Mi smo za to tu, da pri- sluhnemo in ugodimo željam in zahtevam potrošnikov, so povedali v »Topru«. Kar pa zadeva garancijo za pol leta oz. za 30 pranj, v podjetju niti najmanj ne pomišijajo, saj so doslej z moškimi sraj- cami, ki so imele oznako zla- ta krona, poželi na tržišču lep uspeh tako zastran izvir- nosti modelov kot zastran ka- kovosti tkanine in celotnega izdelka. Ko že gre beseda o priza- devanjih in novostih v »Topru«, naj omenimo, da je kolektiv pred nedavnim sprejel svoj novi statut, pri- lagojen 15. ustavnemu amand- manu. Med bistvenimi no- vostmi v sedanjem statutu je tudi formiranje 7-članskih po- slovnih odborov, ki po no- vem nadomestujejo upravni odbor. V »Topru« imajo tri takšne odbore: poslovno-pro izvodni odbor, odbor za ka- dre in organizacijska vpraša- nja in odbor za medsebojne odnose. Mnogo drobnih za- dev, s katerimi se je moral doslej ukvarjati na dolgo in široko delavski svet, so se- daj prevzeli posamezni odbo- ri. Le-ti so seve, v celoti od- govorni za svoje odločitve in za celotno .svoje delo delav- skemu svetu. F. K. KUJ ŽELEZO, DOKLER JE VROČE OB SKLEPU TRETJEGA SEJMA OBRTI V CELJU Tretji sejem obrti v Celju [je končan. Od 15. do 23. avgu- sta je bil ne samo največja prireditev / Celju, marveč itudi pomembno srečanje slo- tvenskih in dela hrvaških obrt- nikov in obrtnih delOAmih or- ganizacij, hkrati pa tudi sre- čanje z nekaterimi tujimi obrtnimi delavci. Četudi bo končna ocena [tretjega sejma obrti izrečena jpozneje, vsekakor pa takrat, bodo zbrani vsi podatki, tudi tisti o obsegu poslovnega [življenja, lahko rečemo, da je tudi ta prireditev uspela, če- (prav so mnogi od nje priča.. jkovali dosti več. Morda je bil« 'zdaj prav prostor tisti, ki jel mnoge presenetil in razoča- 'ral. šola s svojimi razredi Ivsekakor ni tisto, v katerem bi lahko pripravili uspešno razstavo. Tako je tudi tretji sejem prestal preizkušnjo, ki je bogata in dragocena za poznejše obdobje. Kot pri- prave dveh sejmov na stadio- nu AD Kladivar, tako je bila tudi tretja prireditev v zna- menju močne improvizacije. Zato ni naključje, da je po- buda poslovnega združenja Agens o gradnji pokritih se- jemskih prostorov naletela na splošno podporo. To ni samo želja, marveč veliko bolj po- treba in zahteva Celja. Mesto ob Savinji se bo lahko uve- ljavilo kot sejemsko le tedaj, če bo imelo za takšne in po- dobne prireditve ustrezne pro- store. Dokler pa teh ni, se bomo vedno razočarani spra- ševali — kam in kako. Zanimiva je ugotovitev, da je sklep o začetku akcije za gradnjo sejemskih prostorov naletel na velik odmev ne sa- mo v Celju in njegovem za- ledju, marveč tudi v republi- ških krogih. Tako so tudi na seji strokovnega odbora za obrt pri republiški gospodar, ski zbornici posvetili prav temu vprašanju veliko časa in med drugim opozorili, da je graditev takšnih prostorov ve- likega pomena za vso sloven- sko obrtništvo. Prav zato bo gospodarska zbornica s svoji- mi člani podpirala to akcijo in med drugim opozorila, da je zbii-anje sredstev za gradi- tev sejemskih dvoran v Celju naloga vseh slovenskih obrt. nikov. Po vsem tem lahko rečemo, da je ideja o gradnji sejemskih prostorov padla na plodna tla. Iz prakse pa bi lahko ob sklepu te misli re- kli le to — kuj železo, dokler je vroče! V okviru sejemskih priredi- tev je posebno pozornost pri- tegnila zlatarska razstava. Ne samo zaradi dragocenih izdel- kov, ne samo zaradi prikaza nega dela in pestrosti, tudi sicer je opozorila, da si za- služi v okviru bodočih gospo- darskih razstav svoje mesto. Zaradi tega je bila tudi letos organizirana v takšnem obse- gu. Celje lahko postane orga- nizator stalnih jugoslovanskih zlatarskih razstav, morda ce- lo z mednarodno udeležbo! Dovolj gledalcev in občudo- valcev so imele vse revije, modna (mini) in revije zlata ter nakita. Škoda je le, da so si modele na modni reviji la- hko pošteno nagledali le ti- sti, ki so stali v prvih vrstah. Tretji sejem obrti je kon- čan. Po številu razstavljalcev in obiskovalcev je prekosil svoje predhodnike, najbrž pa tudi po obsegu poslovanja. Na vsak način pa je bil po- noven dokaz, da v Celju po trebujemo pokrite in ustrez- ne seieniske prostore. M. BOŽIČ BOMO DOBILI LETALO? j Celjski Aeroklub se je od- 'ločil, da bi /.a potre^be gospo- 'darstva oziroma za poslovna potovanja kupil štirisedežno niotomo letalo tipa Česna 170 F. Misel o tem je bila že; fi^ra, spodbudilo pa jo jej Spoznanje, da je Aeroklub do-| ^olj sposoben za opravljanjej prevoznih storitev in da jej potovanje z letalom bolj eko- Jjomično, saj je mogoče pri- •jraniti mnogo dragocenega Ob tej priložnosti so prejš- nji teden na letališču v Levcu za predstavnike nekaterih celjskih in drugih delovnih organizacij pripravili demon- stracijske vožnje, zatem pa je bil pogovor, v katerem je predsednik Aerokluba Jože Cerjak seznanil navzoče z možnostmi, da bi kupili le- talo. Ker klub, ki živi od skromne dotacije, denarja se- veda nima, je pripravil po- godbo, po kateri bi nakup kreditirala posamezna pod- jetja, ki bi bila ob določenem znesku deležna ustreznih u- godnosti. Letalo bi veljalo 320 tisoč din. Česna 170 P ima potoval- no hitrost 200 kilometrov na razdaljo od Celja do Titogra- da brez vmesnega pristanka. Življenjska doba motorja je 1800 ur letenja, to je, če bi letalo uporabljali 6 mesecev letno, pet let, potem pa je mogoče motor zamenjati za novega (približno 40 tisoč din stroškov). Ekonomska cena ure bi bila 500 din, oziroma za podjetja, ki bi vložila 50 tisoč din, 20 odstotkov manj (vključeno 90 brezplačnih ur v treh letih). Ker levško leta- lišče ni usposobljeno za zim- ske polete, bi lahko letalo stacionirali na Brnikih. (Mločitev o nakupu letala naj bi bila znana v začetku prihodnjega meseca. dhr VMINUTI LETALSKA VOZOVNICA P^^liska poslovalnica Kompasa je uspela: lATA, zdru- vseh letalskih družb, ki ima svoj sedež v Ženevi, 9^'l.lanom dodelila svojo agenturo. Prednost: v mi- lahko dobite letalsko vozovnico za vse kraje na Svetu! J^slej Sla bili v Sloveniji ^mo lATA agenturi in Ljubljani in Mariboru, jo ima tudi Celje, tu- "sticna poslovalnica Kompas, so si prizadevali, da i'm dodelili agenturo. Za . ^ potrebni lepo urejeni Jjostori, določen promet v ^^^ji kart i» seveda stro-i kovno usposobljen kader. Medtem, ko so morali prej naročati avionske vozovnice preko Ljubljane, kar je tra- jalo dalj časa in zahtevalo ve- čje stroške, bo to zdaj pote- kalo veliko enostavneje in hi- treje, šef poslovalnice Leo Pere je povedal- »Tisti, ki bo želel potovati bo samo zavr- tel telefonsko številko in nam sporočil, kdaj želi potovati in kam. Vse ostalo je naša stvar, želimo uvesti tudi ku- rirsko službo, da bi naro- čene karte izročali strankam na domu. Mimo lahko reče- mo, da bo vsak v minuti do- bil letalsko vozovnico za ka- terikoli kraj na svetu!« Prvo vozovnico so prodali za linijo Zagreb—-Frankfurt, v slabem tednu oa so prodali že okoli 20 vozovnic. »Zanimanje za letalski pre- voz je vedno večje.« nadalju- je Leo Pere. »Samo nekaj po- datkov. V lanskem maju smo prodali v mednarodnem pro- metu za petnajst tisoč din letalskih vozovnic, letos v istem mesecu pa že za sto tisoč! Lanski celoletni pro- met pri letalskih vozovnicah je bil 220 tisoč, letos pa do konca julija že .320 tisoč! Le- tno se promet povečuje za okoli 80 odstotkov, letos pa se bo po vsej ^'■erjetnosti za več kot sto odstotkov. Vse to govori v dobro letalskega prometa.« CELJANI, UREDIMO SI NARAVNO KOPALIŠČE NA SAVINJI v št. 30 našega Tednika, na str, 8 v desnem kotu spodaj, pod naslovom »pa še res je. . .« beremo notico o celjskih bazenih. Pisec »oh« zaključuje:, »Celje bo dobilo še nekaj bazenov, ko jih bo pačj dobilo. Dokler pa jih ne bo dobilo, bo dobilo še • kakšno razpravo o bazenih. O bazenih je treba nam-, reč čim več razpravljati, da na bazene ne bi poza-; bili... Dotlej, tovariši, naj se vsakdo kopa v svo-j jem lastnem bazenu (v kopalni kadi), ali naj poišče: svoj kvadratni centimeter v enem od edinih celjskin] bazenov!« Izgleda, da se Celjani še ne zavedamo prav kak- šno bogastvo nam ponuja Savinja. Pod »Gričkom« (Petričkom) na obeh straneh jezu bi se dalo z malo denarja urediti veliko kopališče. Treba bi bilo samo betonsko utrditi in nekoliko dvigniti jez, tako da bi služil tudi za prehod, in nekoliko izbagrati strugo tv>d iezom, s časom pa še asfaltirati podaljšek Par- tizanske ceste do kopališča »Pod Gričkom« Na dru- gem (levem) bregu Savinje pa bi bila zaželena obno- vitev brvi čez Ložnico in pot ob Savinji do kopali- šča. Spričo nezadostnega bazena ob Ljubljanski cesti in še predvidenih bazenov bi bilo veliko kopališče na Savinji samo v razbremenitev obstoječih kopali- ških kapacitet, kj naj bj. služile predvsem športne- mu namenu — treningu in tekmovalnim priredit- vam — ter kot otroški bazeni otrokom. S prikazano postopno ureditvijo velikega rekreacijskega kopali- šča z lepim zelenim okoljem, bi naše mesto prido- bilo tudi na turizmu O tem ni dvoma. Tudi ni dvo- ma, da bi mladinska prostovoljna delovna akcija lahko im.ela levji delež pr real'zaciii te zamisli. še dalje ostaja odprto trpko dejstvo, da je Ce- lje — kot močan industrijski in šolski center — brez javnega kopališča z ogrevanjem. Zaradi obsto- ječih težjih problemov pa seveda ne bi smeli odpo- vedati se razmeroma lahki postopni ureditvi kopa- lišča na Savinji ali to odlagati v nedogled .Alojz Mušič, ŠE ENKRAT »DfKA LUČANOV« Vljudno prosimo za popravek neljube pomote v članku Novega tednika dne 12. avgusta na 5. strani »Dika Luč^nnov«. Popravek je nujen zaradi ljudi'Gre za stavek: Gasilsko društvo je 1912. leta ustanovil Anton Breznik Pravilno bi morale biti: Gasilsko društvo Luče je bilo ustanovljeno leta 1922 na pobu- do Franca Lekšeta, njegov prvi predsednik je bil Vinko Jezemik-Hočevar. danes pa živi od vseh čla- nov le še Anton Breznik-Ramše. In še denar je od- vedel za darovanih 295. kub. metrov lesa blagajnik Polda. za novi avto. Dalje sporočamo, zaradi slabih vrem^enskih raz- mer je bila gasilska prireditev v Lučah preložena z 9. na 15 av.gust na istem, kraju in z istim pro,gra- mom to je na Hočevar j evem vrtu v Lučah. Na proslavi »dneva gasilcev občine Mozirje« je v po- vorki sodelovalo preko 70 gasilcev iz sosednjih dru- štev v občini. Lepo je bilo videti naše gas^cv v str- njenih vrstah za svojimi prapori kot pros*w>ljce za obrambo i^i^idskega in narodne.ga premoženja. V p.ovo-rki je bilo tudi 7 gasilskih avtomobilov iz naše Gornje Savinjske doline Proslava je bila ob obilni udeležbi prijateljev gasilstva in domačih ter drugih gostov (nad 3000) Nov gasilski avto je poveljniku društva Janezu Prepadniku izročil predsednik mo- zirske občin.Sire skupščine Jože Krivec-Vanč. O delu društva in drugih akcij je govoril tajnik Bo.gomir Supin. Ob tej priložnosti sta prejela diplome kot častna J člana društva dolgoletni rezervni član Ivan Prodnik- Klemen in .Anton Breznik-Ramše kot edino še živeči ustanovni član. Društvo pa je prejelo spominsko diplomo od gasilske zveze v Mozirju. Predstavnik gasilske zveze Slovenije pa je izročil Francu Hriber- šku in Stanku Podsedenšku odlikovanji in diplomi za njun trud in uspešno delo v gasilstvu. Gasilsko društvo Luče ob Savinji Povejte sosedovim^ da jim manjka en družinski član: NOVI TEDNIK Nadaljevanje s 1. strani V tej zvezi prihaja v ospredje vprašanje integracije šolskega centra Borisa Kidriča in šolske- ga industrijsko kovinarskega cen- tra v Storah, m sicer v tem smi- slu, da bi vse kovinarje skoncen- trirali na enem kraju. Komisija, ki jo je imenoval svet za šolstvo, da bi to vprašanje preučila in pripravila predlog, svojega dela .sicer še ni mogla opraviti, vendar poznavalci razmer menijo, da bi taka integracija nrinesla vrsto prednosti. 2al pa pri tem ne bo mogoče mimo dejstva, da v se- danih okoliščinah ne bi mogli 300 kovinarjev iz Štor preseliti v Celje ali 500 kovinarjev iz Ce- lja v Štore. Nujno bi zato mo- rali razmišljati o novogradnji. Temu v prid govori tudi poda- tek, da je vpis v poklicne šole v celjski občini vsako leto za kakih 12 odstotkov večji. KAKŠNA JE STRUKTU- RA UČENCEV? v zadnjih letih je bilo dosti govora o socialni strukturi učen- cev oziroma o tem, da ta struk- tura ne ustreza, ker zlasti pode- želska mladina nima preveč mož- nosti šolanja Noveiših podatkov ki bi nam predočili razmere, ni, dvomimo pa, da bo^ z nov?m šolskim letom prišlo "Tfllo kakš- nih bistvenih premikov. Analiza, narejena pred dvema letoma, ka- že, da so v štiri razrednih sred- njih šolah v Celju prevladovali dijaki iz vrst uslužbencev in de- lavcev, v manj.šini pa so bih dijaki — otroci kmetov in obrt- nikov. Tako je bilo na primer na celjski gimnaziji 66.8 od.srot- ka dijakov iz družin uslužbencev, 21 odstotkov je bilo otrok delav- cev in le 6,4 odstotka otrok kme- tov. Na gimnaziji pedagoške sme- ri so bili z nekaj več kot 50 od- stotki zastopani otroci delavcev, blizu 13 odstotkov pa je bilo otrok kmetov. Ta odstotek je bil še nekoliko višji na ekonomskem šolskem centru. V vseh srednjih šolah celjske občine je bilo le 8,8 odstotka dijakov s podeželja, v poklicnih šolah pa skoraj en- krat toliko. Na takšno strukturo je vp»liva- la predvsem slaba štipendijska pohtika, bližina šole in promet- ne zveze, ekonomska zmogljivost družin, učm Ubpehi v osnovni šoli, konjunkturnost poklicev in možnost poklicnega šolanja itd. Značilno je, da se socialna struk- tura srednjih šol zelo oddaljuje od strukture prebivalstva na celj- skem področju. Za to, da bi sposobnim in intelektualno de- lovnim otrokom omogočili šola- nje, za zdaj, kot kaže, še nismo storili ničesar. PREMALO UČENCEV V INTERNATIH Po podatkih iz omenjene ana- lize je pred dvema letoma pre- bivalo pri starših v Celju 37,8 odstotka dijakov, le 7,7 odstot- ka pa jih je bilo v internatih Zanimivo je, da se je v šole vozilo nad 25 kilometrov dnev- no več kot 17 odstotkov dijakov srednjih in skoraj 11 odstotkov učencev poklicnih šol. To vse- kakor kaže napore, ki so jih morali premagovati in so gotovoj vplivali tako na učenje kol nji- hovo zdravstveno stanje. Dom- ske, to je internatske zmoglji- vosti v zadnjih letih niso bile povsem izkoriščene, v glavnem zato ne, ker starši niso bili spo- sobni plačevati oskrbnine. Z boljšo štipendijsko politiko in ob smotrnem pedagoškem delu bi morali v internate usmerjali predvsem tisto mladino, ki mo- ra vsak dan premagovati do šole dolgo m naporno pot (Nekateri učenci so porabili za pot do šole in nazaj tudi 4 ure dnev- no!) Ti dijaki tudi niso imeh urejene prehrane. Kako bo letos? Kaj so štorih zlasti v okoliških občinah, da bi socialno ogroženim dijakom olaj- šali šolanje in jim zagotovili kakšno perspektivo? Taka in po- dobna vprašan.ja se .sama po se- bi vsiljujejo ob pričetku letoš- njega šolskega leta. Na odgovor pa bo. kot kaže, treba še poča- kati, ČhTi V torek, 18, avgusta, se je v Ljubnem pripetil ta žalost- ni dogodek. Osemnajstletni J. R. iz Ljubnega se je igral z zračno puško, prepričan, da ni nabita In sprožil je v trenutku, ko je bila puška namerjena proti njegovi ba- bici Frančiški Operčan, stari 79 let. Izstrelek jo je zadel naravnost pod desno oko, kjer je dostop do možganov skoraj prost. Operčanova je dobila tako hude poškodtie, da je še isti dan umrla v bolnišnici Celje, kamor so JO pripeljali takoj po nesre- či. Tako je neprevidno rav- nanje s puško terjalo živ- ljenje nedolžnega človeka, ki morda nikoli v življenju ni imel v rokah zračne puške. Organi varnosti in ljudje, ki se razumejo na zračne puške, vedno opozarjajo last- nike zračnih pušk, naj z nji- mi ravnajo previdno, kot da bi bile vedno nabite. Vsi naj bi streljali le na za to ure- jenih streliščih. Na žalost so njihova opozorila skoraj ved- no zgrešila svoj namen in jih ljudje še vedno ne upo- števajo, še vedno lahko vi- dimo otroke, ki streljajo na vrabce, ki namerjajo zračno puško tudi drug na drugega. Kaj če bi se puška le spro- žila in bi bile p)osledice tako hude kot pri tragediji v Ljubnem? Morda bo ta nesreča opo- zorila vse neprevidneže, da se igrajo z zdravjem in celo z življenjem. Toda ah je bilo za to potrebno življenje Operčanove? Zadostovati bi morala zavest, da je tudi zračna puška orožje m da je treba z njo ravnati prav tako previdno kot z vsakim dru- gim orožjem, ne pa kot z igračko za otroke. Ivan Sevšek RUDI MALE Danes verjetno ni imena med celjskimi atleti, ki bi ga izgovarjali z večjim spošto- vanjem kot ime Rudija leta. Mož se ukvarja z atle- tiko že od 1947. leta, star pa je že skoraj 40 let Pomen je v tem, da še vedno tekmuje, z vso voljo in prizadevnost- jo ter da je še vedno najak- tivnejši in najprizadevnejši član AD Kladivar. Stopil je na progo. Rahel pogib telesa ^o- mah z rokami Doigi koraki. Volja. Tekmovalci so v tre- nutku ostali Za njim. Rudi hiti naprej. Ostro, hitro. Ko- rak deluje kot ura. Rudi po- skuša vse. Bori se s časom. Že preko 23 let, odkar se je začel ukvarjati z atletiko pri mariborskem atletskem dru- štvu. Najprej ;e nastopil v »teka- ških« disciplinah. Potem je prišla v »modo« hoja. Rudi, star atletski maček, se ni hotel posloviti od atletske steze. V teku so ga tekmo- valci začeli prehitevati, pre- usmeril se je v hojo. Volja in trening pa talent sta po- kazala prve rezultate. Rudi je postal večkratni državni prvak in rekorder v hoji, os- vojil Pa je tudi več dobrih mest na velikih mednarod- nih tekmovanjih: v Frankfur- tu je bil med najboljšimi ev- ropskimi tekmovalci šesti, na Balkanskih igrah letOs pa če- trti. Trenutno ima državni rekord v hoji na 15. 20 in 50 km. Tega je še toliko bolj vesel, ker .<;o to edine proge, ki jih tudi v mednarodnih tekmovanjih upoštevajo. Zadnje njegovo uspešno te- kmovanje je bilo pred dnevi v Kranju na republiškem pr- venstvu. Zmagal je v hoji na 20 km in postavil nov dr- žavni ter republiški rekord: 1:35,36.2! V štiridesetem letu starosti! Ko smo se z njim pogovar- jali je tako kot vedno skrom- no odgovoril: »Odločil sem se. da letos končam. Treniral bom še. s tekmovanji pa bo- do večje težave Prepričani pa smo, da bo Rudi še vedno tehmoval. Ko bi bili še drum celjski atleti takšni, bi bil nivo celiske at- letike še na viši' ravni kot je. Tudi zaradi vztrajnosti Rudija Maleta. teve RAZGOVOR Z DIREKTORJEM ZDRAVSTVENEGA DOMA CELJE Dr. ANTONOM FAZAR!NG£^J| Novo serijo leduikovili uiLervju- jev začenjamo z razgovorom s primarijem dr Anionom Faza- rmcem, direktorjem zdravstve- nega doma v Celju. Za vsebmo razgovora smo izbrali novo or- ganizacijo lela v zdravsivenem domu Celje, ki deluje za območ- je osmih občin, Kakor tudi ne- katere probleme, ki tarejo pred- vsem številne oolmke, ki iščejo zdravstveno pomoč v krajevnih obratnih ambulantah, ah kate- rem drugem oddelku zdravstve- nega doma. Vprašanje: »Novi statut zdrav- stvenega doma Celje predvideva — za razliko od prejšnje orga- nizacije dela, ki je upoštevala teritorialno razdelitev — organi- zacijo po službah. Ste to dolo- čilo uresničili tudi v praksi?« Odgovor: »Reorganizacija po službah je izvedena. Izvolih smo že nov centraim delavski svet, konec septembra pa bomo to storili še v posameznih službah. Nove samoupravne enote naj bi zagotovile boljše delo, hkrati pa odpravile tudi ostale slabosti, ki so bile značilne za teritorialni princip organizacije. Poleg sa- moupravne enote, ki zajema do- ločeno dejavnost ' zdravstvenega doma na vsem območju, pa smo , uvedli še pojem zdravstvene po-J staje, ki jih bo na območju! zdravstvenega duma Ceije kakih | 30. Vsaka bo irnela svojega vo.d-' jo, ki bo skrbel v glavnem za; disciplino dela, medtem ko bo-! do po strokovni plati dejavnosti: zdravstvene postaje povezane v okviru službe.« Vprašan,;e: »Ah ne mislite, da bi se tako orgauiziraife zdrav- stvene postaje si>et mogle spre- meniti v zdravstvene domove »v malem« — s tipično zaprtostjo vase in ostalimi problemi, ki so bili očitni pri teritorialnem principu organizacije?« Odgovor: »Zaenkrat te bojazni ni.« Vprašanje: »Za kritje primanj- kljaja, ki je nastal v lanskem letu, ste .sprejeli sanacijski pro- gram. Kakšen pa je letošnji fi- nančni p«li»žaj?« Odgovor: »čeprav imamo zaen- krat pozitivni saldo in bomo le- tos verjetno pokrili tudi prvo tranšo primanjkljaja lanskega leta, pa s finančnim položajem nismo zadovoljni Predvsem za- ostajamo v višini osebnih dohod- kov. Malenkostno zvišanje oseb- nih dohodkov ni zadoščalo niti za razliko v dvi.sru življenjskih stroškov. Ce upoštevamo še. da je večina opreme- zdravstvenega doma iztrošena in da zaenkrat ni sredstev za njeno nadomesti- tev, potem je očitno, da dolgo tako ne bo moč nadaljevati« Vprašanje: »In kakšen .je po vašem mnen.ju izliod iz takega položaja?« Odgovor: »Ekonomska cena in plačevanje po storitvah oziroma efektu dela. V ceno bi bilo po- trebno vključiti tudi del sred- stev za razširjeno reprodukcijo in amortizacijo.« Vprašan.ie: »Vse leto — in to že vrsto let nazaj — so v čakal- nicah pred zdravniškimi ordina- ci.jami zastrašujoče dolge vrste 1.1udi. Kaj mislite ukreniti da bi omjhli tolikšno izjrnho d^Un- nega časa in upravičeno neza- dovoljstvo bolnikov?« Od^govor: »Zaenkrat imamo na razpolago samo dva ukrepa: re- organizacijo dela — zdravniki naj bi svoje paciente vsaj za po- noTTii obi'=k točneje časovno na- ročali — in kadrovsko okrepitev. Razpisanih imamo prenej delov- nih mest. interesentov pa je ze- lo malo še tisti, ki se sprva sicer iavijo si kasneie zaradi boliših oosrojev in večie?a reno- meia službe dmeje. oremislilo. Pomaframo si zato s s+.aži«;ti. ki jiti za delo tudi tinancuu sci^u^^ liramo in — v prihodnje bonu morah izboljšati tudi našo p,^ litiKO štipendiranja, ki je v njih letih zamrla.« Vprašanje: »ludi z Ucžurn, službo uziruma / obiski aa mu zavarovanci niso zadovoljna Imate v načrtu kakšno izboljšj, nje?« Odgovor: »Dežurna služba ^ res premalo učinkovita. Zato jo bomo morali okrepiti. Tako J na primer tudi prizadevamo, ^ bi prihodnje leto zagotovili tudi pediatrično službo na domu. No naši načrti o izboljšanju delj pa segajo tudi na druga področ ja. Glede na specifičen položai našega območja zaradi visokegi števila izostankov z dela in inva lidnosti bomo okrepili služb: zdravstvenega varstva delavcev Računamo, da bomo do letj 1975 zajeli v sistem obratnit ambulant približno polovico ali 35 tisoč delavcev na našem ob. močju. V tem obdobju si bomo! prizadevali prilagoditi republi škim normativom tudi števil« kadrov, okrepili pa bomo tudi zdravstveno varstvo ostarelih ii nevropsihiatričnih bolnikov i uvedbo dispanzerske metode Dobili naj bi tudi nekaj novih kapacitet — zdravstvene ambu^ lante v nekaterih večjih stam vanjskih soseskah v Celju in i2- ven njega, ter nove zdravstvene postaje v Šentjurju. Brpžicah n Rogaški Slatini.« Vprašanje: »Razumljivo je, dj uresničitev vseh načrtov ni o* visna samo od vaših žel.ja prizadevanj. Kako pa ste nJ sploh zadovoljni na primer s s» delovanjem z občinami?« Odgovor: »Z občinskimi skup ščinami dobro sodelujemo. Edei takih rezultatov — trenutno tudi naibolj očiten — je v sevnišfc občini, kjer bomo s samoprt spevkom. s kreditom, ki ga bO| mo najeli pri kreditni banki iJ s sredstvi odprodaje stan zgradbe postavili novo zdrav stveno jX)Stajo. V zakliučni faz je tudi novogradnja v Plov Ko njicah.« Vprašan.ie: »Pred nekaj mesfr ci je v .javnosti sprožil veliko nasprotu,jočih si mnenj vaš prf UoT O uvedbi samon'ačniš!:!li m l'o:^dravstvpnih amb"lani!ih Ž< neka.i časa pa o tem nismo nit slišali. Mi to pomeni, da ste s« predlogu odpovcdah'?« Odgovor: »Zamisli se nismc odpovedali. V brežiški občini j« na zahtevo tamkajšnje skupši^- ne taka ambulanta ž.e začela de lovati. Tudi drupod bomo pro blem zobozdravstva reševali ' sodelovanju z občinskimi skup ščinami. Problem le namreč ' tem, da razTDolagamo s kadroV' skimi kanacitetami. s ka^arit* tami opreme da na za zobo zdravstvo ni dovoli denaria " kljub velikim potrebam in nravi ieno«t-i lindi, da za to de .iaTOOst Dlačaio tudi več i'Ot od nMh terja nravilnik o ko-iščenii) zdravstvenih uslu?. Dokaz za W ie ^ navsezadnje tudi ler) razcvef črno zobozdravstvene p-^^ksP.« Vprašanje: »žal v najinei" razjTOvoru ne moreva ohdfl*" vvera»^anie: kora nredioo-^to P na^lf^dn.ji intervlii?« O^frovor: »Prav zato ker Jj no-iročie. o katerem sva govO^ rila zelo obsežno in z^nimivol nrpdlagam, da ea np-^riliuietj tudi v prihodnii številki - j razgovorom z Milanom Lo^t'] kom. direktoriem cpiicke-^-a ^'^ munalneea zavodn za sorial"' 7a^'^arovanie — o n-roblemih S" cialnega zavarovani?« I. Burni" peti povojni letnilc Ca-sopisa za - zgodovino in narodopisje, ki ga ' Rajata združenje visokošolskih javodov in podružnica zgodovin- gjjega društva v Mariboru, je posvečen pokojnemu profesorju i pranju Bašu. V zborniku, ki ob- 1 ggga 570 strani, sodeluje okrog i 50 priznanih domačih in tujih « strokovnjakov s tistih področij; jjianosti, katerim je prof. BaS i odmeril več kot štirideset nad- ( ^ delovnih in plodovitih let svojega življenja. ■■. Čutimo dolžnost, da tudi v na- I Jem tedniku v informativnem j sporočilu prikažemo Bašev zbor- j nik. Prof. F. Baš ni samo naš 1 rojak, temveč je tudi del svoje-1 ga strokovno, znanstveno in or- ganizacijsko izredno razgibanega; Življenja namenil prikazu zgo- i dovinske, gospodarske, etnograf- ] slce in geografske problematike' širšega celjskega zaledja. Prav \ tako pa so v zadnjem letniku •■ CZN — v Baševem zborniku j objavljeni nekateri prispevki, ki i prikazujejo ali pa na novo osvet-j ljujejo nekatera zgodovinska] dejstva s celjskega področja. j Pred vsakogar, ki se bo kdaj-1 koli že lotil temeljitejšega pri-J kaza pomembnosti in tehtnosti j Baševega ustvarjalnega poleta in i njegovega deleža pri oplajanju« in bogatenju številnih področij^ slovep-ske (in prek nje tudi dru-; ge) znanstvene misli, bo padlo i nelahko delo. Povedati je nam-; reč treba, da je bil prof. F. Baš^ človek izredno širokih obzorij, j spoštovan strokovnjak in suve-i ren raziskovalec na številnih] znanstvenih področjih pa neu- ■ gnan pobudnik in organizator] tistih vej človekovega udejstvo-| vanja, ki mu odkrivajo podobo! naše preteklosti. In šele danes,: ko pregledujemo Delo profesor-'? ja Pranja Baša, ki nam ga v J Zborniku podaja Ivanka Žmavc-j Baranova (str. 36—72), v kate-- rem je zajetih okrog 700 študij; in razprav, članico v in poročil,; kritik in replik ter še vrsta dru-j gih zapiskov z najrazličnejših; področij človekovega življenja, moremo vsaj bežno dojeti po- membnost in razsežnost dela na- šega rojaka. V tem tako rekoč garaško in mnogokje tudi pio- nirsko c^ravljenem delu veje Ba- seva ljubezen do slovenske zem- lje in njenega človeka. In v nje- govem delu je čutiti vso uporno žilavo.st in zagnanost tistega ro- du savinjskega človeka, ki je skoroda do temeljev spremenil Franjo Novak, avtor več knjig o naših gorah, je pred kratkim izdal povest Klic go- ra, ki popelje bralca v svet naših planin. Usoda dveh mladih planincev, dekleta in fanta, ki se srečata v gorah in doživljata lepe trenutke kot stiske, je povezana s hre- penenjem človeka, ki si želi lepih doživetij in človeško srečo. Knjiga je izšla kot dvanaj- sta publikacija /znanega turi- stičnega zbornika Po Jugo- slaviji, uredniški odbor pa je skušal z njo počastiti 75- letnico planinske zveze Slove- nije. Medtem ko je prvi del knjige literarnega značaja, je drugi namenjen strokovno turističnemu opisu najzname- nitejših slovenskih planinskih postojank. podobo in življenje svoje širše domačije — Savinjske doline. In pri vsem tem je treba naglasiti, da se Bašev delež počasi, a vztrajno staplja v novo miselno in duhovno podobo slehernega slovenskega človeka. V tem prikazu naj opozorim še na uvodni prispevek profe- sorja Janka Glazerja: Franjo Baš (Str. 5—35), v katerem nam podaja pokojnikovo podobo in njegove zasluge za kulturno in prosvetno in ne nazadnje tudi za krepitev znanstveno-razisko- valne dejavnosti v Mariboru kot v središču severovzhodne Slove- nije. Prof. J. Orožen je v Bašev zbornik prispeval članek Lastna imena v severnem pasu celjske okolice, medtem ko prof. J. Curk prikazuje Vedute štajerskih mest in trgov. Akademik prof. doktor M. Kos v razčlenitvi podaja Red za Brežice in Sevnico iz leta 1381, iz katerega je mogoče raz- brati tudi gospodarsko in soci- alno podobo teh dveh naših mest v preteklosti. Prof. G. Pfer- schy pa razčlenjuje Vzroke in posledice kmečkega upora v No- vem Kloštru 1635. leta (pri Pol- zeli) in ugotavlja, da so tlačani dosegli odpravo dnevne robote in njeno zmanjšanje na 24 dni v letu. V pričujočem zapisku sem se dotaknil le tistih prispevkov -v Baševem zborniku, ki podajajo zgodovinsko podobo širšega celj- skega področja. Vsekakor pa smem skleniti z mislijo, da je zadnji letnik CZN hvalevreden primer oddolžitve številnih znan- stvenikov spominu prof. Franja Baša. Želeti bi bilo, da bi se v zahvalo za njegovo delo oddolži- la tudi njegova ožja domovina. Zato smemo skoraj pričakovati,' da se bo ena izmed ulic v hme- ljarski (t. j. v Žalcu) ali v sa- vinjski metropoli (Celju) poime- novala po svojem velikem roja- ku. To je pač najmanjše plačilo, ki ga dolgujemo prof. Pranju Bašu za njegovo izredno delov- no življenje. Milan Natek ALI BO V SREDNJEROČNEM PROGRAMU VELE- NJA NAŠLA SVOJE MESTO TUDI KULTURA? Obstoj in dejavnost posameznih kulturno prosvetnih društev sta še v veliki meri odvisna od prizadevanj posamez- nikov, ki morajo znati v kulturno udejstvovanje vključiti čim več sposobnih ijudi. Plačilo, ki ga za to dobivajo, je še vedno minimalno ali pa ga sploh ni. V velenjski občini je 7 pro- svetniii društev in kulturnih do- mov, kar je sicer dovolj, ne za- dovoljuje pa njihova dejavnost, pa tudi denarja za vzdrževanje domov primanjkuje. Tak je pri- mer kulturnega doma v Velenju, katerega delež h kulturnemu življenju občine je majhen. Dejavnost društev je bila raz- lična. Mladinska dramska sek- cija, ki je delovala v okviru ve- lenjskega društva, je letos manj- aktivna, pri čemer velja vzrok pripisovati slabemu zanimanju občanov za dramske predstave. Dvorana kulturnega doma je bila celo ob gostovanju celjskega gledališča prazna. Pomemben delež v kulturno prosvetni dejavnosti velenjske občine ima vsekakor rudarska godba na pihala, ki je sodelovala na vseh prireditvah, proslavah in obletnicah. Letošnje kulturno življenje sta obogatila teden dramatike, ki ga je priredil ob- činski svet ZKPO in pa revija mladinskih ter odraslih pevskih zborov. Ne smemo pozabiti tudi moškega pevskega zbora Kajuh, ki je zelo aktiven in kvaliteten. Zelo se je letos izkazalo tudi prosvetno društvo v Šoštanju. V okviru tega društva delujeta dve dramski skupini, ki sta v zadnji sezoni pripravili vsaka po eno premier o in reprizo, mladin-; ska dramska sekcija pa kar tri premiere. Ob obletnici šoštanj- ske godbe na pihala je bila pri- reditev, na kateri je nastopilo 12 godb, med njimi tudi godba iz Avstrije. Več koncertov je pri- redil šaleški oktet, ki je tudi uspešno gostoval. Večjo krizo je čutiti v obrob- nih predelih občine. Društva so po številu članov mala, velik problem pa jim pomenijo tudi finančna sredstva. Tako je na primer v Šmartnem ob Paki, v Topolšici in še posebej v Zavod- nji, kjer kulturno prosvetnega društva sploh nimajo. Ob vsem tem seveda ne more- mo mimo ugotovitve, da v ob- čini še vedno ni urejeno finan- ciranje kulturno prosvetne dejav- nosti. V občinskem proračunu niso mogli zagotoviti dovolj de- narja za kritje vseh potreb, društva pa so sama lahko krila le manjši del stroškov. Zato so iskali pomioč v delovnih organi- zacijah in jo tu in tam tudi našla. V celoti je kultura v ob- čini dobila 120 tisoč din, to pa, kot kaže, še ni dovolj. Zato se vsiljuje vprašanje, ali bo v srednjeročnem programu občine našla svoje mesto tudi kultura? Teze, ki jih je občinska skup- ščina že obravnavala, bi morali v tem smislu dopolniti. V. VASLA! VEČJA PODMORNICA — VECJi: SKRBI Ko so se vrnili iz zmagoslavne operacije, čestitk zaradi potop- ljenega rušilca ni bilo konca. Posadka si je odpočila in se pri- pravljala na prevzem nove, večje podmornice. Le drugi oficir, ki je bil pred dogodkom z »Inpe- tuzom« tako vnet in zagret, je; slavi navkljub lepega dne izginil.] Oskrbel si je premestitev na] varnejšo službo v mornarici. j Tretje leto vojne so v avstrij- skih ladjedelnicah izdelali nove podmornice, takšne, ki so teh- tale 220 ton in so mogle ostati J^a vožnji brez vmesnega oskr- bovanja z gorivom na morju | kar štirideset dni. Eno takšnih »U 28« so zaupali kapitanu Hu-' dečku, ki si je smel izbrati zanjo tudi posadko. Miroslav štumber- Ser je bil med prvimi na listi novega moštva. Kapitan Hude- ček je štumbergerja zasnubil na Svojevrsten način: — štumberger, ti pojdeš z niano, bedak, ker si tako neu- men, da mi prinašaš srečo. — Robata šala morskega volka, ki ni nikoli imel dlake na jezi- ku, je bila štumbergerju veliko '^Ij všeč, kot kakšni kompli- menti štabskih polizancev, zatoj je bil povabila vesel, čeravno je vedel, da »sprehodi« v tej 220 tonski podvodni krsti ne bodo niti malo prijetni. Avstrijska miornarica je imela v Sredozem- lju težaven položaj, saj je ob italijanski vojni mornarici imela za nasprotnika tudi Angleže in Francoze z močnimi vojaškimi enotami v Severni Afriki, na Bližnjem vzhodu, na Malti in v Gibraltarskih vratih. Nemci so imeli dovolj opravka na Atlanti- Icu, zlasti še s konvoji, ki so iz Združenih držav Amerike vlačili čez veliko lužo silam Antante izdatno vojaško pomoč, ob kon- cu vojne pa prostovoljske in redne čete. Izhod iz Jadran.skega morja ▼ druge vode Sredozemlja ni bil igrača. Zahodni zavezniki so med peto italijanskega škornja in grškim Krfom zgradili baražo dolgo 120 morskih milj. To za- poro so sestavljala minska po- lja, baloni, protipodmorniške mreže, nekaj eskadril izvidniških letal in stalne patrulje rušilcev na vodi. ZMAGE IN SMOLE Kapitan »U 28«, Hudeček je ubiral svojo taktiko, po češko. zavito in trmoglavo. Plul je ved- no tam, kjer ga niso pričakovali. Iz Boke so vedno izpluli narav- nost na zahod in pri Valoni na italijanski obali ter na dosegu oči in pušk obalne straže kalili pesek na plitvem dnu proti jugu, potem pa obrnili krmilo na se- verovzhod in okoli Krfa v Jon- sko morje. Na eni takih voženj so v prepričanju, da so že varni, prezgodaj izpluli na vzburkano površje in se imenitno nastavili eskadrilji angleških letal. Nemu- doma so se spet podvizali pod vodo, toda zlomek po-vsod vtak- ne vmes svoje kremplje. Podofi- pir torpednega oddelka je moral imeti p>olne hlače od strahu in je pred potopitvijo pozabil zapre- ti zaporni ventil, kajti kmalu se je začel po podmornici štiri oster vonj po kloru. Seveda so vsi ve- deli, da vonj ne prihaja iz pod- oficirjevih hlač, marveč iz aku- mulatorskega oddelka, ki ga je zalila voda. Seveda so jo morali nemudoma ubrati domov, saj je bila uničena vsa baterija stotih celic Imeli so še srečo, da klor ni vdrl v bivalne prostore, ker bi se omotični gotovo za vselej od- dričali na morsko dno. Z »U 28« je prvi oficir Miro- slav štumberger opravil kakšnih ducat ekspedicij po Mediteranu. Ob drugi priložnosti so naleteli na konvoj kakšnih 40 ladij. Hu- deček se je sklenil zapoditi nad- nje, ko je v največji hitrosti od- povedalo električno omrežje. Z napadom pod vodo torej ni bilo nič. Trmasti Čeh je ukazal na- pad na površini. Stal je na po- veljniškem mostu in se drl na vse pretege, da ga je štumber- ger nespoštljivo opozoril: — Ne kriči, saj boš prebudil kup mrtvakov! Toda k sreči je bil konvoj pre- hiter in ga »U-28« ni mogla do- hiteti na lansirano daljavo. Vrag vedi, kako bi se zmazali, če bi slučajno kaj zadeli in bi potlej 40 ladij planilo na podmornico kot trop lovskih psov, leta pa zaradi okvare ne bi mogla niti pod vodo, da bi se skrila. Presneto trda jim je predla tudi v mesinsk^n kanalu, kjer so v globini 40 metrov naenkrat nasedli na ostro strmo čer, ki je kot igla bodla iz morskega dna Ko so se le izmotali iz zagate in preklinjali površnost admiralitet- nih pomorskih kart. je Hudeček s stoično mirnostjo pokomenti- ral: — Pomorske karte so za lad- je, ne za podmornice, cepci! — Huda je bila tudi tista v Malte- škem kanalu, ko jih je povozila angleška jahta. Da bi Angleže spravili na dno, so se potopili na periskopsko globino, toda ok- reten angleški zlodej se je okret- no sukal in zapeljal naravnost na sled, ki jo je pužčal za sabo vrh periskopa. Zahreščalo je in lomilo, da je bilo joj in ko je bila nevarnost mimo so izpluli. Podmornica je imela polomljen periskop in kot makaroni zvito ogrodje za odbijanje min in nji- hovih sidmih vrvi. Podmornico so za silo popravili kar v sov- ražnih vodah. Miroslav Štum- berger niti ne ve kako jim je to uspelo, saj ga to niti brigalo ni. ker je njegovo dežurstvo po- teklo in je zaspal v kajuti kot klada. Pod poveljstvom kapitana boj- ne ladje Hudečka je »U28« po- topila deset sovražnih ladij, med njimi največ trgovskih. Podmor- nica je bila gotovo med naj- uspešnejšimi v jadranski pod- momišld flotilji, toda vsega slo-, vesa jI niso privoščili. Njen ni bil generalski ali admiralski sin, ni bil grof in ne baron, še »von« ne — bil je preprosto Ceh. Biti Ceh pa je bilo prav tako malo moderno kot biti Slovenec, Hrvat ali Bošnjak. (Se nadaljuje) »V 28« 220 tonska podmornica, s katero je mornariški čast- nik Miroslav Štumberger pod avstrijsko zastavo plul po Sre- dozemskem mor.iu v letih 1916 in 1917. ss^liiliiili 26. avgust 1970 STRAN 7 I ■ ■ ■ ■ ■ ■ I ■ i ■ I ■ I ■ I ■ p Pa smo šli. če smo bili tam že vsako leto zakaj ne bi bili še letos. Veliko so obljubljali in morali smo si ogledati, kako So vrli Celjani izpolnili svoje obljube. Takoj smo videli, da so razstavili več obljub, kot ostalega. Zraven obljub je res bilo še kaj drugega, vendar skoraj nič takšnega, kar že ne bi kje videli. Razstavo smo si kmalu ogledali, odšli smo še na zabavni prostor. Tu je imelo človeško oko kaj videti! Vsaka stvar je bila posebnost. Posebnost, vredna ogleda. Samo denar ve- liko denarja je bilo treba pripraviti in ^i začeti ogledovati. Začeli smo pri »živih živalih«_ Nekaj rahitičnih opic, sestradan volk, ki bi lah- ko bil tudi pes, zaspan in zdolgočasen lev Pa nekaj metrov kač. Pozabili smo na do- mače kokoši Tudi te so razstavljali, zra- ven opic. Duhovito! Hiša strahov. Prestrašiti in to pošteno bi moral tiste, ki dovolijo, da se takšna stvar sploh pojavi na sejmu. Sicer pa ima- jo nekateri verjetno drugačno mnenje o okusu. Dovolimo jim. Otroci so vlekli starše za rokav in de- narnice, ki so se praznile pri avtomobilč- kih. Prebrisani lastniki so karte pobirali in iste na novo prodajali tako dolgo do- kler se niso raztrgale. Kdor zna pa zna. Kiipčija je odlično tekla, zvečer pa so tarnali, da so prodali tako malo kart. Ne- kdo bi moral stopiti na prste takšnim za- služkarjem! Dobre volje, da smo videli veliko no- i^sga in obrtniškega, smo odšli do Sloven- cu tako priljubljenega prostora — gostiU' skega. Imate cviček? »Nimamo.« Imate radensko? »Nimamo.« Imate rogaško? »Nimamo. Imamo sifon.« Kar imejte ga. Iskali smo drug gostin- ski prostor pa ga nismo našli. Pa pravijo, da mora biti konkurenca. Zdrava konku- renca. Na sejmu je že bila. Samo ne zdrava! Odšli smo polni vtisov z našega »va- šarja«. Naj živi »vašar«. Vse skupaj jš tako obrtniško (pa ne zato, ker smo bili na sejmu obrti, kajti obrtnikov je icini bilo tudi tokrat zelo malo)! tv FRANC MEŽEK 70 LET VID JERIČ 50 LET. Med pionirje gasilstva v naši republiki in v Jugoslavi- ji sodi tudi Franc Mežek, upokojeni varnostni tehnik železarne v štorah, zdaj sta- nujoč v Hruševcu pri Šent- jurju. Kot mlad uslužbenec se je v Ljubljani spoznal s pred- sednikom tedanjega prvega prostovoljnega gasilskega in reševalnega društva, Josipom Turkom in s tajnikom, Jan- kom Hojanom, ki sta ga na- govorila, da se je 1928. leta vpisal med gasilce. Ideji in programu gasilske organizaci- je je zvest še danes. V štore je prišel 1949. leta in se takoj vključil v indu- strijsko gasilsko društvo. Tu je še istega leta postal nje- gov predsednik. Zaradi izred- nih zaslug so ga na občnem zboru gasilskega društva že- lezarne 30. januarja 1954. le- ta izvolili za častnega člana, pozneje pa tudi za prvega in edinega č.astnega predsed- nika društva. Ob 25-letnici društvenega obstoja je tov. Mežek napisal posebno kroniko gasilske or- ganizacije v železarni,-ob se- demdesetem življenjskem ju- bileju pa so mu štorski ga- silci 19. avgusta poklonili bo- gato knjižno nagrado, občin- ska gasilska zveza pa mu je podarila lepo sliko. Spoštovanemu gasilskemu veteranu: še na mnoga zdra- va leta! R. U. jogurt celeia najboljši jogurt v petek, 28. avgusta bo pra- znoval petdeseti življenjski jubilej Vid Jerič, upokojeni polkovnik JLA. Njegova živ- ljenjska pot se je začela v kmečki družini v Tihaboju na Dolenjskem in potem nada- ljevala skozi šolanje in delo v Mirni pri tamošnjem les- nem trgovcu pa skozi parti- zanska leta do višjega oficir- ja JLA in sedaj upokojenca, ki pa vendarle ne pozna po- čitka, saj svoje delo in bo- gate izkušnje posveča organi- zaciji ljudskega odpora ter delu družbeno političnih or- ganizacij, med njimi zlasti or- ganizaciji rezei-vnih vojaških starešin, Zvezi borcev itd. Četudi rojen na Dolenj- skem, je Vid Jerič zdaj že pravi Celjan. Tu se je uvelja. vil ne samo kot aktivni ofi- cir, marveč prav tako druž- beni delavec. Izredno bogata in uspešna je bila njegova pot v najtež- jih časih naših narodov. Ta- koj po prihodu okupatorja, je našel svoje mesto med ak- tivisti OF. Med nje sta ga pripeljala zlasti gostilničar Janko Kolenc iz Mirne ter Franci Jerič iz Mokronoga. Bil je neustrašen aktivist, od maja 1942. leta dalje pa prav takšen borec partizanskih e- not. Značilno je, da je prav v partizanskih enotah oprav- ljal vse funkcije od koman- dirja voda do komandanta brigade, na koncu Dvanajste udarne brigade, s katero je prišel tudi v osvobojeno Lju- bljano. Kot borec in komandant se je udeležil številnih zna- nih in težkih bojev z Itali- jani in Nemci. Ta seznam za- jema Ajdovec, Dob pa borbe okoli Novega mesta, Dobrni- ča, Grosuplja, Višnje gore, Bosiljeva itd., itd. Za zasluge in bogato delo je prejel številna vojaška in mirnodobska odlikovanja. Še na mnoga, zdrava leta, tovariš Jerič! -mb IN PIONIRJI Planinsko društvo Celje bo v jeseni itvedlo tekmovanje za zlati, srebrni in bronasti znak. Za ta znak bodo lahko tek- movali le pionirji. Kandidati za bronasti znak se bodo morali udeležiti naj- manj šest skupinskih izletov v gore. Za srebrni znak je treba opraviti 12 izletov, te- čaj prve pomoči in planinsko šolo. Za zlati znak pa se je treba udeležiti dvajsetih izle- tov, od katerih jih mora biti šest na vrhove čez 1500 met- rov. Poleg tečaja pi-ve pomoči in planinske šole bodo mora- li opraviti še izpit iz orien- tacije ali nevarnosti v gorah in osnov varstva narave, mo- rali pa bodo nekaj časa de- lati v planinski skupini ali v mladinskem odseku. sš JADRALNI TEČAJ PRELOŽEN Celjski Aerokiub je moral zaradi pomanjaknja premajh- nih sredstev preložiti začetek tečaja za pilote jadralce. Ta- ko se bo tečaj predvidoma pričel ta teden na letališču v Levcu. število tečajnikov so morali zmanjšati s prejš- njih 25 na 15. Če ne bodo uspeli zbrati dovolj sredstev, bodo morali tečaj tudi skraj- šati. sS SEKCIJE SZDL CELJE Po sklepu občinske konfe- rence SZDL, sprejetem že aprila, so pri občinski orga- nizaciji ustanovili vrsto stal- nih sekcij oziroma sekretari- atov. Pri občinski konferen- ci bodo delali sekretariati sekcij za vprašanja kulture, vzgoje in izobraževanja, so- cialno zdravstvena vprašanja, za družbeno ekonomske odno- se, komunalno gospodarstvo, samoupravni sistem, družbe- no aktivnost žensk, vpraša- nja narodne obrambe, kmetij- stvo in gozda rs Ivo. Imenova- li so tudi novi upravTii odbor za štipendiranje mladih ta- lentov. Pričakujejo, da bodo se- kretariati sekcij pričeli de- lati po koncu poletnih po- čitnic. dhr MALI INTERVJU Vprašuje: Fran jo Krivec Odgovarja: Vojka Mišmaš V Medlogu pri Celju, kjer vsa okolica očitno opozarja na bližnjo vrtnarsko razstavo, je vsak dan ob gredah in na tratah polno deklet. To so gojenke Vrtnarske šole, ki od maja pa do septembra oprav- ljajo 3 mesece trajajočo prak- so. Počitnice unajo samo en mesec. Tu, med pletjem gred, smo srečali tudi 17-letno Voj- ko Mišmaš in naš pogovor je kmalu stekel. — Zakaj ste se odločili prav za ta poklic — poklic parkovnega vrtnarja in cve- tličarja? — Do cvetja in narave imam poseben odnos. Ta svet me razveseljuje že od otro- ških let. živela sem stalno v naravnem okolju v Breznem pri Rimskih Toplicah. Naj- bolj me veseli cvetje. Moj največji sen je cvetličarka in upam, da se mi bo uresničil. Veliko premišljujem o japon-' skem načinu aranžiran j a cve- tja. — Ali je poleti delo težav- no? — Niti ni. Delamo 8 ur, od 6 zjutraj pa do 14. ure. Osebno zelo rada delam. Le- tos veliko urejamo zaradi razstave. — Vidim, da je med vrtnar- ji malo fantov. Kako ste za- dovoljne z njimi? So kava- lirji. — Na dvajset deklet pride pet fantov. Moram reči, da so zelo v redu, so kavalirji; pri vsakem težjem delu pri- skočijo nam dekletom na po- moč. V redu se razumemo. — Kako je s prostim ča- som? — Nasploh ga je razmero- ma malo, sicer pa tedaj ra- da čitam romane in poslu- šani plošče. Poleti se vozim k staršem v Brezno in tu preživljam prijetne popoldne- ve. — Kateri letni čas vam je najbolj pri srcu? — Pomlad, čudovita pom- lad. Tedaj vidiš, kako se vse prebuja, kako začne poganja- ti, rasti, cveteti. — Kateri cvet vam je naj- bolj všeč, najbolj pri srcu? — Na prvem mestu je vrt- nica. — Katere barve? — Lila. — Imate prijateljico? Kaj najbolj cenite pri njej? — Prijateljico imam že od otroških let. Skupaj sva tudi v domu. Je prijetna, vedno dobre volje. Skratka vse na njej mi je všeč in medseboj- no si veliko zaupava. — Vaša želja? — Uspeti v poklicu; posta- ti dobra cvetličarka. UREDITEV KOLESAR- SKE STEZE Letos bodo uredili kolesar- sko stezo ob Mariborski ce- sti. Na vzhodnem delu je steza namreč še vedno maka- damska in ni posebno lo- čena od pločnika za pešce. Stezo bodo asfaltirali od že- lezniške proge do Kidričeve ulice. Poleg tega bodo tudi uredli kolesarsko stezo od Hudtnje do šmarjete. SMRAD SE NE BO VEČ ŠIRIL Občani na Hudinji so se večkrat pritožiU zaradi smra- du, ki se je širil z bližnjega smetišča pod Golovcem. Več- krat se je tudi zgodilo, da so se smeti vnele, kar je po- vzročalo še hujši smrad. Zato se je pred dnevi se- stala komisija, ki si je ogle- dala omenjeno smetišče. Ugo- tovili so, da bo treba čimprej urediti nov prostor za odla- ganje odpadkov. Pred šestimi leti, ko so začeli odlagat sme- ti pod Golovcem, je ta pro- stor še ustrezal, saj je bil izven mesta. Danes pa je zra- slo v neposredni bližini novo naselje Hudinja tako, da je smetišče skoraj sredi nase- lja. Komisija je izbrala novo lo- kacijo v Bukovžlaku. Vendar pa bodo novo smetišče priče- li graditi šele prihodnjo po- mlad, ker letos ne bo na voljo dovolj sredstev. V na- črtu je tudi predvideno, da bodo zraven izkopah jame za sežig in uredili prostor za sortiranje smeti. Ker je Bu- kovžlak bolj oddaljen iz me- sta, se bodo povečali stroški prevoza. Te stroške bodo mo- rali nositi občani. Novo smetišče bo urejeno šele prihodnje leto, zato bo- do tačas uvedli strožje ukre- pe na starem. Imeli bodo stalno pripravljene gasilce za primer, če bi se smeti vnele. Nastavili bodo tudi čuvaja, ki bo skrbel za pravilno odlaga- nje smeti. Poleg tega bodo tudi kaznovali vse delovne or- ganizacije, ki bi brez dovolje- nja in na neprimeren mačin odlagale odpadke. Novo smetišče v Bukovžla- ku bo le začasna rešitev, za- kaj kmalu bo treba misliti na peči za sežiganje smeti, kakršne imajo že skoraj v vseh večjih mestih. S. ŠROT AMERICAN CIRKUS s plota ob Glaziji na Ljub- ljanski cesti še kar vabijo ve- liki plakati v »American cir- cus«, čeprav je cirkus že zdav- naj odšel in čeprav sploh ni bil »american«. Zanimivo je, da v Ameriki niti za ameriški cirkus ne bi dovolili lepiti plakate bliže kot 9 metrov od ceste (ver- jetno zaradi varnostnih raz- logov). Zaradi istih razlogov bi lahko nemara te plakate pri nas odstranili! oh Velenje je obiskala delega- cija Kreisjungendringa, naj- progresivnejše zahodnonem- ške mladinske organizacije iz Esslingena. Gre za izmenjavo mladincev Velenja in Esslin- gena, ki naj pripomore k raz- širitvi odnosov med mladino obeh držav. Trenutno sode- luje organizacija Kreisjim- gendringa s šestimi mestnimi mladinskimi organizacijami v šestih različnih državah Ev- rope, stike pa želi navezati tudi z ostalimi državami. Delegacijo šestnajstih mla- dincev sta sprejela predsed- nik občinske skupščine Vele- nje Nestl 2gank in Mitja Gor- jup, predsednik ZM Sloveni- je, ki sta mladim odgovarja- la na vprašanja o ureditvi jugoslovanskega političnega sistema in o organizaciji ZM Jugoslavije. Delegacija se je seznanila z življenjem v ru- darskem mestu Velenju, na- to pa je odpotovala na krajši oddih v šibenik, odkoder se je vrnila v domovino. VASLE VINKO SREČANJE V gaberkah v nedeljo je bilo v r. kah pri Šoštanju [J nalno srečanje mladih i rednjem programu soj, dinske ekipe pomerile ^ Ijanju z zračno puško miznem tenisu in šahd boljša je bila skupina ,J skega rudnika lignita, go mesto pa so se ^ mladi iz Bevč pri Vele; HMELJ TUDI' ŠALEŠKI DOLlij v ponedeljek, 17. avgn, pričeli dehio obirati ] tudi v Šaleški dolin{ področju kmetijske ^ Šoštanj raste žlahtna na 23 ha v lastnem in ha v kooperaciji. Pravijo, da z obirali; bodo imeli težav. Kvsi hmelja je dobra, proda, tudi zagotovljena. NEPREVIDN RAVNANJE! v sredo, 19. avgusta, gorelo gospodarsko posij last Franca Simoniča izf tovelj. Kljub intervenc: silcev je poslopje pogi poleg gospodarskega pt ja pa je pošk^ovano š novanjsko poslopje, k bilo ločeno s protipoi steno. Po nestrokovnih nah znaša škoda, ki i( stala, okrog 40.000 dini Požar je zanetil seden otrok, ki je prišel do Jiaior kupi V E L E B H H a H H H H H H a a ( Dvigovanje cen pojav, da bojno se bodo ustalile, grešali namreč š(- Tako ni čudno potrošnikov -na d' vprek rMpadamo [ pa ne moremo tudi rasti gob ne V razmerah, 1» vi, je seveda raP tujce zanimivo, * bliki drugačne C* mesa. Teleta so, , ja v Sloveniji, sfll se z njimi igral naj Ogrskem poslopju. i I. SEVŠEKi PROSLAVA I^A HOMU ^ijisko društvo Zabukov- ra^n^j^ letos deseto ob- , L svojega obstoja. Pre- ■}!, nedeljo so v Drago- ''^piiiu na Homu priredi- Qslavo in podelili priz- 1 svojim najzaslužnejšim '^j^, Po uradnem delu l^jjtve so se obiskovalci "j^vljei^^^ razživeli in za- ^ ge je pravo planinsko P. M. 0l\ SO PIKNIK moškega pevskega Svobode Polzela so uji preteklo nedeljo v Za- jj, piknik. Piknika so se ^gžili tudi predstavniki ;jjislce zveze za prosveto in Ijjjro. Precej so razpravlja- j gostovanju zbora v Av- i;°m Italiji. Prvi datum Gostovanje v Avstriji je September. Za to bo se- ^ potrebno precej denar- ji ga bodo prispevale de- organizacije, del pa tu- občinska zveza za prosve- ia kulturo v Žalcu. Tav- V galeriji v Krškem so v lek odprli razstavo del J. [jakija »Iz cikla embrio- [ina faza organizma«. Ob tej liložnosti je prireditelj na- pil prospekt, v katerem je Ojšo razpravo o Jakiju na- pal Zoran Kržišnik. Razstava v Krškem bo od- do 4. septembra. * . o v N I C I Pred nedavnim so pod vodstvom Draga Ribiča usta- novili v tovarni nogavic na Polzeli žensko gasilsko de- setino, ki je tudi že sodelovala na prvem tekmovanju v občinskem merilu in dosegla lep uspeli. .Te edina ženska desetina v občini Žalec. Foto: Tone Tavčar Dela so že v teku. Svoj de- lež pri gradnji vodovoda bo dala tudi občinska skupščina. Člani odbora, ki vodijo celot- ne priprave, pričakujejo, da bo voda stekla po novih ce- veh do letošnjega dneva re- publike. V. L. 54 ŠTIPENDIJ Komisija za podeljevanje štipendij pri temeljni izobra- ževalni skupnosti je za šol- sko leto 1970-71 podelila šti- pendije za študij na srednjih, višjih in visokih šolah skupaj 54 prosilcem. Od tega je 29 takih, ki so to vrsto druž- bene pomoči prejemali že v minulem šolskem letu, dru- gih 25 pa je zanjo na novo zaprosilo. Najnižja štipendi- ja na poklicnih šolah bo 150 din, najvišja na visokih pa 350 din. Razen tega je za prihodnje šolsko leto republiška izobra- ževalna skupnost odobrila štipendije 38 dijakom in štu- dentom iz konjiškega obmo- čja. Skupaj bo torej štipen- dijo prejemalo 92 mladih, V. L. V kraju Svibno pri Rade- čah bodo letos proslavili 25- letnico osvoboditve in vrni- tev izseljencev, ki so bili pri- silno izgnani v razne kraje Nemčije in so se vrnili sep- tembra 1945. leta. Proslava bo v nedeljo, 6. septembra dopoldne v prostorih in na dvorišču osnovne šole v Svi- bnem. Na prijateljsko srečanje iz- seljencev vabijo tudi obča- ne drugih občin, ki so bili v pregnanstvu skupaj z nji- hovimi. V kulturnem progra- mu bodo sodelovali: prosvet- no društvo Svibno, pevski zbor Svobode, Radeče in pa- pirniški pihalni orkester. Dostop je z vsemi prevoz- nimi sredstvi: od strani So- pote pri Celestinu ali iz Ja- gnjenice pri tamkajšnji šoli. SLOVENSKE" KOHJICE V LETOVANJE UPOKOJENCEV Društvo upokojencev Slo- venske Konjice organizira za svoje člane šestdnevno leto- vanje v Rovinju. V RovinJ bo odšel tudi njihov pevski zbor. Odpotovali bodo 30. av- gusta, dnevna oskrba pa bo znašala 22 novih dinarjev. I. S. STROKOVNI IZLET Delavska univerza Sloven- ske Konjice bo za desetletni- co svojega dela pripravila strokovno ekskurzijo za tiste sodelavce, ki več let sodelu- jejo z izobraževalnim zavo- dom. Med drugim bodo obi- skali delavski imiverzi v Ško- fji Loki in v Slovenjem Grad- cu, kjer bodo v pogovoru izmenjali delovne izkušnje. Razgovor v Škof j i Loki pa bo namenjen še kmetijskemu in turističnemu izobraževanju na katerem je tamkajšnja de- lavska imiverza dosegla že dokaj lepe rezultate. V. L. Puščica VABILO ZA PEVSKI ZBOR Nekateri slabo speči prebivalci Dolgega polja vabijo vse tiste glasbeno navdahnjene in za glasbo vnete državljane, ki pre- izkušajo svoje glasove v nočnem času ko odhajajo iz Kladivarjeve restavra- ci,je, da se prijavijo celj- skemu festivalu kot kan- didati za reprezentativni pevski zbor. Poleg v mo- lih bi laliko peli tudi v du- rih, sicer pa bi jim zago- tovili tako intenzivne va- je, da jim ponoči ne bi bilo do petja! Vas škalce pri Slov. Ko- njicah je eno redkih naselij v konjiški občini, ki še ni- ma vodovoda. Minulo zimo so se ljudje na skupnem se- stanku dogovorili na enotno akcijo pri izkopu jarkov, po- laganju cevi in drugih delih. Po predračunu bodo stroški vsako družino bremenili s približno 3.000 dinarji. 1 B I ^ vsakdanji dne, ko J'"ešaZi; po. ^! pritožbe če vse- storiti Je recimo ^l^ni drža. i'; slasti za ''^ki repu. >er cene najdraz. Po 40 in več dinarjev (kilogram), razen tega smo temeljito prekalkulirali tudi cene kosti. V Zagrebu, recimo je stvar drugač- na. Pravijo, da je teletina, kakršne v Sloveniji še videli nismo, po 26 dinar- jev kilogram, ob vsakršnih kosteh pa so mesarji celo srečni, če se jih zne. tijo (zastonj), »Vzemite«, pravijo, »za kaj nam pa bodo!« Zares nerazumljivo! Nerazumljivo namreč, da po takšni ekonomski logiki pri nas ne zaračunavajo pri prodaji mesa tudi kri. saj bi verjetno z lah- koto izračunali, koliko krvi je pri za- kolu še ostalo v mesu! a a H H a a a a a ^SBaaaaaaaaaaaaBaaiii SMRTNO NEVARNA MALOMARNOST. Že pred več kot letom dni so pričclf padati s stene kulturnega do- ma v Velenju prve fasadne plošče. Takrat so postavili le en napis o prepovedi prehoda in to je bilo tudi vse. Pred dnevi pa so se napisi, Id opozarjajo na nevarnost, pojavili na vseh delih kulturnega doma, ampak kot kaže, je bilo to spet vse: nihče ni niti zavaroval pre- hodov niti jih ni pregradil z žico. Tisti, ki so odgovor- ni za to, se vsekakor premalo zavedajo resnične nevar- nosti, ki preti obiskovalcu. Samo še to: najmanjša fasadna plošča, ki je do sedaj padla s stene, je bila težka več kot dvajset kilogramov, nekatere pa so težke tudi do 4.5 kilogramov. VASLE VINKO POČITNICE V CELJU Mnogo mladih ljudi iz Celja študira v drugih krajih, naj- več seveda v Ljubljani. Veliko teh študentov pa počitnice preživi doma, v Celju čeprav je znano, da doma študij ne gre tako dobro kot bi moral iti. Počitnic imajo študentje namreč malo, izpiti so pogosti in ko smo se pogovarjali z njimi, so se ves čas pogovora prepletale tudi besede o štu- diju med počitnicami. Kaj so nam povedali na temo počit- nic v Celju, doma? 1. K.^VZIMIR FRANC, študent strojništva v Ljubljani: Počit- nice preživim doma pred- vsem zato, da sem skupaj z domačimi, pa tudi mnogo prijateljev imam tu v Celju, študiram med počitnicami bolj malo, ker se je treba vsaj malo oddahniti. Hodim pa na izlete v okoliške kraje, grem tudi v kino, na plese pa bolj malo. Rad tudi de- lam, ker je vsako fizično de- lo za študenta pravo razve- drilo in si počije svoje utru- jene možgane. 3. FERDO TOMAŽIC, štu- dent strojništva v Ljubljani: Morda bo izzvenelo smešno, vendar preživim počitnice do- ma predvsem zaradi hrane. V študentskih menzah je hrana namreč zelo slaba in med počitnicami komaj na- berem dovolj kalorij za na- slednje leto. Seveda pa si med počitnicami tu v Celju vzamem tudi več prostega časa, hodim na kopanje, ple- se, večkrat pa se podam tu- di kam dlje, predvsem v pla- nine. 5. ŽIVKO BEŠKOVNIK, štu- dent prava v Ljubljani: Zdi se mi, da imam doma boljše pogoje za študij in se laže učim, poleg tega pa sem sku- paj z domačimi, od katerih sem ločen vse leto. Bil sem malo na morju, zdaj pa je moj dan nekako takšen: do- poldne in včasih popoldan študij, za zabavo pa ostanejo večeri. Včasih grem v kino, včasih na ples, največkrat pa je moja »zabava« sprehod po celjski promenadi. To bi bilo vse. 2. iMARJA BENKOC, studi ra živilsko tehnologijo v Lju- bljani: Počitnic imam zelo malo, ker se učim tudi med počitnicami, poleg tega pa sem imela še prakso v Etolu. Doma v Celju mi je mnogo bolj prijetno kot v Ljublja- ni, ker se tam še nisem po- polnoma vživela, pa tudi živ- ljenje je doma bolj poceni. Na plese in v kino ne hodim, rada pa se sprehajam in po- gostokrat ob večerih grem na sprehod ob Savinji. 4. SMILJA MARINC, štu- dentka kemijske tehnologije v Ljubljani: V Celju se po čutim bolj domače, prijetne- je, ker mesto in ljudi v njem bolj poznam. Do konca juni- ja sem bila v Ljubljani, zdaj pa študiram doma. Prostega časa skoraj nimam, ukvar- jam se le s petjem in pojem v Akademskem pevskem zbo- ru. Z njimi sem bila tudi deset dni v Gradcu. Sicer pa se moje počitnice ne razli- kujejo mnogo od šole vse leto. 6. TATJANA KOMPAN, obi- skuje višjo šolo za socialne delavce: V Celje sem prišla predvsem zato, ker sem mo- rala dati v študentskem do- mu prostor turistom, sicer bi bila v Ljubljani. V Celju mi je všeč le zato, ker je to moje rodno mesto, druga- če pa je tu dolgčas. Za zaba- vo mladine je zelo slabo po- skrbljeno, zato večino svoje- ga prostega časa preživim do- ma ob šivanju, včasih pa grem tudi v kino. IVAN SEVŠEK Letošnje leto lahko imenujemo leto uspehov za mla- dega celjskega pevca Ota Pestnerja: najprej je pel zmagovalno popevko na festivalu mladinske popevke, zmagal na tekmovanju »Canta giro del ragazzi« v Por- torožu, s tem pridobil vozovnico za San Remo in tudi tam - zmagal! Zdaj pripravlja nastope na televiziji v oddaji Studio 14, v beograjski oddaji Maksimeter in ljubljanski Tops pops! Vse je prišlo pravzaprav hitro in nepričalcovano. še dobro si nismo opomogli od uspeha, ki ga je mladi Oto dosegel v Por- torožu, že smo se morali začeti čuditi drugemu, tistemu, ki ga je dosegel v San Remu. Najboljši pevci z jugoslovan- ske prireditve so odšli v San, Remo in se v ponedeljek ter to-i rek pomerili na mednarodnem tekmovanju »Canta giro del ra-: gazzi« s sovrstniki iz Italije To je tekmovanje, na katerem na- stopajo mladi, še neafirmirani pevci v dveh kategorijah — mlajši do 13 leta in starejši do 18. leta. V zadnji kategoriji, močnejši in kvalitetnejši je zmagal Oto Pestner, veliko odkritje na po- dročju zabavne glasbe v Slove- niji. Zapel je dve pesmi iz svo- jega iDogatega repertoarja, ki obsega več kot sto skladb, ka- tere poje v štirih jezikih, osvojil občinstvo z lepim glasom, šar- mantnim nastop>om in — zma- gal! Čestital mu je sam Vitto- rio de Sica! j »V San Remu je bilo lepo« j je povedal Oto, ko je skupaj z : očetom prišel v redakcijo, da naogoje za nadaljnji razvoj in še bolj uspešno de- lo. Edina temna točka je morda že malo zastarela a- paratura. Skušali so že pri- dobiti razna podjetja, da bi jim prispevala nekaj denarja za nakup nove aparature, vendar so našh razumevanje le pri Usnjarskem kombina- tu Konus. Aparature pa si še ne upajo naročiti, ker ne vedo, ali jo bod.~> lahko tudi plačali. Iz sredstev občinske- ga proračuna dobijo na leto le 100.000 starih dinarjev, kar ne zadostuje niti za tri večje žarnice, če bi jim morda od- povedale. Ves denar za so- delovanje v tekmovanjih gre tako iz žepov samih radioa- materjev, kar je velika žrtev teh ljudi. Zdaj je v klubu včlanjenih približno 25 ljudi, aktivno pa jih dela nekaj manj. Za pri- hodnje so si postavili nalo- go, doseči večjo množičnost in prav zato bodo v začetku letošnjega šolskega leta or- ganizirali poseben tečaj za priučitev novih radioamater- jev četrtega in tretjega raz- reda. Tečaj naj bi trajal ok- rog 150 ur, ne vedo pa še zagotovo, če jim. bo uspelo plačati tudi predavatelje. Ta- ko bodo verjetno starejši čla- ni poučevali novince. Konjiški radioamaterji so vedno pripravljeni pomagati tudi pri raznih nujnih sporo- čihh in klicih v sili. Ljudje morajo vedeti, da lahko pri raznih nesrečah pomagajo tu- di radioamaterji in prav za- to bi tudi pristojni fonrnii morali imeti več razumeva- nja za podporo takšnih klu- bov. I. SEVŠEK 10 26. avgust 1970 STRAN �601�11034033�929�3069016701798�7110577330 �015890730�19130014�3773�60273677315�73230�486344272644131�7732581�502 7 Roman poklanja svojim strankam in bralcem Mo vega tednika KOMBINAT ŽALEC (nadaljevanje) Mornar je izvlekel zobotrebnik in je bil nekaj časa za- oslen. Med tem je z udobno brezskrbnostjo pasel oči po »arašeni, zanemarjeni zunanjosti Marvelovi in po knji- to, ki so ležale poleg postopača. Ko je prisedel, je čul, ikor da bi se bili zlatniki usuli v žep sosedu. Čudno se >j je zdelo, kako pride beraški človek do zlata. In lotil f je predmeta, ki mu j'e že vso tisto jutro vznemirjal tožgi-ime. »ICnjige . . .?« je vprašal, ko je opravil svoj posel z »bmi. Marvel se je stresel. »O — da, knjige!« je odgovoril. »Čudne reči so včasih v knjigah!« »Verjamem!« »In čudne reči so včasih tudi zunaj knjigi« »Zares!« je tedaj rekel Marvel redkobesedno, se ozrl po "varišu in nezaupljivo pogledal okrog sebe. ^, »čudne reči se na primer berejo v časopisih!« je nada- ljeval mornar. »Da!« »V temle časopisu!« »Ah!« »Tule je prrnier,« je nadaljeval mornar m njegovo oko je mimo in odločno počivalo na Tomažu. »Tule na primer je popisana zgodba o nekem nevidnem človeku.« Tomaž Marvel je skrivil usta, se počehljal po licu in ušesa so mu gorela. »In kaj bo brati v njih jutri? O Ameriki, o Japonski?« je plaho vprašal. »Ne eno ne drugo. Tule!« »Ako pravim tule,« je dejal mornar, »ne mislim, da kje v tejle krčmi, ampak tod nekje!« Marvelu je vidno odleglo. »Nevidni človek? In kaj je z njim?« »Vse mogoče!« je odgovoril mornar m pozorno opazo- val Tomaža. »Vse — mogoče — reči!« je povedal s po- udarkom, »2e par dni nisem videl nobenega časopisa.« »V Ipingu se je začelo.« »Za-res?« »V Ipingu. In odkod je prišel, tega nihče ne ve. Tule je: »čudna zgodba iz Ipmga.« In časopis pravi, da je stvar zelo sumljiva — zelo sumljiva.« »O Bog!« jle vzdihnil Tomaž. »In zelo čudna je tale zgodba! O nekem majorju in o nekem zdravniku se govori. Videl sem ga, ali pravzaprav nisem ga videl. B;lo je, pravi, v gostilni pri »Poštnem vozu« in nihče ni vedeJ o njem kaj posebnega, pravi. Do- kler mu niso bili strgani povoji z glave, pravi In videli so, pravi časopis, da je njegova glava nevidna. Takoj so ga hoteli prijeti, toda, pravi, vrgel je od sebe svojo oble- ko. In ušel jim' je. Pa šele po hudem boju, pravi, in grdo je poškodoval ubogega pohca,;a Jaffersa. Zanimiva igodba, kaj? Imena in vse ...« »O Bog!« je mrmral Tomaž Marvel in nemirno gledal okrog sebe ter štel zlatnike v žepu. Nove, čudne misU so mu prihajale. »Zares čudno!« »Kajne! Zelo čudna zgodba, pravim jaz. Nikdar po- prej še nisem čul o nevidnem človeku, nikdar še ne. Ampak dandanes se čuje toliko čudnih reči, da .. .« »Vse tisto je storil, pravite?« je vprašal Tomaž in se delal malomarnega. »Ah ni zadosti, kaj!« »Se ni več braniil? Ušel je in nič več?« »Nič več? Pravi, ali m že to zadosti?« »Cisto zadosti!« »Mislim, da je!« »Ni imel pomočnika? Ali nič ne stoji v časopisu, da bi bil imel pomočnika?« je boječe vprašal Marvel. »Ah vam ne zadostuje eden sam? Ne, hvala Bogu bi rekel človek, pomočnika ni imel.« Počasi jB prikimaval. »Zelo neprijetna, tale misel, da hodi tak nevidni člo- vek tod po deželi. Pobegnil je in iz nekih reči skleF>ajo, da se je obrnil proti Port Stowu. Cisto blizu njega smo torej, vidite! To pot stvar ni nobeden tistih vaših ameri- kanskih čudežev. In mislite na to, kaj vse more storiti tak človek! Na primer, ako mu pride na misei, da bi kradel — kdo mu more braniti? Ali vlomil? Skoz: celo krdelo poUcajev se vam izmuzne kakor vi ali jaz skozi krdelo slepcev. Se laže! Kajti slepci slišijo preklicano do- bro, sem čul praviti. In če si požeh pijače, na primer . .« »Zares, mnogo lahko stori tak človek!« je dejal Mar- vel. »Zares prav mnogo!« Ves čas je gledal Maj^el napeto krog sebe, vlekel na ušesa, če bi bilo čuti rahel, bos korak, ah videl komaj vidno kretnjo. Pripravil se je na določilen sklep. Zakaš- Ijal j"e za dlanjo. Se enkrat je pogledal okrog sebe — poslušal, se sklonil k mornarju in polglasno dejal; »Veste — jaz vem to in ono o tistem nevidnent človeku. Iz zasebnih virov . . .« »O,« se je začudil mormar. »Vi?« »čudili ste boste!« je šepnil Marvel za dlanjo, »Stra- šno!« »Res?« »Veste ...«, je začel zaupno. Pa ni končal. Obraz se mu je mahoma izpremenil. »Au!« je rekel. Okorno se je vzravnal, na obraz mu je stopila bolečina. »Au!« »Kaj pa je?« je vprašal mornar zabriženo. »Zobje me bolijV)!« Marvel se je prijel za uho. Zagrabil je knjige. Se nadaljuje tedenski mozaik v Tokiu so nedavno odprli nov hotel za pse, za katere, ga trdijo, da je najmodernej- ši in najbolj udoben na sve- tu, V njem lahko puščajo pse gospodarji, ki odhajajo na dopust ali potovanje — se- veda za primerno ceno. Vsak pes dobi v hotelu svojo sobo, po želji tudi s televizorjem. Na stenah v vseh sobah vi- sijo slike z motivi iz pasjega življenja, »goste« pa vsako jutro pregleda veterinar ... Maksi moda sicer še zdaleč .ii tako popularna kot mini, vendar je kar precej žensk, ki se ovijajo v obleke do pe- ta. Doslej so bili nasprotni ki maksi mode v glavnem moški, ki zaradi nje »pre- malo vidijo«, zdaj pa je v ZDA dobila tudi zelo resne- ga, takorekoč uradnega na- sprotnika. Zavarovalnice so namreč zagnale vik in krik, da imajo zaradi maksi mode preveč stroškov. Zlasti je ta moda nevarna za voznice: dolga krila in plašči se nam- reč zapletajo v pedala za za- vore, plin in prestave in tako je vse več nesreč prav zara- di maksi mode. Ameriške za- varovalnice zahtevajo, da jo je treba vsui v avtomobilih prepovedati. . Urugvajska vlada je ukazala, da morajo takoj zapreti 5.9 bank, ki ni- so dovolj zavarovane pred ropi. Dokler so ropali samo navadni roparji, ki so želeli samo denar, si vlada ni de- lala velikih skrbi. Toda zad- nje čase so začeli banke na- padati urugvajski gverilci, pripadniki organizacije »tu- pamaros«. Ti denar uporab- ljajo za širitev svoje organi- zacije, nakupe orožja in or- ganizacijo boja proti iladi. ^ele zdaj so 'ladi bančni ro- pi začeli res presedati .. Prejšnji teden je minila dru- ga obletnica vdora čet varšav- skega pakta na češkoslova- ško Iz Prage poročajo, da obieinica minila v glavnem mirno in pripisujejo to uspe- hom politike »normalizacije«.- Tiste dni so po mestu kroži- le okrepljene policijske pat- rulje, ki so 'takoj razgnale vsako skupinico ljudi; po ce- stah so vozili oklepni avto- mobili, celo vrsto ljudi pa so zaprli. Nekaj dni pred tem so bili veliki skupni ma- nevri češkoslovaške in sov- jetske, armade na češkoslova- škem ozemlju. Ni čudno, da Je »normalizacija« tako uspe- šna '. . . Denar in poštenje Kdor vrdi le sebe poskuša izvleči dobiček Iz škode drugega — Kalkulacijske cene ne dovo- ljujejo branjevskega trgovanja Marsikatero nezadovoljstvo zaradi spremenljivih razmer na trgu si lahko razložim s trditvijo, ki jo je povedal v Mariboru na pogovoru o raz- nih vprašanjih in težavah po- horski kmet. Dejal je: »Slo- venci smo poštenjaki, dokler ne gre za denar. Pri denarju pa se poštenost neha . . .« S temi besedami ,je meril na vse občane, ne le na tr- govce ali kmetovalce, ali drug določen sloj ljudi. Z njimi lahko razvozlamo tudi neka- tere nepravilnosti na trgu s kmetijskimi pridelki in živili. Ko so letos v zgodnji po- mladi zvezni organi odobrili uvoz ječmena za krmo živine, je ceng. koruze in prašičev nekoliko popustila. Ker ni bi- lo deviz za odobren uvoz, ječmena niso uvozili vse do pred kratkim. Pridelovalci ko- ruze so na ta način hoteli kovati poseben dobiček. Lan- ski pridelek so držali v skla- diščih ali ga prodajali le po zelo visoki ceni. Čeprav so zvezne materialne rezerve da- le iz svojih zalog v prodajo več kot 300.000 ton koruze, se je cena zvečala od začetka leta do zdaj skoraj za polo- vico. Po sporočilu, da smo uvozili večje količine ječme- na, pa je cena koruze začela padati. ■ Ugotovitev: vsakdo želi zaslužiti kar največ in pri tem ne vpraša v čigavo ško- do. Podobno je v trgovini. Ta ne sklepa rada pogodb s kmetovalci. Ce ne dobi blaga doma, ga bo uvozil. Ce že sklene pogodbe, pa za prev- zeto blago navadno določi dnevno ceno. To pomeni, da bo kmetovalec sicer prodal svoj pridelek, za katerega je sklenil pogodbo — toda če z izgubo ali z dobičkom, bo zvedel šele ob prodaji. Na zviševanje ali zniževanje dnev- nih tržnih cen je možno vpli- vati tudi na razne nepoštene načine. ■ Krivcev ne iščemo le drugod! Vsakdo naj pogleda tudi pri sebi. Mnogi kmetje kršijo pogodbe in prodajo blago najboljšemu kupcu, po- godbenik, ki računa nanj, pa ostane praznih rok. Pri tem se ni mioči sklicevati na tr- ditve, da so pri iskanju do- bička vsi enaki. Tako ne bo- mo nikoli postavili našega kmetijstva na trdno osnovo. Kmetovalci pogosto pou- darjajo, da vsi proizvajalci lahko kalkulirajo svoje pro- dajne cene, le oni ne. V se- danjih razmerah je res tako. Povedati pa je treba, da pro- dajne cene industrijskih iz- delkov, ki temeljijo na kal- kulacijah, nikoli ne zrastejo v enem letu ali celo v pol leta za polovico prejšnje, pozneje pa bi jih spet zniže vali, kot se dogaja pri kme- tijskih pridelkih in živini. ■ Kdor želi imeti kalku- lacijske cene, v katerih je zajet nujni dohodek za zve- čanje proizvodnje, ne sme zviševati prodajnih cen brez omejitve, četudi se na trgu pojavijo občasne možnosti za to. Računati .je treba naprej za daljše obdobje. Pri pro- daji kmetijskih pridelkov pa se navadno vedejo vsi — od pridelovalcev do trgovcev — kot branjevke na tržnici, ki imajo skoraj vsak dan dru- gačne cene, včasih pa jih celo v enem dnevu večkrat spre- menijo. Za uspešno gospo- darjenje so potrebne stalne cene. Do teh pa je moči priti le z dogovarjanjem med pri- delovalci, predelovalci in ti-- govci. Pogodbe je treba spo. štovati tudi takrat, ko bi zaradi spremenjenih razmer na trgu eden izmed pogodbe- nikov lahko izvlekel večje korist, če bo vsak ustrezne nagrajen za svoje delo, ne sme nobenega preveč mikati izredni dobiček, če ga trg omogoči, pa bi si ga morali pošteno razdeliti. J02E PETEK TELEGRAMI ANKARA — predsednik turške vlade Sulejman Demirel bo v krat- kem obiskal Jugoslavijo. S pred- sednikom zveznega izvršnega sve- ta Mit.jom Ribičičem in predsedni- kom Titom se bo pogovarjal pred- vsem o mednarodnem položaju in sodelovanju med Turčijo in Jugo- slavijo. MIAMI — V Karibskem morju je divjal hud uragan »Dorothv«, ki je povzročil veliko škodo in zahteval številne žrtve. Samo na otoku Martinique je uragan pov- zročil smrt 42 ljudi. ADI.S ABEBA — V glavnem me- stu Etiopije se je začel sestanek m.inistrov iz 31 afriških držav. Na sestanku bodo pripravili dnevni red za konferenco šefov držav in vlad afriških držav, ki se bo 1. septembra začela v Adis .\bebi. Šefi afriških držav bodo razprav- ljali predvsem o bližnjem sestan- ku neuvrščenih v Lusaki in o boju proti kolonializmu in rasizmu v Afriki. LONDON — Britanski inštitut za socialno in gospodarsko planiranje je opozoril, da utegne biti potreb- na nova devalvacija funta. JERUZALEM — Epidemija kole- re, ki je zajela že mnoge afriške in azijske države se še vedno širi Primerov obolenj sicer ni veliko, vendar povsod sprejemajo izredne ukrepe, da bi preprečiii širjenje te hude nevarne bolezni. Zadnje dni so sporočili iz Izraela, da ."so tudi v tej državi zabeležili nekaj primerov kolere. MOSKVA — V sovjetskem glav- nem mestu je kongres zgodovinar- jev, ki se ga udeležujejo delegsti z vseh strani sveta. Bolgarski predstavniki so na njem nastopili z znano bolgarsko tezo. da so Ma- kedonci Bolgari, vendar so s ta- jkim stališčem naleteli na številne kritike, med drugim celo s strani sovjetskih zgodovinarjev. VVASHINGTON — Ameriški predsednik Nixon bo še to jesen obiskal nekatere evropske države, med njimi Veliko Britanijo. Fran- cijo. Zahodno Nemčijo in Itali- jo. Zanimivo je, da napovedujejo, da bi ameriški predsednik utegnil obiskati tudi Bolgarijo. CAPE KENNEDV - Z ameriško pomočjo so Britanci izstrelili v vesolje svoj drufe. ^ugietij^,.jatS: IZREKI Zdaj smo kot otro- ci v zaklenjeni sobi in lahko vsak hip do- sežemo vžigalice. Brez ljudi se ne bo nič zgodilo. Tisti, ki je že vse naredil, stori najbo- lje, če umre. Za vsako, še tako pogumno izvedeno svinjarijo, je v ozad- ju Strah. Želeti, da bi si pri- dobili mast, čast in oblast, je že balast. Kdor ne veruje v samoupravo, ne ve- ruje vase. Sumljivo je, če si vselej zagotavljamo, da si želimo dobro. HENRIK ZBIL HUSEIN PRI NASERJLI — Jordanski kralj Husein (levo) se je nekaj dni mudil v Kairu, S predsedni- kom ZAR Naserjem sta pretresala položaj, ki je na- stal po hudem sporu med Irakom na eni strani in ZAR ter Jordanijo na drugi strani. Kot je znano, Irak zavrača ameriški mirovni načrt in obtožuje Egipt in Jordanijo kapitulanstva, ker sta ga sprejela. tedenski zunanjepolitični pregled Konec prejšnjega tedna so se v Moskvi sestali partijski in državni voditelji članic varšavskega pakta — Sovjet- ske zveze. Nemške demokra- tične republike, Poljske, Če- škoslovaške, Madžarske, Ro- munije in Bolgarije. Njihov sestanek je trajal pet ur in pol, posvečen pa je bil samo odnosom med evropskimi so- cialističnimi državami in Za- hodno Nemčijo. Po sklenitvi sporazuma med Zahodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo je namreč nastal povsem nov položaj. Socialistične države na čelu s Sovjetsko zvezo so več kot dvajset let prika- zovale Zahodno Nemčijo kot glavno nevarnost za mir v Evropi in za popuščanje med- narodne napetosti. Toda zdaj, ko je Zahodna Nemčija v pogodbi s Sovjetsko zvezo slovesno obljubila, da bo spoštovala sedanje meje v Evropi, so se odprla vrata za normalizacijo odnosov med Zahodno Nemčijo in vsemi socialističnimi državami. V Moskvi so se setali prav zato, da bi se dogovorili, kako se bodo v bodoče po- gajali z Zahodnimi Nemci, kajti vse socialistične države so močno zainteresirane, da bi se njihovi odnosi z Bon- nom izboljšali. Od tega si namreč obetajo velike gos- podarske koristi. Podobne pogodbe kot s Sovjetsko zve- zo bo Zahodna Nemčija naj- brž že kmalu sklenila tudi s Poljsko, češkoslovaško in Madžarsko. V glavnem ves svet oce- njuje, da bo v Evropi zdaj prišlo od hitrejšega popušča- nja napetosti med Zahodom in Vzhodom. Hkrati pa ve- čina komentatorjev tudi opo- zarja, da so zdaj še bolj jasno potegn.jene meje med vzhodno in zahodno Evropo, oziroma med vplivnim pod- ročjem Sovjetske zveze in ostalo Evropo. Poleg gospo- darskih koristi, .je bil to tudi eden glavnih ciljev sovjet- skega pristanka na sporazum z Zahodno Nemčijo. Gotovo si bo sovjetska diplomacija zdaj prizadevala še bolj utr- diti sedan.je stanje v Evropi in sedanjo delitev vplivnih sfer. Zato pričakujemo, da bo okrepila prizadevanja za sklicanje evropske konferen- ce na vrhu, ki bi še bolj odprla vrata za sodelovanje med Vzhodom in Zahodom, hkrati pa tudi še bolj utrdila priznanje sedanjega stanja v Evropi. Na Srednjem vzhodu se bije naporna bitka za poli- tično rešitev krize. Kot je bilo pričakovati, ovir ni m* lo, vendar pa se pogajanja, ki jih bo vodil predstavnik OZN Ciunnar Jarring, le pri- bližujejo. Izraer je končno imenoval svojega predstav- nika, ki se bo v New Yorku pogajal v imenu Izraela. S tem je odstranjena še ena ovira in pričakujejo, da se bodo pogajan,ja kmalu za- čela. Medtem pa v arabskem svetu VSe bolj vre. Kot je znano, Palestinci niso spre- jeli ameriškega načrta za re- šitev krize, podpirajo pa jih Irak in še nekatere arab.ske države. Zaradi tega so se zelo zaostrili odnosi med Egiptom in Irakom. Irak ob- tožuje Egipt, da je »kapitu- liral«, Egipčani pa odgovar jajo, da so v Bagdadu bo- jeviti samo v besedah, med- tem ko doslej niso še niče- sar storili proti Izraelu. Spor se ,je zagrel že tako daleč, da so v Kairu zaprli že več iraških državljanov, v Bag- dadu pa egiptovskih. Še bolj resen je položaj v .Jordaniji- Tudi Jordanija je sprejela ameriški načrt. Toda v tej deželi živi veliko Palestincev, ki imajo tu svojo vojsko in svoje politične organizacije. Na ozemlju Jordanije je tudi nekaj tisoč iraških vojakov, ki so bili doslej pod povelj- stvom jordanske armade. To- da zdaj je Irak svoje čete odvzel izpod jordanskega po- veljstva in napovedal, da bo- do njegovi vojaki pomagali Palestincem, če bo jordanska vlada ukrepala proti njim in skušala omejevati njihovo dejavnost. Med Jordanci in Palestinci .je že itak stalno prihajalo do oboroženih spo- padov in odnosi so bili ved- no napeti. Zdaj, ko .je Jorda- nija sprejela ameriški načrt, Palestinci pa ne, je položaj skrajno napet in vsak hip lahko pride do zelo resnih zapetljajev. Ni izključeno, da bi Palestinci, s pomočjo Ira- ka, skušali prevzeti oblast v Jordaniji in strmoglaviti kralja Huseina. Prav zaradi te nevarnosti. ,je Husein letel v Kairo in se pogovarjal « Naserjem, kako bi skupno preprečili neljub razvoj do- godkov. tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled m PROTEST S TRIDNEVNO PREKINITVIJO DELA — V »Tito- vih rudnikih« Kreka-Banoviči, v ka- terih dela okrog 12.500 delavcev, so prejšnji teden za tri dni ustavili delo, ke.T jim Železniško transport- no podjetje Sarajevo ni dobavljalo dovolj vagonov. Rudarji tuzlanske- ga bazena so zahtevali, da jim zve- zni in republiški organi pokrijejo kakih 20 milijonov izgube, ki je nastala zaradi pomanjkanja vago- nov in ustavitve izkopa. Zahtevali so jamstvo, da dobijo dnevno po 900 vagonov, kot določa njihova po- godba z ŽTP Sarajevo. V rudnikih so spet začeli delati šele v petek, ko je ŽTP Sarajevo obljul)ilo, da bo rudniku redno dobavljalo va- gone in pristalo na to, da bodo podpisali dodatni sporazum, v ka- terem naj bi predvideli tudi strož- je obojestranske gospodarske ukre- pe, če ne bi izpolnjevali sporazuma o doteavi vagonov in njihovem iz- koriščanju v rudniku. Hude težave zaradi pomanjka- nja vagonov pa ne čutijo samo omenjeni bosanski rudniki, marveč tudi neštete tovarne. Preijkone bo jeseni zadrega še hujša, ko bo tre- ba prevažati sladkorno peso, koru- zo in druge kmetijske pridelke. Po- samezna železniška podjetja in sku- pnost jugoslovanskih železnic so ob tej priliki ponovno opozorili, da je pomanjkanje vagonov čutiti že ne- kaj let in problema ne bo moč re- šiti v kratkem času. To je posle- dica prepočasne modernizacije že- leznic zaradi nerešenega sistema financiranja. ■ TURISTOV MANJ — DEVIZ VEC — V letošnjih sedmih mese- cih smo zabeležili v Jugoslaviji 1 odstotek manj turistov kot v lan- skem obdobju, hkrati pa nam je turizem prinesel 34 odstotkov več deviz kot v lanskih prvih sedmih mesecih. Očitno so k temu pripo- mogle višje cene, bati pa se je, da bo prav to še zmanjšalo dotok tu- ristov k nam prihodnja leta. ■ POGOSTE ŽELEZNIŠKE NE- SREČE — Točno 14 dni po hudi železniški nesreči v škofji Loki sta se prejšnji petek spet pripetili dve nesreči na slovenskih železnicah. V Preserju pri Ljubljani je brzec v zgodnjih jutranjih urah pri hitrosti kakih 90 km na uro iztiril in se za- ril v stoječi tovorni vlak. Sprevod- nik in neka potnica sta bila ob živ- ljenje, ranjenih pa je bilo 10 pot- nikov. Popoldne istega dne pa je tudi na železniški postaji v Litiji iztiril vagon električnega potniške- ga vlaka, vendar pri tem k sreči ni bilo človeških žrtev. II DOBER PRIDELEK SLAD- KORNE PESE — V Baranji in Sla- voniji obeta sladkorna pesa boljši pridelek kot lani, pa tudi odstotek sladkorja v pesi bo večji. ■ ŽE PETI PRIVEZ V KOPRU — Pred dnevi so se začele ustav- ljati prekooceanske ladje že tudi ob petem privezu v koprski luki. Privez je dolg 176 metrov. Tako je operativna obala koprske luke zdaj dolga že 846 metrov. Luko pa bodo še širili, saj promet v njej naglo narašča. ■ BO DAJAL JADRAN TUDI NAFTO? Te dni začenjajo poskusno vrtati morsko dno nekje na črti, ki deli Jadransko morje na jugo- slovansko in italijansko območje. Vrtali bodo 2.200 m globoko v mor- sko dno, da bi zanesljivo ugotovili, ali skriva Jadran nafto in plin. Vr- tanje opravljajo na francoski plava- joči jekleni plošči, ki stoji na treh krakih, dolgih po 118 m. To raziskovalno delo bo veljalo »Nafta- plin« in »ING« 800.000 dolarjev, k temu pa je treba prišteti še 250 milijonov dinarjev, ki so jih pora- bili v zadnjih 10 letih za raziskave ob ol:>ali. ■ NOVA STANOVANJA — Grad- bena podjetja v naši državi so v letošnjem prvem polletju zgradila 13.730 stanovanj, kar pomeni 29 od- stotkov več kot v istem lanskem obdobju. Kar 78 odstotkov teh sta- novanj so gradbena podjetja zgra- dila za trg. Hkrati je v tem času upadel obseg zasebne stanovanjske gradnje. Vagonov manjka NASVETI ZA VAŠ DOPUST # PIŠE NOVINAR »DELA« DRAGO KRALJ NAJMIRNEJŠI KOTIČEK JADRANA JADRAN 70 paljno Lastovo! Turizem ga je komaj dotaknil, po- ^Lje kakor drugih jadran- ^jji otokov. Lastovo je eden ^l5olj zanimivih, če že ne čudovitih otokov. Otok ^ ^ in tišine; saj so na •gin le tri prava naselja. Otok zelenih host in visokih jjjjljov; najvi.šji je Hom (417 jjjetrov). Otok skritih zalivov številnih sosedov; oljrog 'j^tova je zbranih še 45 dru- \^ manjših otokov (zvečine 50 povsem nenaseljeni,. kar jadeva ljudi; zato pa je okrog jjjili več rib). j Lastovo ima toplo podneb- ■je, saj je daleč od celine (13 jjilometrov južno od Korču- Ima veliko sonca: pov- prečno je 310 sončnih dni na ]gto. Ker je otok porasel z jozdom, ni nikoli tako hude pripeke, hlajenju pa pripo- jnore še nenehni vetrič, ki pililja na odprtem morju 2daj s te zdaj z druge strani; prava burja pa ga nikoli ne doseže. Zato je Lastovo do- l^aj primerno za počitnikova- nje ne le poleti, temveč tja do konca oktobra. Otok ima ladijsko zvezo s Splitom. Ladja plove vsak dan iz Splita ob 14.30, prista- ne v Hvaru in Veli luki, ter doseže pristanišče Ubli na Lastovu ota pol devetih. Ob nedeljah plove ladja le do 27. septembra. Vožnja od Splita do Ublija stane 22,30 dinar- jev. Pristanišče Ubli je od glav- nega mesta otoka oddaljeno natanko 10 kilometrov. Po tej cesti vozi avtobus večkrat na dan sem ter tja. Mestece La- stovo, ki ima poldrug tisoč prebivalcev leži na obodu kotla malce proč od morja, v nadm.orski višini okrog osem- deset metrov. Mestece je zelo slikovito in sovjevrstno. V njem je trgovina, zdravstve- na postaja, pošta in nekaj majhnih ter skromnih go- stiln. Imajo tudi ambiciozno turistično društvo. Pod Lastovim ob morju na severni strani otoka je majh- no naselje — Sveti Mihovil. To pravzaprav ni stalno na- selje, ker v njem le redko kdo prebiva, je pa ribiška »trdnjava« Lastovčanov. Sveti Mihovil je dostopen po kolovozu, ki je dolg pičel kilometer. Lastovčani in nji- hovi gostje se hodijo v Sv. Mihovil kopat, nekateri pa se domenijo, da spodaj v ribiš- kih bajtah tudi stanujejo. Nekateri stanujejo zgoraj v Lastovem in se spodaj ves dan kopajo, otroci jim potem prinesejo kosilo k morju. Se- veda je vse stvar dogovora, prav tako cena. Morje pri Svetem Mihovilu je seveda čisto in precej glo- boko, le v dnu zaliva je pro- stor za otroke. Prijetno in mirno okolje! Domačini ima- jo veliko čolnov in kdor ima ribiško žilico bo tu gotovo prišel na svoj račim. Pisati ali telefonirati pa morate na naslov: Turistično društvo Lastovo. Kdor si želi še več samote gre lahko v Skriveno luko, majhno naselje, kjer je le po- leti nekaj prebivalcev. Skri- veno luko dosežete le po stezi (prtljaga na oslu) ali pa s čolnom okrog otoka bodisi iz Ublija ali iz Svetega Mihovi- la. Tam bi lahko taborili pre- cej v miru. V Ubliju imajo le malo tuj- skih sob, pač pa se razrašča novo, zgolj turistično naselje okrog hotela Solitudo in mo- sta, ki je speljan preko ožine z Lastova na otok Prežbo. Zalivi okrog Solituda so ču- doviti, morje je. čisto in mir- no, ni pa peščenih plaž, tem- več so le skalnate. Cesta je speljana do hotela in še nekaj kilometrov naprej. Po njej redno vozi hotelski kombi. Hotel ima svojo restavra- cijo in več paviljonov s sku- paj 120 posteljami (le štiri sobe imajo tudi lastne kopal- nice). Penzion za Jugoslovane je v obeh glavnih sezonskih mesecih od 54,00 do 58,50 din, kasneje pa je še ceneje; zim- ski penzion znaša na primer 27,00 din. Zanimivo je, da imajo za letos prav za zim- ske mesece rezervirano polo- vico hotela za goste iz Sred- nje Evrope. Vzrok — cene- nost, popoln mir in ugodno podnebje. Drago Kralj Končano taborjenje tabornikov Druge grupe odredov iz Celja v Kokarjih — Veliko gostov na zaključni pri- teditvii — Prihodnje leto še več tabornikov. Taborniki Druge grupe od- redov iz Celja se zavedajo, da tabornega prostora sami ne tiodo mogli urediti tako, kot bi bilo treba in da bo za to Potrebna širša družbena po- moč. Prav zato so na zaklju- čno prireditev povabili tudi predstavnike družbeno poli- tičnih organizacij, s katerimi so se ob ogledu tabornega prostora pogovarjali o nadalj- njih izboljšavah in pridobit- vah. Poleg teh pa so bili na zaključni prireditvi v soboto, 15. av.gusta, še predstavniki taborniških odredov iz ču- prije in Vinkovcev, ki so ob- . ljubili, da bodo pTihodnje le- to prav za gotovo prišli le- tovat v Kokarje. Zahvalili so se tudi domačinom ter se ob tabornem ognju še zadnjič poveselili, da bi odšli domov s čim lepšimi spomini. Letos so taborili v Kokar- jih poleg mladih ljudi iz Ce- lja in okolice še člani Dru- štva prijateljev mladine, ta- borniki iz Novega Beograda in Kikinde ter 16 Švicarjev, članov odreda Rdečih orlov. Vsi pravijo, da je bilo v Ko- karjih prelepo in da bodo sem še prišli. V taboru je bilo 24 šotorov ter več po- čitniških hišic, letos pa so postavili tudi pokrite prosto- re za prehrano. Organizirali so veliko izletov v okolico, dan pred zaključkom tabor- jenja pa so odšli na čreto in Dobrovlje v spremstvu pr- voborca Ludvika Zupana-Iva- na, ki jim je pripovedoval o oartizanskem življenju in boi'h na Dobrovljah v času NOB. Vesel smeh tabomikov se bo v Kokarjih oglasil spet prihodnje leto. Mladi ljudje bodo spet lepo preživeli po- čitnice in upajmo, da se bo našlo razumevanje tudi nri pristojnih ljudeh za še lep- šo ureditev tabornega pro- stora v Kokariih. IVAN SEVŠEK VESTI IZ ElVlO VSO POZORNOST OBRATNIM SREDSTVOM Pomanjkanje obratnih sredstev predstavlja dandanes skoro v slehernem podjetju velik problem. V EMO npr. primanjkuje glede na povečan obseg proizvodnje za več kot 4 milijarde starih dinarjev obratnih sredstev. Ce pa k temu dodamo še nedisciplino (nelikvidnost) na tržišču, je težava oz. gospodarjenje tem hujše. Na zadnji seji dc lavskega sveta EMO so prav temu problemu posvetili do- kaj pozornosti. Tako je bilo med dmgim sklenjeno, da zaradi nizkega kritja obratnih sredstev (tako z lastnimi kot s krediti), velja z razpoložljivim denarjem kar naj- varčneje gospodariti. Odgovorne službe v pKidjetju morajo posvetiti vso pozornost spremljanju zalog materialov, pol- izdelkov in finalnih izdelkov, kakor tudi terjatvam do kupcev. Na isti seji je bilo tudi sklenjeno, da se v okvii-u stro- kovnih služb razišče možnost tipizacije in zmanjšanja asortimana emajlirane posode in emajliranih izdelkov. Po- ročilo v zvezi s tem mora biti pripravljeno do naslednje seje delavskega sveta. SEMINAR ZA ORGANE UPRAVLJANJA Za novoizvoljene organe samoupravljanja bodo v na- slednjem obdobju pripravili seminar o najbolj aktualnih vprašanjih podjetja. Predlog tem za ta seminar bo pripra- vil sektor p>oslovnih odnosov v EMO. POCENI POČITNICE TUDI ZA MLADE Zadnjič smo poročali, da imajo člani kolektiva EMO in njih svojci izredno ugodne možnosti letovanja v last- nem počitniškem domu v Crikvenici. Cena popolne eno- dnevne oskrbe je 36 dinarjev. Prostih postelj je še dovolj, rudi na C^lteh ima EMO lastno dependanso. Mimo tega imajo mladi v podjetju EMO izredne možnosti letovanja v okviru lastne organizacije počitniške zveze in-to v Ma- karski. Za posameznika velja tu letovanje dnevno vsega 20 dinarjev. Takšne možnosti se ponujajo mladim v ma- lokaterem kolektivu. RAZVEJANI SISTEM KOMISIJ Pri novem delavskem svetu v EMO deluje mimo po- slovnega odbora še 13 pomožnih organov, od tega 12 'ko- misij. Tako imajo posebno komisijo za delovna razmerja, komisijo za varnost pri delu, komisijo za varstvo žena, mladine in borcev NOV komisijo za stanovanjske zade- ve, komisijo za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti, komisijo za tehnične izume in tehnične izpopolnitve, ko- misijo za dohodek in sistem nagrajevanja, komisijo za prošnje in pritožbe, kom.isijo za družbeni standard, komi- sijo za informacije in ti.^^k, komisijo za štipendiranje in izfibraževanje ter notranjo arbitražo. LASTNA AVTOPRALNiCA v okviru LT — avtomotokrožek — so z avgustom usposobili lastno avtopialnico. Pravico do uslug pranja in mazanja osebnih avtomobilov imajo le člani kolektiva EMO. Pralnica dela določene ure v dopoldanskem in po- poldanskem času. Ob tem, seve, ni potrebno povdarjati, da so tu cene uslug kar najbolj sprejemljive. V kolektivu EMO je razmeroma veliko zaposlenih, ki premorejo lastne osebne avtomobile in se z le-temi tudi vozijo na delo in domov. , . ....... .. Vsaka oeseda « nia lem ugiasu stane Ndin (za naročnike) m O.fid Ndin (za vse dru ge) Ob posredovanju naslova « uprai'i lista zaračunamo še dodat nii) I.IMI Ndin; za ogla se pod šifro pa po 2,0(i Ndin UGODNO prodam motor Ja- va 125 cm', popolnoma nov, tudi na ček, 65 prevoženih km. Otroški voziček, kom- biniran, nemške znamke, dobro ohranjen. Skale Re- zi, Zagrad 47 a. UGODNO prodam skoraj no- vo kuhinjsko pMDhištvo. Le- skošek Nada, Pleteršnikova ul. 1 Celje. D«^)BRO ohranjeno spalnico iz mehkega lesa po ugodni ceni prodam. Valenčič Mi- lan, Celje, Čopova 7. DNEVNO sobo z dvema kav- čema, otroški -.oziček (glo- bok in športen) ter koša- rico prodam Tončka Za- lašček. Ulica b-^atov Dobra- tinškov 40, Zg Hudinja. Moped Tomo.- TO 3 - letnik 1968 ugodno prodam. Na- slov v upravi Usta. PRODAM leseno uto 5x8 z močnim ostrešjem, krito z opeko, primemo za podzi- davo za garažo, tudi tovor- njaka. Kač, Ločiča, Polzela. SOBNO peč, radijski spre- jemnik in drugo opremo zaradi selitve ug(xino pro- dam. Volavšek, Sola Sv. Ema, p. Pristava. ANSA.MBKL »Fantje štirih va- si« proda dobro ohranjeno jazz trubo. Novak Martin, Zavrh 17, p. Žalec PIIODA.M več pa-cel ali sku- pno zemljišče z gradbenim dovoljenjeni na lepem kra- ju z lepim sadovnjakom. Možnost postavitve viken- dov. Naslov v upravi lista. KUHINJSKO in sobno pohi- štvo prodam. Naslov v up- ravi lista. ZAR.\DI selitve ugodno pro- dam spalnico kuhinjsko kredenco, peč na olje Emo 8, dodatno peč Gorenje in električni štedilnik Gorenje. Vprašati: Lesar Lava 18, Celje (pri Culku). ITGODNO prodam moški zim- ski plašč za višjo postavo. Naslov v upravi lista. IVIINl motorček, skoraj nov prodam. Franc štante. Pod- log 22, Šempeter. 80 L HLADILNIK Himo pro- dam za 500 din. Ul. bratov Kresnikov 34. Celje. POCENI prodam klavir »Biir- ger«. 100 in 50 i sadno sti- skalko na vzmet Pilih Ja- kob, Celje, Trnovlje 203. MOPED Tomos T12, brezhi- ben prodam za 1.300 din. ] Strupek, Kersnikova 1, ~Ce- ZAKONCA brez otrok proda- ta stanovanje (soba, kuhi- nja, drvarnica) 150 m od avtobusne postaje, šole in cerkve. Prevoz mogoč do hiše z avtom Prostor za obrtnika, več po dogovom. Naslov v upravi lista. PRODAM mlin za mletje vseh vrst žita, beli kamni, na enofazni motoi in daljno- gled 8x30. Vpraštti pri Fre- ce Miha, Rečica 110, Laško. .MOTORNO kolo MZES 175,'a letnik 1968 in uvožen špor- tni voziček z blazino, sko- raj nov, ugodno prodam. Gorjan, Slomškov trg 4, Ce- lje. PRODAM avtx) šk(xlo, letnik 1967, Kramer, Ost rožno n. h. HIŠO prodam 25.000 Ndin, strešno opeko Kikinda 880 kom., garažna vrata 2x2 no- va, in troje novih vrat. Pe- čovnik 16, Celje V BLI2INI Celja prodam 10 arov sadovnjaka Elektrika na parceli, voda v bližini. Naslov v upravi lista. PROD.\M radiatorje, cisteme in drugo. Telefonirati Celje 25-32. PRODA.M opel karavan, let- nik 1962, v voznem stanju. Naslov v upravi lista. ENOSTANOVANJSKO hišo, drvarnico, čebelnjak, 9 a- rov zemlje prodam. Zupane Jože, Teharje 52. PRODAM večjo količino ce- menta. Partizanska 51. Sadno stiskalnico na vijak od 50—200 1 prodam. Par- tizanska 38. NA VOLJO so prvovrstne breskve petih različnih vrst in okusov za vkuhavanje in takojšnjo uporabo predvido- ma od 25. 8.—10 9. 1970 v novem nasadu nad Zabu- kovico po 4 in i,5 kg. Manj- še količine dobite tudi v Celju, Partizanska 40. IscEM sobo v Celju. Ponud- be pod »September«. OPREMLJENO sobo po mož- nosti s centralno kurjavo išče mlajši moški v centru oz. bližnji okolici mesta. Naslov v upravi SPREJMEM fanta na stano- vanje. Naslov v upravi lista. USLUŽBENKA išče sobo. Na- slov v upravi lista. IšCEV.^ opremljeno ah neo- premljeno sobo za omejen čas. Plačilo vmprej. Cenje- ne ponudbe pod »Zaneslji- vo«. ENOSOBNO stanovanje na Hudinji 1. nadstropje s cen- tralno kurjavo zamenjam za enosobno ali večje brez centralne v centru. Naslov v upravi lista. DIJAKINJA išče opremljeno sobo v Celju. Vinter Nada, Frankolovo. IŠČEM dve kurjBni sobi v centru Žalca ali še bolje v Petrovčah ali v Arji vasi. Naslov v upravi lista. DIJ.\KINJ1 sprejmem na sta- novanje. Informacije 31. 8. pn Zelinka Titov trg 6. ODD.AM opremljeno ogreva- no sobo soiidni samski ose- bi. Naslov v upravi lista. SPREJMEMO pošteno, čisto žensko na stanovanje. Soba s posebnim vhodom, od 18 —35 let. Celje, Cesta na O- strožno 55. PROFESORSKI par išče ne opremljeno sobo v Celju. Dobra plačnika. Naslov v upravi lista. SPREJMEMO dva fanta za priučitev ali v uk. Klepar- stvo Turk, Mariborska c. 122, Celje. SPREJMEM 15-etno dekle v službo takoj. Kimel, Gro- belno. ' ZA INŠTALACIJO vodovodov | sprejmem takoj dva vajen- ca. Ponudbe: Vodovodno instalaterstvo, Ul. bratov Kresnikov 34, Celje. VAJENCA sprejme za ste- klarsko in steklobmsaško stroko, nudi stanovanje in hrano. Pogoj: dokončana o- semletka. Steklarstvo. Izde- lava ogledal in bmšenja stekla, Lajlar Rudolf, Celje, Mariborska 50. 'SČEM mlajšo upokojenko z* varstvo dveh otrok starih 3—6 let ali dekle, ki ima izmenično službo. Nudim lepo sobo in hrano. Naslov v upravi lista. UPOKOJENKA vzame otroka v stalno oskrbo ali samo dnevno. Pismene ponudbe pod »Celje«. POSESTVO dam v najem ob prometnem kraju. Primer- no za ureditev točilnice. Na- slov v upravi lista. ZA VSKLADIščENJE lažjega blaga na Hudinji ' oddam celo hišo. Ponudbe i>ošljite na upravo lista pod »Pod september«. V V.ARSTVO sprejmem ene- ga otroka za več let. Na- slov v upravi lista. STAREJŠI ženi nudim hrano in stanovanje za nep,o bol- nice. Po smrti ji prip^ stanovanje z odločbo. 3 majer, Starihova 2, (w E.NODNEVNE piščance si ^ hko nabavite vsako nede* dopoldan. Valilnica KlaJ? nik, šmarjeta 17, Sko.*^ vas. ^' 30. Tako, naša pripovecj gre h kraju! Prav nič drugega ni preostalo našima ju- nakoma, kot 6a secJeta na hlapon in pozabita na to, da sta se nekoč vozila v ponosni limu- zini. Tudi s hiaponom gre, navsezacJnje! Prekoračila sta tri meje in pozdravljali so ju skozi okno kupeja že domači griči. Še slabe pol urice je preteklo in že sta lahko z radostjo v srcu ugotovila: Za tistimle gozdom tam je pa Košata lipa! Vlak je zaviral. Vozili so mimo zaprtih za- pornic. Vrsta avtomobilov je stala pred zapor- nicami. Eden teh avtomobilov je pritegnil Paradižni- kov pogled! Bil je tak, kot njegov kabriolet! Bil je sicer rumen, na njem je pisalo OKROG SVETA, v njem so sedeli čudni bradači, a ven- darle: bil je tak, kot Izgubljeni avto! Paradižnik je potegnil za zasilno zavoro, skočil je z dolgimi koraki z vagona in se ustO' pil pred rumeni avto. Potegnil je robček iz žepa. se sklonil k tablV ci In obrisal z nje še neposušeno barvo. Ii prečital je na glas: KL. Košata lipa 371-621 Hop Cefizelj, pa te imam! BADIO^21.40 SKRIVNOSTI MORJA — do kumentama serija (Ljublja na) ''2.05 MOČNEJŠE OD ŽIVLJENJ./ — serijski film (Ljubljana) 23.00 TV K.AŽIPOT (Ljubljana) 23 20 POROČILA (Ljubljana) Drugi spored: 20 00 TV DNEVNIK (Ziigreb) 20.30 SPORED ITALI.TANSKE T^ NOVI TEDNIK - Glasilo] jbčinskib organizacij So- ' jialistične zveze delovnega ljudstva: Celje, Laško in Žalec — Uredništvo ii: aprava Celje, Gregordifievf 5, poštni predal 161 — Urejuje uredniški odbor — Glavni In odgovorni ured- nik: Bernara Strmčnik — Tehnični urednik: Jože Ceg- nar - NOVI TEDNIK izhaja vsako sredo — Iz- daja ga CGP »Delo«, In- formacije propaganda Ce- lje — Tisk in klišeji CGP »Delo« LJubljana — Roko- pisov ne vračamo — Cena posamezne številke 60 par;' letna naročnina 30 din; i polletna 15 din Za tujino znaša naročnina 60 din —, TekočI račim 507—1—1280 - TELEFONI: uredništvo 23-69 In 31 05, mali oglasi in naročnine 28-00 34 Slika zgoraj levo: VIŠINSKI POSNf TEK ATLETSKEGA STADia NA — To je prvi posnetek obnovljenega stadiona »Boris Kidriči ob Kersnikovi ulici. Na levi strani je tribuna. Prvo tekmovanje b( na obnovljenem stadionu predvideno 1. septembra, in to medni rodni atletski miting. Foto: .1. ZORKO Slika desno v sredini: Praznik šentjurske občine so letos prazno, vali na Kalobju. Na svečani seji družbenopolitičnega zbora so pro glasili za častnega občana dr. Jožeta Brileja, vsem častnim obča nom pa so podelili spominsko plaketo. Na sliki so častni gostje pred podelitvijo spominskih plaket. Foto: I. Sevšek IŠČEMO NAJBOLJ PODOBNE DVOJČKE Na sliki sta Fanika in Anica Uršič, rojeni 1938 v Kozjem, sicer pa obe poročeni. Prva ima dva sinova, druga pa dve hčerki. Kaže, ^ij različna priimka ne moreta zabrisati podobnosti — ta pa bi bila morda še večja, če bi jih fotografsko oko videlo povsem enako. Neprevidna vožnja in prehitevanje ob nepravem času lahko pov, zročita posledice, ki jih vidite na sliki. Posnetek je s križišča Go tovlje — Vrbje, kjer sta trčila Franc Kosu ter italijanski državljai Gvido Germi. Pri nesreči sta bila težko poškodovana oba vozniki ter en sopotnik, ena oseba pa je dobila le lažje poškodbe. Foto: T. T Podpis: I. S TEHTNICA Toni Hercfeler OCVIRKI Dandanes ima vsakdo svoj bobi: gospod pri šti- ridesetih rad kaj naloži v svoj opel in se popelje v naravo, komercialni je vsekan na gradnjo viken- da v gorah, Loliti so všeč Cantje s pristriženimi brkci in z medaljonom okrog vratu, meni pa. oh, saj sem tako skromen da si niti ne upam povedati mo- jega hobija. — Meni so všeč zajčki. Pošteno pove- dano — pravi zajčki. Dru- go leto si bom uredil zajč- nik blizu doma upokojen- cev v Velenju in bom imel za svoje miljenčke priskrbljeno hrano. Okrog doma upokojencev namreč velenjska komunala noče kositi trave in tako plevel raste čez in čez. E, to bo- do moji zajčki pohrustali sočno travico. LUČKA »Mami, glej lučko,« je zavpil 5-letni Andrej ček v Gregorčičevi v Celju in s prstom kazal na semafor. Fantek je bistroumno opa- zil rdečo luč. Toda že v tistem trenutku je zdrvel pod semaforjem tovornjak z ljubljansko registracijo in za njim še en Jugo-Fric z modrim, nedvomno iz- posojenim -taunusom. Ko sem vse to gledal in po- slušal, mi je prišlo na misel, da bi tudi sam za- čel proučevati tistih 17 različnih tabel in semafor, ki urejajo promet na kri- žišču Kersnikove, Gregor- čičeve in Miklošičeve uli- ce. GONDOLA Nekako tako, zdi se mi, gre tista znana melodija o gondoli. Toda to, kar mi- slim povedati, nima nič zveze s pesmico. V gon- doli sem se namreč peljal na svoje stroške na Golte, pogledal malo prebujajoče osebje (gostov namreč ni bilo veliko) in se z oblaki vred še pred 12. uro spu- stil v žekovec. Opla, pa ni šlo čisto do konca. Ma- lo pred žekovcem je stvar- co zatreslo, nakar je ob- stala. Gondoljer je malo potelefoniral in spet smo se zazibali. Menda so mi hoteli demonstrirati, kako hudo je šele bilo tistim 64., ki so 4 debele ure viseli nad vršički alpskega gozda. Toda to je zgodo- vina. :______________.... . -..i Naš sosed, morda je tudi vaš, je človek posebne vrste. Pravzaprav bi lahko rekli, da ni izrazita izje- ma, saj dela in živi ^ot drugi, pa vendar... Pred leti se je odločil za družinsko življenje. Do- bil Si je dmžico in jo prepričal, da bosta v skup- nem premagovanju življenja najsrečnejša človeka na svetu. Tudi ona je tako mislila; bila je celo prepri'] čan-a v te besede. Sprva sta v resnici bila in otroci' so prihajali na svet kar po vrsti, drug za drugim. \ Leta so tekla in risala na njune obraze svoje sle- dove. Toda, njeno čelo je postajalo bolj nagubano in tudi roke so bile bolj zgarane. Vsak večer je bila utrujena in komaj čakala, da je legla v posteljo in se odpočila Delo v gospodinjstvu in delo z otroki jo je vso prevzelo ... Zdaj se je pričelo tisto, kar je počasi lomilo njun zakon, medsebojno razumevanje. .. Začel je gledati jx) drugih. Na ženo, ki je vsak večer utrujena legla v posteljo, je začel pozabljati. Po večerih ni več osta- jal doma kot nekoč. Vedno se mu je nekam mudilo in zmeraj je imel dosti dela s seboj. Sprva so bili ti izostanki redki, pozneje so postajali vsakdanjost. Spočetka se je vračal domov v še ne preveč jjoznih urah, zatem je začel izostajati tudi vso noč. In če ga je vprašala kod hodi, čeprav je slutila, kaj se dogaja, je zarohnel in ogenj je bil v strehi. Prepiri so Se vrstili, denarja za družinsko življenje ni bilo več toliko kot prej, četudi ga dovolj nikoli niso imeli. Družinsko življenje se je spreminjalo v trpljenje. Otroci sjjrva niso prav razumeli, kaj se dogaja, poz- neje so se opredelili za tistega, ki jim je nudil več. Oče pa je bil ved7w tisti, ki jim je tu in tam lahko privoščil še kakšno slaščico. Po nekaj letih takšnega trpljenja sta se odločila za ločitev. Pred sodnikom nista prala perila. Bila je razumna in zadeve, že tako težke, ni marala zaostre- vati. Ostala je z otroki sama brez dela, brez dohod- kov in obljubo, da ji bo plačeval za skromno živ- ljenje otrok četudi je imela okoli sebe petero majh- nih, ki pa so hitro rasli, je morala zapustiti staro stanovanje in se preseliti drugam. Začelo se je novo trpljenje, borba za obstanek, ki pa je bila izredno težka tudi zaradi lega, ker je začel nekdanji mož ščuvati otroke proti njej. In tako je še vedno, tudi danes. Sama z otroki in sredi sovraštva, sredi otrok, ki pričakujejo od nje rešitev ki je nima v rokah če bi nas vsaj pustil pri miru in če bi vsaj imeli staro stanovanje, drugo okolje, bi bilo vse v redu, se tu in tam potoži in po- toči solzo. Da, naš sosed, morda tud vaš, je človek posebne vrste...____^ . ... . . -r^ui; VREME OD 27. AVGUSTA DO 6. SEPTEMBRA Okrog 30. avgusta »n 5. septembra kratko- trajne padavine, v osta- lem lepo in toplo vre- me. Dr. V. M.