Št. 46
V Ljubljani, petek 12. novembra 1920. 'Pnitnhiaptečaaangotortai j\eto I,
GLASILO NARODNO^SOCIJALISTIČNE STRANKE.
Uredništvo;	;
Ljubljana, Stari trg št. 19. Telefon St. 359.
j " Izhaja dnevno
Posamezna številka velja 1 krono
Upravni&tvo: Ljubljana, (iradioCe 7, levo. T. 77. NaroCnina: Mesečno IZ K. Jnserati po dogovoru.
Sramoten sporazum v jadranskem vprašanju.
Potek pogajanj.
S. Margherita, 10. nov. Včeraj ob šestnejsth se je zbrala jugoslovanska delegacija in se posvetovala vso noč in danes v sredo dopoldne. Italijanski delegati so izročili svoj odgovor danes dopoldne ob devetih. Italija pristaja na rektifikacijo mej.. Na severu nam prepušča Italija Idrijo in Logatec s 7000 dušami. Nadalje zahteva Italija teritorialno zvezo z reško državo in suvere-niteto nad Zadrom. Ob enajstih dopoldne je posetil naš rimski poslanik Antonijevič grofa Sforzo. Ob dvanajstih je dr. Trumbič posetil grofa Sforza in nato se je nadaljevala seja delegacije. Končno je naša delegacija sprejela italijanske zahteve. Pristala je na to, da dobi Itajija kopno zvezo z Reko, ki postane svobodna država. Pristali so tudi na to, da dobi Italija suvereniteto nad Zadrom, Jugoslavija dobi otok Vis in vse otoke razen Čresa, Lošinja in Lastova, Ob sedemnajstih se sestaneta naša in italijanska dejegacija k seji, da se sporazum da na zapisnik. Tako je sporazum v glavnem dosežen. Urediti je treba še nekaj posameznosti.
S. Margherita, 11. nov. Izid pogajanj v S. Margherita sem vam že javil. Naši delegati so z veliko žalostjo morali doseči sporazum, zlasti z ozirom na izid predsedniških volitev v Ameriki. Potek pogajanj, ki kaže, da so morali naši delegati sprejeti pogoje, je bil nastopen : Že na prvem sestanku je grof Sforza izjavil našim delegatom, da je sprejem ital. zahtev conditio sine qua non. Vojni minister je nato izjavil, da po ital. delegatih zahtevane meje nimajo proti Jugoslaviji ofenzivnega, temveč samo defenzivni značaj. V pondeljek Popoldne je dr. Vesnič in nato dr. Trumbič dokazoval italijanskim dele-
gatom velike žrtve, ki se od nas zahtevajo. Italijanski delegati pa so izjavili, da ostanejo pri svojih zahtevah in da se morajo naši delegati požuriti s svojo odločitvijo, ker morajo oditi italijanski delegati na delo v parlament, naši pa k pripravam za volitve v-konstituanto. V torek je grof Sforza poslal naši delegaciji primerne pogoje. Naša delegacija se je posvetovala ves dan. Med tem je deloval brzolav med S. Marghe-rito in Rimom, odnosno z Beogradom, da dobita delegaciji instrukcijo od svojih. Italijanska delegacija je dobila od Giolitija nalog, da mora ostati pri sklepih ministerskega sveta.
V torek popoldne je dr. Trumbič obiskal grofa Sforza in Bonomija, ki sta zahtevala od njega, naj naša delegacija sprejme ital zahteve ali naj prekine pogajanja. Naša delegacija se je nato posvetovala v torek celo noč do šestih zjutraj ter je sklenila, da sprejme zahteve v interesu celokupne države, kakor so tudi drugi narodi sprejeli žrtve za svoje ujedinjenje v prepričanju, da bo naša zunanja politika dobila po sporazumu večjo stabiliteto. Najvažnejše pa je to, da ni bilo izgleda, da bi se pri odlašanju pogajanj dosegel kasneje boljši uspeh. Naši delegati so včeraj opoldne javili italijanski delegaciji, da so sprejeli njihove zahteve. Popoldne so se sestali delegati, da določijo podrobnosti. Naši delegati so rešili Idrijo in Logatec ter otok Vis. Danes se pogajanja nadaljujejo, da se določijo meje samostojne Reke in Zadra, ki pride pod suvereniteto Italije. Pogajanja bodo že jutri končana, ker so se pogovori o finančnih in drugih zadevah odgodili za drugo priliko.
Popolna zadovoljnost Italije.
S. Margherita, 10. nov. »Agenzia Stefani« poroča: Popoldanska plenarna seja italijanskih in jugoslovanskih delegatov je trajala pet ur Prvič se je udeležil seje zapisnikar, da zabeleži današnje sklepe. V popolno zadovoljnost Italije z zemljepisnega, kakor tudi vojaškega stališča se je odločilo o vprašanju julijske meje, ki vsebuje Snežnik in bo imela teritorijalno zvezo z neodvisno državo Reko. Nato se je prešlo
na razpravljanje o ostalih problemih, kar pa se je spričo pozne ure odložilo na jutri dopoldne. Debata na obeh straneh je bila zelo živahna.
Berlin, 10. nov. »VossischeZeitung« prinaša vest, da je mir med Italijo in Jugoslavijo podpisan. Reka postane samostojna,
Rim, 10. nov. (»Agenzia Stefani«) Min. predsednik Giolitti odpotuje zvečer v S. Margherito.
Naši zastopniki priznavajo pravičnost italijanskih zahtev.
S. Margherita, 10. nov. »Agenzia Stefani« poroča: Zdi se, da se je med jugoslovanskimi diplomatičnimi krogi pojavil naenkrat optimizem. Govori se, da je Trumbič dopoldne sprejel vse ita-
lijanske zahteve in tako priznal daleko-sežno zmernost in pravičnost italijanskih predlogov. Jugoslovanski krogi menijo, da je dogovor faktično sklenjen.
„Uspehi“ sporazuma.
Dunaj 11. nov. »Neue Freie Presse« javlja po »Zuricher Zeitung«: Med Italijo in Jugoslavijo se je dosegel popoln sporazum. Dogovor obst> ji iz treh točk: Določila še je mejna črta, ki z malimi izpremembami odgovarja oni, ki je bila predvidena v londonski pogodbi. Reka se razglasi za neodvisno in dobi teri-
torijalne zveze z Italijo. Zadar pripade Pr’d suvereniteto Italije, otoki Lošinj, Cres in Lastovo pripadejo Itnjiji. Ta sporazum se' bo,najbrže še izpopolnil s trgovinsko-političnimi in najbrž tudi š političnimi določili. Giolitti bo jutri odpotoval v'S. Marghente, da podpiše dogovor.
Ne priznamo!
Udarec za udarcem — Primorje za Korotanom!
Nasi delegati so v Rapallu kapitulirali! Naši delegati so podpisali v imenu naše vlade najsrarnotnejšo pogodbo, kar jih kdaj more doživeti svoboden narod.
Zopet so stoletni naši sovragi iztrgali kos iz našega narodnega telesa. Kos nerodovitnega kamenja sicer, a na tem skalovju živi narod, trd in jedrnat, kot kamen, ki ga nosi — in ta narod je kri nage krvi.
Oropali so nas, naši delegati pa so sankcijonirali ta rop z pravnim žigom naše vlade.
To je, kar nas predvsem boli. Koroško smo izgubili vsled tujega nasilja, tujih goljufij in lastne nezmožnosti. Nage Primorje pa smo izdali mi sami in izdajo potrdili z lastnoročnim podpisom naših zastopnikov. Naša vlada ni imela toliko narodnega in državnega ponosa, da bi odklonila, sama zapečatiti sramoto svojo in naroda, ki ga zastopa.
Naga vlada pravimo! Kakor :ii ta vlada vprašala narod za njegovo mnenje in njegove želje takrat, ko se je ustanovila, tako ga ni vprašala sedaj, ko je poslala zastopnike na pogajanja. In zato narod naš ne sme nikdar priznati, in ne bo nikdar priznal niti pogodbe niti ne bo sprejel na svoje rame sramote podpisov naših vladnih zastopnikov.
Milostno so nam Italijani pustili Logatec in Idrijo. Kje je pa ostala naga Postojna, Reka, Trst, Gorica — ves naš kršni Kras. Kje so ostali vsi stotisoči naših bratov, ki so tako težko
čakali odrešenja, sedaj pa so izročeni brez milosti za desetletja strašni usodi narodnega suženjstva. Kje je ostalo naše „morje adrijansko11, vir naše gospodarske moči m naša bodočnost v mednarodni trgovini. Vse smo izgubili, vse so izdali naši zastopniki, vse vrgli v zrelo nenasitnemu sovragu.
Naša vlada je podpisala pogodbo, naša vlada je pljunila na naš narodni ponos! A ti, narod!? Ti naše delavno ljudstvo!? Ali boš tudi Ti skrivilo svoj hrbet in priznalo krivico, kakor so jo priznali Tvoji krivi zastopniki?!
Ne, ne! Mi ne priznamo! Ne, mi nismo izdajalci! Mi ne prodajmo kri naše krvi! Mi ne bomo nikdar dopustili, da bi tik pred Ljubljano ječali naši bratje v okovih robstva in poginjali pod laškim bičem. Ne, mi nismo izdajalci — mi ne priznamo! Mi nismo izbirali zastopnikov za pogajanja in jih nismo izbrali in mi nikdar ne bomo priznali njih podpisa. Oni so zastopali vlado, ki, čeprav nosi ime jugoslovanska, ni bila nikdar voljena od jugoslovanskega naroda. Zato ne priznamo njenih zastopnikov in ne priznamo njihovih podpisov.
Sedanja nevoljena vlada nima pravice ratificirati pogodbe, nima pravice še enkrat potrditi sramote, k: so jo potrdili njeni zastopniki. Volitve so pred duimi in edino resnično voljeni zastopniki ljudstva morejo odločati/o vprašanjih, ki pomenjajo življenje ali smrt za narod in državo.
Do takrat pa naj gre kot grom od mesta do mesta, od sela do sela, od gor do gor en sam klic: Ne priznamo!
„Zveze.“
„Oni vedo, da politični uspehi fn ZVEZE demokratov padejo, nko pridejo v Beograd sami novi ljudje", tako tarna uvodnikar našega vsega spoštovanja vrednega bratca „Jutra'‘. Res je, „oni“ in med te „one“ spadamo tudi mi, ki želijo poslati v konstituanto novih ljudi, jih želijo poslali ravno zaradi teh bordelsko-umazanih zvez, ki so edine držale beograjsko predstavništvo, to gnilo politično telo, dve leti skupaj.
NSS si je postavila za namen ia cilj, da te zloglasne zveze naših ,,zaslužnih" politikov enkrat za vselej raztrga.
Te zveze so nam v narodu zamorile že skoro vso vero v državo in nehvaležen posel je za novo stranko, če dela na to, da z novimi ljudmi to vero v širokih masah zopet oživi.
Edina parola, v katero ljudstvo res še stavi vsaj iskrico upanja, je:
Novi ljudje naj nastopijo.
Kajti ,,zvezarski politiki" so pokazali, da svojih zvez niso uporabljali v korist ljudstva, temveč v podporo lastne klike in zasiguranje visokih mest.
Izvoznice so plod teh deviških zvez. Valuta gre obenem v isti koš. Draginja v naši državi, ki ima vsega dovolj, je narasla tako do neprimernih višin baš vsled tega, ker zahtevajo ravno te zveze naših starih politikov vseh strank, da se ima pri roki primeren bakšiš, kajti brez tega se na visokih merodajnih mestih ničesar ni opravilo.
Tega bakšiša seveda ni premoglo
revno ljudstvo, premogel ga je samo čifut, ki je bil v SHS ministrstvih vedno dobrodošel gost. Z našim premoženjem gospodari po zaslugi naših državotvornih, socijalpatrijotičmh in rimskih politikov danes italijanski verižnik, madžarski čifut in vsa antantna sodrga, ki potuje po naši deželi, ter nam s svojo valuto krvavo draži tiste pridelke, ki jih pridobivamo z lastnimi žulji.
Oh, te visoke zveze! Možje mislijo, da se pametna misel v glavi pri-prostega človeka ne more roditi ier so začeli sedaj v strahu za svoje stolčke bobnati v svet, da je treba na vodilna mesta več inteligence. Jezus ino Marija, pomagajta nam uganiti, kaj ti visoki „zvezarji“ razumejo pod inteligenco. Frak in cilinder, pod cilindrom pa nič!
Tudi mi pravimo, da je treba na vodilna mesta več inteligence. Med inteligenco pa mi ne štejemo samo ttuii, ki razsipajo krog sebe s paragrafi. Nam je inteligent tisti človek, ki je česa zmožen, ki je sam delaven in ki ima en edini cilj v svojem javnem delu: vzdigniti duševno ljudstvo, iz katerega je izšel on sam in olajšati hi-do slojem, ki tvorijo po svetovni vojni proletarijat, v katerega spada — ža!i-bog — pri nas tudi vsa inteligenca, razen par mož, ki imajo danes drzno čelo, da javno priznavajo in branijo svoje koruptne zveze.
Te zveze moramo streti — te zveze bomo strli!
f Stran 2
•NOVA PRAVDA* dne 12. novembra 1920.
46. štev.
Politične vesti.
Vtis zadnih vesti v Mariboru.
Maribor, 11. nov. Še le pozno zvečer so prispele prve vesti o doseženem sporazumu v jadranskem vprašanju. Naredile so vsepovsod najgloblji vtis.
Demonstracije v Zagrebu.
Zagreb, 11. nov. Posebne izdaje so že v prvih popoldanskih urah javile rezultate iz Rapalla. Po celem mestu vlada veliko razburjenje. Pojavljajo se črne zastave. Po ulicah se vrše demonstracije, ki vedno naraščajo.
Zagreb, 11. nov. Danes opoldne so došle prve vesti o doseženem sporazumu v S. Margherite. Vsebina sporazuma je neugodno vplivala na javnost. Tekom popoldneva so imeli sestanek zastopniki vseh političnih strank, ki so sklenili, da se za nedeljo skliče velik protestni shod, na katerem se bo protestiralo proti amputaciji našega narodnega telesa.
Beograd, 11. nov. Ko so dospele prve vesti, je bila javnost v Beogradu zelo razburjena. »Tribuna« je dala plakatirati po mestu prve vesti. Karakteristično je, da ni Presbiro izdal nobenih poročil, da javnost ni znala, kaj sc je vršilo v S. Margheriti.
»Plemenita« naloga zasužnjenih.
S. Margherita, 10. nov. Agenzia Stefani poroča: Minister grof Sforza je izjavil posebnemu poročevalcu lista »Messaggero«: V bistvu je že prišlo do sporazuma. Italija dobi tudi na vzhodu alpsko mejo, Zadar je rešen, lalijanom, ki ostanejo v sosedni državi, in Slovanom, ki postanejo italijanski državljani, je prisojena' plemenita naloga, da delujejo za moralično in gospodarsko prisrčnost med obema narodoma.
Ministrski svet.
Beograd, 11. nov. opoldne. Čim so dospele prve vesti o sporazumu, se je takoj sestavil ministerski svet, ki sedaj še zboruje.
Regent nezadovoljen!
Beograd, 11. nov. Danes je regent posetil zastopnika zunanjega ministra, da se informira o izidu jadranskih pogajanj. Krogi ki so blizu dvora trdijo, da je bil regent z izidom pogajanj, ki izroča drugi državi okoli 1 milijon naših ljudi, zelo nezadovoljen in da je bil nadvse razburjen.
Ne-Se-vSe!
„Naprej“ ima posebno veselje z našo stranko. Tudi dovtipen je rad. Pravi, da smo Ne se se. Vrlo ,,dober dovtip"! Samo to se naj varjejo „Na-prejovci“, da jim Ne-se-vse! ne bo po volitvah navzlic vsem dovtipom prav neprijetna. Takrat jih bodo minule rubrike za smeh in kratek čas! Ja, ja, Ne-se vse bo NSS, ki t>o odnesla vse konsumarje in socijalpatri-jote tja, kamor spadajo — med staro šaro! Pika!
Volilno nasilje.
Ker JDS vidi, da se uradništvo trumoma obrača od nje in pristopa k NSS, ga hoče-obdržati s silo. V ta namen je razposlala po uradih izjavnice, katere predlagajo činovno višji uradniki — njeni pristaši — nižjim uslužbencem - volilcetn, ki se morajo s podpisom zavezati, da bodo volili JDS. Tak slučaj se je dogodil dne 9. t. m. tudi v Mestni hranilnici ljubljanski, kjer je kontrolor A . . . zahteval podpis izjavnice od podrejenih uradnikov. Ko se je eden teh branil izjavo podpisati, ga je dični gospod z vso resnostjo svoje predstojniške zvi-genosti opozoril, da naj misli na posledice, ki ga morejo zadeti, ako ne bo volil JDS. Proti taki zlorabi predstojniške oblasti po naših uradih najodločneje protestiramo in bomo z vso brezobzirnostjo nastopili v vsakem slučaju, kjer bi se poskušalo kakega uradnika zasledovati zaradi njegove politične pripadnosti. JDS pa tudi s tem .nastopom kaže svoj „demokrati-zem“ v najlepši luči.
Banka in politika.
Nekje v Jugoslaviji je neka banka, katere neke banke je solastnik že zopet neki Krammer.
Sicer je tega imena v naši državi dosti, vendar bi bilo dobro vedeti, če je ta neki — mmer v zvezi z našo visoko in nadarjeno politiko.
Agrarna reforma.
Kmet pričakuje že dve leti, kdaj bo dobil svoj delež, ki mu ga obeta farovž pri razdelitvi veleposestev. No, če bo kmet volil to stranko, potem bo lahko čakal do druge svetovne vojne. Farovž in graščina se ne bodeta nikdar kregala. Kvečjemu mogoče do 28. novembra, to je do dne, ko upajo klerikalci in njihovi v tem oziru enaki brati, da se jim bo posrečilo končno streti vsa socijalna stremljenja ljudstva. 28. novembra, pri volitvah bo kmet odločil, ali bo dobil zemljo ali ' ne. — Farovž mu je ne bo dal!
Finančne represalije proti Turčiji,
Časopisje poroča, da so medza-vezniške vlade sklenile odrediti finančne represalije proti Turčiji, da bi s ttm dosegle ratifikacijo mirovne pogodbe.
Amerika se ne udeležuje več blokade sovjetske Rusije.
Kakor poroča „Matin“ i/.	W*-
shingtona, je naznanil državni tajmk Colby, da so Zedinjene države kon> noveljavno odklonile udeleževati se blokade pristanišč sovjetske Rusije v Črnem morju ob strani Anglije m Francije, ker Zedinjene države niso v vojnem stanju s sovjetsko Rusijo.
Podonavsko brodovje.
Danes so dospeli semkaj antantini delegati za mornarico glede ureditve zadeve o monitorjih. Delegati so se oglasili v zunanjem ministrstvu, kr pa je bil dr. Ninčič odsoten, so zopet odšli. — V vladnih krogih sc govori, da vprašanje monitorjev od strani naše vlade ge ni rešeno, da pa bo naša vlada vsako zahtevo po monitorjih odbila, ker se smatrajo za vojni plen.
Madžari bodo branili zapadno Ogrsko.
Iz Šopronja poročajo, da priha-
jajo v zapadno Ogrsko stalno nova madžarska vojaška ojačenja. Častniki izjavljajo, da bodo do skrajnosti branili pokrajino in je ne bodo izročili avstrijskim četam kljub mirovni pogodbi. Ce bo treba, bodo vztrajali na svojih mestih tudi proti volji madžarske vlade in posnemali vzgled D Annunzijev.
Činovniku državnih železnic.
Zatekli ste se nepoznani gospod tovariš k,,Jutru“ in brez podpisa svojega imena zahrbtno in ob enem prostaško strankarsko proglasili mene za zagovornika velekapitalisticne družbe južne železnice. Mešate krivo in pravo v en lonec z edinim namenom, oblatiti mojo osebo. Da vam vaš ponos ne bo zrasel previsoko, vas danes opozarjam da nisem jaz kriv, da se je na tako lep način uničilo ravnateljstvo drž. železnice v Ljubljani. Vem, da vam ni potreba informacij, vendar vam svetujem, da se tozadevno obrnete na sledeče gospode dr. Kranlerja, dr. Žerjava, dr. PestOtnika, Atitdn Kristana in ministra Draškoviča. Ti vam bodo dali pojasnila tudi o tem, kako se varuje zakone in zakaj se je bivšega ravnatelja drž. žel. v Ljubljani g. Rajko Goloba preko noči in proti volji takrtnega min. Draškoviča pen-zioniralo in to protizakonito kot kakega zločinca. Tudi vam bodo ti gospodje gotovo pojasnili, zakaj se je ustanovil v Ljubljani takozvani komi-sarijat ministrstva saobračaja brez delokroga in kompentence.
Domišljavosti južno-železniških uradnikov ne bom zagovarjal, ker bodejo to že sami storili, ako bodo smatrali to za potrebno. Jaz za svojo osebo pa rečem eno. Ako hočete, gospod nepodpisani činovnik drž. žel., jasen in točen odgovor, potem bodite pri svojih napadih., vsaj toliko ponosni, da se podpišete; dobili boste potem od mene odgovor, ki ga boste pomnili celo svoje življenje. Vem, da je mwogo tovarišev od dr. žel. prosilo za premestitev k južni železnici in so nekateri stavili naravnost nesramne
zahteve. Lahko bi navedel imena, pa nočem biti oseben. Konstatiram le dejstvo: da udari po meni, je „Jutro" smatralo za potrebno, da udari po celokupnem slovenskem južno-železni-škem uradništvu in za to dejstvo smatram odgovornima gospoda dr. Kramerja in dr. Žerjava. Jaz se bom branil s fakti brez vsakega pardona! Kaj store moji ožji južno-železni§ki tovariši, je njih zadeva, vendar pa sem prepričan, da bodo znali odbiti take in podobne neumestne in zahrbtne napade.
Nisem si prilaščal nikdar nezmotljivosti, tudi nisem ne zase ne za ZJ2 nikdar zahteval kakili posebnosti. Stanje naših celokupnih železnic pa imajo na vesti poleg raznih politikov tudi oni nagi ljudje-železmčarji, hi so se znali z vsemi dopustnimi in nedost-nimi sredstvi priliti do vodilnih mest in so tam kot diletanti delali eksperimente samo zato, da bi blesteli kot strokovnjaške zvezde! Vas gospod tovariš dopisnik „Jutra“smatram za izrazitega zastopnika te struje in če boste toliko ponosni, da se s polnim imenom podpišete, vam bom to tudi javno in nepobitno dokazal.
Ivan Deržič.
Somišljenikom štajerskega volilnega okrožja!
V soboto, dne C- t. m. je dr. Rudolf Ravnik sprejel kandidaturo: kot nosilec kandidatne liste za štajersko volilno okrožje. V torek, dne 9. t. m. pa je načelstvo prejelo od dr. Ravnika pismo, v katerem javlja, da odstopa od.kandidature. Načelstvo je
v	svoji seji, dne 10. novembra, sporazumno z mariborsko krajevno organizacijo vzelo odstop na znanje, in nominiralo strankinega načelnika Ivana Deržiča za nosilca kandidatne liste tudi v štajerskem volilnem okrožju. Glede pravega odstopa dr. Ravnikarja od kanditature se načelstvo zaenkrat vzdržuje vsake izjave.
Načelstvo NSS.
Dnevne vesti.
Vsled vesti o sklepu pogodbe z Italijo so se vršile velike demonstracije po ljubljanskih ulicah. Gledališča so se morala zapreti, istotako tudi drugi lokali. Množica je nato odšla pred vladno palačo. Demonstracije se ob času poročila še vrše.
Škandal je, da uprava naše opete in drame nima toliko narodnega čuta, da bi ob priliki sramotnega podpisa sramotne pogodbe sama zaprla gledališča, temveč jo mora k teinu prisiliti šele nastop razburjene mase.
Dražba zaplenjenih konj. Dne 13. t. m. to je v soboto se vrši popoldne ob 3. na Zelenem hribu poleg dolenjskega kolodvora dražba zaplenj.c-nih konj. Konji se bodo oddali proti takojšnjemu plačilu na licu mesta.
Tedenski i"kaz za ljubljansko občino izkazuje 27 novorojencev in 20 umrlih. Med umrlimi je 11 tujcev. Nalezljive bolezni so zadnji čas skoro popolnoma ponehale.
Brezplačna oddaja stenskih voznih redov. Inšpektorat državnih železnic v Ljubljani naznanja, da oddaja stenske vozne rede za urade, zavode itd. brezplačno v liceju, soba št- 24; po pošti se ne pošiljajo, vsakdo mora priti sam ponje.
Avtomobilna vožnja Kranj-Železna Kaplja je prenehala, zato pa se je uvedla vozna pošta med Kranjem in Kokro ter peška pošta med Kokro in Jezerskim in naprej na 2c^ez,]P Kap* ljo. Slovenci v Železni Kaplji in v Podjuni silno pogrešajo avtomobilno zvezo s Kranjem.
Pred stavko dunajskih zurnali-stov. Založniki dunajskih časopisov so danes odpovedali kolektivno pogodbo z novinarji, ki je veljavna do 28. februarja 1921, in sicer s 1. novembrom. Novinarska organizacija je vložila protest in zahteva, naj se nova pogajanja prično še ta mesec. Ako se tej zahtevi ne ugodi, bodo uredniki vseh djiiiajskih listov stopili v stavko.
. V Rikarji vasi so nemčurji težko ranili slovenskega fanta.
Več panjev čebel so ukradli nemškutarji v Malem Šentvidu tamoš-jemu učitelju.
Opcija narodnih manjšin. Z ozi
roin na določila st. germainske mirov-ne pogodbe je ministrstvo za notranje stvari izdelalo uredbo o opciji narodnih manjšin. Po tej uredbi se imajo Nemci, Madžari in ostale tuje'narod-liBsti, ki so prej pripadale avstroogr-ski monarhiji, izjaviti, ali hočejo postati državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ali pa hočejo ostati podaniki Avstrije in Madžarske.
Promet med Jugoslavijo in Madžarsko. Konferenca, ki bi se imela vršiti med delegacijo naše kraljevine in Madžarsko v svrho sporazuma zaradi direktnega prometa med Budimpešto, Beogradom in Zagrebom, se ni
vi	šila, ker niso došli madžarski delegati.
Nova zgradba za konservatorij v Beogradu. Ministrstvo za prosveto je odločilo, da se osnuje komisija, ki bo pod predsedstvom načelnika umetniškega oddelka proučila vprašanje o ucvl zgradbi za konservatorij. V primeru, da se bo ta zgradba gradila ra zemljišču narodnega gledališča, se bo tal oj pričelo z izdelavo načrtov nove stavbe.
Invalidski oddelek poverjeništva za socijalno skrb v Ljubljani se preseli 11. t. m. v šentpetersko vojašnico, I. nadstropje. Istočasno se preseli tjakaj oddelek za nakazovanje vojnih pokojnin, invalidnin in preskrbnin ter komisija za preskrbo vračajočih se vonikov. Vse vloge, ki se tičejo vojaških pokojnin, invalidnin, preskrbnin, zdravljenja in šolanja invalidov, oddaje trafik, podpor vseh ekonomskih in upravnih zadev invalidskih zavodov, vseh zadev dobrovoljcev in sploh glede vprašanj, ki spadajo v omenjene referate, je oddajati odslej v novih uradnih prostorih v šentpeterski vojašnici. Naslov oddelka:	Poverjeni-
štvo za socijalno skrb deželne vlade za Slovenijo, invalidski oddelek. Stranke se bodo sprejemale šele od 15. t. m. dalje v času od 10. — 12. ure.
Konstituiranje odbora »Slovenske
Matice". Ker dosedanji predsednik župan dr. Tavčar ni več hotel sprejeti predsedstva, je bil izvoljen za predsednika dr. Dragotin Lončar.
Dopisi.
Jcsenice. V tovarni Kranjske ind. družbe je bil svoječasno uslužben neki delavec po imenu Moretti, zagrizen internacijonalec — Korošec. Ob prevratu leta 1918 je zapustil tovarno, začel verižiti s tobakom, pri katerem poslu so ga zasačili jeseniški orožniki, poleg tega pa je nosil pisma Nemcev, uslužbenih pri Kranjski industrijski družbi, njihovim izdajalskim bratom na Koroško. Po izgubljenem plebiscitu je prišel Moretti zQ4iel nazaj na Jesenice in bil sprejet brez nadaljnjega zopet v službo. Za to se ima zahvalili svojim internacijonalnim ? bratom, posebno pa g. inž. Schiillerju. Nesramno je, da se sprejmejo ljudje v službo, ki državi škodujejo, kolikor morejo, zavedni Slovenci pa zaman prosijo dela. Navedemo samo slučaj delavca Medja, ki se je pred kratkim vrnil iz vojnega ujetništva in ki zaman prosi za sprejem v tovarno, samo ker je leta 1915 raztrgal nekemu pisarju frankfurtarico, ko so se peljali v Ljubljano na nabor. Omenjenega morajo rediti starši,, ki. so tudi sami odvisni od dela svojih rok. Sploh se gode v Jesenicah vnebovpijoče krivice. Nemci se šopirijo po najlepših stanovanjih in imajo najboljše službe. Slovenci pa so vrženi na cesto brez zaslužka in brez strehe. .Slovenci uslužbeni v tovarni Kranjske industrijske družbe odločno zahtevamo, da se napravi tem neznosnim razmeram konec, ker ne mislimo mirovati prej, dokler ne dosežemo svojega namena.
Izdaja konzorcij „Nove Pravde".
Odgovorni urednik: H. Sever, Tiska Zvezna tiskarna v Ljubljani,