
€Wi¥ M  SAP M/k  OTAJJIIKIIM

Prav pred kratkim smo prejeli s Kitajske za¬
nimivo nismo p. Albina MIKLAVČIČA z gor¬
njo sliko, o kateri piše tole: Lani meseca fe¬
bruarja smo zbrali na moji misijonski postaji
naše semeniščnike, kar jih v teh razmerah je.
Na sedežu misijona je namreč nemogoče vzga¬
jati duliovski naraščaj. Tu pa se za nas bolj
tnalo brigajo in naša hiša ima vrhu tega š 1 -*
podzemeljski del, kamor nihče ne vtika nosu.
Tako sem kar čez noč postal semeniški rek¬
tor. . . 21. decembra smo imeli, skoro lahko
rečemo, zadnji dve novi maši, kajti vse kaže,
da bo treba čakati kar celili 15 let, preden
se bodo ti najmlajši povzpeli do oltarja,
vmesnih pa ni..  Na sliki vidite našega mi¬

sijonskega škofa (z belo brado), mene in oba
novomašnika ter naše “male semeniščnike”.
Več o tem, kako je preživel p. Albin Miklav¬
čič zadnja leta — v poročilu.

V naslednjem naj pa navedemo izvleček iz
drugega, tolažbe polnega pisma, ki smo ga po
dolgem času prejeli od naših misijonarjev iz
“Baragovega kitajskega misijona”, tudi v no¬
tranjosti Kitajske, v provinci Kiangsi. Piše g.
KOPAČ .JANEZ CM, ki v lapidarnih stavkih
izraža sledeče: 1. Prepričan sem, da bo na
Kitajskem kmalu napočila doba zaželjenega
obilnega misijonskega dela. Od vsepovsod
bo treba k nam pošiljati misijonarje in sred¬
stva. Jaz pa se bojim, da se katoliški svet.

-- 703

Slika nam kaže urednika “Dž” in “KM” pri
misijonskem predavanju na proslavi Kristusa
Kralja v Buenos Airesu, katero predavanje
spodaj objavljamo.

tudi Slovenci, premalo pripravlja na to od¬
ločilno nro. 2. Ali bomo mi tu preživeli današ¬
nje in bodoče viharje in dočakali to uro, je v
božjih rokah. Treba je pa zaupati v božjo pre¬
vidnost. Doslej sem bil že ponovno v smrtni
nevarnosti, postavljen pred ljudsko sodišče,
a sem izšel iz bojev tako, da je bilo koristno
za Oeiikev. Stari katoličani so sicer skoro vsi
odpovedali, mene in fr. AVolbanka so tožili
oblastem in šli v službo rdečih. A to so bili
pač “rižni kristjani”, . . Na njih mesto je Go¬
spod povabil druge. V enem letu sva vzgojila
nad 40 novih kristjanov, spreobrnjenih iz po¬
ganstva v času, ko se je nama grozilo s smrtjo,
dočint je bilo prejšnjih kristjanov, odpadnikov
kakih 12, če se sploh more govoriti o odpadu,
kajti prave vere niso imeli. . Talko misijonar!
čudoviti, izredni blagoslov božji! Odkod
pač? Odkod neki, č: 1  ne iz molitev in žrtev,
morda tudi tistih, ki jih poklanjajo našim
misijonarjem v pomoč in Bogu na oltar go¬
reče slovenske duše, zlasti tisti izmed roja¬
kov, ki molijo živi rožni venec za slovenske
misijonarje . . MOLIMO, VZTRAJNO MO¬
LIMO!

SVET KRISTUSU

SVET IN BAZPELO N|AD NJIM. .

Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega
edinorojenega Sina.

In Sinovo Srce je ljudi tako ljubilo, da j?
zanje svojo kri do zadnje kapljice prelilo. .

Iz te krvi se je rodila Cerkev — naprej
živeči Kristus na zemlji — do konca sveta.

Glejte jaz bom z vami vse dni do konca
sveta .. .

Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zem¬
lji • •

Pojdite torej in učite vse narode in kr-
ščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega
Duha in učite jih spolnjevati vse, karkoli sem
vam zapovedal. , .

Oni pa so šli in učili povsod, oznanjujoč Kri¬
stusa Kralja in razširjajoč njegovo kraljestvo
na zemlji, Cerkev.

Peter - Skala, temelj, na katerega je
začel zidati Kristus, na katerem so zidali
apostoli. . .

Pavel — apostol narodov, širitelj Cerkve.

Janez, apostol ljubezni, nove zapovedi o vse-
objeinajoči ljubezni Cerkve, ki želi vse na¬
rode privesti v svoje naročje. .

In ostali.

Bili so kakor rodovitna zrna kraljestva Kri¬
stusovega na zemlji. . Toda ako pšenično
zrno ne pade v zemljo in en umrje, ne obrodi
sadu — In učenec ni nad Učiteljem:

Kristus je s križem svet odrešil, Cerkev
ustanovil . . . sadove njegovega odrešenja mo-
lajo njegovi prinašati svetu, Cerkev širiti —
tudi s križem in mučeništvom.

Tako razumemo, da mlada < 'erkev šele po
200 letih krvavih preganjanj, v katerih je,
kot pravijo nekateri zgodovinarji, umrlo mu¬
čenice smrti nad 11 milijonov kristjanov —
zmagala v rimskem imperiju in se še v starem
veku razširila še naprej, po Angliji in Irski, v
Armeniji, Perziji, Arabiji, Abesiniji, in segla
celo do Indije . .

NAŠA SREČA

Noben narod se potem v Evropi ni mogel
ustavljati sladkemu kraljevanju Kristusa
Kralja. Germani v Španiji in Italiji, Franza in
Anglosaksonci, Nemci, Skandinavci in Slovani
— ined temi prvi Slovenci.

že nad 200 let pred nastopom svetih bra¬
tov Cirila in Metoda so prihajali misijonarji

704  —

jz severa in juga v naše dežele in postavljali
temelje Cerkve med nami. Toda udomačila in
zakoreninila sta jo trdno šele sveta brata
Ciril in Metod — in glejte, tudi ta dva ne
brez velikih žrtev in preizkušenj, ki jlli je
zlasti Metod po Cirilovi smrti moral prestati
od Nemcev.

Slovenci! Eden najmanjših narodov sveta,
pa smo bili tako zgodaj vključeni v Kralje¬
stvo Kristusovo na zemlji! Za nami šele so
se pokristjanili ostali slovanski narodi, mnogi
drugi evropski in vsi ameriški ... in še do
danes niso pokristjanjeni ICO, 300, 400 in več
milijonski afriški in azijftki narodi

Piva velika milost za Slovence, ki ji je pa
kmalu sledila še druga, nič manjša: Ko smo
se v Cerkev vključili, smo ji tudi ves čas
zvesti ostali, med tem, ko so mnogi drugi na¬
rodi na ta ali oni način odpadali od nje, jo
izgubljali. Ni nas premotil odpad vzhodnih
Slovanov od Skale — Petra, niso nas ponto-
hamedanili Turki, kakor mnoge naše južne
brate, ni uspela protestantizmu njegova kri¬
voverska nakana z nami — in prav nazadnje:
ni in ne bo nas strl brezbožni komunizem,
pa če nas še tako stiska.

Nasprotno, v nevarnostih, trpljenju, prega¬
njanjih in bojih za Kristusa Kralja med nami
se Je naša vera in zvestoba le plemenitila,
jeklenila...

Naša pobožnost do Marije, naše evharistično
življenje z nepozabnim evharističnim kongre¬
som, gibanje Regnum Gristi s svetovnimi kon¬
gresi Kristusa Kralja, naš brezkompromisni
odpor proti rdečemu brezboštvu, ki je črpal
svojo silo pred vsem v predanosti našega
naroda kralju Kristusu — vse to je kakor en
sam, skozi vso našo zgodovino zadnjih de¬
setletij so ponavljajoči dokaz, da smo Slovenci
kljub vsem bojem in žrtvam v preteklosti pri¬
dobili na naši verski in narodni moči, zrasli
v neomajni zvestobi Kristusu Kralju.

NASA DOLŽNOST

Ali ni bilo pri vsem tem povsem naravno,
da je naš narod dragoceni zaklad Cerkve, ki
ga je sam tako zgodaj dobil in ga s tako iz¬
redno božjo pomočjo ohranjeval — skušal
posredovati tudi drugim azijskim, afriškim
in ameriškim narodom — z misijonskim
delom!

Na osvajalno fronto Kristusa Kralja je za¬
čel pošiljati svoje zastopnike: misijonarje in
misijonarke.

Prve slovenske misijonarje zasledimo v na-
Sl misijonski zgodovini okrog leta 1650 šele.

Odhajali so tedaj še v pogansko indijansko
Mehiko, kot Marko Kapus, brata RatEsaja,
Frajdenek . ... na Kitajsko: Volbenk, Kofler
in p. Janez Mesar — ter v Južno Ameriko, v
Peru Sušica in > Paragvaj Horvat...  Ti so
bili vsi jezuiti.

Nato nam misijonska zgodovina kakih 150
let molči o naših misijonarjih.

Kakor šentjan£ev kres pa je vzplapolala
misijonska delavnost našega naroda oh Ba¬
ragu in Kncbleharju, njunih sodelavcih in
naslednikih.

Svetniški škof Baraga je šel med severo-
ameriške Indijance točno pred 120 leti, leta
1830, in je tam deloval skoro 38 let. Od nje¬
govih številnih slovenskih delavcev in nasled¬
nikov naj omenimo le najvažnejše: Franc
Pirc, ki je šel v misijone 52 leten, pa je tam
delal še celili 40 let, in prišel umret v Ljub¬
ljano. . . Lovrenc Lavtižar, ki je na severo-
amerišSkih Velikih jezerih na misijonskem
potu zmrznil, Oton škola, Janez Čebulj, škofa
Mrak in Vrtin, in drugi.

Knoblehar pa je deloval v afriškem Sudanu,
kamor js odšel leta 1848, a že po desetletnem
nad vse bogatem delu izčrpan v Neaplu umrl
kot vodja misijonskega okrožja centralne A-
frike. Hitro so umirali tudi njegovi sodelavci:
Rov jak po 3 letih, Kocjančič po dveh, Mil¬
harčič tudi po dveh, Možgan po 7, Trabant
po 3 letih .. .

Velik delež k gradnji Cerkve je slovenski
narod po Baragu in Knoblehar.ju doprinesel.
Hila sta kakor dva plamena, ob katerih se je
vžgalo še toliko drugih misijonskih plamenic.

A ko sta ta dva plamena ugasnila, je tudi
ogenj misijonskih poklicev pojenjaval. In v
naslednjih 50 letih je šla v misijone le mala
skupina frančiškanskih misijonarjev, ki so pa
na Kitajskem vsi na važnih misijonskih vo¬
dilnih mestih pokazali, kaj bi zmogel sloven¬
ski narod storiti tudi v tistih časih za širjenje
božjega Kraljestva na zemlji, če bi imel malo
več smisla za to ... Bili so to p. Veselko
Kovač, p. Engelhard Avbelj in p. Baptist
Turk. Slednji je umrl šele pred nekako petimi
leti — po 36 letih neprestanega dela na Kitaj¬
skem.

Zanimivo pa je, da se je naše misijonsko
delo začelo obnavljati prav tedaj, ko so bile
zunanje okoliščine zanj najbolj težke: sredi
prve svetovne vojne. Pri tem so imeli največ
zasluge daljnovidni slovenski duhovniki kot
dr. Ehrlich in drugi, in na družba slovenskih
lazaristov, ki so prav od te skupine sloven-

skih duhovnikov sprejeli pred 80 leti ruisi-
jonišče Groblje z nalogo, da po njem
misijonsko delujejo na misijonskem polju in
v zaledju. Kakor nekdaj Slomšek, tako sta v
tej dobi škofa Jeglič in Rožman dajala misi¬
jonski akciji najvišjo oporo in pobudo.

Ta akcija je povzročila nov pohod slovenskih
misijonarjev na razne odseke osvajalne Kri¬
stusove fronta. Samo v desetih'letih od 1929
do 1939 je odšlo v misijone 80 novih sloven¬
skih misijonarjev in misijonark.

Druga svetovna vojska je ta pohod sloven¬
skih borcev v svet ustavila, ne pa tako tudi
misijonske akcije v zaledju, ki je, lahko re¬
čemo, doživela v teh Setih trpljenja svoje pre¬
čiščenje in poglobljenje. Po končani vojni so
bili mnogi, ki so se med vojno pridno priprav¬
ljali na odhod v misijone, bridko razočarani,
kajti namesto v misijone so šli v ječe ali v
pregnanstvo, mnogi pa — v smrt. A s toliko
večjo energijo so se iz svoje begunske poti
skušali vsaj nekateri usmeriti na misijonsko
pot, kar sc jim je s posebno božjo pomočjo in
celo z izrednimi ukrepi svete stolice tudi po¬
srečilo. V zadnjih petih letih našega begun¬
stva in izseljenstva je odšlo v misijone že
vsaj 18 slovenskih misijonarjev in misijonark,
v kolikor nam je znano: 6 lazaristov, 4 sale¬
zijanci, 2 jezuita, 1 frančiškan, S slovenjebi¬
striške šolske sestre, 1 urgnlinka in 1 laik,
misijonski zdravnik.

Danes ima Kitajska 27 slovenskih misijo¬
narjev, obe Indiji tudi 27, Afrika 20, Južna
Amerika 4, Japonska 6. . . Skupno ici 84 slo-
venjsklh misijonarjev, od tega 22 duhovni¬
kov in prav toliko bratov laikov, 3 bogo¬
slovci, 38 sester in 1 laični misijonar.

Kdo bi dejal, da je 84 slovenskih misijo¬
narjev v misijonskem svetu velika stvar. A
je to le premalo število. Tudi upoštevajoč
majhnost našega naroda, smo glede števila mi-
siiona.Hev Slovenci na skoro zadnjem mestu
med katoličani.

de bi drugi katoliški narodi tako malen¬
kostno sodelovali pri širjenju Cerkve, bi bil
danes pogled na svet še vse bolj žalosten
kot je. .

KATOLIŠKI POGLED NA SVET

Med 2.209 milijoni ljudi na svetli, kolikor
.'•h približno štejejo, je po 2000 letih širjenja
Cerkve Kristusove samo 400 milijonov v Cer¬
kvi. . . 240 jih je ločenih od nje: pravoslavni,
260 jih je v krivi veri raznih protestantskih

sekt. . . 300 milijonov vsaj je mohamedancev
in 17 milijonov judov, kaka milijarda ljudi
pa še živi v starem poganstvu.

Med temi 100 milijoni poganov, koliko je
Cerkev že razširjena? Vsega skupaj je med
njimi 23 milijonov katoličanov:

Največ jih je v Črni Afriki: Med 90 mili¬
joni prebivalcev je 10 milijonov katoličanov:
v Indiji med 300 mili j. 4,500.000 katoliča¬
nov; na Kitajskem med 450 milijo i:i 3,250
tisoč katoličanov; na Koreji med 28 milijoni
178.000 katoličanov; na Japonskem med 70
milijoni prebivalcev komaj 130.000 katoliča¬
nov ... in tako naprej.

V večini poganskih dežela je glavna ovira,
ponekod celo edina počasnemu razširjanju
Cerkve: pomanjkanje misijonarjev in misi¬
jonskih ustanov, čim več misijonarjev in sred¬
stev bi bilo, tem več poganskega sveta bi že
bilo za Kristusa in njegovo Cerkev osvoje¬
nega.

Med Judi in mohamedanoi Cerkev nič ne
raste. . . Judje so v zadnjem času dobili celo
svojo državo, kar bo njih zakrknjenost še po¬
večalo. . .

Protestantje se v nekaterih deželah, zlasti
v Angliji in USA, približujejo katoliški Cer¬
kvi in mnogi tudi vstopajo vanjo. . . a na
drugi strani pa se njih neštevilne sekte, ki
jih je samo v USA 225 različnih, silno tru¬
dijo, da protestantizem razširijo, za kar naj¬
dejo zlasti ugodna tla v misijonskih deželah
in v Južni Ameriki, tudi tu v Argentini, kjer
zlasti v predmestjih vsepovsod naletiš na nji¬
hove molilnice in propagandiste.

Pravoslavni so zaenkrat še daleč od zedi¬
njenja s Cerkvijo — morda jih bo trpljenje
pod komunističnim jarmom približalo najbolj
pozitivni protikomunistični sili — Corkvi, pa-
peštvu. . .

VELIKA NEVARNOST

Toda ko pregledujemo razna verstva In njih
položaj v primeri s katoliško Cerkvijo in ko
ugotavljamo žalostno dejstvo, da je komaj
dobra šestina človeštva v Cerkvi Kristusovi,
drugi pa izven nje. . ne smemo prezreti še
drugega še bolj žalostnega dejstva.

Ko je Pij XII. dal kot geslo letošnjega sve¬
tega leta “Veliki povratek k Bogu”, je imel v
mislih pogane, da se obrnejo od malikov na¬
zaj k enemu in edinemu pravemu Bogu; je
imel v mislih jude in mohamedance, ki Kri¬
stusa sicer poznajo, a ga ne priznajo kot svo¬
jega Kralja; da ga priznajo; je imel v ml-

706

slih tudi protestante in pravoslavne, ki so se
bodisi od resnice bodisi od skale Petrove lo¬
čili, da se spet povrnejo v očetovo hišo. . ., vse
to je imel pred očmi, da, a zlasti je imel
v mislih tisto nikdar prešteto, a vedno bolj
naraščajočo maso brezbožcev, ki jih je mnogo,
premnogo i med pogani i med judi in moha-
mcdanci i med protestanti in pravoslavnimi
— da, celo med katoličani.

Imel je Pij XII. pred očmi to kugo novega
poganstva: materializem, ki preplavlja člo¬
veštvo ter ga odvrača počasi, pa gotovo, od
Boga. I11 zlasti je imel pred očmi tisti sad
materializma, ki je danes v prvi napadalni
vrsti antikristovih sil — komunizem, ki mn
je uspelo spraviti po ( i svoj vpliv ostale dežele
za železno zaveso, Kitajsko in mase trdnih
privržencev v ostalih deželah sveta.

Silno škodo je napravil Cerkvi mohameda-
n i z eni. ki jo je pred stoletji pregnal takorekoč
iz nje zibelke. Male Azije, Severne Afrike. . .;
silno škodo dela božjemu kraljestvu svetovno
judovstvo z niamonskiin in masonskim vpli¬
vom; silno škodo sto povzročila Cerkvi prote¬
stantizem in na žalostni vzhodni razkol: a
vsa ta škoda je le malo v primeri z nevarno¬
stjo, v kateri se nahaja danes Cerkev radi
brezbožnega materializma . . .

Nobena zabloda še ni bila tako vesoljna
kot brezverski materializem. Ta materializem
spravlja v še bolj bedno stanje, takorekoč iz
dežja pod kap, nekristjane, to je pogane, mo-
hamedance in jude, ki so doslej vsaj še v
Boga ali bogove verovali, pa v dušo in nje
nesmrtnost, so cenili in gojili duhovnost v
človeku. . ., pod vplivom materializma na po¬
stajajo vedno bolj pravi brezbožci, res never¬
niki v polnem pomenu besede, dočim so bili
preje samo nekristjani .

Ta materializem pa ogroža tildi vse kristja¬
ne, ne le one, ki so v zmoti krivoverstva ali
ločeni od Petra, aiiinak tudi katoličane, tudi
nas, slovenske, katoličane, doma in v tujini. . .

Ta materializem je še posebno nevaren
zato, ker je kakor kak zmaj z vedno na novo
se porajajočimi strupenimi glavami: če mu
eno odsekaš, takoj zraste druga, še bolj stru¬
pena. Sedaj je najgroznejša glava tega zmaja
svetovni komunizem. Bridko se pa varamo, če
mislimo, da smo kot smrtni nasprotniki ko¬
munizma že varni pred materializmom. Ma¬
terializem tudi za nas še živi in vedno bolj
živi in grozi... In tudi če bo po vsem svetu
komunizem premagan, mi in svet še daleč ne
bomb rešeni, ker materializem, oče komuniz¬

ma, bo obstal in bo rodil nove in nove. svoje
otroke, dokler ne bomo njega samega v sebi
in v drugih dokončno nadvladali, premagali.

Najbolj čudno in liitro spoznavno se kaže
ta kraljestvu Kristusovemu najbolj nevarna
zabloda sodobnega človeškega rodu v vedno
večjem pomanjkanju smisla posameznikov in
družbe za duhovne vrednote človeka in druš-
l>o. Kot na stare rimske pogane bi tudi na
današnje materialistično usmerjene ljudi po¬
kazal sveti Pavel in dejal: Njih bog je njih
trebuh. . . Današnji v materializem pokopani
človek, pa naj bo katoličan ali pa jud in
pogan, ima veliko smisla in časa in denarja
za materielne dobrine —, duhovne, zlasti ver¬
ske pa vedno bolj odriva, briše iz svoje za¬
vesti in svojega življenja, s tem pa zanemarja
tudi skrb za dušo, večnost, Boga, Kristusa i'i
njegovo kraljevanje.

To je, kar strahoma opazujemo v svetil
in z.lasti tudi v tej deželi, to je, kar edino
spravlja v resnično nevarnost našo domovino,-
to je, kar zastruplja že tudi nas v tujini

Rešitev za nas, za narod, za katoliški svet,
za človeštvo je samo v tem, da se vsi kato¬
ličani trdno oklenemo Kristusa Kralja in nje¬
gove Cerkve in katoliških načel. . . da iz
tega zaklada božjega, nadnaravnega in duhov¬
nega življenja sami sebe prerajamo, istočasno
pa z vsem tem žejo človeštva napajamo.

REŠITEV ZAVISI OD NAS.

Katoličani se premalo zavedamo, da je re¬
šitev človeštva izključno v naših rokah! Samo
ml Imamo v polnosti tisto pot, resnico in živ¬
ljenje, ki jo Kristus, v katerem edinem je
sveta, rešitev. če bomo bolj izžarevali tega
Kristusa v svet, bomo svet rešili in z njim
sebe ., če pa bo katolicizem ostal tako brez¬
brižen kakor je sedaj, potem. . . Strašna je
naša odgovornost!

Slovenski narod je dosedaj na splošno do¬
bro stal na braniku Kristusovega kraljestva
na zemlji, kakor smo že povdarilt. Veliko nas
je stala ta zvestoba že nekoč, še posebno pa
v zadnjem času. A kakor lahko mislimo, da
se je naš narod v zgodovini ohranil prav za¬
radi te zveste odpornosti proti silam teme,
tako lahko upamo, da nam bo tudi naša pol¬
pretekla borba proti komunizmu doma in da¬
našnja borba proti materializmu v tujini do¬
segla pri našem Kralju Kristusu milost, zma¬
ge, vstajenja za nas in za svet!

Predaval na proslavi Kristusa Kralja v
Buenos Airesu I/. L. C.  M,

7 n 7 -

GUI P 1ILJ

žalostna izkušnja iz polpreteklosti je Slovence
naučila slediti Cerkvi v njenih smernicah za
nage katoliško življenje in delovanje. Le če
bomo katoličani kot on mož stali za Petrom in s
Petrom, bomo kos veliki nalogi, rešiti svet in
sebe za Kristusa.

Med najvažnejšimi smernicami Cerkve so
nje smernice za sodelovanje pri rasti Cerkve,
za misijone, žal se tudi teh smernic le malo
katoličanov oklepa in drži. Da bi se vsaj
enkrat v letu vsi katoličani združili v misli
in molitvi in žrtvi za misijone, zato je Cerkev
postavila misijonsko nedeljo, predzadnjo v
oktobru. Tedaj naj se da vsakemu katoličanu
prilika, da vsaj v najmanjši meri izpolni svojo
dolžnost.

AH smo Slovenci letošnjo misijonsko nede¬
ljo storili to, kar pričakuje Cerkev od nas?
Kako je bilo v domovini, si lahko mislimo.
Upamo, da so bili ljudje vsaj v cerkvah opo¬
zorjeni na misijonski praznik in da so vsaj
molili in trpljenje darovali za misijone. Kak¬
šne zunanje proslave, organiziranja DšV, mi¬
sijonskega tiska in drugo, tega pač tamkaj
ni bilo

In Slovenci drugod po svetu?

Na Primorskem je bila misijonska misel
vedno živa, zlasti po zaslugi škofijskega vo¬
ditelja papeških misijonskih družb v Gorici
mons. dr. Brumata, katerega vpliv seže v tem
pogledu daleč preko mej goriške nadškofije
tudi v tržaško. Pričakujemo torej od tam
ugodnih poročil o praznovanju misijonske ne¬
delje.

V  Severni Ameriki, v USA, imajo katoličani
svoje gmotno prispevanje k potrebam Cerkve
zelo dobro urejeno in je tudi za to poskrb¬
ljeno, da vsak količkaj živi katoličan, ki se
vsai nedeliske služi e božje udeležuje, letno
prispeva svoj delež za DŠV in druge vesoljne
misijonske akcije. Tako tamkaj akcija za DšV
in praznovanje misijonske nedelje doseže kar
nendsiljeno tudi naše rojake, v kolikor so
še živi udje cerkvenega občestva. Gotovo nam
bo ta ali ona nekdanja misijonska krožkarica
v kakem pi6mu popisala svoje vtise o misiion-
ski nedelji v USA, pa jih bomo v našem listu
objavili vsem bralcem.

V  Kanadi menda ni čisto tako kot v USA
urejeno. A kar je najnovejših slovenskih na¬
seljencev, so se že lani izkazali in niso pustili
misijonske nedelje kar mimo iti, ampak so
zbrali lepo vsoto za DšV in menda pri svojih
organizacijah tudi misijonske sestanke, celo
molitveno uro imeli za misijone, če nas spomin
ne vara.

In v Argentini, kjer nas je največ novodoš-
lih skupaj in kjer se nekako versko in kul¬
turno središče naše najnovejše emigracije ved¬
no bolj uveljavlja?

Iz Mend°ze poročajo, da so se tamkaj na
misijonsko nedeljo popoldne rojaki zbrali k
misijonski moitveni uri v zelo velikem šte¬
vilu. Vsekakor jih je bilo veš kakor pa pri
misijonski pobožnosti domačinov, da ,: 'e bila
ena sama za celo ogromno mesto. . . Tudi DŠV
imajo rojaki tamkaj posebej organizirano ln
so jo ob letošnji misijonski nedelji obnovili.

V San Luisn j e  misijonski krožek ljubljan¬
skih bogoslovcev priredil nad vse uspelo mi¬
sijonsko akademijo za misijonsko nedeljo. So¬
bo, v kateri imajo podobne prireditve, so v
ta namen povsem “zmisijonarili”: vse štiri
stene so okrasili z velikimi, umetniško zasno¬
vanimi misijonskimi diagrami. Glavno preda¬
vanje pri akademiji je imel prof. dr. Franc
Gnidovec. Pred vsem so pa naši bogoslovci
tiste dni okrog misijonske nedelje veliko mo¬
lili, zlasti za slovenske misijonarje, ki so jim
poklonili sledeči duhovni gopek, zbran v Času
od 1. avgusta do 15. oktobra: 137 svetih
maš, 137 sv. obhajil, 131 obiskov Najsvetej¬
šega, 137 rožnih vencev, 51 križevih potov,
230 posameznih žrtev.

In v Buenos Airesu? Nekaj napredka od
lanskega leta smo le napravili v pogledu praz¬
novanja misijonske nedelje, dasi še daleč ni¬
smo zadovoljni. Kaj se je torej izvedlo?

“Oznanilo” za misijonsko nedeljo je bilo
posvečeno izključno misijonski misli. Dopol¬
dne so bile po slovenskih cerkvah misijonske
pridige; na Belgrano in v Kamos Mejia tudi
nabirke za DŠV. Popoldne je bila na Belgrano
najprej misijonska molitvena ura, potem pa
zborovanje DŠV v dvorani, o čemer spodaj.
Med tednom je izšel in se začel prodajati Mi¬
sijonski koledarček 1951. Na praznik Kristusa
Kralja pa je bilo glavno predavanje pri pro¬
slavi posvečeno misijonski misli, to je širjenju
kraljestva Kristusovega po svetu. Bila je ta
proslava v veliki dvorani šolskih bratov de
la Salle na Rio Bamba 650i v Buenos Airesu
in se je je udeležilo kakih 800 ljudi. Ves čas
od misijonske nedelje naprej misijonski apo¬
stoli vpisujejo oziroma obnavljajo včlanjenje
naših ljudi v papeško misijonsko Družbo za
širjenja vere, kar pa še ni zaključeno.

MISIJONSKO ZBOROVANJE DšV V BUENOS
AIRESU

Oder salezijanske dvorane na Belgrano je
bil okrašen s slikami treh misijonsko po¬
membnih osebnosti: sv. Frančiška Ksaverija
zavetnika misijonov, Pavline Jaricot, ustano¬
viteljice DŠV, in Barage, največjega sloven¬
skega misijonarja. Vse tri portrete je nalašč
za to priliko naslikal g. Stane Snoj (ki je
tudi izdelal pet metrov dolgi svetovni zemlje¬
vid za misijonsko predavanje na proslavi Kri¬
stusa Kralja).

708  —

C. g.  Lenček Ladislav je najprej navzoče
rojake pozdravil in začel zborovanje z moll.t-
vijo.

Nato je imel g 1 2 3 4 . France žužek načelni misi¬
jonski govor, v katerem je pred vsem naslikal
boj dveh. sil v današnjem svetu: Cerkve in
komunizma, ki tekmujeta v osvojitvi sveta.
Ob tej tekmi noben katoličan ne sme ostati
ob strani križem rok.

Vsa dvorana je nato stoje zapela misijonsko
himno “Zbudite se, katoličani!”

Sledil je referat članice misijonskega od¬
seka gdč. Irene Lesar o življenjskem milijon¬
skem poslanstvu Pavline Jaricot.

Gdč. Anica Sleme je deklamirala pesem Ni¬
kolaja Joločnika v čast največji misijonski
delavki, Mariji, prvi misijonarki, materi po¬
ganov, kraljici misijonov.

Predsednik slovenskega duSnopastirskega
misijonskega odseka g.  Marjan Loboda je re-
refeviral o tem odseku, njega početku, nalogah
in ciljih, pod naslovom: Naše misijonsko so¬
delovanje.

G. Nikolaj Jeločnik je nato recitiral globoko
zasnovano misijonsko pesem neznanega pes¬
nika: Molitev pod križem.

Pod geslom “Barago na oltar” je g. Ladi¬
slav Lenček CM spomnil navzoče na našega
največjega misijonarja, ki je postal že nekak
simbol slovenske misijonske dejavnosti, za
katerega beatifikacijo se že desetletja med
Slovenci dela, a se zdi, da se stvar kar nika¬
mor naprej ne premakne. Da bi vsaj mi, proti¬
komunistični begunski naseljenci, ki smo po
njegovi izrecni priprošnji doživeli tako lepo
rešitev našega izseljenskega vprašanja, ki pa
imamo pred seboj še večjo potrebo — po vrni¬
tvi in obnovi domovine, da bi vsaj mi v Ba¬
rago bolj zaupali, se bolj k njemu po pomoč
obračali, tudi čudeže od njega oziroma na
njegovo priprošnjo od Boga izprosili ter si
tako prvega rojaka na oltarje postavili!

Nato je voditelj zborovanja predlagal nav¬
zočim nekaj misijonskih “resolucij", ki so
bile z odobravanjem sprejete in se glase:

RESOLUCIJE MISIJONSKEGA ZBOROVA¬
NJA SLOVENSKIH IZSELJENCEV ČLANOV
DŠV NA MISIJONSKO NEDELJO 22. X. 1950

1. Hočemo biti živi člani DšV in torej iz¬
polnjevati vestno vsak svojo člansko dolžnost
molitve in gmotnega prispevka.

2. Hočemo DŠV razširiti med vse naše ro¬
jake v izseljenstvu. Zato bo vsak član DgV
skušal pridobiti vsaj še enega člana.

3. Začenši z mesecem decembrom se bomo
mesečno shajali k misijonski molitvi in misi¬
jonskemu sestanku, vsako prvo nedeljo, vsak,
kadarkoli bo mogel.

4. Zaupno in vztrajno se bomo priporočali
v naših zadevah svetniškemu škofu Baragu,
da izprosimo od njega uslišanj, i n  bomo radi
molili za njegovo beatifikacijo, proseč Boga,
naj s čudeži poveliča svojega služabnika.

6 Slovenskim misijonarjem hočemo toliko
bolj pomagati, kolikor manj jim more prisko¬
čiti na pomoč domovina.

Nato je prebral pozdravno pismo vsem
slovenskim misijonarjem:

/DRAGI NAŠI MISIJONARJI IN
MISIJONARKE,

borci slovenskega naroda v osvajalni vojski

Kristusa Kralja!

Vaši rojaki, slovenski izseljenci v Velikem
Buenos Airesu, zbrani na misijonskem zboro¬
vanju ob priliki misijonske nedelje 22. okto¬
bra 1950, potem ko smo molili za Vas pri
misijonski molitveni uri, se Vas spominjamo
z najtoplejšimi pozdravi, mislimi, čustvi in
hotenji, Vam častltamo k vztrajnosti v danes
tako težki borbi za Kristusovo Kraljestvo
in Vam obljubljamo, da Vam hočemo čim
prej postati krepko zaledje, katero naj bi Vam
nudilo v molitvi, gmotni pomoči in novih
sodelavcih vsaj mali del tega, kar bi Vam
tako rada nudila zasužnjena domovina, pa ne
more. Vi pa moite in svoje misijonske žrtve
darujte Bogu tudi za nas, da bomo kot zvesti
katoliški Slovenci gojili misijonsko misel in
delo. Posebno pa Vas prosimo, molite in
žrtvujte zlasti za našo ljubo domovino, da čim
prej vstane v novo življenje, saj boste z njo
vstali k poživljenemu misijonskemu delu tudi
VI

Vaši rojaki v Velikem Buenos Airesu.
B. A., 22. oktobra 1950.

Navdušenje zborovalcev je doseglo svoj vi¬
šek, lto je bilo predlagano pozdravno pismo
tudi našemu nadpastirju dr. Gregoriju Rož¬
manu :

PREVZVIŠENI N\ADPASTI!R!

Slovenski izseljenci Velikega Buenos Airesa,
zbrani na misijonskem zborovanju o priliki
misijonske nedelje 22. oktobra 19'50, Vas naj-
vdaneje pozdravljamo!

V svoji dalekovidnl nadpastirskl modrosti
ste prav v letih druge svetovne vojne, kljub
okupaciji in revoluciji, tako prenovili, raz¬
vili in utrdili misijonsko misel med svojimi
škofljani, da smo jo mogli ponesti s seboj v
begunstvo in izseljenstvo, kjer začenja roditi
vedno lepše sadove za rast Kristusove Cerkve,

Zavedajoč se, da bo tudi naša domovina
varna v božjem naročju šele tedaj, kadar bo
po misijonskem delovanju svete Cerkve ves
svet podvržen sladkemu kraljevanju Kristusa
Kralja —, Vam kot najvišjemu predstavniku
Cerkve v našem narodu obljubljamo, da bomo
sredi tujine tudi v misijonskem pogledu ohra¬
njevali zvestobo slovenski katoliški tradiciji,
da jo bomo tako mogli neokrnjeno ponesti s
seboj nazaj, ako nam božja Previdnost na¬
kloni vrnitev v vstalo domovino.

Na zborovanju smo med drugim tudi skle¬
nili, da bomo poživili v sebi zaupanje do na¬
šega svetniškega škofa Baraga, priporočajoč
se mu za uslišanje, ln da bomo delali in molili
za njegovo beatifikacijo.

709

KRIŽ V ČRHO AFRIKO!

Tudi v (Srni Afriki imamo Slovenci nekaj
svojih misijonarjev' : -in misijonark. Za nekatere
že skoro deset let nič ne vemo, ker doslej še
ni uspelo obnoviti stikov z njimi, drugi pa se
nam od časa do časa oglasijo, najbolj pogosto
pač brat Karel Kergevan, ki je šele x>red ka¬
kimi tremi leti iz Rima odpotoval v Belgijski
Kongo, in pa br. Valentin Poznič, ki je pa že
drugo desetletje v Južni Afriki,

C. br. Valentin Poznič, F. S. C. piše iz Glefl-
Cotvle v Transvaalu dne 10. IV. sledeče:

Najprej se Vam moram prav lepo zahvaliti
za pošiljanje “Katoliških misijonov”, ‘ (Duhov ¬
nega življenja” in "Svobodne Slovenije”. Tako
imamo spet zvezo z rojaki v tujini in domovini
ter zlasti s slovenskimi misijonarji, raztrese¬
nimi po vsem svetu. Z velikim veseljem s£m
zlasti prebiral poročilo o obisku dr. Gregorija
Rožmana, ljubljanskega škofa, v Argentini.

V naslednjem naj Vam v kratkem popišem,
kako smo tukaj med vojno živeli. V splošnem
je nismo veliko čutili. Le nekaj misijonarjev
so za kratek čas internirali, nekaj drugim pa
prepovedali oddaljiti se s postaje. Misijonsko
dejo se je tako lepo nadaljevalo.

Tu v Glen-Cowie smo v letih 1041—1943
postavili veliko novo bolnišnico, pri kateri
sem moral večji del zidavo sam voditi in tudi
za vsakršno delo prijeti, kajti nismo mogli
dobiti dovoljenja, da bi prišli še z drugih po¬
staj bratje na pomoč, razen enega postavnega.
V septembru smo v navzočnosti oblasti bol¬
nišnico slovesno odprli. Bolnišnica sedaj pre¬
jema nekaj državne podpore.

Leta 1943 so me poslali Predstojniki na mi¬
sijonsko postajo White R ver. Tam sem po¬
stavil dve manjši hiši in prezidal več drug 1  h
poslopij, kjer me je spet čakalo veliko dela,
ker je bilo treba iz navad te kmetiške hiše na¬
praviti našim misijonskim potrebam primerno
poslopje-. Postavili smo tuji eno novo hišo z
dvema sobama in veliko k ipelo, kjer je potem

Na vse to naše misijonsko mišljenje, ho¬
tenje in dejstvovanje ponižno prosimo Vašega
nadpastirskega blagoslova!

Vaši vdani duhovni otroci
B A., 22. okt. 1950.

Na to pismo se je prevzvišeni takoj po vr¬
nitvi z romanja v Rim že oglasil iz USA s sle¬
dečimi dragocenimi besedami: Najlpša, hvala
za pozdrave z misijonskega zborovanja! Sa.j
nas vse mora prevevati misijonska mise'nost
in ogrevati misijonsko navdušenje. To je in
bo potrebno za delo doma in v misijonskih
deželah!

Končno je povzel besedo navzoči glavni slo¬
venski dušni pastir v Argentini e. g. Or liar,

zaživelo Na.jsvete.jše. Tudi nova šola je prišla
brž na vrsto.

Ko sem bil Januarja 1945 v glavnem s temi
deli pri kraju, sen: moral spet nazaj v Gleu-
Gflfjvie, kjer smo dobili dovoljenje za posta¬
vitev nove cerkve v 20 km oddaljeni vasi z
že kakimi 00 katoličani, kr so se dotedaj mogli
udeleževati sv. maše le v zasebni hiši. Ker so
ljudje sami veliko dela. opravili, je š’a zidava
bitro naprej, tako da je bila cerkvica v maju
že narejena in posvečena. Na postaji smo nato
postavili veliko hišo s petimi sobami za de¬
kleta, pri hiši za fante pa smo prizidali ve¬
liko sobo. Tako smo pridobili prostora za ka¬
kih 200 gojencev. Ker se je tudi število šol¬
skih otrok vedno dvigalo, smo še šolo povečali
za štiri velike razrede, tako da imamo sedaj 8
velikih sob in s tem prostora za kakih 400
učencev.

V zadnjem času smo odprli tudi 3 zunanje
šole in eno cerkvico, ki so jo naši verniki sami
postavili. Ker so vse zunanje šole zidane tako.
da se v njih tudi služba božja opravlja, smo
imeli tako po vsem misijonu posejane bogo¬
služne prostore, ki pa jih ni bilo mogoče po¬
gosto uporabljati v ta namen — radi pomanj¬
kanja misijonarjev; dolga leta sta bila namreč
za cel misijon le dva patra in kak brat. Lan¬
skega januarja je pa prišlo kar naenkrat 19
patrov in 3 bratje In misijon je silno za¬
cvetel.

Med novodošlimi je bil tudi slovenski pater
Kladnik, ki je takoj prišel k nam v Glen-Co-
wie, kjer se ,je najprej pridno učil angleščine
in potem ‘sesuti’ jezika.Ker pa so lani odprli
dve novi postaji, je moral g. Kladnik oditi na
eno teh postaj. Naša prefektura je postala vi¬
kariat in smo dobili tudi svojega škofa v osebi
dosedanjega prefekta. Lansko leto 23. januar¬
ja je bilo škofovsko posvečenje na naši glavni
postaji Maria Trost, starejšim slovenskim
misijonskim prijateljem zelo poznani radi de-

ki je v daljšem in klenem govoru povdaril.
da nam mora biti misijonska ideja in misi¬
jonsko delo vsem, prav vsem drago in sveto.
Zlasti naj bi sodelovali tudi izobraženci. Mi¬
sijonskemu odseku, ki je organ slovenskega
•dušnega pastirstva v Argentini, moramo biti
hva'ežni, da nam pomaga pri izpolnjevanju
naše misijonske dolžnosti. Ce ga ne bi bilo,
bi ga morali ustanoviti. Hvala Bogu, misi¬
jonski odsek že imamo, treba je samo. da sle¬
dimo njegovemu misijonskemu vodstvu in so¬
delujemo pri skupnih misijonskih akcijah.

S pesmijo Povsod Boga in vzklikom živel
Kristus Kralj se je nad vse pričakovanje lepo
uspelo zborovanje zaključilo

L. L. C, M.

/

710  —

Jovanja p. Musarja in br. Kolenca tamkaj. Ena
prvih akcij novoposvejenega škofa je bila
ustanovitev že dolgo zaželjene družbe domačih
sester “Hčere presv. Srca Jezusovega” s se¬
dežem v Glen-Co\vie. Lani septembra je bilo
prvih gest preoblečenih in sprejetih v novi-
cijat. Nov sestre se bodo naselile in začele sa¬
mostojno življenje v bivši hiši belih sester, za
katere sedaj zidamo novo poslopje. K stari
hiši pa bo treba kmalu kaj prizidati, kajti vso
kaže, da bomo med črnkami dobili veliko do¬
brih poklicev za novo družbo. Belih, sester
nam je zelo manjkalo, zato bo nova domačin¬
ska sestrska družba zamašila veliko vrzel v
našem misijonskem delu, zlasti na postajah,
kjer imamo gojenke. Kar je pa glavno, sestre
•domačinke bodo zelo molile za spreobrnjenje
rojakov, poganov kot protestantov, kajti tu
gre spreobračanje zelo počasi naprej. Velika
noč je vendar misijonarjem navadno v veliko
veselje in tolažbo, kajti na ta praznik navadno
krgčujemo novospreobrnjence. Tudi letošnjo
Veliko noč smo imeli velik tak praznik: pri¬
šlo je toliko ljudi skupaj, da jih je polovica
morala ostati zunaj cerkve. Krgfiencev je
bilo 38. Z veseljem pa opažamo, da ima naša
sveta vera za črnce veliko večj'o privlačnost
kot pa protestantske sekte. Ker pa stavi na
novospreobrnjence tudi veliko večje zahteve,
zato je treba dolgotrajnih naporov in notra¬
njih bojev, preden se kdo odloči, da se je
oklene. Upamo pa, da bomo dočakali čas, ko
bo večina tukajšnjih prebivalcev katoliška. . .
Bog daj! Molite tudi vi v ta namen!

Br. Karel IVTževan pa nam iz Irebu, Bel¬
gijski Kongo, v pismu z dne 1. junija tole
poroča:

Letošnjo Veliko noč smo imeli prvič sveto
mašo na prostem. (G!ej sliko desno!) Pri¬
prave za to posebnost so bile kajpada tvegana
stvar, kajti tiste dni skoro ni bilo dneva brez
dežja. Pa je Bog dal, da je v ponedeljek po¬
šteno deževalo, dan preje, vstajenjska nedelja,
pa je bil nad vse lep. Ob velikih praznikih se
namreč zbere na naši postaji ogromno ljudstva,
tako da je tudi naša sicer prostorna cerkev,
ki je kakih 40 m dolga, premajhna. Nekaj
novega za naše domačine je bilo letos tudi
prvo sveto obhajilo devetletnega Marka, sin¬
čka našega tukajšnjega zdravnika. Vsa zdrav¬
nikova družina je bila ta dan gost misijona.
Vseh Belih je v Irebu kakih 30, povečini vo¬
jaki in njih družine.

O Binkoštih smo imeli krščevanje odraslih

to pot domačinov iz notranjosti misijona. Na
dva kilometra oddaljeni pristavi smo priredili
katehumenat, kjer so se poklicani v teku šestih
mesecev izpopolnili v znanju katekizma, ki
jim ga je tu razlagal sam misijonar. Prve
nauke jim namreč podaja domači katehist v
njih rojstnem kraju. Na pristavi, kjer smo
uredili šestmesečni katehumenat. je tudi ka¬
pela, tako da so imeli katehumeni tudi priliko
pogosto prisostvovati službi božji, kar jim je
sicer v notranjosti dežele le redkokdaj možno.

Vzdrževati tak katehumenat ni kar tako.
Katehumeni so navadno najrazličnejše staro¬
sti: onemogle starke in starci, mladi zakonski
pari s kakim otrokom, bolehni in zdravi. Dati

P. Albin Kladnik E. S. C.

jim je treba primerno stanovanje, poskrbeti za
njih želodce in pokriti goloto. Dosedaj smo jih
imeli navadno kakih 30 naenkrat. Treba jih je
nadzorovati, poravnati nasprotstva, ki se po¬
javijo, jih primerno zaposliti. Za otroke nara¬
ve in pragozda je tako življenje kakor ječa in
jim je treba veliko milosti in naših molitev,
da vzdrže do svetega krsta. Misijonarju, ki ta
katehumenat vodi, je treba posebne potrpež¬
ljivosti in modrosti, da po kaki nerodnosti se¬
be in njih ne spravi iz ravnotežja in ne izkvari
započetega delovanja milosti. Treba je moliti,
veliko moliti za misijonarje in njim pover¬
jeno duše.

Hvaležno pozdravljam Vas in vse rojake,
zlasti one v misijonih!

711  —

w misojj©™

Zadnji čas smo prejeli pisma tudi od dveh
naših misijonarjev-kandidatov za magniško
posvečenje. To sta salezijanski bogoslovec
Stanko Pavlin, ki študira v Hongkongu, in
lazaristovski bogoslovec Andrej Jerman, ki je
študiral na Kitajskem, sedaj 1  pa radi večjega
miru študira začasno na bližnjih Filipinih.

Prvi, Stanko Pavlin, piše tole:

Hongkong, 21. sept. 1950

Prejel sem Vaše lepo pisemce in Vam ta¬
koj odpišem. Vem, da nimate veliko časa pi¬
sati, in zato sem Vam še bolj zahvalim, da
ste bili tako dobri in ste mi odgovorili. Res
sem pričakoval novic iz Argentine, ker me
zanima, kako se Slovenci tam v novi deželi
počutite in kako živite. . . Vesel sem tudi,
da ste organizirali misijonski odsek, ki ima
namen moliti in sodelovati za misijone. Za¬
hvalim se vsem članom za pismo, ki so mi
ga poslali skupno z Vašim. Povejte jim, da
sem zelo hvaležen za vse, kar žrtvujejo za
misijone in tudi zame. Zagotovite jih, da mo¬
lim in bom vedno molil zanje in za vse njih
posebne namene.

Pred kratkim sem se selil, a ne daleč, ko¬
maj dvajset minut od mojega prejšnjega za¬
časnega bivališča v zavodu “Aberdeen”, ka¬
mor so nas spravili begunce iz Šanghaja. Se¬
daj sem v našem “shoiastikatu”. Z bratom
Mrzelom, se od časa do časa še vidiva in kaj
pokramljava, dasi nisva več v isti hiši, če
ne drugače, po telefonu.

Tukaj je vse mirno in upamo, da bo še
dolgo tako ostalo. V Kunmingu je pa vse ka¬
kor na nitki. Gospod ravnatelj Majcen in nje_
govi zavod držijo “z zobmi”. Ravnatelj šole
ne sme biti noben duhovnik, ne Evropejec in
niti ne Kitajec. V šoli so komunistična pre¬
davanja in sestanki vsak dan, prav tako ples
in godba. Od časa do časa se tudi učijo. Ni
pa zavod več samo za fante, ampak kar po-

Bogoslovec Stanko Pavlin in misijonski brat
Mrzel, oba salezijanca, na cesti pri Hongkongu

mešano, fantje in dekleta, gojenci in gojenke,
učitelji in učiteljice. . . Naši misijonarji ne
morejo prav nič storiti proti, kajti skušajo
reševati, kar se rešiti da, in zato je treba, da
vsajj na postojanki ostanejo. . . Priporočam
Vam in vsem rojakom, da molijo za našega
gospoda ravnatelja Majcena in za njegov za¬
vod v Kunmingu.

Zahvaliti se moram še zlasti za to, ker ste
se v misijonskem odseku začeli zanimati za
moj brevir. . . Meseca avgusta sem prejiel
štiri nižje redove, in če bo šlo vse mirno
naprej, bom drugo leto 19. junija prejel sub-
dijakonat, ko bom začel moliti brevir. Tako
imajo tista dobra dekleta še čas, da izvedejo
akcijo za brevir. Seveda, ker smo v tako ne¬
stalnih časih, tudi tu velja: bolje preje kot
pozneje. — Prav lepo pozdravljam Vas in
vse Vaše sotrudnike!

Gospod bogoslovec Andrej Jerman pa piše:

Mandaluyong, 29. 6. 1950

Pošiljam Vam neko poročilo o razmerah
na Kitajskem, ki Vam utegne prav priti. Pred
nedavnim sem prejel pismo našega sobrata,
primorskega rojaka g. Cirila Čarga C. M., iz
Šanghaja, v katerem mi naroča, naj mu pro¬
dam njegov kino aparat za kakršno koli ceno
in izkupiček pošljem njemu na Kitajsko, kjer
je v skrajni denarni sili. Poleg tega mi g.
Čarga piše, da postaja življenje za misijo¬
narje vedno bolj neznosno ter da jih bodo
rdeči počasi prisilili v popolno brezdelje,
namreč kar zadeva duh. poklic, delo za duše.
Pravi tudi, da je zelo verjeten tudi izgon tu¬
jih misijonarjev iz Kitajske, prej ali slej.

Jaz sem pred štirinajstimi dnevi pričel četrti
letnik teologie, to je zadnje šolsko leto. Tu¬
kajšnji predstojniki so mi dali vedeti, da bom
posvečen v mašnika, če ne bo vmes ka/J iz¬
rednega prišlo, na koncu tega šolskega leta.
to je v marcu 1951. V tem letu sem izredno
zaposlen. Poleg rednega študija četrtega let¬
nika teologije, so mi naložili pouk grščine,
katero moram vsak dan poučevati v drugem
letniku filozofije. Nekoč sem namreč po ne¬
previdnosti omenil, da sem v Jugoslaviji več
let študiral ta jezik, zdaj se mi pa otepa. .

A kljub vsemu se počutim zdravega in dobro
razpoloženega.

Polojaj na našem Daljnem Vzhodu Vam je
gotovo dobro znan. Pred tremi dnevi je Iz¬
bruhnila vojna med Severno in Južno Ko-
ro'o. Nič kaj do^ro znamenje. Nevarnost ie
postala večja tudi za Filipine. Mnogi tu se
vznemirjam glede bodočnosti tega otočja, zla¬
sti ob dejstvu, da so na Filipinih že močne
oborožene komunistične tolpe, ki dobivajo na¬
vodila in pomoč direktno iz Moskve in ki
delajo tukajšnjim vladnim četam že sedaj ne
majhne preglavice. Kar mene zadeva, neo¬
majno zaupam v božjo Previdnost, ki me je,
ne enkrat, čudovito obvarovala pred grozečo
nevarnostjo v zadnjih desetih letih mojega
življenja.

712

Shensi, 10. junija 1950.

"Katoliški misijoni" mi v zadnjem času
precej redno prihajajo. Preje pa ni bilo tako.
že več mesecev sem jih željno pričakovala in
sem se že skoro vdala v še to žrtev, da jih
ne bom več brala. Pa mi naenkrat pride kar
5 številk “Duhovnega življenja” s "Katoli¬
škimi misijoni”! Ker sem vedela, da jih tudi
moj brat, p. Albin Miklavčič že dolgo ni pre¬
jel, sem mu vse liste poslala. V redu jih je
prejel in mi ves navdušen odgovoril: "Lep¬
šega daru mi nisi mogla poslati: Koliko hra¬
niva sem prejel s tem za mojo ubogo dušo!
Koliko lepih misli in pobud od svojih trpečih
dragih rojakov, ki mi dvigajo samozavest in
mi vlivajo novega poguma s svojim vzgledom,
da se bom tudi jaz vztrajno boril in trpel,
naj pride, kar hoče. Ko sem liste bral, se mi
je zdelo, kot da sem bil tiste dni v domovini."

Da, “Katoliški misijoni” so nam slovenskim
misijonarjem predragi prijatelj, zlasti v tej
daljni notranji Kitajski, kamor nobena druga
slovenska duša še ni zašla. Komaj pride sem¬
kaj kako pismo.

V “'Duhovnem življenju” berem, kako se
katoličani po svetu trudijo za zmago Cerkve
proti novemu brezboštvu, ki je še hujše kot
poganstvo. Odkar smo mi že pol leta v istem
položaju, vse to še veliko bolj razumem.
Nismo sicer še dospeli na vrh Kalvarije, ka¬
kor domovina, a dan za dnem postajajo naši
novi gospodarji vedno bolj nasilni in zahtevni.
Zahtevajo cele vreče denarja, ki ga mi ni¬
mamo in ga nikdar ne bomo imeli. Davki, ki
jih terjajo od nas, so neznosni.

Kar zadeva naše versko udejstvovanje, za¬
enkrat še nadaljujemo z našimi ustanovami,
seveda boreč se neprestano z velikimi ovira¬
mi in težavami. Ne kažejo veliko veselja do
kakega nasilnega, krvavega preganjanja, pač
pa so u ver jeni, da nas bodo počasi pridobili
za svoje cilje in ideale. . . Zlasti nam očitajo,
ker smo neoženjeni; pravijo, da smo samo
"pol-ljudje” in s tem v škodo človeški druž¬
bi, ki da jo uničujemo. . . Pozdrav vsem mi¬
sijonskim prijateljem! — A n ioa Miklavčič.

Op. uredništva: S. Miklavčič je napisala
veliko obsežnejše pismo, katerega vsebina pa
ni namenjena toliko našim bralcem "Duhov¬
nega življenja” oziroma "Katoliških misijo¬
nov”, ampak predvsem Marijinim družbeni-
cam v Trstu. Zato smo tu objavili samo nekaj
malega iz tega pisma, pismo samo pa poslali
Marijini družbi v Trst, da ga na svojem se¬
stanku skupno preberejo, — Rodni brat s.
Anice p. Albin Miklavčič iz Parmskega seme¬
nišča za zunanje misijone (Societas Xaveri-
ana) nam je pisal kak mesec kasneje tudi
prav prisrčno pismo, iz katerega posnemamo
naslednje (poleg onega, kar smo navedli kot
pojasnilo k njegovi sliki na naslovni strani):

Častiti g. Lenček! Prav tri leta je poteklo,
odkar sem Vam zadnjič pisal. Od tedaj se je
marsikaj spremenilo. Nas so rdeči že leta
1947 prvič obiskali, ko so koncem avgusta
naskočili naš misijon Lo-yang, a morali so se

umakniti, čez kakega pol leta so spet prišli
in napadli mesto z dveh strani ter se ga po
večdnevnem boju tudi polastili, a za ceno ve¬
likih človeških žrtev. Pa so se čez tri dni mo¬
rali zopet umakniti, toda to pot ne daleč,
ampak v bližnje vasi in trge, kjer so postali
neomejeni gospodarji, dočim so čisto zraven
v mestu gospodarili nacionalisti. Posadka le¬
teli se je pa vedno bolj krčila. Ko jih je bilo
dovolj malo, so rdeči z odločilnim naskokom
za stalno zavzeli mesto, aprila 194 8. Odtedaj
naprej gospodarijo oni.

Kaj se je godilo z menoj v tem času? Ob
prvem napadu na Lo-yang sem ostal brez
škode v mestu. Meseca oktobra pa sem se po¬
dal v drug kraj, a ko sem videl, da bo kmalu
vsa deželo pod rdečimi in ker se tedaj le-ti
niso imeli časa ukvarjati s Cerkvijo, sem se
opogumil in vrnil v Lo-yang, odločen, da
ostanem na svojem mestu, naj se zgodi kar¬
koli.

Gospod škof mi je poveril nelahko nalogo,
da začnem z dispanzerjem v kraju, kjer sem
še sedaj in ki je 35 km oddajjen od Lo-yanga.
Ves ta čas pred rdečimi na srečo nisem imel
večje škode kot to, da sem znatno količino
dragocenih zdravil dal na uporabo večjemu
oddelku rdeče armade, misleč da bo ostal tu
dalje časa, a so vsi skupaj odšli že čez eno
uro in odnesli moja zdravila s seboj. ..

Lani so mi iz Lo-yanga poslali vse, kar
nam je ostalo oziroma kar so pridobili v teh
razmerah duhovniškega naraščaja. Dva od
teh sta bili posvečena in Vam sliko vse sku¬
pine s škofom in z menoj pošiljdm (Glej na¬
slovno stran, op. ur.) Kakor vidite, sem jaz
te viharne dni kar mirno preživel, hvala Bo¬
gu. Vse drugače pa je bilo na sedežu misi¬
jona v Lo-yangu, odkoder so se za nekaj časa
morali vsi misijonarji s škofom vred umak¬
niti, a ko so prišli nazaj, je bilo že skoro vse
oplenjeno... Začeti so morali čisto z nova,
za nameček pa so dobili v oskrbo še 100 ra¬
njencev iz zadnje bitke z a  Lo-yang. Sedaj mo¬
rajo živeti v tako ubožnih okoliščinah, da si
ni mogoče predstavljati. A veseli in Bogu hva¬
ležni so, da lahko še živijo in delajo, dokler
bodo sploh še mogli. So pa za misijonsko delo
kaj različne možnosti. Jaz tu v Yenshih na
primer nimam nobenih težav. 45 km od tu
pa noben misijonar ali kak drug človek z
misijona ne sme več kot 1 km proč od misi¬
jonskih poslopij brez posebnega dovoljenja.
Zapirajo tudi takole po malem, sedaj enega
sedaj drugega misijonarja, za 1 mesec, za
dva, za štiri mesece, iz kakega iz trte izvitega
razloga. K temu so nastavili visoke davke,
na primer v Lo-yangu vsak mesec nad 1.000
kil riža! Kaj hočemo? Vztrajati in delati in
čakati, kaj bo božja previdnost prinesla. Pri¬
poročam se Vam in vsem bralcem v molitev!
Najlepše pozdravljam vse, zlasti pa sodelavce
okrog “Duhovnega življenja” in "Katoliških
misijonov”, ki sem jih tako vesel. Nekatere
sestavke sem kar trikrat prečital!

p. Albin Miklavčič, 8, X,

NA/BLJŽ/f MISI/ON

V zadnji Številki “Duhovnega življenja”
nam je g. dr. S. M. opisal svoje potovanje po
Paragvaju, na katerem je obiskal tudi posto¬
janke slovenskih redovnic, zlasti slovenskih
mariborskih šolskih sester v tej deželi in pa
na severu Argentine. Obljubili smo, da bomo
v tej številki, v oddelku "Katoliški misijoni”
nadaljevali z njegovimi “odkritji” naših mi¬
sijonark v tistih krajih Paragvaja, kjer žive
še poganski Indijanci v posebnih takozvanili
“redukcijah’’ in med katerimi delujejo slo¬
venske mariborske šolsko sestre-misijonarke.
Toda naš potovalec do tistih pravih misijon¬
skih postojank, kljub svoji vroči želji in pri¬
zadevnosti, radi različnih ovir ni mogel pro¬
dreti. Pač pa je obiskal tiste postojanke naših
sester, na katerih delujejo med že pokristja¬
njenimi Indijanci. Ker so bili ti rodovi še
pred nedavnim tudi šo poganski in 5e tudi
pod misijonskim vidikom važno in zanimivo
zvedeti kaj o tem, kako st taki novospreobr-
njenei kaj zadrže in kakšno je njihovo kr¬
ščansko življenje, zato objavljamo tudi ta del
potopisa, in sicer kar v “Katoliških misijonih”,
zlasti še, ker nam je božja Previdnost sama
izpolnila vrzel v njem — s pismom, ki ga
je nisala ter s številnimi fotografijami opre¬
mila sestra prednica iz misijona San Leonardo,
in pa z diaKocenim obiskom ene od misijonark
s. Vincencije Vresnik, ki že 12 let in več
deluje med poganskimi Indijanci in ki je v
mesecu oktobru prišla v Buenos Aires, kjer
je po letih in letih prvič slišala slovensko
pridigo in slovensko petje pri službi božji na
Belgrano. Ker sta z urednikom “Katoliških
misijonov” že stara znanca, saj je imel s temi
misijonarkami že od prvih početkov njih dela
med poganskimi Indijanci stalne pismene
stike še iz domovine, ga je kajpada častita
sestra misijonarka v Buenos Airesu poiskala
in je tako imel priliko v osebnem razgovoru z
njo izčistiti si vse poglede v vprašanju, ali in
v koliko delujejo slovenske mariborske šol¬
ske sestre v Paragvaju misijonsko v pravem
pomenu besede. Kakšen zaključek je vse to
rodilo, to bo navedeno na koncu, v kolikor ne
spoznate bralci — že iz naslova tega članka.

SLOVENSKE SOLSKE SESTRE MED
INDIJANCI

Popisal in zemljevid začrtal dr. S. M.

Ko sem se vozil proti Formozi, ki leži v
argentinskem č'aku, sem se bal, da mi ne
bo lahko najti naših redovnic, o katerih sem
slišal dosti govoriti v Asuncidn del Paraguay.
A ko sem bil enkrat v mestu samem, sem
bil kar hitro ob to zadrego. Prvega Kreoljca,
ki sem ga srečal, sem vprašal po Colegio Sta.
Isabel, ki je last slovenskih sester. Odgovor
je bil povsem jasen in zadovoljiv. Kmalu sem
videl, da je imel domačin prav, ko je rekel,

da je lahko najti “hermanas", ker imajo
največjo hišo v vsem mestu. Stal sem pred
lepo belo zgradbo, postavljeno v modernem
slogu. Vstopil sem in čez par trenutkov sem
že imel priliko govoriti v materinskem je¬
ziku.

KRASEN ZAVOD V FORMOSI

Sest Slovenk je tukaj: poleg čč. ss. Majde
Gerzetič, ravnateljice, Hendrike Fabjan,
prednice, Alfonze Tratnik, Mirjam Krajnc in
Stanislave Jelen, uči v šoli tudi gdč. Nada La¬
harnar. Torej kar lepa slovenska kolonija.

S ponosom so mi razkazale hišo in po pra¬
vici se lahko ponašajo, da je Zavod sv. Eliza¬
bete najbolje urejen v vsem Oaku. Povsod
vzoren red in skrbna čistost, zračne sobe in
veliko dvorišče, šolski program na višku in
učne moči temu primerne. Otroški vrtec, os¬
novna šola, učiteljišče. . . vse tako zelo lepo
urejeno sredi te oddaljene divjine, kjer se
zdi, da je vse “Bogu za hrbtom”. V zavodu
je okrog šestdeset notranjih gojenk in če
prištejemo še zunanje, dobimo lepo število
nad šest sto dijakinj, kar je za tako pode-
željsko in novonastajajoče mesto kot je For-
mosa, veliko. Ne pretiravam, če trdim, da je
Colegio Santa Isabel ponos mesta in okoli¬
ških prebivalcev.

Velika je razlika v sodbi domačinov o na¬
ših redovnicah, kot so jo imeli ob njih pri¬
hodu in danes. Ko so prišle sestre prvič v te
kraje, bilo je leta 1933, ko je bila Formosa
majhna vas s par hišami — so jih prebivalci
imeli za maškare, ker pač do takrat niso vi¬
deli redovnic, in prvi pouk, ki so ga morale
deliti, je moral biti: “No somos mascaras,
sino las hermanitas para ayudarles”. Kaj
kmalu so ti preprosti Indijanci spoznali v
“hermanitas” dobre učiteljice in vzgojite¬
ljice, ki jih danes vse vprek ceni in spoštuje.
Nikakor si ne smemo misliti, da obiskujejo
njih zavod le “Indios” otroci, temveč so raz¬
redi polni tudi otrok iz takoimenovane “bolj¬
še” družbe, ki jih pripeljejo vsak dan z avto¬
mobili k pouku.

Postojanka v Formosi je bilo prvo oporišče
naših redovnic v čaku in služi sedaj kot sre¬
dišče in izhodna točka za ostale postojanke
v čakovskih misijonih.

V INDIJANSKI KOLONIJI LAISHI

Par ur vožnje z avtobusom proti jugu se
nahaja postojanka Laishi med Indijanci ple¬
mena Tobas, kjer delujeta dve Slovenki: s.
Marija Hutter in s. Lidija Godina. Ta posto¬
janka je bila v polpreteklem času na višku
svojega razvoja. Na stotine Tobas j« živelo
v okviru tega misijona, kjer so si pod spret¬
nim vodstvom misijonarjev in misijonark
dvignili ne samo duhovno moralni temveč
tudi gmotni raven življenja. Misijonarji so
noleg verskega pouka organizirali obrtne šo¬
le, kjer so se z uspehom in na evropski način
Indijanci mogli res dobro naučiti vsak svoje

— 714

obrti. Ustanovili so čistilnico za sladkor in
uredili lepo farmo, kar je dajalo obilo kruha
tem siromašnim ljudem.

A pred dobrimi dvemi leti so se Indijanci
— v to nahujskani — uprli in posledica tega
upora je bilo splošno opustešenje vsega, kar
je bilo last misijona. Do danes se misijon še
ni mogel opomoči od zadete rane in bo še
dovolj časa poteklo, preden bo dosegel svojo
nekdanjo višino. Največ so pri tem seveda
bili oškodovani Tobas sami, ki so živeli v mi¬
sijonu, ker so tako čez noč izgubili delo in
zaslužek. Sedaj začenjajo vse znova, a mnogo
Indijancev se je razteplo na vse strani čaka.

LAS LOMIT AS — IZHODIŠČNA TOČKA ZA
INDIJANSKE POGANSKE MISIJONE

Mesto Formosa leži na desnem bregu reke
Paraguay (kar pomeni v jeziku guarani "re¬
ka, kronana s palmami”), ki je vzhodna meja
čaka, s katerega notranjostjo je Formosa po¬
vezana z ozkotirno železnico. Te železnice
sem se poslužil za potovanje v Las Lomitas,
majhno naselje sredi čaka, katerega edina
svetla perspektiva je vlak, ki pelje mimo
dvakrat na teden.

Ves dan porabi vlak, da te iz Formose pri¬
pelje v Las Lomitas. Vozi počasi med gozdovi
in močvirji in od časa do časa se ustavi sredi
proge, ker ne more naprej radi živine, ki si
pogosto izbere progo za svoje počivališče. Po
bolj ali manj dolgem žvižganju se krave le
zmigajo in pustijo nadaljevati vlaku pot.
Ljudi je videti zelo malo, hiš še manj. Povsod
le ravnina, gozd, močvirje in travniki, pokriti
z visoko travo, kjer vidiš konjem le glave,
vse drugo se skrije v travi.

Las Lomitas je sedež orožniškega konjeni¬
škega bataljona, ki ima nalogo čuvati red in
stražiti mejo. Od tod vodi cesta na sever do
mejne rek e  Pilcomayo in nato naprej v osr¬
čje paragvajskega čaka, kjer se nahajajo mi¬
sijonske postojanke že dalj časa, in to sled¬
nje dejstvo je veliko prispevalo, da so se
naše sestre pred dvemi leti odločile tu od¬
preti svojo hišo kot izhodišče za oba misijona
med poganskimi Indijanci v paragvajskem
čaku.

TRI PLEMENA

V okolici Las Lomitas živijo tri indijanska
plemena Matako, Tobas in Pilagas. Od teh so
Pilagas najprimitivnejši in "divjaški”, živijo
sami sebi pripuščeni ob rokavih reke Pilco-
mayo. Ne katoličanom ne protestantom se ni
posrečilo uveljaviti verski vpliv nad njimi.
Pilagas verujejo v hudobnega duha in v strahu
pred njim se ob sončnem zatonu zaprejo v
svoje iz drevesnih debel zbite koče, kjer
ostanejo vse do novega sonca. Ponoči si
ne upajo na plan. Preživljajo se povečini z
ribolovom, so dobri plavači, visoke a bolj
slabotne postave. Jih je lahko ločiti od dru¬
gih plemen, ker Pilagas nimajo brk, medtem
ko plemenoma Tobas in Matakos brki poga¬
njajo. Kadar so sami, se nimajo navado obla¬
čiti, a če se jim približa tuj 1  človek, se hitro
ogrnejo s kakšnimi cunjami.

Velik del rodu Matakos je padel pod vpliv
protestantskih pastorjev iz U, S. A. Ti so jim

prevedli Biblijo v jezik matako, a so jim v
zameno odvzeli dostojanstvo poglavarjev ro¬
du. Namesto cacique (poglavarjaj jim po¬
stavijo le "lenguaras” (tolmača). Po postavi
so Matakos srednje visoko raščeni. Vlada jim
je uredila rezervacijo (reduccion) “Colonia
Francisco Xavier Muniz”.

Najvažnejša “reduccidn” rodu Tobas pa je
Bartolom« de las Casas, stara kakih 25 let,
pod vodstvom patrov "de la Congregacidn
Consolata’’ in kjer imajo “Misioneras Cathe-
cistas del Cristo Rey” (Misijonarke katehi-
stinje Kristusa Kralja) celo internat za in¬
dijanska dekleta.

V samem naselju Las Lomitas žive Kre-
oljci a je tudi precej tujcev, armenskih in
turških prekupčevalcev, katerim delajo druž¬
bo poljski Židje, ki odirajo domačine, kar se
»da.

Napotil sem se proti šoli naših sester. Na
dvorišču sem se srečal s prednico s. Bojano
Gornik, ki ji je za trenotek kar sapo zaprlo,
ko je nepričakovano slišala domač pozdrav.
Nato sem videl še sestri Iluminato Reven in
Pavlo, katere imena se pa več ne spomi¬
njam (jo prosim, da oprosti tej moji pomanj¬
kljivosti! ).

Za vzgojo sta jim na razpolago dve hišici.
Prva, ki ni nič boljša kot malo boljša bajta,
je bila ob prihodu sester napol podrta, a je
sedaj toliko popravljena, da more služiti za
otroški vrtec, katerega notranjost je okusno
prirejena in se iz vsake malenkosti razbere iz¬
najdljivost in ljubezen sester do teh malčkov,
ki se jim pogosto zatekajo v naročje.

Takoj zraven je druga boljša zgradba z
dvema sobama, kjer sta nastanjeni prvi in
drugi razred osnovne šole. Sestrska hiša stoji
kak kilometer vstran. Preprosta, a čista hiši¬
ca, ki ima poleg stanovanjskih prostorov za
sestre še lično kapelico in oddelek za notra¬
nje gojenke.

V INDIJANSKI NASELBINI

Las Lomitas je sedež župnije, ki je po
površini večja kot vsa lavantinska škofija.

7h 5.' —-

MISIJONSKA CERKVICA

OBISK PRI INDIJANSKEM POGLAVAR.) I-
KATEHIMENU

Po obisku v cerkvi sem izrazil željo, da bi
rad videl poglavarjevo hišo. Glavar je očivid-
no nerad ugodil želji, kajti v koči smo našli
tri ženske, za katere je Indijanec trdil, da ni¬
so vse tri njegove žene, ker, on, da ima samo
eno, ker se hočev kratkem krstiti, in ve, da
jih ne sme imeti več kot eno. A njegovo hitro
opravičevanje naju ni ravno posebno prepri¬
čalo. V notranjosti koče je vladala taka tema
(niti enega okna ni bilo videti), da nisem v
začetku nič razločil, šele čez nekaj časa sem
mogel videti obrise široke postelje, ki je bila
edini del pohištva v koži. Sredi koče, ki je
imela samo en prostor, je gorel ogenj, ob
katerem je ležal pes, in malo naprej je bila
staja za kozo. Dim mi je silil v oči in grlo,

Nekega popoldneva, ko so se poti nekoliko
posušile, me je peljal kaplan (Poljak po ro¬
du) do indijanskih bivališč, kamor hodijo
naše sestre pomagat misijonarjem pri širje¬
nju vere.

Vozili smo se dobro in jeep nas je izvlekel
iz vseh luž, da nismo nikjer obtičali v blatu.
Kaj kmalu smo zapustili izvoženo cesto ter
krenili v gmajno, po kolovozu naprej, dokler
se nismo znašli pod redkim drevjem, kjer nam
je vonj po -dimu udaril v nos in nam naznanil
bližino tabora. Ko smo dospeli do prvih koč,
smo se ustavili in izstopili. Takoj so se nam
približali možakarji, ki so spoštljivo pozdra¬
vili “črno suknjo”, in kmalu nato se je pri¬
kazal tudi cacique — poglavar. Po prvih po¬
zdravnih poklonih me je moj spremljevalec
predstavil, in ko sem ponudil poglavarju ro¬
ko, je le-ta vprašal misijonarja, če bom ostal
za stalno pri njih.

zusa in Marije. Sta to dva navadna poulična
letaka, na katera so Indijanci od sile ponosni
vsled živih barv.

Napotili smo se v cerkev. Večkrat sem slišal
o cerkvah v misijonih, a tokrat je bilo prvič,
da sem videl eno na lastne oči. Nič roman¬
tike, kot to včasih dehti iz knjig, ki opisujejo
misijone.

Nizka koliba, dolga kakih dvajset metrov
in-široka največ šest, pokrita z bičjem in pal¬
movimi debli, je n a, j večja koča v taboru, in
na zunaj ;je nič drugega ne loči od ostalih
kolib kot majhen križ na slemenu strehe, ki
da slutiti, da je cerkev. Dvoje vrat vodi v
nieno notranjost, glavna vrata in pa stran¬
ska, po katerih prideš najprej v majhen ža-
grad, od tod pa k oltarju. Vrata so pa tako
nizka, da se je treba zelo skloniti, da ne
butneš v podboje. S čudnim občutkom v srcu
sem ogledoval gole, iz debel in blata naprav¬
ljene stene, z odprtinami brez stekla, ki pod¬
pirajo streho brez stropa. Za klopi služijo
okrogla palmova debla, položena ena za dru¬
go na steptano zemljo. Nad zelo preprostim
oltarjem je videti na zid pribiti dve sliki Je-

716

smrad v nos, bevkanje v ušesa in bolhe so mi
skakale po nogah, ko sem prišel zopet na
svetlo. Pa videl sem, da so druge koše še bolj
zamazane. Res velikega samopremagovanja
je treba, da človek zdrži med temi ljudmi in
veliko vsakodnevnih žrtev darujejo naše se¬
stre, ko jih pripravljajo na sveti krst. Učijo
jih katekizma, a poleg verskih resnic jih mo¬
rajo učiti tudi najenostavnejših higijenskih
pravil, da ne omenjam drugih stvari.

KAKO PRITI DO MISIJONA?

V Las Lomitas sem čakal ves teden, da pre¬
neha deževje in usahne voda na prehodih, ki
ki bi mi omogočili potovanje proti severu v
paragvajski Cako, kamor ni rednih promet¬
nih zvez in se je treba poslužiti orožniških ali
pa prekupčevalskih tovornih avtomobilov, ki
pa se ob deževju ne podaja na pot. Edina
možnost, ki mi je preostajala, je bila prema¬
gati razdaljo na konju.

Moj namen je bil jezditi do kakih sto kilo¬
metrov oddaljenega Pileomayo, tu prebresti
obmejno reko istega imena ter priti do trd¬

njavice Hortiquera nedaleč od reke, kjer je
paragvajska posadka zvezana po telefonu z
misijonskima postojankama San Leonardo in
S. Josd Esteros, ki sta bili cilj mojemu potu;
tam namreč delujejo med Culupi Indijanci, še
pogani, 4 naše misijonarke.

Pokrajina je na obeh straneh reke zelo
pusta in močvirnata, prepredena z mnogimi
stranskimi rečnimi rokavi, ki otežujejo poto¬
vanje. Naselj ni najti nikjer in kadar potu¬
jejo naše sestre v misijone Sv. Leonarda in
S. Josč Esteros, najdejo edino oporo v zgoraj
omenjenih dveh fortinih, ki so majhne vo¬
jaške postojanke, trdnjavice, preostale iz bo¬
jev proti Indijancem. Cim bolj greš v središče
paragvajskega Čaka, tem bolj se poglabljaš v
divjino in večja je razdalja od civiliziranega
sveta.

Tod nemški Oblati-misijonarji orjejo ledi¬
no, pomagajo pa jim že od leta 1937 sloven¬
ske sestre, od katerih se nahajajo sedaj tam

čč. ss. Serapia Černe, Tobija Fideršek, Mak-
sencija Vresnik in Eufrozina Jureš. Medtem
ko imajo v S. Leonardo (Laguna) šolo samo
za Indijance rodu Culupi, imajo v S. Josb
del Esteros pouk tudi v kasteljanšini za otro¬
ke priseljenih kolonov.

Pa na žalost nisem mogel povzeti tega po¬
tovanja niti ne vsedlu, ker dež ni hotel pre¬
nehati.

Ko je ustavil vlak zopet v Las Lomitas, sem
se odpeljal z njim ter se napotil na bolivijsko
visočavje v upanju, da bom mogel kodj v bo¬
doče obiskati misijone med Culupi Indijanci.

Več o poganskih misijonih med Indijanci Pa¬
ragvaja, kjer delujejo naše sestre, smo zve¬
deli od s. Maksencije Vresnik, ki je bila pred
tedni tu v Buenos Airesu in je naš urednik
imel priliko z njo govoriti, kakor že zgoraj
omenjeno.

— 717  --

Pred nekako trinajstimi leti so prišle ua
pomoč misijonarjem nemškim patrom oblatom
4 slovenske šolske sestre, ki so najprej vse
delovale skupaj v misijonu San Josč de Es-
teros med Indijanci. Sedaj je tamkaj vsega
skupaj kakih 126 katoličanov, med katerimi
jo pa tudi nekaj naseljencev, ki so že kot
kristjani tjakaj prišli. Delujo tam samo še
ena slovenska sestra, Evfrozina Jureš, s po¬
močjo ene paragvajske in ene urugvajske so-
sestre. — Kakih 25 km stran od tega misijona
je pa še druga postojanka, kamor so pred 7
leti odšle ostale 3 naše sestre, ki še danes tam¬
kaj delujejo. Ta misijon je pa še v prvih po-
četkih svojega razvoja in so spreobrnjenja
zelo težka. Največja ovira so čarovniki, ki jih
jo vse polno in so kar nekaka kasta zase, ki
obvlada ostali rod. Vendar se je misijonarjem
celo enega teh čarovnikov posrečilo spreobr¬
niti. — Malo več o tem in o razmerah, v ka¬
terih sestre živijo in delujejo, razvidimo iz
pisma, ki ga objavljamo v naslednjem.

Pismo s. Seraoile Černe, nrednice
misijona San Leonardo

Misidn San Leonardo. 1. XI. 1950.

Prečastiti gospod urednik!

Prejela sem Vaše pismo kakor tudi "Kato¬
liške misijone’’ in “Duhovno življenje”. Prav
iskreni Bog plačaj za vse. Vsega smo se zelo
razveselile.

Pišete, da ste za nami prišli v Južno Ame¬
riko. Da, a ste še vedno ostali zelo daleč od
nas. Kadar je deževno vreme In reka Pilco-
mayo prestopi bregove, je neizmerno lažje
priti iz Evrope do Buenos Airesa, kakor iz
Buenos Airesa do nas. Sploh se v Buenos
Airesu človeku zdi kakor v Sloveniji, saj vas
kar na cesti slovensko pozdravijo. Pred dvema
letoma sem bila za nekaj Oni tamkaj. Med
drugim sem obiskala tudi moje 'sorodnike.
Kakšno iznenadenje! 33 let je prešlo, kar sem
jih zadnjič videla, a sem jih spoznala. Zad¬
njič smo bili namreč skupaj na pogrebu moje
mame; imela sem 7 let!

N AŠ MISIJON

Ozemlje in delo, v katerem smo, je še v
pravem in polnem pomenu besede misijonsko.
Lansko leto, ob prihodu vizitatorja misijona p.
Becherja, ki je prišel iz Rima, so bili krščeni
šele prvi 4 Indijanci, in to po mnogih letih
trdega dela med njimi. Letos za Veliko noč
smo imeli spet 8 novokrščencev. Poleg teh je
še nekaj malih otrok, ki smo jih krstili v
smrtni nevarnosti, in pa ena^krščanska .dru¬
žina, ki se je iz misijona San Josč priselila
semkaj — to so vsi naši kristjani.

OBISK PAPEŠKEGA NUNCIJA

Kako pri nas na zunaj izgleda, «i boste na¬
pravili vsaj približno sliko po fotografijah,
ki jih je posnel nadškof mons. Federico Lu-
nardi, apostolski nuncij v Paragvaju, kate¬
rega smo imeli čast sprejeti in pozdraviti, ko
nas je obiskal v tem oddaljenem in necivili¬
ziranem čaku. Prispel je semkaj v začetku

julija letos. Cele 4 ure smo ga čakali v špa¬
lirju. Vse popoldne je s tovornim avtomobilom
tičal nekje na poti v blatu kakih 15 km od tu.
Na praznik sv, Cirila in Metoda smo imeli
slovesno škofovsko sveto mašo. Tri dni se je
zadržal pri nas, naslednja dva dni pa v mi¬
sijonu San Jose. Zelo se je zanimal za naše
Indijance. Cele ure se je zadržal pri njih na
vasi. Zapustil nas je zelo zadovoljen nad pri¬
zadevanjem naših patrov, ki se jim je končno
posrečilo prodreti ledino.

VELIKO UBOŠTVO

Naš misijon je med vsemi misijoni menda
najubožnejši. Hiše imamo iz blata in slame,
živimo pa z denarjem, ki se po svetu zbira za
misijone. Posebno se nam smilijo naši otroci,
ki niti kruha nimajo razen za Božič. Vsak dan
trikrat jedo juho iz “kafirjevega’ zdroba ali
pa zrnje samo, kadar se mlin pokvari ali že
zmanjka nafte. Misijon mora tudi oblačiti vse,
in navadno je teh otrok okrog 40, od njih
kakih 10 malo večjih, da lahko kaj pomagajo
na misijonu, štirje so iz drugega misijona iz
rodu Guarani Indijancev.

še naš božji Zveličar v tabernaklju mora tu
trpeti uboštvo. Večna luč je samo mala petro¬
lejka in še petroleja nam včasih zmanjka. Ne¬
kateri mašni plašči so že zdelani. Kako bi
bila hvaležna dobrotniku, ki bi nam poslal
malo tovrstnega belega blaga, da plašče po¬
pravimo!

VABILO

Pri vsej naši skromnosti in uboštvu smo pa
prav srečne in zadovoljne. Isto srečo bi iz srca
privoščile slovenskim dekletom, ki čutijo v
sebi misijonski poklic. Tu bi tako silno po¬
trebovali več sester misijonark, katere naš
škof tValter VervOrt že več let zaman prost.
Potrebovali bi jih že za dve misijonski hiši in
še za San Josč katero. A kaj, ko je poklicev
tako malo. ..

-O-

Tako smo torej v besedi in sliki vsaj kratko
prikazali ‘‘najbližji misijon”, kjer se zastop¬
nice slovenskega naroda trudijo za razširjenje
indijanskimi rodovi, sledeč stopinjam našega
kraljevanja Kristusovega med izumirajočimi
največjega misijonarja Baraga, ki ga je božja
Previdnost poklicala, da je postal oče Indi¬
jancem okrog Velikih severoameriških jezer
in ki jih je privedel k Očetu, preden so izginili
iz zgodovine. Tako je Indijancem v Paragvaju
poslal Bog naše sestre, da so jim kakor ma¬
tere in da jim pokažejo Mater in Očeta, v
katerem je večno življenje. Ali bi bilo kaj
čudno, če bi ta ista božja Previdnost iz vrst
slovenskih naseljencev v sosednji Argentini
poklicala še to ali ono izmed slovenskih de¬
klet, da pohiti na pomoč našim paragvajskim
misijonarkam kot misijonska sestra?

SLIKE na straneh 716 in 717 nam prikazujejo
prebivalstvo in male Indijanke iz misijona San
Leonardo, razen srednje na strani 716, kjer
vidimo s. Tobio Fideršek (sedi) sredi mladine.
NJa strani 717 vidimo cerkvico na misijonu San
Leonardo in kočo katehumenov (zgoraj).

718  —

“Tl JE TREBA MOČNIH DUŠ!’’

Na sv. Matije dan, 1836.

Draga Amalija!

Stalno vandram kot cigan. Po Škofovem
odloku in na svojo srčno željo sem se preselil
sem gori daleč na sever na enega od dva¬
najstih “Apostolskih otokov" na Gornjem
jezeru po dobrem letu dela v Veliki reki. Zimo
sem pretolkel v St. Clairu blizu Detroita. Od
tam me je brzoparnik — prvič v življenju sem
se vozil na takem vozilu — prenesel preko
Huronskega jezera, počasna trgovska ladja pa
na zahodni konec Gornjega jezera. No, in
sedaj sem tu, na tretjem misijonskem mestu.

Na suho sem stopil popolnoma suh. Hočem
reči, da sem imel ob prihodu sem vse žepe
prazne, razen enega, v katerem so se stiskali
trije dolarčki. (Primera s ciganom torej
drži!) Pa so mi kljub temu pripravili domačini
veličasten sprejem: čudenje, vzkliki, pozdrav¬
ljanje. . Ni mi dosti za taka slavlja, a mi
je stvar dobro služila in s pridom sem na¬
peljal vodo na svoj mlin. To začetno veselje
sem namreč zagrabil in mu postavil svoj cilj:
č.imprej je treba zgraditi cerkev. V sedmih
dneh je cerkev stala. Je prav čedna. Tudi
zvonik stoji ob njej in v njem jo prostor za
zvon Pa tudi zvon bo kmalu vlit. To bo ve¬
selje ob njegovi pesmi. In Tvoja pošiljka sveč¬
nikov, mašne knjige in plaščev je kot nalašč
prispela. Bog Ti bogato povrni! Saj je vse
le Njemu v čast.

To naselje se imenuje Ost. Je majhno,,
skromno in ubožno, pa glej od katere plati
hočeš. A v sebi skriva neprecenljivi zaklad:
duše. In če ga tako gledam, je bogato, tako
zelo bogato.

Vaščani so Očipve.ici. Od Otavanov sem se
torej ločil. Govorica obeh rodov se pa le ma¬
lenkostno razlikuje. Kanadska družba ima tu
svojo podružnico. Indijanci dajejo ribe v
sodčkih in drevesni sladkor, uradniki pa
obleko, hrano in orodje. Vsekakor je ta družba
bolj zaželjena kot pa protestantska šola, ki
so tudi tukaj nahaja.

Sicer smo pa tu zmrznjeni ljudje. Pri Vas
sv. Matija že razbija led, tu pa na vso moč
kurimo in se zavijamo v kožuhe. Peči imajo
samo dva meseca v letu počitnice, ves ostali
čas grejejo. Sneg zapade že koncem septembra
in leži štiri čevlje na debelo do začetka junija.
Včasih imamo do 35e mraza, tako da solze
dobesedno zmrzujejo in skupaj vlečejo oči,
ki si jih je treba neprestano mesti. Pa sva z
botro zimo kar dobra prijatelja. Istočasno, ko

napodi očeta medveda v brlog, potegne čez
jezero debel leden most. Moja noga stopa
varno in samozavestno, kjer je poleti in je¬
seni tolikokrat srce trepetalo pred ogromnimi
valovi.

Tu smo vsi ribiči: vaščani love ribe, jaz
dušo. Oni na trnke, jaz na božjo besedo. In
moram reči, da imamo vsi srečo pri lovu.
Mnogo sem jih že krstil. Prvih 14 dni ka r  50.
Med drugim mi je Bog poslal težko ribo: štiri¬
desetletnega možaka, ki bo postal po smrti
svojega očeta poglavar vsega očipvejskega
rodu. Tak dan človek ne ve, kam bi s srečo.
Sklatil bi zvezde z neba in jih vrgol med
otroke, pa pri tem vsakega objel. Saj se
morda neumno sliši, a ne morem Ti dopove¬
dati vsega veselja.

Vsak dan imamo uro krščanskega nauka
za staro in mlado. Precej težav in zoprnosti
je bilo v začetku mojega lova, a se je zbolj¬
šalo. Veš, po vseh vodah te naše preljube
zemeljske krogle žive ščuke, ki čakajo na
svoj plen.

Za božič sem krstil več družin uro hoda
cdtod. Vsak dan sem skozi mesec dni hodil
k njim na krpljah, ki so se že prav dobro
privadile mojih nog. Ker so imeli Indijanci
podnevi opravka z lovom, sem jih poučeval
ponoči.

H koncu še dve stvari, ki sta trenutno pre¬
cej važni:

Najprej glede naše Antonije. Pred časom
že, kot veš, se mi je ponudila za kuharico.
Takrat bi mi bila le v napoto, zato je nisem
maral. Sedaj bi jo pa tu zelo potreboval. Bila
bi učiteMica i gospodinjstvo bi vodila. Povej
ji, preljubi najini sestri, naj pride sem, če je
še pri volji. Dušam bo lahko mnogo koristila.

In drugo: Omenil sem Ti že, da sem bil
ob svojem prihedu sem suh. In ta suša mori.
Triie dola-ji ostanejo le trije, pa jih obračaj,
kakor hočeš, če jih preveč obračaš, ti še ti
splahnejo, kot se je meni zgodilo. A potre¬
bujem denarja. Misijoni ga požirajo na de¬
belo. Nimam še svoje sobe, tako da sem vedno
drugim v nadlego, misliti je treba na posta¬
vitev šole, učitelj noče poučevati zastonj, čol¬
narji hočejo svojo plačo, pa tudi žene, ki so
po krstu zapustile može z več ženami, ne mo¬
rejo živeti od zraka. Misijonar mora dajati
denar. In če ga nima? Kako to boli! Kako
rad bi bil bogat, da bi duše rešil. Ta bolečina
me podnevi in ponoči razjeda. Ta bolečina me
je tudi pritirala do sklepa — morda malo
čudnega — da pridem v Evropo. Da, v Ev¬
ropo. Ali ni škoda denarja za vožnjo? Seveda
ga ie, vendar bi si z njim nri vseh pofebah
le bore malo pomagal, pa tudi si upam z oseb-

719  —

Dimi obiski v Rimu, na Dunaju in na Kranj¬
skem dobiti večje vsote denarja. Rad bi tudi
dal v tisk tri indijanske in po eno slovensko,
nemško in francosko knjigo, delo te zime.

Na pot mislim že lotos tja-le za september.
Več Ti pišem o tem sklepu, ko bom dobil toč-
nejšo obliko, Bog da, kmalu nasvidenje!
Moli, da bi šlo vse po sveči.

Varuj Vas vse skupaj Bog in njegova pre¬
sveta Mati.

Tvoj Friderik,”

Zaprl je pismo in vstal. Odprl je peč. Pla¬
men mu je razžaril suhi obraz, lahno so se
pondečili dolgi svetlorjavi lasje in modre oči
so se zasvetile. Nekaj trenutkov' je zrl v ogenj.
Tople misli so mu napolnile srce: misli na
dom, na domače... "Le tlite lepe misli, saj
ste od Boga!” se je smehljal in zakotalil na
ogenj močno grčo.

Zunaj je ležala nad pokrajino prava po¬
larna noč in zvezde so cule nad njo.

Baragov sklep je postal resnica. škof je Fri¬
deriku odobril načrt. Koncem septembra, na
sv. Mihaela dan je Friderik odplul od celine
in sv. apostola Simon in Juda Tadej sta na
svoj god sprejela ladjo v Liverpoolu. Baraga
se je ustavil v Parizu do novega leta, ker je
tam dal v tisk indijanske knjige.

Vrglo ga je s stola, ko je na vrata njego¬
vega stanovanja v Parizu potrkala sestra An¬
tonija. Odpravila se je že bila v Ameriko,
pa je v Parizu iz časopisov zvedela, da se
Friderik tu nahaja. Sedaj sta se domenila, da
ga ona počaka in bosta skupaj odpotovala v
Ameriko.

Friderik se je odpravil, v Rim. potem pa
na Kranjsko. Solze so mu zalile oči, ko je
zagledal domačo zemljo. Šest let je od tega,
ko ji je dal slovo, a srce je ni pozabilo. Zadi¬
halo je močneje, udarilo krepkeje, zavedlo se
jp. da je doma. Kot da bi bila vsa slovenska
dežela prijazna kmečka izba s svetlimi ste¬
nami, zeleno pečjo in svetlimi podobami med
okni. Topla domačnost, tako zelo preprosta.
Kaj vse je doživel, odkar je ni videl.

Oglasil se je Friderik v šmartinu, pvidi-
goval v ljubljanski stolnici, za več dni se je
ustavil pri sestri Amaliji na trebanjskem gra¬
du. V (Dobrniču je obiskal cerkev in pokleknil
na kamnita tla ob krstnem kamnu ter se celo

uro zahvaljeval Bogu za sv. krst, ki ga je
tu prejel pred štiridesetimi leti.

Po nekaj tednih se je poslovil od domačih
krajev. Na Dunaju . se je oglasil pri Leopol-
dinski družbi, sprejet je bil celo pri cesarju
in pri Metternichu.

Divja je bila vožnja naza.j. Trajala je en
mesec in pol. A Friderik je bil zadovoljen
Saj je dobil kuharico, perico, vrtnarico in uči¬
teljico vse v eni osebi, dalje misijonskega slu¬
žabnika Andreja čegirka in, nad 6.000 goldi¬
narjev. Sedaj lahko kuje načrte, saj niso več
gradovi v oblakih.

Zima je hitro oblekla “Apostolske otoke”
z močno odejo. Pisani so bili dogodki tega
leta. A ni časa premišljevati. Treba se je
dati dušam. Vsakemu trenutku je treba dati
večnostno vrednost, včleniti ga v božji načrt
rešenja sveta. Zato Friderik dela, moli in trpi.

Spomladi je zrasla iz tal koča — stano¬
vanje zanj in za sestro in za služabnika. S
skupnimi močmi so razširili cerkev in jo okra¬
sili.

Friderik je zapisal v pisma le glavne 'do¬
godke: imenovanje njega za generalnega vi¬
karja za vso deželo Wisconsin, spisanje nove
indijanske knjige in slovenske “Zlata jabol¬
ka”. Sestra Antonija je pripisala: “Tu je tre¬
ba mpenih duš ali otopelega srca ali pa biti
bitje, ki se komaj dotika zemlje in vse lepo
snrejme. Naš Friderik je tak. življenje tu
je razgibano in težavno. Treba je bogatega
znanja, krepke volje in vedne pripravljenosti
za boj.”

Močnih duš je bilo treba. Antonija ni vzdr¬
žala. Kmalu se je poslovila od brata, srce jo
je gnalo drugam. Tudi služabnik je čisel.
Friderik je ostal. Ne žalosten, potrt. Vesel in
pogumen je po otoku in po okolici iskal duš.
In kje je dobival moči? Sam je molčal, drugi
so povedali. Ob treh zjutraj je vstajaj, pozimi
pa ob štirih in dve 'do tri ure preklečal v mo¬
litvi, pa naj si bo v temnih gozdovih, ob
bregu jezera med viharjem, v revni koči ali v
temnem kotu natrpane gostilne. Ni bil sam.
nikdar ni bil sam. V dveh pa je življenje
lažje. JANKO

BARAGOV TEREN V SLOVENSKEM BOGO¬
SLOVJU V SAN LUISU

Toliko raznih “tednov” obhajamo danda¬
nes, zakaj ne bi še Baragovega?

V slovenskem bogoslovju smo ga že in kar
leno je vse uspelo.

Trav za prav je ta “teden” imel devet dni.
kajti hrbtenica mu je bila devetdnevnimi za
ozdravljenje težko bolnega slovenskega du¬
hovnika, zadeva, ki snio jo vsi goreče Bara¬
govi priprošnji priporočali,
v V teh devetih dneh nam je g. g. spiritual
dvakrat govoril o Baragi: O njegovi svetni¬
ški osebnosti in o veliki pomembnosti njego¬
ve beatifikacije za naš narod;

Zunanji okvir našega Baragovega tedna pa
so sestavljale tele točke:

“Slovenski večer”, ki smo ga posvetili dve¬
ma slovenskima velikanoma, Baragi in Slom-
šeku.

Mogočni plakat, delo domačega slikarja, je

— 720

A 1  i _ A_ A 1 1 A A A

iz Zasužnjene
domovine

vit

VELIKA

T T T T T T T

SLOVENSKA MASA

Boječe udarjajo zvonovi v stolnici sv. Ni¬
kolaja.

Kakor preplašeni golobi s perutmi, ko jih
prepodiš s strehe.

K veliki maši na praznik Vseh svetnikov
vabijo.

Ulice so prazne. Cerkev je skoraj prepolna.
Vse beži v božji hram. Tam vlada drugi Go¬
spodar kot na ulici. Res, da je ves svet en
sam božji hram, v katerem gospodari Bog. Pa
je vendar tako zelo daleč iz te solzne doline,
t e  ogromne cerkvene ladje tja do glavnega
oltarja — božjega prestola. Tako zelo daleč
je, da mi kratkovidni ljudje čosto do tja ne
vidimo. Edino božje oko more obseči vse.

V cerkvi se razdalje zmanjšajo. Bog je čisto
blizu.

Pust jesenski dan jo. Ljubljanska megla to
puščobo še stopnjuje.

Ne vidiš daleč pred nosom.

Ljudje topo in zamišljeno gredo vsak svojo
pot. Vsakdo nosi v srcu svojo misel. Vsaj ne¬
kaj sreče jc v tem, da misliš po svoje, čudno,
da moderna hudobija še ni iznašla stroja za
kontrolo misli. Tako bi lahko to poslednjo
srečo iztrgali iz človeka.

Od Krima sem je lahno potegnil vetrič.

Sonce še vse krmežljavo, se trudi, da bi
našlo pot skozi meglo. Vsaj za praznik Vseh
svetnikov bi bilo lepo malo sonca. Kot zastrto
hrepenenje po nečem velikem in oddaljenem
se zdi slabotni sončni žarek, ki se je ujel na
obelisk Robbovega vodnjaka pred rotovžem

Veliki Nikolajev zvon je povzdignil svoj

moški glas in še enkrat povabil.

Škof Anton je v zlatem mašnem ornatu od
duhovnikov in služabnikov obkrožen stopil
skozi glavna vrata.

Kdo ve, kaj premišlja božji mož, ko stopa
z zlato mitro na glavi in težkim pastoralom
v roki med svojo zbegano in preplašeno čredo.
Težko breme leži na njegovih ramah. Kakor
da si je vos Storžič naložil tam v Tržiču, od¬
koder ga je božja roka pripeljala in ga posa¬
dila na škofovski sedež, blagoslovljen po tru¬
dili in trpljenju velikega pastirja škofa Gre¬
gorija.

Orgle slovesno donijo kot nekoč.

Pevci s hrepenečim zaupanjem v Boga tr¬
gajo temo iz duš zbranih vernikov in vlivajo
vanje žarke prazničnega veselja, ko pojo
vstopno misel velike maše praznika Vseh svet¬
nikov:

“Veselimo se v Gospodu, ko obhajamo praz¬
nik Vseh svetnikov. Veselite se pravični v
Gospodu! ”

Množica zaupno zre na veliki oltar. Ustnice
pobožno ponavljajo molitve. Nikomur v cer¬
kvi ni dolgčas. Molcki se premikajo med prsti,
med solzami vstaja žarek upanja, ki ga je v
očeh in srcih vžgal On, ki prebiva tam na
levi v oltarju Najsvetejšega zakramenta.

Sveti škof Nikolaj zre z glavnega oltarja.
(Dobrotni svetec božji bi tako rad, kot nekdaj,
stopil med to revno slovensko deco in jo ob¬
daril z vsemi zemskimi dobrotami. Pa ne smo
motiti zbranosti vernikov, ki so ob tej uri
pozabili na zemljo. Sprejeli so nase vse žrtve
in mislijo na veliko občestvo, s katerim so

preko celega tedna neprestano vabil k ude¬
ležbi in molitvi za Baragovo beatifikacijo.

Sredi tedna smo prav po amerikansko pri¬
redili “Baragov piknik”, ki ga je na srečo
financiral nek tukajšnji dobrotnik. In da je
bil program bolj pester, smo še “Baragovo
tombolo” naredili. GG. profesorjem smo sreč¬
no izvili nekaj darov, nekaj smo pa sami pri¬
spevali. Tako je bil en dan “Baragovega
tedna” posvečen veselju, ker življenje kaže,
da uspejo povsod ljudje z veselimi srci, zato
smo se še v veselju ob Baragi preizkusili.

Ves "Baragov teden” je krožila, med bogo¬
slovci “Baragova anketa”, vprašanja, na ka¬
tera je vsak bogoslovec odkrito podal svoje
misli glede skupnega prizadevanja za Bara¬
govo beatifikacijo.

Krona “Baragovega tedna” pa je bila aka¬
demij« v nedeljo 24. septembra, pri kateri so

vsi bogoslovci požrtvovalno sodelovali. Glavni
govor je imel gospod rektor mons. dr. Odar
sam. Nato so sledile pevske in glasbene točke
in krajši govor enega od bogoslovcev.

Za zaključek akademije in “Baragovega
tedna” smo poslali spomenico našemu nad-
pastirju dr. Gregoriju Rožmanu, v kateri
stavimo njemu na razpolago našo pripravlje¬
nost sodelovati pri delu za Baragovo beati¬
fikacijo.

V tednu je izšla tudi Baragi posvečena šte¬
vilka našega semeniškega tednika “Naš dom”
in slavnostna številka “Misijonskega vest¬
nika”.

Tako je potekal in minil naš Baragov te¬
den. Zaoral je v srca novo Baragovo brazdo
in zato je uspel, Bog bodi zahvaljen!

T, O.

721  —

Pomožni škof ljubljanski moli za naše pokojne

danes in vedno združeni kot vojskujoča se
Cerkev z vsemi svetniki, ki so že dotrpeli na
zemlji in uživajo srečo večnega blaženstva v
nebesih. Verniki mislijo danes na občestvo,
s katerim so združeni z vsemi trpečimi dušami
v vicah. Danes popoldan se jih bodo prav
pobožno in goreče spomnili na božji njivi.

"Gloria in excelsis Deo.” Slava Bogu na
višavah in mir ljudem, ki so dobre volje.

Mir, mir, mir. . .

To je danes vodilna misel vsakega vernika
pri tej vdliki maši'.

Ne prosijo kruha in obleke. Ne hrepenijo po
zemlji in bogastvu. Odklanjajo oblast in moč.
Le po miru hrepene, le miru si želi sleherno
verno slovensko srce.

Kdaj bo vendar ta strašni jastreb, ki je
planil med plahe domove in vznemiril srca,
izginil daleč nekje za gorami in se nikoli več
ne bo vrnil. Da bi se ne bilo treba bati sle¬
herno uro, kdaj zasika pred hišo! Da bi se
ne zbudili ponoči vsake pol ure in boječe pri¬
sluhnili, če ni morda zakljuval na oknu in
zahteval žrtve.

Kako strašni so ti dnevi! Kako temne in
brezupne so noči! Kako dolge so te ure!

Ali se bodo sploh še kdaj vrnili tisti prav¬
ljični dnevi, ko se ho lahko vsak človek ve¬
selil na svojem domu, ko bo mirno gospodaril
na svoji zaplati zemlje, pasel kravico po oza¬

rah in vrgel seme v tistih nekaj leh za bla¬
goslovljen vsakdanji kruhek. Na večer po
trudnem delu pa se bo lahko vsa družina
zbrala pred Bogom v kotu in molila rožni ve¬
nec za srečno zadnjo uro.

Kje so mirni večeri pod šumečo lipo sredi
vasi, ko so slovenski vaščani, modri očanci s
pipo v ustih kramljali le o vremenu in le¬
tini.

Kdaj bo zopet babica, ki je postala tiha in
zamišljena, pripovedovala otrokom zgodbe nek¬
danjih dni?

Kdaj se bodo ospeli rdeči nagelji in po vsej
slovenski zemlji zacveli beli cvetovi dekliške
skromnosti in čistega fantovskega ponosa!

O časi, zlati časi, o katerih sanjamo kot o
davni lepi pravljici. Pri nas je bil vsak dan
praznik in vsaka nedelja je bila žegnanska
nedelja!

Orgle so utihnile. Glasovi nebeške slave so
izzveneli.

Hrepeneča glorija spominov na pretekla
pravljična leta se je razblinila v kruto seda¬
njost, ki z vso težo leži na srcih vernikov.

škof Anton s svojim gromkim glasom kliče
k Bogu, naj pošlje po priprošnji vseh svet¬
nikov obilico svojih milosti na vernike.

Tedaj se zasliši pretresljivi glas iz svete
Janezove Apokalipse. Ljudstvo prisluhne.
Toda, ali je mogoče, da je sveti Videc s Pat-
mosa prezrl dvanajst tisoč zaznamovanih Slo¬
vencev. ker omenja samo rodove starega očaka
Jakoba?

Ne. Poslušaj verni slovenski narod!

“Zatem sem videl,” pravi, sveti Janez, “ve¬
liko množico, katere nihče ni mogel prešteti,
iz vseh ljudstev, rodov in jezikov, ki so stali
pred božjim tronom, pred oltarjem Jagnje-
tovim, oblečeni v bela oblačila, s palmami v
rokah.”

Sveto veselje žari iz oči vernikov. Njihovi
očetje, bratje in sinovi in vsi s krvjo zazna¬
movani slovenski mladeniči stojijo pred pre¬
stolom božjim in Odrešenikovim. Kako ne¬
pojmljivo veliko je njihovo plačilo!

Med to tolažljivo misel se vmešajo glasovi
klicarjev s kora, ki zaupno vabijo:

“Pridite, pridite k meni vsi, ki ste obte¬
ženi in se trudite in jaz vas bom poživil, ale¬
luja!”

Tedaj se ustnice vseh namah ustavijo. Nič
več ne drsijo jagode črnih molkov med prsti,
nobeno oko ne trene, vsi zrejo na veliki oltar.
Orgle so onemele, škof Anton in vsi služab¬
niki z ljudstvom vred ponižno stoječ v ve¬
likem spoštovanju poslušajo Gospoda. Kot
pred 1900 leti v Palestini, tako stoji danes
tu pred njimi in jim oznanja svoj evangelij.

Zares. Jezus sam je pred njimi, Jezus sam s
svojim milim obrazom, z očesom, ki vidi v
sleherno trpeče srce, s posluhom, ki posluša
vsako še tako dolgo in tako težko tožbo, z
besedo, ki zna najti tolažbo za vsako, še
tako ranjeno dušo, s srcem, ki čuti z vsakim
človeškim srcem in bije v eno z njegovim utri¬
pom, z roko, ki deli vsaki proseči roki to,
česar potrebuje.

Resnično, Jezus je pred njimi. V preprosti
slovenski govorici jih nagovori, kakor v dav-

722

nih dneh, ko je hodil Se s svetim Petrom po
naši zemlji kakor bajajo zgodbe in legende.

Zdi se, kakor da je ves veliki oltar, z zele¬
njem in belimi krizantemami okrašen, postal
pisana gora. žarne luči in sveče se strnejo; v
eno mogočno luč, ki kot sonce žarno sije na
Kristusa, da izgleda še bolj mil. Kakor nekoč
pred judovsko množico, tako sedi danes tu
pred vernim slovenskim ljudstvom, da jim
oznani svoj evangelij. Prav tako razprostre
božji Učenik svoje roke kot takrat, ko je
judovsko deco zbiral okrog sebe. Kako bi ne,
saj je slovenski narod majhen in nebogljen
otrok v množici narodov, *da mora že tisoč¬
letje kot berač prosjačiti, mod tem ko z nje¬
gove bogate mize žro nenasitni sosedi.

Mila in tolažbe polna je Jezusova govorica:

“Blagor tebi, slovenski narod, ker si ubog
v duhu in ponižen, zakaj tebi bom v last po¬
daril nebeško kraljestvo. Ti narod, v zgodovini
stokrat ponižan, teptan in zasužnjen, reven
in samo od sadov svojih žuljev odvisen, tebi
je pripravljen prostor v kraljestvu Luči in
Resnice, kjer postanejo reveži bogati, teptani
in zaničevani pa postanejo spoštovani in či¬
slani.

Blagor tebi. slovenski narod, ker si krotak.
Dano ti bo slovenski kotiček v nebeški •domo¬
vini zasesti, ker si krotko in mirno prenašal,
ko so tvoje lastne sinove in hčere morili radi
mene.

Blagor tebi, slovenski narod, ki v globoki'
ža’osti trpiš in jokaš nad pregrehami, kajti
jaz bom tvojo žalost spremenil v blaženo veselje
v nebesih.

Blagor tebi, slovenski narod, ker si lačen
in žejen pravice božje, ki je zemlja ne pozna;
vekomaj bo tvoj glad nasičen na nebeški po¬
jedini in pogašena tvoja žeja z živim Virom,
ob katerem bomo vso večnost skupaj sedeli.

Blagor tebi. slovenski narod, ker si usmi¬
ljen, ker v vsakem revežu mene vidiš in v
vsakem tožečem moj glas slišiš, za vse boš
poplačan ob pravičnem božjem prestolu.

B'agor tebi. slovenski narod, ker si čistega
srca, ker si svojo čistost meni posvetil, zato
boš na vse veke poplačan s krono večnega
devištva in z glasom pesmi, ki jo bodo znali
samo tisti peti, ki so čistega srca.

Blagor tebi, slovenski nared, ker si miro¬
ljuben in herepeniš le po miru in tihem dru¬
žinskem življenju. Nikdar nisi bil navdušen
za orožje in nisi poznal meča. Za svojo miro¬
ljubnost, boš poplačan z večnim božjim otro¬
štvom.

In ge zadnji blagor tebi, slovenski narod,
ki si bil zaradi pravice, vere in ljubezni do
Boga tako kruto preganjan, zaničevan in v
prah teptan, mučen in bičan in kot živina v
zakolj tiran in končno nedolžno izdan od njih,
pri katerih si iskal zaščite. Nič ne maraj,
narod moj! Moja je pravica in moje je ma¬
ščevanje! Veseli in radulj se, narc-d moj, kajti
tvoja zgodovina jo večna. Tvoja lepa pisana
trata se bo spremenila v nebeške livado in
tebe čaka v nebesih večno žegnanje, ki ga
vekomaj ne bo konec.’’

Tako je govoril Kristus slovenskemu na¬
rodu v letu trpljenja 1950 sredi bele Ljub-

Slovenski duhovniki v domovini s pomožnim škofom Vovkom na čelu so se zbrali ob zlato-
mašnikoma Gnidovcu in Kralju (oba v sredi). Na desni škofa Vovka sedi stiški opat Kastelic,
na levi obeli zlatomašnikOv pa prelat Grivec in mons. Zakrajšek.

— 723  -

Ijane na praznik Vseh svetnikov pri veliki
maši.

Ko je božji Zveličar pogledal po svojih
vernih, je videl, da imajo v očeh solze ve¬
selja. Vsi so pred Kristusom globoko uklo¬
njeni: škof Anton, duhovniki, služabniki in
ljudstvo, orgle in pevci, cvetje in svetniki na
oltarjih. Vsi glasno vzklikajo: Slava Tebi,

Kristus, vekomaj!

V svetem navdušenju za Kristusov evan¬
gelij In njegove resnica je škof Anton v ime¬
nu vseh vernikov zapel: Vero v vse, kar je
božjega.

Ljudstvo moli vero. Vero v Boga, ki je vse
ustvaril, kar je vidnega in nevidnega, nebes
in zemljo, pisane slovensko trate in goreča
srca, še celo sovražnike božjega imena je
ustvaril On in jih vzdržuje s svojo roko, ker bi
se Mu sicer ne mogli upirati. Bog se smeje
njihovi hudobiji in potrpežljivo čaka, kdaj
bodo prišli k pameti.

Globoka je danes vera naroda. Saj mu je
to edino še preostalo v teh strašnih dneh sti¬
ske. Kakor da je Bog vice iz onostranosti
preselil na zemljo, tako je danes na tisti bla¬
ženi grudi, kjer sta prej 'vladala mir in sreča.

Kakor na dlani imajo verniki svoja srca
in jih Bogu darujejo. Le še srce je samo nji¬
hovo in božje. Težko bi kdaj kaj drugega da¬
rovali, saj so ob vse, čisto obubožani, raztr¬

gani berači, bosi brezdomci v svojih lastnih
domovih, prošnjaki v svoji hiši in prevžitkarji
pri svoji skledi. Le srca si niso pustili vzeti.
Zdaj ga polagajo na zlato pateno, da ga škof
Anton daruje Bogu.

Pevci s kora tolažijo ljudstvo, ko kričeče
glasno dopovedujejo vernikom, da so duše
pravičnih pri Bogu in da jim sovražna zloba
ni mogla škodovati. Oni, po strašnih prega¬
njanjih, revolucijah in vojnah, uničevanjih
in trpljenju, prebivajo v svetem božjem miru.

Sveta vdanost vlada v cerkvi. Ko je škof
Anton globoko sklonjen nad oltar priklical
še živega Boga med ljudstvo, so bile izpol¬
njene vse želje. Kdor ima Boga, ima vse.

Prekmalu je minila sveta Daritev. Pre¬
zgodaj je škof Anton odslovil verno ljudstvo.
Tako lepo in tako mirno je v božjem hramu,
kjer vlada sama ljubezen, mir in dobrota,
kjer ni bojev in ni viharjev, ne svetne grdo¬
bije in strašnih tiranov, ki iz ljudi delajo
sužnje.

Ko se je ljudstvo zavedlo, ni bilo več pred
njim škofa Antona, ne duhovnikov in strež¬
nikov. Luči so ugasnile, slovesnosti je konec.
Nekam mračno je postalo v cerkvi. Samo skozi
razredčene meglice dišečega kadila se bles¬
keta večna luč. Je kakor drobni žarek upanja,
ki bo spremljal verno ljudstvo v težko vsakda¬
njost strašnih dni... JANKO MERNIK

Smrt zaslužnega duhovnika

Prorektor bogoslovnega semenišča v Ljub¬
ljani inonsignor Alojzij Markež je umrl dne
20. oktobra v Ljubljani, zadet od kapi, ko se
je pripravljal za sv. mašo v stolnici. Kdo ga
ni poznal, ne samo med študenti, ki so ga
desetletja imeli za ekonoma v škofovih za¬
vodih v St. Vidu nad Ljubljano in nato v Ba¬
ragovem semenišču! Rojen je bil na Jeseni¬
cah iz znane Markeževe družine, ki je dala
Slovencem še drugega duhovnika v njegovem
mlajšem bratu Francetu, ki je pred tremi leti
umrl kot dekan v Zagorju ob Savi. Pokojni
monsignor je po končanih bogoslovnih študi¬
jah takoj! nastopil mesto ekonoma v škofovih
zavodih, ki jih je v št. Vidu začel leta 1905
škof Jeglič. V velikih začetnih težavah in kas¬
neje je bil ekonom Markež škofu vedno re¬
šilna pomoč za zavode. Znana je izjava kne-
zoškofa dr. Jegliča: Za dva duhovnika sem
Bogu hvaležen, da mi jih je dal: za ekonoma
Markeža, ki mi drži zavode, in za kanclerja
mansignorja Steska, ki mi vodi škofijsko pi¬
sarno. Pa mu je resnično bil lahko tudi hva¬
ležen.

Ce naj označimo značaj in delo ekono¬
ma Markeža, moramo reči: Bil je pravi du¬
hovnik z lepimi sposobnostmi za duhovniško
delo ki se ga ni nikdar otepal, zlasti pa je
bil med redkimi duhovniki, ki je imel lepe go¬
spodarske sposobnosti, katere je posvetil dru¬
gim, zlasti svojemu škofu! Daši zelo zmožen,
je bil preprost, po gorenjsko odkrit in zvest
prijatelj zlasti duhovnikom-sobratom, katere
je vedno rad imel pri sebi ter tudi sam pri¬
hajal k njim. Koliko je trpel zadnja leta, ni

nikdar pripovedoval, povedala je njegova ne¬
nadna smrt, ko mu je bolečina nad uničenimi
ustanovami zrahljala zdravje. Umrl je v pe¬
tek zjutraj ob petih. Njegovi domači so čuli
s sestrami ob krsti, dokler ga niso v soboto
ob 11 prenesli v stolnico k mrtvaškemu opra¬
vilu, kjer sta ga stražila dva bogoslovca do
poldne, ko ga je prišel iskat pogrebni avto
iz žal, da ga je prepeljal na Jesenice, kjer
so ga hoteli pokopati. Po molitvah številne
duhovščine so bogoslovci prenesli krsto na
voz in jo zasuli s cvetjem. Peljali so ga mimo
št. Vida, kraja tolikoletnega njegovega delo¬
vanja, do Marije Pomagaj na Brezjah. Tam
se je zbrala vsa samostanska družina ter se ^
molitvijo poslovila od njega, ki je tolikokrat
pomagal, tudi zvonovi so mu zapeli v slovo.
Prepeljali so ga v rodno hišo, kjer so ga po¬
ložili na mrtvaški oder obdanega z venci ško¬
fije, semenišča in domačih prijateljev. Prišel
je v nedeljo popoldne pomožni škof Vovk v
spremstvu dveh kanonikov ter 15 bogoslov¬
cev. Truplo je blagoslovil pred hišo, nato je
zbor bogoslovcev zapel žalostinko “Brato-
ljubje vlada v jami” in sprevod je krenil proti
župni cerkvi.

V nabito polni cerkvi se je škof Vovk po¬
slovil od pokojnega monsignorja s temi bese¬
dami: “Brezbožni svet trdi: Smrt je nesmi¬
sel, ter se zastonj trudi, da bi mu ne bilo
treba umreti. Kakšna usodepolna zmota.
Strašna je smrt grešnika, dragocenost pa je
v božjih očeh smrt pravičnega. In smrt po¬
kojnega monsignorja je dragocenost pred
očmi Gospodovimi. Saj je posvetil vse svoje

724  —

življenje slavi božji in svojemu bližnjemu.
.Njegovo delo, posvečeno zavodu sv. Stanisla¬
va, je tako obsežno, pomembno ter uspehov
polno, da ne bo nikdai' pozabljeno. Pretežno
večino let so visele vse gospodarske skrbi te¬
ga zavoda na njegovih ramah. Nosil jih je
hrabro, zavedajoč se velikega pomena zaupa¬
nega mu zavoda, katerega obstoj cerkveni za¬
konik vsaki škofiji naroča. Ko ga je od tega
plodonosnega dela pregnal okupator iz št.
Vida v Ljubljano, je nemudoma organiziral
zavod sv. Stanislava v nedograjenem Bara¬
govem semenišču. Ko se je moral umakniti
tudi od tam, jte zasnoval zavod sv. Stanislava v
majhnem obsegu v starem semenišču in ga
vodil, dokler mu to ni bilo onemogočeno. Tako
je izčrpal vse možnosti, ki so se mu ponudile,
da bi zadostil potrebam škofije po duhov-
skem naraščaju. Nato je prevzel vodstvo ve¬
likega semnišča, ki mu je bilo zaupano.
Vedno je vstajal izredno zgodaj, da je mogel
opraviti duhovniku predpisane molitve, ka¬
terih bi zaradi preobilne zaposlitve podnevi
ne mogel opraviti. Zato smemo trdno upati,
kolikor nam naša slaba vednost dopušča, da
je pokojni monsignor že v nebesih, kjer uživa
plačilo za svoje delo pri svojem Stvarniku in
Plačniku. Zato lahko ponovimo, da je nje¬
gova smrt velika dragocenost v očeh Božjih.

Sprevod na pokopališče je bil tak kakor so
ga Jeseničani vajeni za Vse svetnike. Na grobu
mu je govoril v imenu teološke fakultete in
mariborskega bogoslovja predstojnik mari¬
borskega bogoslovja. V imenu nekdanjih za¬
vodskih poslov g. Karel Ham, ki ga je slavil
kot ljudomilega gospodarja.

Tudi Slovenci zunaj domovine smo pokoj¬
nemu gospodu hvaležni, kar je za skupne cer¬
kvene ustanove v škofiji naredil. Bratu g. Va¬
lentinu in družini pa izrekamo sožalje!

- <5. -

Rimski romarji iz tržaške škofije slovenske
narodnosti so se vrnili s pravim zmagoslavnim
razpoloženjem. Šlo jih je 292, italj. okr. 1800.
V začetku je škofijski odbor za romanjje pov-
darjal, da mora biti romanje za vernike obeh
narodnosti skupno, kakih 7 tednov pred od¬
hodom pa je prišla določba od istega odbora,
naj gredo Slovenci in Italijani ločeno. Slo¬
venci so šli hitro na delo ter organizirali ro¬
manje. V Rim so šli ločeno, tam so imeli
svoje pobožnosti, kjer jim je zelo lepo govo¬
ril škof mons. Santin v slovenskem jeziku v
baziliki sv. Petra. V začetku so bili slovenski
romarji žalostni, ker pri skupni avdijenci niso
bili posebej omenjeni. Vodstvo je vse nare¬
dilo in res so bili kasneje 11. septembra ob
6 popoldne sprejeti v Castel Gandolfo z dru¬
gimi narodnostmi tudi slovenski romarji. Sv.
°če jih je spraševal, če so že opravili pobož-
nosi, če so bili pri sv. spovedi, podobno je
Prav po očetovsko z njimi govoril. Naši ro-
•harji so ga burno pozdravljali in mu za pod¬
oknico zapeli nekaj pesmi, med njimi “Ma¬
rija skoz življenje voditi srečno znaš”, ki je
z budiia veliko odobravanje med domačini in
°d tujih romarjev. — Naslednji dan pa je
tričlansko zastopstvo bilo sprejeto pri papežu
v posebni avdijenci, poklonili so mu kip akad.
kiparja Goršeta: Ecce homo' s posvetilnim
Pismom v latinskem jeziku, Z navdušenjem

vsi romarji pripovedujejo, kako je romanje
poteklo tudi glede hrane in stanovanja.

Slovenski romarji iz gonške skotije so od¬
šli za sveto leto v Rim 11. septembra. Med
tednom so opravili svetoietne poDoznosti, v
salezijanski cerkvi presv. Srca Jezusovega so
opravili pobožnost v čast Svetogorski Materi
božji, kjer jim je govoril sedanji njen varuh
dr. p. Hugo Bren. Višek veselja so pa doži¬
veli v soboto 16. septembra, ko so bili v cer¬
kvi sv. Petra sprejeti pri sv. očetu. V italijan¬
skem jeziku je pozdravil romarske skupine iz
različnih italijanskih škofij, omenil je tudi
Gorico, nato pa obstal in v slovenskem jeziku
rekel: "Pozdravljam tudi slovenske vernike
goriške nadškofije!” Jasno je donel njegov
glas in njegovemu pozdravu je odgovoril po¬
zdrav Slovencev “živel sveti oče!”

Frančiškanske novice. V januarju je bil po¬
gojno izpuščen iz zapora provincijal p. Teo¬
dor. Biva na Viču, kjer je skoraj vsa hiša za¬
sedena. Trije patri spijo v pisarni, p. Teodor
je sedaj, dobil svojo sobo. — Pogojno so iz¬
pustili na tri leta obsojenega p. Ruperta. Bil
je na prisilnem delu v Beogradu.

V maju se je vršil v Ljubljani provincijalni
kap.telj, kjer je bil ponovno izvoljen p. Teo¬
dor za provincijala. Kufctos je še vedno p. Ro¬
man. Definitorji so pa: p. Arhangel, p. Cipri-
jan, p. Rupert in p. Bogdan. Tajnik provin-
cije je p. Benjamin. P. Pij Goli si je zlomil
hrbtenico, je sicer že na nogah, a ves izčrpan.
Kakor izgleda, mislijo podržaviti vso sv. Go¬
ro, kamor prihaja vedno veliko ljudi, kljjub
temu, da ni tam Marije.

Na Brezjah vedno bolj onemogočujejo duš-
nopastirsko delo. Zdaj so tam trije patri, ki
dobivajo pomoč iz Ljubljane.

P. Otmar oskrbuje župnijo Novo Gorico in
župnijo Solkan, kjer ni župnika, dočim so
kaplana odpeljali neznanokam. P. Ferdi¬
nanda je v Sodražici povozil tovorni avto do
smrti. — Na hrani so v frančiškanskem sa¬
mostanu v Ljubljani trije kapucini in štirje
lazaristi, ki so jih segnali z njihovih domov.
Prost je samo stari del samostana, a še tukaj
morajo dajati prenočišča tistim, ki jih pošlje
oblast. Stanuje tam več svetnih duhovnikov.
— Provincija ima v domovini po zadnjem po¬
ročilu tri bogoslovce v Ljubljani, od katerih
sta dva bila že posvečena, in 5 klerikov, ki
študirajo v Zagrebu, v Novem mestu pa sta
letos dva klerika novinca. — P. Karel, vodi¬
telj novincev, oskrbuje osirotelo šmihelsko
župnijo. — V zaporu so sledeči patri-fran-
čiškani: P. Urban 15 let, p. Krizolog 7 let,
p. Marjan 6 let ter p. Ildefonz in p. Henrik.

Tri nove številke lista slovenskih duhovni¬
kov v Cirilmetodijskem društvu so izšle. Ure¬
jujejo ga trije: Dr. Miklavčič Maks, dr. Cajn-
kar Stanko, dekan teološke fakultete ter prof.
Fr. Lipičnik. — Ti baje hočejo spraviti pisa¬
nje lista v sklad s cerkvenimi določbami, ko
so prejšnji sodelavci Bajt, Lampret in Merz
dobili svarilo iz Vatikana glede svojega delo¬
vanja, ki ni bilo v skladu z odločbo sv. Ofi-
cija iz 1. 1949. Podobno svarilo sta dobila
kan. Osterc in Pavlič iz Maribora. Zadnja dva
sta svarilo poslušala in se ne udejstvujeta
več, dočim Lampret in Merz delata naprej,
ker sta aktivna člana komunistične partije.

— 725  —

it’it6> Je sprejel novoizvoljenega srbskega;
patriarha, kateremu je obisk tudi vrnil, in
sicer na sedežu patriarhije. Sprejema so se s
Titom udeležili min. Djurič ter generalmajor
žeželj. S patrarhom so bili pa navzoči še člani
sinoda srbske pravoslavne cerkve črnogorski
metropolit Arsenije, raško-prizrenski episkop
Vladimir, braničevski episkop Venjamin.

Cerkev v Grobljah pri Mengšu so zaprli in
je prepovedano v njej opravljati službo božjo.

Slovenske usmiljenke v Skoplju, 68 po šte¬
vilu, živijo skupaj v neki hiši. Ene delajo v
bolnici, druge v “jaslih”, ali v sanatoriju za
tuberkulozne.

Državna oblast v Jugoslaviji je postala mi¬
lejša? Pred časom je obiskala Tita delega¬
cija treh protestantskih škofov iz Združenih
držav. Ob tej priliki naj bi se začelo spreme¬
njeno razmerje do treh ver: katoliške, pravo¬
slavce in protestantske. Vlada naj bi postala
bolj spravljiva in se ne bi več vmešavala v
duhovske zadeve, štiri protestantske cerkve
so vrnili prvotnemu namenu in dovolili bogo¬
služje. Jugoslovanska armada je vrnila pa¬
triarhovo palačo in najstarejše semenišče. Iz¬
vršilo se je prvo umeščenje katoliškega škofa
v Pazinu (kakor smo poročali že v zadnji
številki Dž). Najvažnejšo izboljšanje za pravo¬
slavno duhovščino je obnova pouka verouka
v osnovnih šolah, ki se bo mogel učiti neovi¬
rano V eni točki pa Tito ne mara popustiti,
namreč da bi izpustil nadškofa dr. Stepinca,
češ kolikor bi si pridobil s tem prijateljev,
bi si nakopal doma sovražnikov.

Duhovniške spremembe na Tržaškem. Na
Opčinah je bil inštaliran za župnika dosedanji
župni upravitelj Silvani. — Prestavljeni so:
g. Janežič iz Proseka v Mačkolje, g. Jahomin
iz Mačkolj v Opčine, g. Grmek iz Opčin v
Ricmanje, g. Rogatec iz Plavij na Prosek.

Blagoslov novega semenišča so imeli v Trstu
v nedeljo 1. oktobra. Za to slavnost je prišel
iz Rima bivši beneški patriarh Piazza, sedaj
tajnik konzistorijalne kongregacije. Poleg
njego so bili navzoči še nadškof iz Tridenta,
škofa msgr. Santin iz Trsta ter škof iz Be-
lluna, duhovniki in okrog 10.000 vernikov. V
posebnem govoru je kardinal povdaril pomen
semenišča. Zahvalil se je domači škof, ki je
v govoru povedal: Pomagali so slovenski in
italijanski verniki, zato pripada semenišče
obojim. Imeli so lepo akademijo, pri kateri
je sodeloval zbor iz sv. Justa in salezijanska
godba.

Marijino slavje so imeli Slovenci iz STO
17. septembra na Opčinah. Obhajali so prvo
obletnico romanja fatimske Matere božje in
se znova izročili v varstvo* Brezmadežnemu
Srcu Marijinemu. C. g. Stanko Janežič je ver¬
nikom Marijo predstavil kot zgled zvestobe
in borbenega krščanskega življenja. V imenu
škofa mons. Santina je vernikom spregovoril
kan. mons. Salvatori, v slovenskem in itali¬
janskem jeziku, vzpodbujal je množico, naj
še vnaprej vztraja v Marijinem češčenju, ki
je tako značilno za Slovence. Izjavil je, da so
bile slovenske župnije prve, ki so si upale
izvesti to romanje fatimske Matere božje na

STO in tako obsodile organizirano brežlboštvd 1 .

Blagoslovili so nov prosvetni dom na Ba¬
zovici 30. julija. Veliko ljudi se je zbralo, saj
so rekli “ples imamo za vsakim voglom, otvo¬
ritev prosvetnega doma je pa le enkrat”. —
Lepo okrašena dvorana je sprejela ljudstvo,
ki je napeto sledilo slovesnosti, ko je stopil
na oder g. župnik, in ga po kratkem nago¬
voru blagoslovil. Deklica je nato prerezala
slovensko zastavico, ki je vezala oba prosto¬
ra. Na odru, ki se je odprl, so stali že pevci,
ki so pod vodstvom organista g. Fonde zapeli
nekaj pesmi. Sledila je deklamacija dijakinj,
ki so lepo deklamirale Gregorčičevo “Naš na¬
rodni dom”, nakar so nastopili igralci, ki so
pod vodstvom č. g. Zorka uprizorili Jalnovo
igro “Dom”. Ljudstvo je bilo silno navdušeno.
Tako je ob pomoči Cerkve spet zraslo novo
kulturno in prosvetno središče na Slovenskem
Primorskem.

Marijin dan so imeli zadnjo avgustovo ne¬
deljo v vaseh Dolina-Boljunc. Prišlo je silno
veliko vernikov ter tudi duhovnikov iz oko¬
lice in iz mesta, po številu 12. Marjansko
procesijo so imeli tudi v Mačkoljah.

Lepo Marjansko »rocesijo so imeli na Ba¬
zovici, ki je zbrala veliko ljudi. G. Janežič jim
je povdaril, kako važnost ima Marija v živ¬
ljenju vsakega kristjana.

Katehetski tečaj so priredili slovenski du¬
hovniki v prvi polovici oktobra v Trstu. —
Za škofijskega voditelja slovenskih Marijinih
družb v tržaški škofiji je bil imenovan č. g.
Silvani Natal, dekan na Opčinah.

Slovenci v Celovcu so 2. septembra začeli z
vrsto prosvetnih večerov, zavedajoč se, da jih
bo le kulturno delo rešilo smrti v tujem mor¬
ju. Zbirali se bodo v prostorih Mohorjeve
družbe. Prosvetni večer je zače. v imenu kul¬
turnega odseka Narodnega sveta prof. dr.
Val. Inzko. Spomnil se je važnih obletnic ka¬
kor ustanovitve Mohorjeve družbe, rojstev
škofa Slomška, Einspielerja, potem je bilo pa
glavno predavanje o Antonu Martinu Slom¬
šku, nazadnje pa je kvintet “Slavčki” zapel
nekaj pesmi in tako spravil vse v lepo razpo¬
loženje.

Slovenski študentje iz okolice Sel na Koro¬
škem so zborovali dva dni v Selih. Domači
g. župnik, svetnik Vauti, jim je odprl vrata
svoje fare in svojega župnišča, da so zboro¬
vali dva dni. V nedeljo so napravili dve prire¬
ditvi vsem faranom in sicer dopoldne so igrali
šaljivko “Repoštev”, kjer so se vsi nasmejali
do konca. Popopldne pa so v igri “Luč z
gora” pokazali borbo mladega študenta za
svoj ideal. — Po vsem tem so imeli zboro¬
vanje, kjer so jim v treh govorih najprej po¬
kazali lepoto duhovskega poklica in potrebo
moliti in delati za to. V drugem jim je švi¬
carski pisatelj, vikar g. Šmid, ki je bil na
zborovanju, pokazal lik slovenskega ideal¬
nega študenta. In nazadnje so jim pokazali
še lepoto družinskega občestvenega življenja.
Med petjem so se študentje veseli razšli na
svoje domove.

Korošlki Slovenci so koncem avgusta prišli
s posebnim vlakom na Sv. Višarje, 2000 po
številu.

— 726  —

USODA NARODOV

BOŽJA PREVIDNOST V ŽIVLJENJU NARODNEGA VODITELJA. KONEC

Še enega vprašanja se moramo dotak¬
niti v zvezi z Mojzesovo zgodbo: KAKO
NAJ PRAVILNO PRESOJAMO POKON-
ČAVANJE IN IZGANJANJE NARODOV?
Sv. Pismo govori o tem, da je Bog včasih
naravnost ukazal kak nerod pokončati;
zgodovina nam do današnjih dni pripo¬
veduje, da so razni vladarji in njihovi
narodi svoje sosedne narode preganjali,
izganjali in pokor.čevali, da so sebi raz¬
širili “življenjski prostor". Prvo je zaslu¬
žena božja kazen nezvestemu narodu,
drugo je krivica, ki vpije do Boga po
niaščevanju in ji prej ali slej sledi božja
kazen. Mi moramo skušati Boga pojmo¬
vati takšnega, kakršen se nam je razodel.
Popolnega v vseh svojih lastnostih, ne pa
takega, kakor bi ga rade imele naše na¬
pake ir. strasti. Mi želimo, da bi bil Bog
brezmejen v usmiljenju in ljubezni, v pra¬
vičnosti pa le kadar gre za plačevanje
dobrih del; kadar gre pa za kaznovanje
grehov, nezvestobe, upora zoper božjo
voljo, tedaj pa želimo, da bi bila njegova
Pravičnost mehka, popustljiva, majhna, ki
dobrovoljno skozi prste pogleda z razu¬
mevajočim nasmehom svojim porednim
otrokom. Toda taka pravičnost ni krepost,
dobra lastnost, ampak slabost, po¬
manjkljivost. Bog pa ni slabič, temveč ne¬
zmerno močan, svet in tudi neizmerno
Pravičen. V luči tega verskega spoznanja
moremo pravilno presoditi mučno vpra-
Sc mje, na katero iščemo odgovora.

Bog ni Izraelcem obljubil prazne de-
2e le, ampak obljudeno. Ni bila sicer tako
9osto naseljena, kakor nekateri deli sveta
danes, a stanovalci so bili tam in uži-
v ali sadeže zemlje. Da so imeli Izraelci
Prostor, so se morala nekatera ljudstva
u makniti. Kako je to s pravičnostjo združ¬
bo? Sicer verujemo, da je Bog vrhovni
gospodar nad vsemi stvarmi, narodi in
'iudstva so njegova last, in vsa zemlja.

človekov dom, je božja, pa vendar vpra¬
šujemo: zakaj ene izganjaš, druge pa
naseljuješ? Na to nam da Bog sam od¬
govor, ki ga je Mojzes v svoji tretji knji¬
gi v 18. poglavju zapisal. V tem poglavju
Mojzes zapisuje božje naredbe glede za¬
konskega življenja, prepovedi skrunjenja
zakona in nečistovanja, zlasti tiste grde
zablode poganov, ki so nekatere malike
častili z nečistovanjem — to je višek sa¬
tanove lažnivosti, s katero je ljudi toliko
zmotil, da so r.ajvišje bitje častili z grehi,
ki so Gospodu gnusoba. Ob koncu po
glavja pa stojijo tele besede Gospodove:
“Ne oskrunjajte se z nobeno teh reči!
Kajti z vsem tem so se cskrunjali narodi,
ki jih preženem pred vami. Dežela je bila
oskrunjena, zato obiščem njeno krivdo
na njej, da dežela izbluje svoje prebi¬
valce. Spolnjujte torej moje postave in
moje zapovedi in ne delajte nobene iz¬
med teh gnusob, potem vas ne bo iz¬
bljuvala dežela, ker bi jo bili oskrunili. .
Kdor koli stori katero koli izmed teh
gnusob, vsi, ki to delajo, naj bodo iztreb¬
ljeni iz sredine svojega ljudstva." In kon¬
čno še posebej potrdi te svoje besede, ko
zaključi z vzklikom: “JAZ, GOSPOD, SEM
VAŠ BOG!"

Tako gleda in presoja Bog, neskončno
pravični. Morda je to za koga nekaj no¬
vega. Nova stran, božjega bistva se nam
odkriva. Bog sodi tako: Grehi ne oskru-
njajo samo duše človekove, ne samo
vsega človeka po duhu in telesu, ampak
tudi kraj, kjer človek greši, deželo, v ka¬
teri prebiva. Greh je pred neskončno sve¬
tim Bogom gnusoba, ki oskruni prav vse,
s čimer pride v dotik. Čim grši so grehi,
čim hujše so žalitve, tem huje je vse
oskrunjeno: človek in dežela. Vemo, ka¬
teri grehi krščanskih narodov so taki, ki
so velika gnusoba pred Gospodom in
oskrunjajo narode in dežele: bogoklet-

— 727  —

stvo, onečaščanje Gospodovega dne, zlo¬
raba zakona in nečistovanje ter krivice
zoper bližnjega. Takih grehov bi med
kristjani ne smelo biti — morali bi jih iz¬
trebiti. No, ni mi treba napisati, sami pre¬
sodite, v koliko so narodi in dežele oskru¬
njeni v božjih očeh — koliko je naš narod
in naša domovina prizadeta. Marija v
Fatimi je trdila, da že ne more več za¬
drževati kaznujoče roke svojega Sina, da
ne bi kaznovala sveta, ki ne neha Go¬
spoda žaliti in z gnusobnimi grehi izzi¬
vati. Če je danes Bog še tako pravičen,
kakor je bil v Stari zavezi, potem vemo,
kaj narode čaka, če se v poslednjem tre¬
nutku ne spametujejo in nehajo nadalje
delati gnusobe pred Gospodom. In Bog
je še tak, kakor je bil, njegova pravičnost
se ni spremenila. Če v luči božje pravič¬
nosti presojamo dosedanje vojske in novo
prihajajočo z vsem strahotnim atomskim
orožjem, potem nam ne bo težko umeti,
da bo Bog dopustil, da se narodi med
seboj pokončavajo in drugim vrednejšim
prostor narede in da bo z gnusobo gre¬
hov oskrunjene dežele očistil ogenj atom¬
skih bomb.

Tudi svojemu izvoljenemu ljudstvu je
Bog zagrozil z isto usodo, če kdaj odpade
od njega in se poda na pot malikovanja.
Ko je kralj Salomon pozidal tempelj v
Jeruzalem in ga dal slovesno posvetiti,
se mu je prikazal Gospod in mu med dru¬
gim rekel: "Če se boste vi in vaši sinovi
od mene odvrnili in ne boste hodili za
menoj in ne boste ohranili mojih zapo¬
vedi, ki sem vam jih dal, temveč boste
šli in častili tuje bogove in jih molili; po¬
tem bom potrebil Izrael iz zemlje, ki sem
jim jo dal, in tempelj, ki sem ga posvetil
svojemu imenu, bom vrgel izpred svo¬
jega obličja, in Izrael bo v pregovor in.
posmeh vsem ljudstvom". — In tudi to
grožnjo je Bog moral izpolniti nad ne¬
zvestim ljudstvom, prisilili so ga sami, da
'im je to storil do današnjega dne.

Kdor po lastni krivdi ne izpolni, naloge,
ki mu jo je Bog naložil, tega Bog odstavi
in pokliče drugega na njegovo mesto. —
To velja za narode in za vsakega poedin-
ca. Sveti Janez je v svojem razodetju po
božjem narekovanju pisal angelu (škofu)
v Efezu: "Zoper tebe imam, da si opustil
svojo prvotno ljubezen. Pomni torej, od¬
kod si padel in se spreobrni in oprav¬

ljaj prva dela. Ako pa ne, pridem k tebi,
in, če se ne spreobrneš, premaknem tvoj
svečnik z njegovega mesta." — Vsak ima
svoje mesto od Boga določeno, na tem
mestu naj sveti kakor svečnik s svojimi
dobrimi deli. Če pa razširja temo in
smrad z gnusnimi grehi, ga Bog odmakne
in na njegovo mesto postavi drugega;
koliko svečnikov je pravični Bog že pre¬
stavil — narodov in poedir.cev!

Bog ima čas — zato zna dolgo, po
naših pojmih predolgo čakati. V zgodo¬
vini narodov računa s stoletji. Amalek je
napadel Izraelove sinove, ko so prišli v
Sinajsko pogorje (o tem je bilo pisano v
članku prejšnje številke DŽ): P -< zmagi
nad njim je Bog rekel Mojzesu: "Zapiši to
v spomin in v knjigo in zabiči Jozuetu, da
bom spomin na Amaleka docela izbrisal
izpod neba." Božja pravičnost je sklenila
Amaleka izbrisati iz površja zemlje za
kazen, ker se je protivil načrtu, ki ga je
Bog imel s svojim ljudstvom, in ker je
napadel "izseljence", ki so mirno poto¬
vali proti obljubljeni deželi, in pobil vse,
ki so bolehali in pešali v zadnjem krdelu.
Nehote se pri tem spomnimo na naše
fante in može, katere so poslali v roke
krvavih rabljev tisti, ki so jih sprva spre¬
jeli v zaščito. — Mojzes je pred svojo
smrtjo Jozueta še enkrat opomnil na to,
da izvrši nad Amalekom določeno kazen,
in pristavil: "Ne pozabi!" Ker je Bog ena¬
ko usmiljen kakor pravičen, je čakal štiri¬
sto let, da morda Amalek obžaluje krivico
in jo popravi. Štiri sto let je imel prilož¬
nost za to, a je ni porabil, zavoljo tega
je Bog moral končno prvemu kralju Iz¬
raela, Savlu, naročiti: "Pojdi in. pobij
Amaleka in vse njegovo pokončaj, ne pri¬
zanesi mu in ne poželi njegove reči." Kar
je še bilo ostankov Amaleka, je na božji
ukaz moral kralj David pokončati, da se
je božja kazen dovršila nad nespokornim
narodom tako, da ni sledu več o njem.

Zgodovina pripoveduje mnogo takih
primerov. Niso izginili le stari poganski
narodi, tudi krščanskim ni bilo prizane-
šeno, če niso izpolnili zgodovinske nalo¬
ge, katero jim je Bog naložil. Spominjam
samo na Gote. Mogočen narod so bili
nekoč. Njih država je segala od obale
Črnega morja v današnjo Finsko. Ko so
se dvignili iz svoje dežele, so preplavili
vso srednjo in južno Evropo od Balkana

— 728  —

preko Italije in Francije do Španije in še
v severno Afriko so posegli. Sprejeli so
krščanstvo, po božjem načrtu bi morali
nesti Kristusov nauk vsem narodom od
Carigrada do Gibraltarja. Toda izneverili
so se tej nalogi, priključili so se Arijevi
krivi veri, ki je učila, da Kristus ni bil
Sin božji — namesto pravega krščanstva
so nesli krivo vero po deželah Evrope ir.
jo z nasiljem in preganjanjem vsiljevali
narodom. Niso bii vredni, da bi postali
vodilni narod v Evropi, izginili so in se
razlezli kakor se voda, iz struge vržena,
razleze in jo zemlja popije.

Znana je napoved Device Marije v Fa¬
timi, da bodo v drugi svetovni vojski —
zdi se, da še ni končana — nekateri
"narodi" uničeni, pokončani. Nejasno je,
ali so mišljeni narodi ali države, ker be¬
seda "nacičn" pomeni oboje. Ta napoved
se povsem sklada s sodbami božje pra¬
vičnosti r.ad narodi, ki svoje naloge niso
izvršili. Morda jim je Bog dal na razpo¬
lago dolga stoletja in z brezmejno potr¬
pežljivostjo čakal, kdaj se bodo spame¬
tovali in vršili to, kar jim je naložil v nji¬
hovo lastno korist. Iz teh božjih sodb
spoznamo, da je Bog strašno resen v
svoji pravičnosti. Ne varajmo se! Božja
pravičnost je dejstvo, sto in tisočkrat do
kazano v svetem pismu in v vsej zgodo¬
vini človeškega rodu. Njegovi pravičnosti
nihče ne uide. Mislimo na to! Tudi ma¬
ščevanje vseh krivic, ki smo jih osebno
in kot narod pretrpeli, prepustimo božji
pravičnosti. Skrbimo pa za to, da na nas
njegova pravičnost ne bo našla ničesar,
kar bi morala kaznovati, temveč mnogo
takega, kar bo mogla preobilno popla¬
čati.

Še nekoliko globlje poglejmo v izraze
božje pravičnosti, ki mnoge straši, pa bo¬
mo v ozadju strašnih božjih sodb zagle¬
dali svetle žarke vseobjemajoče ljubezni.
Grozne katastrofe so zadele posameznike
m cele narode; mnogi narodi so bili po-
Pclnoma uničeni, drugi le deloma, toliko
da se je njih število znižalo, da niso več
mnogo pomenili. — Med njimi je poginilo
mnogo čisto nedolžnih, pobožnih in sve¬
tih- Bog pa, ki z druge strani gleda na
Paše zemeljsko življenje, ve, da naše bi
vanje na zemlji ni nekaj končnega, defi¬

nitivnega, ampak le nekaj začasnega,
prehodnega, kratka doba šolanja in, pre¬
izkušnje. NI NAS USTVARIL ZA PAR
DESETLETIJ ŽIVLJENJA TU, AMPAK ZA
VEČNO ŽIVLJENJE PRI SEBI. Tega ne
smemo pozabiti! Če ne presojamo svoje
življenje s tega večnega stališča, vidimo
vse napak in krivo. Edino pravilno per¬
spektivo dobimo, če se postavimo na
stališče božje. Od tam pregledujmo svoje
življenje in vse dogodke na svetu. Božji
načrt z vsakim človekom in z vsakim na¬
rodom je, pripeljati jih k sebi, ker zase
jih je ustvaril. Pri Bogu je naš cilj. Bog
pa vodi ljudi n.a razne načine k sebi. Ene
skozi mimo življenje, druge skozi trplje¬
nje, tretje skozi mučeništvo. Če Bog del
naroda "uniči", to se pravi, dopusti, da
je v vojski ali v kakšni naravni katastrofi
ali po nečloveško krivičnem postopanju
(koncentracijsko taborišče, prisilno delo,
stradanje v ječah) ali po smrtni obsodbi
pokončan, ima Bog pri tem namer, duše
teh ljudi po najkrajši poti privesti k sebi
v nebesa. Izrecno trdi sv. Peter, da so se
ljudje po vesoljnem potopu zadnji trenu¬
tek, ko jim je voda že segala dobesedno
do vratu, skesali svoje prejšnje brezbož-
nosti in se tako za večnost rešili. Isto velja
za vse trpljenje, ki so ga morali prenašati
med vojsko, v begunstvu in še sedaj pod
krivičnim nasiljem mr.ogokje. Na milijone
ljudi se je v tem trpljenju zateklo k Bogu
in se rešilo v nebesa, ki so v mirnih in
ugodnih razmerah živeli odtujeni Bogu,
in bi tudi takšni umrli, ako bi Bog ne bil
dopustil, da jim je bilo vse odvzeto in so
morali iti skozi nepopisno trpljenje. In sto-
tisoči drugi, ki so prej v mirnih letih ži¬
veli pobožno in božje zapovedi spolnje¬
vali, so si v trpljenju, s katerim so jih kri¬
vičniki mučili, zaslužili nedogledr.o visoko
stopnjo blaženosti. To gledanje in preso¬
janje ni gola domišljija, to je najbolj res¬
nična stvarnost, zakaj tisto JE v pravem
pomenu besede, kar je za večnost. Z mo¬
drostjo, ki ji ni primere, z ljubeznijo, ki je
brez meja, vodi pravični Bog poedince
in narode k sebi. Ali se mu ne bomo to¬
rej prepustili brezpogojno in z vsem za¬
upanjem?

Škof GREGORIJ ROŽMAN

— 729  —

JUBILEJ SLOVENSKE USMILJENKE

Tisti od naših rojakov, ki sp po sili raz¬
mer morali prve mesece svojega bivanja v
Argentini stanovati v skupnem bivališču “Fra-
ternal”, se morda še spominjajo neke usmi¬
ljene sestre, ki je iz sosednjega samostana
skoro dnevno prihajala med nje in jim zlasti
v prvih stiskah toliko pomagala. To je bila
s. Olga Angela Ponikvar, ki bi ji človek ne
prisodil dosti več kot 50 let, pa jih bo pri¬
hodnje leto slavila že sedemdeset. Letos pa
praznuje zanjo pač še imeniinejši jubilej:
petdesetletnico svojega redovnega življenja,
sicer 8. decembra. Slovenski pevski zbor “Ga¬
llus” bo šel k slovesnosti prepevat, v zahvalo
Bogu, da je dal slovenski redovnici moč,
tako dolgo dobo se žrtvovati po tako različ¬
nih krajih sveta za blagor bližnjega.

Slavljenka je bila rojena 7. maja 1881 na
Blokah pri Fari. Ljudsko šolo je obiskovala
doma, učiteljišče pa v Ljubljani pri uršulin-
kah. V družbo usmiljenih sester sv. Vincen¬
cija Pavelskega je vstopila v Gradcu 28. no¬
vembra 1900 in bila sprejeta 8. decembra.
Takoj po preobleki je bila poslana v Mace-
donijo, kjer je delovala v Kukusu blizu
Soluna. Ostala je tam kakih 11 let in učila
vse predmete v bolgarščini, poleg tega pa še
francoščino. Tedaj so pa v Carigradu izgnali
vse francoske usmiljenke. Ker je pa predstoj-
ništvo tamkaj želelo ohraniti cvetoče posto¬

janke, je poslalo tjakaj namesto Francozinj
osem Slovenk, med njimi s. Olgo. Tam je
ostala 5 let in poučevala dečke. Po končani
svetovni vojni je bila poklicana nazaj v Ku-
kuš, kjer je ostala do leta 1923. Ker je ta¬
kratno predstojništvo jugoslovanske p ovin-
ce potrebovalo kako sestro za podučevanje
francoščine, je prišla s. Olga v Ljubljano, kjer
je v Lichtenthurnovem zavodu delovala do
30. junija 1927; učila je klavir in franco¬
ščino. Leta 192 7 pa se je odzvala vabilu bo¬
žjemu po novih žrtvah in je odšla v J ihti n
Ameriko, kje r  je silno manjkalo delavk. V
Argentino je prišla 24. avgusta 1927, kjer
torej deluje že nad 23 let kot učiteljica. Med
tem ji je božja previdnost preskrbela prese¬
nečenje: določena je bila za spremljevalko
neki bolni sestri na potovanju v USA, kjer je
po 38 letih videla svet svojega brata, za¬
služnega mons. Jerneja Ponikvarja. Imela je
še drugega brata duhovnika, lazarista g. Ja¬
koba Ponikvarja, ki je pred nekaj leti v
Ljubljani umrl. -—- S. Olga še danes poučuje
tukajšnjo mladež, rada se udeležuje sloven¬
skih prireditev in pomaga, kjer more. “Du¬
hovno življenje’’ ji častita k izrednemu (jubi¬
leju in ji želi že veliko let blagoslovljenega
delovanja v Kristusovem kraljestvu!

BUENOS AIRES IN OKOLICA

Mesec prireditev bi mogli imenovati mesec
oktober slovenski naseljenci v Buenos Airesu
in okolici.

Koncert je priredil pevski zbor Gallus
v proslavo štiristoletnice rojstva, slovenskega
skladatelja Gallus-Petelina. Izbrali so si lepo
dvorano jezuitskega kolegija El Salvador
na Callao. Ne bomo se spuščali v strokovno
oceno, samo to je povedati, da so ljudje za¬
dovoljni odhajali iz dvorane in da je treba
pohvaliti pevce, ki kljub velikim žrtvam ho¬
dijo k vajam, in s tem preskrbe nekaj lepih
ur umetniškega veselja rojakom v tujini.
— Naslednji dan 16. oktobra so pa pevci Ga¬
llusa imeli cerkveni koncert v cerkvi sv. Ju¬
lije, katerega so ponudili g. župniku Figallo
v prid novi dvorani, v kateri jje ves čas zbor
vadil, pa je pogorela. Koncerta se je udeležilo
zelo veliko argentinskih ljudi, ki so bili pre¬
vzeti nad petjem. — Zboru se je zahvaliti za
dar 200 pesov, ki ga je poklonil Slovenski
Vincencijevi konferenci od čistega dobička
nedeljskega koncerta.

Misijonsko nedeljo smo lepo praznovali zla¬
sti v cerkvi z molitvijo že dopoldne pri maši,
popoldne pa smo imeli molitveno uro v sale¬
zijanski cerkvi na Belgrano, kjer imamo ne¬
deljsko službo božjo, nakar je bilo v dvorani
zborovanje DgV, o čemer več poročajo KM.

Občni zbor je imela Slovenska Fantovska
zveza prav na misijonsko nedeljo. Po poda¬
nih poročilih in razgovoru in oceni dela od¬
bora v preteklem letu so si izvolili odbor z
g. Horvatom Avgustom na čelu. Versko-mo-

ralna vzgoja, za katero skrbo njihov duhovni
vodja g. Mernik, in narodna zvestoba ter raz¬
vedrilo, to j,e program, ki naše fante zbira
dvakrat na mesec v Don Boscovem zavodu v
Ramos Mejja. Želimo jim, da bi mogli v SFZ
zbrati čimveč slovenskih fantov in zanje tudi
čimveč narediti.

Državnega evharističnega kongresa, ki je
bil od 21. do 29. oktobra za. vso Argentino v
Kosario, se je udeležila tudi skupina rojakov
iz Buenos Airesa. V nedeljo Kristusa Kralja
zjutraj so imeli Slovenci posebno svojo mašo
v kapeli provincijalne hiše slovenskih šolskih
sester. Kar lepo število se je udeležilo tudi
rojakov, ki stalno živijo v Rosario. Pri sv.
maši, ki jo je s pridigo opravil g. Orehar, so
ves čas lepo prepevali slovenske pesmi. Po¬
poldne so se tudi Slovenci udeležili procesije
in videli navdušenje, ki so ga pokazali do¬
mačini v svoji preprosti veri.

Proslavili smo tudi praznik Kristusa Kralja.
Dopoldne smo imeli sv. maše, kakor druge
nedelje. Na Belgrano je sv. mašo opravil g.
Mernik. — Popoldne pa so se Slovenci zbra¬
li v lepi dvorani kolegija šolskih bratov na
Rio Bamba, da tudi zunaj cerkve praznik pro¬
slave. Združena je bila proslava Kristusa
Kralja z misijonsko mislijo. Pozdravila sta g.
Šuštaršič Dušan za fante in gdč. Mirjam Per¬
šuh za dekleta. G. Fink je pa imel prilož¬
nostni govor o temeljih pravega kraljestva
Kristusa Kralja. Nazadnje je č. g. Lenček L.
ob karti razložil “Naš pogled na svet”. Drugi
del proslave je bil “Slehernik”, misterij, ki
še vedno zgrabi in vpliva. Režiral j|e delo g.
Jeločnik, sodeloval je tudi “Gallus”.

Opravilo za mrtve smo imeli tudi letos Slo¬
venci na Chacariti. Zbralo se je lepo število
rojakov, katerim je g. Hladnik v kratkem
govoru spomnil misel dneva, nato pa sta z
g. Oreharjem opravila molitve za rajne. Mar¬
sikdo je šel na Chacarito, ker ni mogel obi¬
skati grobov v domovini. Pevski zbor “Ga¬
llus” je zapel “Ecce quoinodo moritur justus”
ter “Oj Doberdob”.

Novo mašo g. Cirila Kumpa, salezijanca,
smo imeli 5. novembra. Posvetil ga je pape¬
žev legat z drugimi 50 na kongresu v Ro¬
sario. Kot štajerski rojak pa si je zaželel
opraviti novo mašo med rojaki. Kar prav je
Prišlo, da to nedeljo nismo imeli prostora na
Belgrano, in smo šli v Don Boscov zavod v
Ramos Mejia. Kraj je lep in cerkev pro¬
storna. že davno pred deseto so se začeli zbi¬
rati Slovenci. Komaj so čakali, da je prišel
novomašnik pred cerkev, kjer ga je nagovoril
S- Pintarič in mu po govoru izročil novomaš-
ni križ. Ob vstopu v cerkev ga je pozdravila
stara pesem “Novomašnik, bol’ pozdravljen.
V slavnostnem govoru je g. Mernik pokazal
Pa veselje, da imamo duhovnika-Slovenca.
Pri sv. maši je pel pevski zbor “Gallus”, Po¬
poldne ob pol 7 pa se je zbralo kakih 200
fantov in mnogo slovenskih duhovnikov. V
■cerkvi je pridigal g. Skvarča, nato so bile pete
'itanije, končno pa večerja ozir. prigrizek za
v se fante z govori in petjem združena.

Obnovo posvetitve Brezmadežnemu Srcu
Marijinemu smo imeli isto popoldne 5. no¬
vembra ob pol 4 v romarski cerkvi Nova Pom-
Peja. Udeležba je nekoliko trpela zato, ker

Zgoraj in spodaj: Z nove maše g. Kumpa

(Foto Erjavec)

je dopoldanska slavnost nove maše dolgo
trajala in ljudi tudi utrudila, ko so komaj
prišli domov. I J a se jih je zbralo lepo število,
dasi premalo za tako slovesnost. Po govoru
g. župnika Malija, smo imeli pete litanije, ki
jih je ob asistenci gg. Lenčka in Petka imel
g. Orehar, po litanijah pa smo vsi skupno od¬
molili posvetilno molitev. Pri vsej slovesno¬
sti je prepeval pevski zbor iz Ramos Mejia.

Mesec verskega tiska smo imeli v Argen¬
tini. Njegov namen je bil razšli iti in utrditi
verski tisk med slovenskimi naseljenci. Ne¬
mogoče je popisati, koliko kilometrov poti so
prevozili in prehodili požrtvovalni poverje¬
niki v Capitalu samem in okolici. Več sto
ljudi je bilo treba obiskati, jih poprositi za
naročnino in tiskovni'sklad. Uspeh ni izostal.
Lepo višino naročnine so prinesli in tudi ti¬
skovnemu skladu so lepo pomagali.

— 731  —

Marsikateri od beguncev je že pal v tujo zem¬
ljo . . . Na vernih duš sino jih obiskovali in
molili za pokoj njih duš

Tragična smrt družinskega očeta. G. Franc
Kovač, doma iz Kočevskega, se je naselil
pred leti v št. Vidu-Brod ter bil zaposlen v
tamošn^i tekstilni tovarni. Obenem z drugimi
je moral od doma, ko je komaj zgradil hišico.
Šel je skozi vse begunsko življenje, zvest svoji
ženi in skrben za otroke. Ko jr. prišel v Ar¬
gentino, so po njegovem delu popraševali in
tudi njega osebno radi imeli. Pokopali so
ga v spremstvu rojakov na pokopališče v San
Justo. Naj Bog poskrbi za ženo in otroke,
katerim iskreno sožalje!

MENDOZA

Versko življenje med mendoškimi Slovenci

lepo uspeva. Z velikimi žrtvami prihajajo

Skupina rojakov v Kanadi

stari.in mladi k slovenski službi božji. Po¬
večini poje cerkveni zbor, ki ima po vsej Men-
•dozi lep sloves, od časa do časa pa imamo
ljudsko petje. Obhajilna miza je zelo lepo
obiskana. Razveseljivo je in pozornost vzbu¬
ja, da se evharistične mize udeležuje lepo
število mož in dozorevajočih fantov. Le-ti so
naš up in naša nada. Otroci pa redno in točno
prihajajo k verouku. Zares se čutimo med
seboj povezani kot ena družina.

Naš slovenski pevski zbor, ki mu dirigira
g. prof Bajuk Božidar, opravlja lepo apostol¬
sko delo, ko se odziva vabilu mendoških žup¬
nikov in hodi prepevat na njihove verske pri¬
reditve; od zadnjih naj bo omenjeno žegna-
nje in birmovanje v farni cerkvi v Vitla Jo-
vita, dne 16. julija, kjer je naš zbor pel latin¬
sko mašo, za konec po še nekaj slovenskih
pesmi na izrecno željo g. župnika p. Antonio
iz kongregacije Don Orione.

V nedeljo 20. avgusta so patri Klareti n ci
proslavili beatifikacijo svojega ustanovitelja
v fari Srca Marijinega. Za to priliko je daro¬
val slovesno pontifikalno mašo mendoški škof
mons. Alofonz M. Buteler. Zopet je prepeval
naš zbor pri tej slovesnosti.

V nedeljo 20. avgusta so patri Klaretinci
kjer župnikuje č. g. Ivan Tomažič, prazno¬
vala god svoje patrone. Ob tej priliki se
zbere v Santi Rosi velika množica ljudi in
tudi vse provincialne oblasti, kakor tudi pre-
vzvišeni škof. Naš pevski zbor se je odpeljal
s posebnim avtobusom iz Mendoze, kamor je
dobri dve uri daleč. Pel je latinsko mašo. Pri
slovesnosti je zbor škofu mons. Butelerju za¬
pel še dve slovenski narodni pesmi in žel ve¬
liko priznanje in pohvalo. Res so žrtve, ko se
je treba potruditi veliko večerov k pevski
vaji in je treba žrtvovati veliko časa, a
se zavedamo, da s petjem dajemo čast Bogu
in vršimo svoj apostolat, ko pomagamo pri¬
vabljati ljudi k cerkvenim slovesnostim, ki
jih naše petje zelo poveča in polepša, včasih
sploh omogoča.

V nedeljo 24. septembra, smrtni dan svet¬
niškega škofa Antona Martina Slomš®ka, je
tukajšnje “Društvo Slovencev” priredilo Slom¬
škovo proslavo v spomin 150 letnice nje¬
govega rojstva. Ob petih popoldne smo imeli
v kapeli Bratov Marianistov na Avenida San
Martin lavretanske litanije in blagoslov. Nato
se je vršila proslava v dvorani pod kapelo.
Zbralo se je nad vse pričakovanje veliko lju¬
di : Možje in fantje, žene in dekleta ter šo¬
larji,mnoge mamice s kupom otročičev, kar
nam daje lepo spričevalo in tudi pri doma¬
činih vzbuja pozornost. — Najprej je g. ravn.
Marko Bajuk, predsednik “Društva Sloven¬
cev” v Mendozi, pozdravil vse navzoče in
otvoril proslavo. Nato je g. kaplan Janez Ma¬
lenšek v spominskem govoru podal življenje¬
pis velikega škofa, povdaril njegove zasluge
za čast božjo, za katoliško Cerkev in za sloven¬
ski narod. Nepregledno je delo Slomšekovo,
zato se je ometjil na njegovo delo kot duhov¬
nika in škofa-dušnega pastirja, kot narodnega
buditelja in vzgojitelja, kot borca za narodo¬
ve pravice in predvsem kot izvrstnega šolnika
in vzgojitelja mladine. Z željo, da bi bil pro¬
glašen blaženim, je pozval poslušalce, naj mu

—- 732

vedno izkažemo čast, ki mu gre, kot je Slom¬
šek sam izrazil: "Kdor svojin slavnih pred¬
nikov ne/časti, njih naslednik biti vreden
ni.” — Govoru je sledila pesem “Oj preljubo
veselje”, ki jo je zelo občuteno podal naš
cerkveni pevsKi zbor. — Vrstile so se dekla¬
macije in recitacije: Bog za vse skrbi, Seda¬
nji svet, Tri najlepše rože, Kdo je vse ustva¬
ril, O materinem jeziku. — Prof. Bajuk je
priredil prizor “Blaže in Nežica v nedeljski
šoli”. Nastopilo je 10 otrok in nekaj odraslih.
Prizor je bil nad vse poučen pa tudi zabaven.
— Za tem prizorom je sledila pesem “Večer¬
nica” in recitacija Slomšekovega sestavka
“Lepo petje, lepo srce”. — Ko je zbor zapel
še dve zdravici: “En hribček bom kupil” in
"Slovenc Slovenca vabi”, je žel velikanski
aplavz. Romantično lepa in nežna “Predica”,
katero je podal ravno ženski zbor, ni vzbu¬
dila samo lepih umetniških čustev, ampak nas
je od vseh- še najbolj ponesla v slovensko
kmetsko hišo, odkoder je izšla večina naših
beguncev in ki je njenega duha znal Slomšek
tako pristno podati v vezani besedi, Ipavec
Pa vglasbil. S pesmijo “Svetlo sonce” in
“Lahko noč”- se je dveurna proslava zaklju¬
čila. G. Marko Bajuk je med posameznimi
točkami napovedoval in razlagal naslednjo
točko, da je tudi mladina mogla slediti in se
uživljati v slovensko kmetsko okolje, ki je
večini mladine neznano. G. Plahuta, naš sli¬
kar, je za to priliko napravil zelo povečano
sliko škofa Antona Martina Slomšeka. — Za
dve uri smo se preselili v našo lepo domo¬
vino, v čase, ko je bilo še lepo. Nato pa smo
se duhovno pokrepčani razkropili v vrvež bo¬
gate Mendoze, ki je pravo nasprotje doži¬
vetega.

1. oktobra je pevski zbor prepeval latinsko
mašo na žegnanju v Las Heras in istega dne
v farni cerkvi sv. Avguština, popoldne pa zo¬
pet pri procesiji v Las Heras. Samo ljubi Bog
ve, koliko dobrega naredijo naši pevci, ki v
tej napol misijonski deželi presenetijo ljudi
z dovršenim cerkvenim petjem.

Zadnje čase smo poleg zborovega petja za¬
čeli obnavljati tudi cerkveno ljudsko petje,
ki je potrebno zlasti otrokom in mladini, pa
tudi starim srce ogreje.

Na misijonsko nedeljo smo imeli Slovenci
v farni cerkvi Srca Marijinega zelo obiskano
molitveno uro za misijone. Ne da bi se ba¬
hali, moramo ugotoviti, da je od okrog 350
Slovencev prišlo k uri nad 100 ljudi, dočim
Je bila za celo Mendozo, ki šteje 100.000 lju¬
bi, ena molitvena ura in je prišlo k njej le
okrog 70 oseb.

Bog daj, da bi Slovenci ostali zmeraj po¬
nižni in duhovno globoki! Pozdravljamo vse
z hance po svetu!

ZDRUŽENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE

Slovenski duhovniki pomagajo dr. Rožma-
* lu  pri njegovi skrbi za semenišče. Na pova¬
bilo msgr. Omana so se zbrali slovenski du¬
hovniki v Clevelandu. Tam jim je škof dr.
Rošm an  razložil svojo skrb za semenišče v
-Argentini in za pet bogoslovcev, ki študirajo

po raznih krajih Evrope, za katere mora on
prav tako skrbeti. — Iz zborovanja so trije
duhovniki kot odborniki naslovili proglas
drugim duhovnikom in vernikom, kjer pra¬
vijo: Prositi moramo Boga za duliovske po¬
klice. A poleg molitve je treba tudi denarno
žrtvovati v ta namen, v našem primeru: Tre¬
ba je denarno Prevzvišenemu priskočiti na
pomoč, da bo mogel vzdržati naš prepotrebni
zavod: semenišče. Vsi duhovniki smo mu na
sestanku obljubili, napraviti posebno zbirko
v cerkvi in vernikom razložiti nujnost te
zbirke, ter navdušiti še posamezne, da za eno
leto darujejo skupaj 15 dolarjev. Toliko je
namreč po dosedanjih cenah najmanj potreb¬
no za vzdrževanje semenišča. Seveda pa pri
tem ni všteta obleka, knjjige in zdravniška
oskrba. Po posameznih farah bodo določeni
dobri možje in žene, ki bodo iskali te 15 do¬
larske dobrotnike slovenskega semenišča.
Lahko pa se izroči ta vsota tudi domačemu
duhovniku, ki jo bo gotovo rad poslal na¬
prej, ali pa pošlje komu izmed treh podpi¬
sanih, ki so bili izvoljeni v odbor v pomoč
Prevzvišenemu v tej zadevi. Ali naj pustimo,
da naša stara domovina utone v brezboštvu?
In to bo, ako ne bo duhovnikov, zadosti du¬
hovnikov. . . Dopis so podpisali: Rev. Baznik,
Rev. Cimperman, Rev. Jager.

Mnogo novonaseljenih rojakov je pohitelo na
novo mašo priljubljenega p. Bazilija

733

VI, OBLAKI, GA ROSITE ...

“Mama, zakaj je imel tlanes duhovnik pri
sveti maši temnomoder plašč? Zdelo se mi je
v cerkvi vse tako žalostno^” je rekel Tonček
nami na prvo adventno nedeljo, ko so prišli
od maše.

“Otroci, danes smo začeli advent. Advent
pomeni prihod. Spominja nas na tiste žalost¬
ne čase, ko so ljudje pričakovali Odrešenika
in hrepeneli po njem. V tem času so ljudje
delali velike grehe. Zato so bili zelo nesrečni.
Tudi tisti, ki so lejio živeli, so bili žalostni,
ker so ljudje taka žalili Boga. Zato so vsi

Angelci se uče peti “Sveta noč, blažena noč”
Otroci, ali jo vi vsi znate peti? — Na desni
vam kaže slika, kako Marija že nese Jezuščka.

prosili, da bi se jih Bog usmilil in jim poslal
Odrešenika.” Tako je razlagala mama.

“Mama, mi j>a že imamo Jezusa v taber¬
naklju, zato nam ni treba nič več po njem
hrepeneti in ga pričakovati,” pravi Tonček.
“Res je, mi imamo Odrešenika. Jezus je med
nami v tabernaklju,” odgovori mama. “Toda,
otroci, koliko ljudi danes živi, kakor bi ne
bilo Jezusa med nami. Ne marajo ga. Nočejo
ga poznati in sperejeti. Brezbožniki Jezusa
sovražijo, prezirajo in preganjajo. V deželah,
kjer vladajo, trgajo Jezusa iz src nedolžnih
otrok. Hočejo jih pridobiti, da bi tudi oni
sovražili Jezusa. Več milijonov poganskih
otrok še ne pozna Jezusa, ker k njim še ni
bilo misijonarjev, ki bi jim o njem govorili.
Vsi ti otroci so prav tako nesrečni kakor so
bili ljudje^ ki so pričakovali Odrešenika. Zato
moramo v adventu zanje še vedno prositi:
"Pridi, Odrešenik sveta!” Prositi moramo za
veliki povratek grešnikov k Bogu. VI, otro¬
ci, morate pa posebno moliti v tem času, da
bi vsi otroci na zemlji spoznali Jezusa, Odre¬
šenika sveta, in se veselili božičnih praznikov,
kakor se jih veselite vi.

Tudi na vaša srca trka v adventu Jezus. Pre¬
bivati hoče v njih. Zato morate iz svojih src
pomesti vse, kar Jezusu ni všeč, ves grešni
prah, vso grdobijo. V adventu morate delati
Jezusu veselje. Lepše morate moliti, raje ubo¬
gati, več potrpeti drug z drugim...”

0, VE LESENE JASLICE...

“Mama, ali ste doma tudi imeli jaslice?”
vpraša Metka. “Seveda smo jih imeli. Pa ka¬
ko so bile lepe! Naš ata je doma naredil tako
lepe jaslice, da so jih vsi sosedje občudovali.”

“Mama, ali bomo tudi letos naredili jasli¬
ce?” vpraša Janko. “Seveda jih bomo. Ata
morate prositi, da nam bo pomagal. Narediti
moramo zelo lepe jaslice.” Tako je rekla
mama in odšla v kuhinjo.

Ata Je šel po maši obiskat svoje znance.

734  —

Ko se je vrnil domov, so ga vsi otroci prosili,
če jim bo pomagal narediti jaslice. Ata je ob¬
ljubil, da jim bo naredil zelo lepe jaslice.
Potem jim je pokazal vse, kar je že kupil za
jaslice. Toda zelo pridni morajo biti in mamo
radi ubogati.

V adventu so vsi otroci vsak večer z atom
in mamo molili rožni venec za grešnike in
za otroke, ki še ne poznajo Jezusa. Po mo¬
litvi so vedno tudi zapeli: “Vi, oblaki ga ro¬
site” ali “Lepa si, lepa si ;  roža Marija”.

Zadnji teden pred božičem so začeli de¬
lati jaslice. Iz debelega papirja so naredili
ograjo in jo zeleno pobarvali. Namesto mahu
so posušili travo, z njo naredili več manjših
hribčkov in en večji grič — za mesto Betle¬
hem, potem pa po njej razgrnili papir, ki je
bil pobarvan kakor mah. Na ta papir so pri¬
lepili pastirje, ovčke in mlinčke na veter.
Med palme iz papirja so postavili hlevček, ki
ga je ata naredil iz velike, suhe trave, ki
raste v močvirju. Nad betlehemske poljane
so pritrdili na žico angela, ki naznanja^ da
je Jezus rojen. Zadnji večer so postavili v
hlevček tudi Jezuščka na slami, Marijo in
Jožefa. Vsak večer, ko so delali jaslice, so
prepevali božične pesmi. Ko so šli otroci spat,
je ata le napeljal elektriko.

TONČKOVA TOMLAD

Tončku sonce sreče sije,
dan najlepši pričakuje,
zanj, ki se za nas daruje
mu srce nedolžno bije.

“Jezus, pridi, pridi k meni!"
Tonček vsak dan lepše prosi,
cvetje mu ljubezni trosi
v duši, njemu posvečeni.

“Jezus, ti pomlad si moja^
moja sreča in veselje,
tebe ilčejo vse želje,
moja duša vsa je tvoja.”

LUČKA GORI. .

V izbici ua|i
I>a lučka gori,
naša Marija
na smeh se drži.

Radi otroci
Marijo imamo,
vsak dan cvetlice
in srca ji damo.

V izbici naši
pa lučka gori. . .
Tiho bodimo,
naš Jezulček spi!

Na sveti večer so najprej v sobi in ku¬
hinji pokadili in pokropili, potem pa so ve¬
čerjali. Po večerji je ata povabil mamo in
otroke k jaslicam. Ko je prižgal lučke, so vse
jaslice zažarele v raznih barvah. Ata je prebral
iz svetega pisma, kako je prišel Jezus na
svet. Potem so pred jaslicami molili vse tri
dele rožnega venca, nato pa prepevali božične
pesmi. Otrokom se je zdelo tako leno kakor
v nebesih . . .

— 735  —

Tile fantiči so bili ministrantje pri prošnji
procesiji na Rakovniku, ko smo bili še doma.
Kdo ve, bo kateri postal celo duhovnik...?

EN SAM DUHOVNIK...

Tam v začetku šolskega leta je bilo. Tudi
Peter je šel v šolo — četrto že. V zavodsko
šolo, seveda, kot “mcdio popilo”. “Tam se
več naučijo,” je povedala mama, “in pa:
učitelji — padri le bolj skrbijo za fante, ka¬
kor pa v zunanjih šolah.”

Pa je bil križ s Petrom —kot vsako leto.
Kakor se je trudil in trudil, zlepa mu ni šlo v
glavo. In še kar se je naučil, je kmalu poza¬
bil. Mama se je že bala, da ga bodo dali
nazaj v tretji razred. Pa glej! Prav tedaj, ko
se je zdelo, da s Petrom ne bo nič, se je zgo¬
dilo nekaj čudnega.

Nekega dne je učitelj v šoli govoril o dra¬
gih kamnih: dijamantih, rubinih, safirih in
podobno. Kazal je tudi posnetke teh dragih
kamnov. Seveda samo kosce steklenih krista¬
lov, ki so pa žareli v čudovitih barvah.

Pa se oglasi mlad j>obič v prvi klopi: “Ko¬
liko bi pa stal takle rubin, ko bi bil pravi?”

Učitelj dvigne kot oreh velik kos stekle¬
nega kristala, ki se je lesketal v rdečkasti
barvi: “No, točno tega ne vem. Vsekakor pa
nekaj tisoč pesov.”

Vzklik začudenja se je izvil učencem iz
prsi. O takem bogastvu niso še nikdar sa¬
njali. Pobiču pa, ki se je preje oglasil, je
ušla misel: “Oh, to pa ni za nas. Smo preveč
revni!”

Učtelj se na oglasi: “Revni? No, ne vem,
kako bi rekel. Dragih kamnov res nimate.

linate i>a nekaj drugega, kar je vredno vet'
liko, veliko več. Vsaka vaša duša je več vred¬
na kot vsi zakladi sveta!”

Molk je legel na razred. Kakor odsotni so
strmeli fantički v učitelja in razmišljali o
doslej neznanem čudesu: vsaka njihova du¬
ša je več vredna kakor vse drugo! Kako malo
so doslej skrbeli za ta božji zaklad, ki ga
nosijo v sebi? In če se duša pogubi — kaj s
tem zakladom? Bogu ga ukradejo in ga dajo
hudobnemu duhu.

še enkrat se oglasi radovedni pobič: “Po¬
tem, potem pa storijo duhovniki največ do¬
brega, ker pomagajo dušam v nebesa. Kaj
ne, gospod?”

“Da!” pritrdi učitelj. “En sam dober du¬
hovnik naredi več dobrega, kot vsi učenjaki
sveta! — No, pa še drugič kaj več o tem.
Sedaj se pa učimo dalje!”

Res, učili so se dalje. A kaj so se učili,
tega Peter ni vedel. Ni slišal prav ničesar. V
duši so mu še vedno zvenele učiteljeve be¬
sede: “En sam dober duhovnik. . . !” Skoraj
da ni vedel, kdaj se je pouk končal. Ko je
prišel domov, je j>a celo pozabil pozdraviti
mamo, tako je bil zamišljen.

“No, Peter, £e spet nisi znal v šoli, kaj ne,
pa si bil kregan,” ga pozdravi mama, ko ga
zagleda tako zamišljenega.

“Ne, mama! Saj še vprašan nisem bil. Am¬
pak nekaj drugega je!” In stopi čisto k mami
ter ji zašepeta na uho: “Mama, jaz bom p»
postal duhovnik!”

Vsa začudena mama pogleda in ne ve, kaj
bi. Oh, kako si je včasih želela, da bi Peter
postal duhovnik. A ko je pričel z učenjem
v šoli, je videla, da mu ne gre preveč od
rok. Zato mu pa tiste misli ni nikoli omenila-
Na, s (Mlaj je pa kar sam prišel z njo na dan.

“Pa kako, Peter, da si prišel na to misel?”

Peter ji pove vse, kar je slišal v šoli. In
je končal z besedami: "Veš,  mama, duhovnik
postati, to je naj večja sreča na svetu!”

Vsa vesela poljubi mama Petra na čelo:
“Pa poskusi, Peter. Morda bo pa le šlo!”

In vse kaže, da bo res šlo. Počasi, pa ven¬
dar. Saj se Peter nič več ne uči, kot preje.
Le kar se nauči, vedno jjonavlja, da mu ne
uide iz glave. Ponavlja, ko pomaga mami pri
delu; ko pospravlja in pometa kuhinjo; še
celo med igranjem si kliče v sponrfn to, kar
se je naučil.

Sedaj, ko gre leto h koncu, je Peter med
najboljšimi. Pa mu ni nič zato. Saj misli
vedno le na učiteljeve besede: “En sam do¬
ber duhovnik. . .” In to bi Peter rad postal!

INE

7S6

KAMENČEK

Pri otrocih se res še odrasel človek kaj do¬
brega nauči. Vsaj jaz sem se zadnjič, ko sem
srečal Barico.

“Kam, Bariča?” jo ustavim.

“V trgovino no soli in moke. Pekli bomo.”

“Pa kaj? Šepaš? Kaj si si pa naredila na
nogi?”

“Oh, nič!” je odgovorila kakor v zadregi
in zardela.

"No, nekaj že mora biti, drugače ne bi
šepala,” sem silil vanjo.

Oklevala je nekaj časa, potem po odgovo¬
rila: “Povem, samo doma ne smete nič po¬
vedati. Najbrže bi mami ne bilo všeč.”

Ivo sem obljubil, da bom molčal, je začela:
“Veste, zadnjič so nam gospod pripovedovali o
dušah v vicah. Toliko trpe, pa si same ne mo¬
rejo prav nič pomagati. Mi jim pa lahko ve¬
liko pomagamo: z molitvami, dobrimi deli
in premagovanjem. Tudi jaz bi jim rada po¬
magala. Zato pa dam vselej, ko grem od
doma, kamenček v čevelj, Malo boli, pa saj
prav to hočem. Kaj mislite, ali s tem kaj po¬
magam dušam v vicah?”

“O, prav gotovo, Bariča. Pa vendar — ne
bi raje molila v ta namen? Mislim, da bi bilo
tako bolj prav!”

“Saj molim tudi. A zdi se mi: če duše v
vicah trpe, moram tudi jaz trpeti, če jim
hočem veliko pomagati. Se vam ne zdi?”

“že, že! Samo v takih stvareh je prav, da
poslušamo odrasle. Zato pa le vprašaj mamo,
če smeš ali ne.”

“Vi bi dovolili, kaj ne, gospod?”

“Jaz? No, mislim, da bi. O, seveda bi!”

“No, potem je pa kar prav. Hvala lepa! Pa
zbogom!” In je odšepala dalje proti trgovini.

Kaj sem hotel? Gledal sem za njo in raz¬
mišljal, kaj naj si sam naložim, da bom vsaj
malo podoben mali Bariči. INE

JAZ PA VEM...

1. Kateri je bil prvi Jezusov čudež.

2. Kdaj posebno molimo za verne duše.

3. Kaj je učil Jezus.

J. S kom govorimo, kadar molimo.

5. Kaj pomeni beseda “advent”.

Odgovore pošljite na uredništvo D. Ž. Tri¬
je, ki bodo prav odgovorili, dobe po eno mla¬
dinsko knjigo.

ODGOVORI na prejšnja vprašanja:

1. Na svetu smo zato, da bi živeli po božji
volji in se zveličali.

2. Moliti smo dolžni, ker brez molitve ne
bi mogli prav živeti in ker je molitev zapo¬
vedal Jezus.

OB STUDENČKU

Tiho žubori studenček,

Tilka plete rožni venček
svoji lepi domovini,
ožarjeni v bolečini.

Vsak dan ga Mariji nosi:

"Reši domovino!" prosi.

Božje Dete jo posluša,
ker mu všeč je njena duša.

Tilka Jezuščku verjame,
vselej srečna ga objame ...

Ko konča svoj rožni venček,
gre poslušat spet studenček.

Žarko

3. Ime Jezus pomeni Odrešenik ali Zve¬
ličar.

4. Deli rožnega venca so: veseli, žalostni
in častitljivi del.

5. “Jezus je delal čudeže, da bi ljudem
pomagal in da je dokazal, da je poslan od
Boga.

Na gornja vprašanja smo prejeli samo dva
odgovora. . . Oba sta pravilna. Enega je poslal
Martinčič Franci iz Lanusa, drugega pa —- ne
vemo, kdo, ker ni bilo pod odgovori nikjer
imena... žrebanja ni bilo nič, ampak kar
oba reševalca prejmeta vsak po eno lepo slo¬
vensko mladinsko knjigo, ki naj jo prideta
iskat v Dušnopastirsko pisarno na Victor Mar-
tinez.

Spodaj vidite deklico v narodni noši. Kako
dostojna, pa zato nič manj krasna je!

737

VSEBINA NOV.-DEC. ŠTEVILKE

VSEBINA: Stran.

Naslovna slika: Slovenski kot v Lu-

janski baziliki {Foto Dž) .. . 644 a

“Vzeta je Marija v nebesa" (Škot Gre¬
gorij Rožman .. 6 4 4. b

(Dogma Marijinega vnebovzetja (Gni¬
dovec) . 646

Vera (Igor) .. 647

Brezmadežni Materi Vnebovzeti (Jože

Svet) ... . 648

Slovenci na proglasitvi v Rimu (I. A.) 649

Na potu k zornicam (Radoš) . 65 7

Zveličar nam je rojen zdaj (KAJ) . 659

Tomaževe (jaslice (N. Zemljak) ....  660

Begunska družina (Kunčič) . 661

Nooddano pismo (Miha Krivec). ....  664

Naša srca (Ahčin) .. 665

Papež Pij XII. o udeležbi delavcev v

vodstvu podjetja (Ahčin) . 6 69

Ljubezen, modrost in spoštovanje v

vzgojji otrok (Hanželiž) . 672

Kako so Boštanjčev ata litanije peli

(Kk) ... 674

Po katoliškem svetu . 676

Poročilo ob petletnici s'o venskega bo¬
goslovnega semenišča v tujini (na¬
slovna stran: Vladimir Mazi) ....  677

Za uvod in Vsebina (Odar) . 67S

Slovensko semenišče v begunstvu . . 679

življenje v begunskem semenišču
(Bogoslovci) . 682

VSEBINA: Stran

Zahvala dobrotnikom.  691

Teološka fakulteta 1945—50 ....  695

Dokumenti., ,. 698

Cvet in sad na Kitajskem. 703

Svet Kristusu (L. L. C. M.) . .. 704

Praznovanje misijonske nedelje (L. L.

C. M.) '..     708

Križ v črno Afriko (Poznič in Kerše-

van) . 710

Novomašniki v misijonih (Pavlin in

Jerman) . 712

Iz notranjosti Kitajske (Anica, in Al

bin Miklavčič) . 713

Najbližji misijon..,. 714

Oče Velikih jezer (Janko). 719

Baragov teden v San Luisu. 720

Velika slovenska maša (Mernik) ....  721

Smrt zaslužnega duhovnika. 724

Iz zasužnjene domovine . . .. 725

Usoda narodov (škof Rožman) ....  727

Med izseljenci . 730

Za naše male:

Vi, oblaki ga rosite! (Mali) . 734

O ve, lesene jaslice (Mali) . 7 34

Tončkova pomlad, Lučka gori (žar¬
ko) . 735

En sam .juhovnik (Ine) . 736

Vprašanja in odgovori — Ob stu¬
denčku (Ine) .. 737

Kamenček (Ine) . 737

-== OB KONCU LETNIKA

Hvaljen bodi Bog! Letnik 1)150 “Duhovnega življenja” je zaključen. Okrog 750
strani obsega v celoti. Iskreni Bog povrni vsem številnim pisateljem in pesnikom,
ki so nam te bogate strani napolnili s tako dragocenim in pestrim gradivom!
Lepo jili prosimo, da ostanejo tudi v novem letniku 1951 “Duhovnemu življenju ’
zvesti in požrtvovalni sodelavci! Zahvala pa tudi našim dragim naročnikom, ki so
razmeroma precej visoko naročnino v redu poravnali in s tem omogočili ne le srečen
zaključek tega letnika, ampak tudi nadaljnje izhajanje lista, še posebna zahvala
pa onim velikodušnim dobrotnikom, ki so poleg naročnine prispevali še prostovoljne
darove v tiskovni sklad in pa zlasti našim požrtvovalnim poverjenikom, ki so "Du¬
hovno življenje” razdeljevali,-naročnino in tiskovni sklad pobirali in pomagali s.
predragocenimi nasveti, ki jih bomo skušali v bodočem letniku kolikor le mogoče
upoštevati! Letnik 1951 bistvenih sprememb ne bo doživel, tako da bodo naročniki
prejemali mesec za mesecem spet tako bogato zakladnico koristnega in prijet¬
nega branja kot letos, ne da bi morali plačati kaj višjo naročnino, kljub izdatno pove¬
čanim stroškom tiska. Tako ostane naročnina za “Duhovno življenje” za vse dežele
ista tudi v letu 1951! Prosimo pa, da jo blagovolite plačati čim j»rej, da bomo mogli
takoj v začetku kupiti in plačati potrebni papir za celo leto naprej. Zlasti pa prosimo
vse, ki količkaj zmorejo, da ob plačevanju naročnine prostovoljno darujejo še k)ij
v tiskovni sklad, na katerega računamo v zaupanju na umevanje naših bralcev/

PRAV BLAGOSLOVLJENE IN VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER MILOSTI
POLNO NOVO LETO ŽELI VSEM SODELAVCEM, NAROČNIKOM IN BRALCEM

“DUHOVNO ŽIVLJENJE”

“La Vida Espiritual” — “Duhovno življenje” je slovenski
duhovni mesečnik, ki ga izdaja konzorcij. — Uredništvo in
uprava: Victor Martinez 50, Bu e nos Aires, Argentina. — Za
izdajatelja, uredništvo in upravo: Ladislav Lenček CM. —
Naročnina: Za Argentino polletna 20 pesov; za inozemstvo
letna: USA 7 dolarjev; Kanada 8 dolarjev; Anglija 5 USA
dolarjev; čile 300 čilskih pesov; Italija 2000 lir; Francija
1000 frankov; Avstrija 50 šilingov.

Talleres Gr&ficos “POLIGLOTA”, Corrientea 3114