Slovanska	CaaBrtucKaa
k n ih o v na.	Snopič 40. BuG-iioreKa.
Slovanska knjižnica.
Urejuje in izdaja Andrej Gabršček.
-»»X««*-
Jgra y treh dejanjih-
SPISAL ANTON KLODIČ-SABLADOSKI.
V GORICI.
Natisnila in založila Goriška tiskarna A. Gabršček. (16. julija 1896).
i
i

V 23,546^96/
Inton IlodiG-§abladoski.
jMakriri blagoslov.
Igra v treh dejanjih.
V GORICI.
Tisk. in zal. ,.Goriška tiskarna" A. Gabršček.
1895.
— 3 —
1*
§ Drugi natis. %
O S O B E.
-;k-
Fodkuknik, bogat kmet.
Vida, njegova sestra.
Jela, njegova liči.
Peter, Jelin ljubi, kovač.
Učitelj.
Zdravnik.
Miroslav	1	. .
Anton	f	mženerja'
Nacestnik, Miroslavov in Antonov stric, viši inžener.
Turjan,	I
Mohorin,	\	kova,;i-
Lšščar,	)
Vinklič, kolar.
Anica, dekla v Šandrovi krčmi.
Katra, dekla pri Podkuknikovili.
Drugi Kobaridci.
Dejanje se vrši v Kobaridu leta 1867.
t
<^<^ <^<^ <^ <^ V^V^V^I
prvo dejanje.
(V Podkuknikovi hiši. — Soba).
pryi prizor.
-»-
Jela
(stoji pred mizo iu opazuje šopek rožic na njej. Vzemši iz šopka hlapčiča, pravi):
D.
‘ekliški hlapčič zali, ti povej, če res Ima me rad, ne šali s srcem mojim se; Če zvest ostane ali bode mi nezvest,
Če zvesto ljubil bode ali me pusti. Gotova sem, on trstje upogljivo ni, Katero vsaka sapa ziblje. Kakor Krn Stoji nepremakljiv, besedi svoji zvest
4
~r	4*
Ostane vselej Peter. Tak je on! — In vse Zapreke, srečo nama ki ovirajo,
Se stanovitno voljo zmore. Prav za prav Ovira jo le ena, da je siromak.
Če tehtam pa na tanko, v tem Ovire ni Za naju blagor. Priden, lep mladenič je,
In upam, da prijazna bode sreča mu.
A oče moj je druzih mislij nego jaz.
Da Peter je štedljiv in priden, tega pač Nikakor ne taji. Naj bode češčen Bog In hvaljen, nekaj časa sem, ni tudi več Tako nasproten rokodelcem kakor prej.
Pot, kojo je v Gorico storil te-le dni,
Zastonj ni bila; mogel se je vvčriti,
Da, kakor plug, časti jo vredno kladivo.
•«»«*•
prugi prizor.
-5:5-
(Jela in Peter).
Jela.
Oh, Peter! Dolgo že te ni bilo pri nas,
Da že sem skoro skrb imela, ali še Imaš me v mislih.
i
4
Peter.
-*
Vselej, Jela! Oče tvoj Pozval na delo ni nobeno me ta čas,
Pa priti moral sem, če tudi ne pozvan In brez opravka-ta edini krat do vas,
Da vidim in pozdravim, srce moje, te.
Jela.
Tvoj govor jemlje mi nemir in skrb. Zakaj I Tako otožno se glasi?
Peter.
Radosti vsa
Vskipeva duša mi, odkar besedo si,
Da bodeš moja ali pa nobenega,
Izrekla mi. — A žalost, bridka tuga me | Obhaja, ko pomislim, oču tvojemu Ze kolikrat sem skušal se prikupiti,
A vspeha nisem še imel nijednega.
Le kmetovalstvu hvala, vselej pravi, gre, A rokodelstvo steber je družini slab.
Da dnes s pečenko dobro rokodelec se Osladi, drugi dan le črni, suhi kruh Ima za hrano, žejo s samo vodo si Gasi, to vedno govori; in žalibog
•> —
f-
Le malo upa še imam, da spremeni' Menenje svoje meni v prid.
Jela.
Veš, dragi moj,
Da stanovitnost vse premore. Kapljica Vode izdolbe skalo, neprenehoma Če vdarja le na isto mesto. Oče moj Pregovoriti se še dii, to upam jaz.
Peter.
Besede tvoje, draga, tolažljive mi Že vpadajoče nade z nova dvigajo,
In da mi pojde delo lehko izpod rok,
Da skrb za srečo najino mi da krepdst, Naj bolje čutim zdaj, ko moram, žalibog, Slovo od tebe ....
Jela.
Kaj mi praviš, dragi moj?
Peter.
Da, ljuba moja, prišel sem jemat slov6.
Po svetu sreče grem iskat in miroval Ne bodem, dokler ne dobim si lepe v last
4*
Kmetije. Morda bom, zemljišča gospodar Bogat, očetu zet po godi tvojemu.
Ta čas pa Jela bodi zdrava, zvesta mi.
Jela.
Kar obečala sem pred Bogom ti, storim, Le bodi Peter brez skrbi. Srce zvesto Ohranim ti, dokledar bode bilo mi.
A misli, tuji kruh da dobro ne diši,
Da domovino ljubo zapustiš. — Gorje Človeku, ki nestalni sreči upajoč Domači zemlji da slovo.
Peter.
Saj veš i ti:
Kedor ne vaga, nema blaga.
Jela.
Da, to vem.
Ostal da bi pa v trgu našem,,to želim, Ker v skrbi reva bi živela ves ta čas Pa žalovala bi po tebi, dragi moj,
Ko bi na tujem trudil se za me.
Peter.
Ce Bog
Da srečo mi po mojem trdnem upanji,
Ne bom v deželi tuji dolgo se mudil,
Naj bo to njemu izročeno! To pa vem, Zamujal časa jaz ne bodem, znoja bal In žuljev se ne bom, da skoro svoj namen Dosežem, stopim pred očeta tvojega Kot bogatin in tebe, draga, pridobim.
Jela.
Nikar ne hodi preč; ostani, prosim, tu.
Peter.
Jaz upam, nama da bo v prid, če strani grem. A sam ne grem; s podobo tvojo pojdem v svet, Katere čas mi ne izbriše iz srca.
Jela.
Oh, vdaj se silni moji prošnji! Ako greš, Bog ve, kedaj in ali vrneš se domov.
Peter.
Ne delaj sebi praznih, upam, le skrbij A meni, prosim, ne slovesa težkega.
Molitve tvoje bodo zla me čuvale,
Srce bo vleklo k tebi, draga, me na dom.
(Poljubi jo pa odide.)
- IS -
Jela.
Oh mamica, kako hudo pogrešam te!
Če prav za tetko kaj hvaležna sem Bogu.
( Strani).
ZTretji prizor.
-5iC-
Podkuknik.
Zapazil sem, da Peter je iz hiše šel,
A posla ni pri nas imel. Da Jelico Rad vidi, vsa znamenja jasno kažejo,
In Jela njega. — Pa kako stvari stoje, Gotov še danes hočem biti. {Kliče)
Jela, čuj!
Četrti prizor.
-;k-
(Jela prihaja).
Podkuknik.
Iz naše hiše videl Petra sem idččega.
Kaj nekaj hotel je tu-le prijatelj tvoj?
4	-4
Jela.
Slovo je prišel k nam jemat; na tuje gre Iskat si kruha, premoženja.
Podkuknik.
Prav! Saj so
Težave kladivo, ki skujejo značaj Človeku ino ga možaka zdelajo.
Naj gre! Saj tebi, mislim, žal ne bo po njem; Mladeničev je pridnih mnogo še tu-le,
Premožnih. Janez, na primer, Podkrnikov Ima na te oko.
Jela.
Zel6 je priden fant;
A Petru sem zvestobo obečala že Ter up imela, zet po všeči da vam bo,
On, ki od mladih nog odlično štuje vas.
Saj dobro vem, da skrben oče ste mi vi,
Da storite za mojo srečo vse, in jaz Vas rada slušam v vsaki reči; ali v tfej,
Vas prosim, moja naj velja. Če Peter ni Po godi vam, pa raje se ne omožim,
Ko vzamem Janeza; na vaše stare dni Vas bom, ko hčeri se spodobi, pazila.
4*
4
Saj tudi ne bi bilo dobro, da bi vi In teta sama brez postrežbe moje tu Ostala.
Podkuknik.
Nu! Mnogo vode steče še Po Soči, predno vrne Peter se domov. Pustiva to! Glej, je-li v hiši v redu vse.
(Jela odhaja).
Tedaj se nisem varal. — Moje je krvi, Odločna ino raje se ne omoži Ko vzela bi mladeniča nevšečnega.
Da moja hči mi osami, tega pa ne. —
In prav ima, da rodne hiše se drži.
Kaj bo iz tega, naj odloči časa moč.
Velika skrb je danes šla iz glave mi.
Da sem je prost, zahvaljen bodi večni Bog.
peti prizor.
->!C-
(Sprememba. Soba v Šandrovi krčmi. Za mizo sedijo kovači in kartajo: Leščar pa Mohorin skupaj proti Vinkliču in 'Furjanu. Drugi Kobaridci stojč ali sede
± ----------------------------------
- 15 —
okoli njih. Zadej se vidijo odprta vrata v drugo sobo; v tej sedita pri mizi zdravnik in učitelj in bereta novine).
'
Turjan.
Vi Vinklič ste igralec, da se vsmili Bog.
Kedo vas je učil igrati? Mislite,
Tri trojke imam, dvojki dve pa kupen as,
Vi pa mu silite v denar, v njegovo moč.
Jaz polič vina pač bi raje bil zgubil,
Ko to partido, ki sem v rokah jo imel.
Saj sem na mizo tolkel, da je bilo kaj,
Z baštonskim fantom. Kaj bi še hoteli vi?
Vinklič.
Uganiti ne morem, v čem je vaša moč. —
V baštdnu takrat nisem dobrih kart imel,
Z denarjem, mislil sem, da pridem dobro vam;
A sreča je hotela, ves da Mohorin Denar nakrpa. Prislepilo se mu je.
Mohorin.
Kaj ? Prislepilo ? Zna, kedor pač zna, je rek Modrdsti stare. Vinklič pravi mojster ni.
Dokažem pa prav lehko, da'resnico jaz Vam pravim. Fanta kupnega in konja sem
4
Potem odvrgel špadnega pa kralja še Baštonskega položil brž na vaš sem as, Dvomiti ni vam bilo, trdo da tiščim Denar. Imeli ste bašton igrati vi.
Leščar.	♦
Nu! Ta je lepa, premotiti se je dal.
Človeku marsiktera zmota pač greni Živenje. Zmote ne bi bilo veče pa,
Tako jaz sodim, ko kazati znanja moč,
Sedeti pa pri praznem steklu. Ali ne?
Mohorin.
Gotovo! Čudim se modrosti vaši. Na,
Prinesi Ana brzo polič belega,
Da zmoči dobro grla nam že suha spet,
Da mere pičle ne prineseš, dobro glej.
Anica,
Bodite brez skrbi, prepolna bo za vas.
.	(Odide).
4

4
$esti prizor.
-iK-
(Podkuknik stopi v sobo).
Mohorin.
Podkuknik, zdravi! Dolgo počastili nas Že niste. Saj bolezen vas vezala ni Na dom.
(Anica prinese vino, Mohorin nalije kozarce pa pravi)
Nu. pijte!
Podkuknik (pije)
Zdravi, tukaj zbrani vsi!
(Polagaje kozarec na mizo)
Zahvaljen bodi Bog ! Ko riba sem vam zdrav. V Gorico sem zalezel bil minule dni.
Vinklič.
Povejte nu, ste-li imeli dobro pot?
Podkuknik.
Že davno nisem bil v Gorici. Slišal sem,
Da vsa je ponovila se; mislil sem tedaj,
Da predno umrjem, videti čem novi svet. Napotil sem se v torek koj po pol noči; Migljale so še blede zvezde; zora se Še ni zaznavala in že sem bil na pol Poti. O zori sem dosegel klanec, ki V Ročinj drži pa sili konje iti v stop;
Ob šestih sem koles zavozil k Fajfarju Na dvor pa šel po mestu. Govoril o njem Ne bodem; na postajo hitel sem, ker vlak Imel je priti iz Italije. Na most Veliki, ki čez Sočo tje v Kočnik drži,
Sem čuda čakat šel. In skoro kaže dim, Nebo črneč, da bliža se hlapon; tako Talija se mu iz dimnika. Ko pride v vid,
Že čudni stroj do mene prifušči, goneč Brezbrojnih isker kolobar. Hlop, hlop, hlop Doni na uho mi, pa v hipu švigne vlak Naprej, da moških, ženskih še ne morem v njem Razločiti. — Osupel tam stojim! In zdaj Recite vi 1 Ni bistre glave bil ta mož,
Ki je izumel tak-le stroj? — Ves svet se res Ponavlja zdaj; pač vsega vraga človek si Izmisli.
f-------------------------------------------------
Zdravnik
(ki je stopil med Podkuknikovim govorom v st>bo).
Veste, kaj je pel že pesnik star O njem? Poslušajte to pesmico lepo:
Stvarij groznih veliko je,
Pa groznejše ko človek ni!
Še čez sinje morje hiti Ko razsaja viharni jug Ter skoz razburkano, zreče Valovje pot si reže.
V vseh rečeh je znajden Zoper smrt le, revež,
Leka ne najde.
(V tem stopi tudi učitelj v sobo).
Podkuknik.
Povedati še nekaj moram. Zvedel sem,
Da v kratkem čez Predel železna cesta Trst Z Beljakom zveže; tudi govorica gre,
Da v Staro mesto progo ceste te poslej Od tod, slede Nediško strugo, speljejo.
Turjan.
Gospod zdravnik, posebno vam bo vgodna vest, i To vem, pa tudi nam je ljuba.
4
Podkuknik.
Prav sedaj,
Gospod zdravnik, sem iskal vas doma, da bi Vešelo Vam novost oznanil. Pravila Pa sta mi to gospoda v krčmi neki dan Pri Fajfarji; in ker na tanko vedela Sta vse, bi stavil, inženerja sta bila.
Zdravnik.
Novica vredna je zlata. Kaj je na njej,
Pove nam v malo dnevih že goriški list,
Pa zadnji broj ničesa ni imel o tem. Predelsko črto so že dvakrat merili;
Pač čas bi bil, da se za njo odločijo.
Le škoda, v krčmo da ni prišel k Fajfarju j Gospod Nacestnik še, goriški inžener.

Mohorin.
Podkuknikova vest je dobra, sodim jaz, Ce prav drugače nekateri sodijo,
Ki svoj dobiček le nad vse vam cenijo.
Učitelj.
Za vnuke in za narod, za državo skrb Imeti, menim, sveta je dolžnost moža.
l
Leščar.
Prav pravite! Saj mrtvo zdaj je vse pri nas. Železnica če pride črez Predel, bo vse Drugače. Dela bo dovolj in oživi Dolina, obogati jo promet blaga.
Turjan.
Da, kjer je delo, tam množi bogastvo se.
Mohorin.
Bogastvo pa bo tudi lice lepšalo Dolini lepi že. Gospod učitelj naj Zapoje, prosim pesem, ktero v hvalo je Doline krasne naše zložil, kakor vem.
Zdravnik.
Prelepa pesem znana že je skoro vsem In moremo, jaz upam, (učitelju)
z vami peti jo.
Dodal sem jaz jej še nektere kitice.
Leščar.
Učitelj znan je pesnik. — Dajte nu, gospod Učitelj, naj nas pesmi glas razveseli.
Učitelj.
Po vaši želji naj tu pesem zadoni,
(poje):
Krn gradi lepo nam deželo krasno,
Burji v bran postavlja mogočna pleča, Bodi — on veli — v kobariškem raji Mir med vetrovi.
/
Zdravnik.
Ko se pa vsrdi yelikan, gorje nam,
Plešo koj žgati ino skrije v temen,
Silovit oblak, zagrmi pa stresa
Trg kobariški.
Vse hiti iskat si zavetja. Plohe Divja moč prihruje v nižavo rodno;
S6čin val deroči vrti skalovje,
Sili nevihta.
Vseh je strah. — Kozarec tolaži zbrane Nas kipeč, govdri in petje milo,
Kedar blisk spodi nas in grom v prijazno Sandrovo izbo.
Učitelj.
Krnov drug, vrhnik Matajur, nas brani Sil, iz afrikanskih pustin hrupečih,
Stvarja stanovišča radosti zborom Krilatih pevcev.
Kuk, pokrit zeleno odejo rahle Trave, pevajočih pastirjev krepke Delavcem pošilja pozdrave v polja Rodne nižave.
Tuga če teži ti srce, pa vspni se K cerkvi — sveti Anton, kobariški vriruh, Slavno dal ime je tej božji veži — Dušo ozdraviš.
Kamor koli ozreš se v ravan, ti kaže Vas zvonik, leščeč se med drevjem; cerkve Krije slavoloki vejevje sredi
Trate zelene.
Kakor nit srebrna se vije v polji Soča, sok vliv&je v zemljišče plodni, Druži si v pomoč pri vrtnarskem delu Idrijo bistro.
Njima sadonosnih dreves vejevje Vrača skrb s poljubi za rast in plodnost, Ribičem ne iskane v naročje slastne Siplje darove.
Rod krepak naravi ukazuje v raji Tem. Deklet njegovih so kras kreposti,
f-
• v '
Zala rast, obraza lepota žarna,
Zdravje cvetoče.
Turjan.
Krn, Matajur ino Kuk sta označila dobro
gospoda učitelj in zdravnik preslavni, Soče nam nista zabila omeniti,
Blagor lijoče v dolino nam z Idrijo;
Slavo sta pela dekletom žarečih očij kobariškim; Polja dostojno sta hvalo bogatega V pesem prekrasno zaplela; proslavila Uma pobožnega cerkve lep6, veličastne, pobožnih očetov sinova pa dala Svetemu Antonu sta čast. —
Nekaj prezrla sta vendar in grajati Moram ju torej; kovačev omenila Nista. — Kedo pa izdela železnico,
Up te doline, brez nas?
Mohorin.
Prav pravite, Turjan; ni treba druzega Dolini naši lepi, ko železnice.
Če hitel bo še svetovezni stroj po njej,
Potem ne bo enake daleč na okrog.
Učitelj (poje, zbor).
Srečni potomci, ki trg nas bodo — sto let gleda naprej mi oko
V	veselo prihodnost in vse, vse jasno v njej, Ko v zrcalu vidi to-le — ne trg ko zdaj, pak
mesto imeli za dom!
Da, mesto! Matajur in Kuk, Krn je visoki graja, mogočni mu bran ; val Sočin mu Čisti tlak, skoz nje hiti zdaj v morje širno.
Pojte z menoj tje na breg! Ze jez obdaja strm ga in silno močan,
In steza po njem se prelep, nov kolodvor. Ven vrejo ljudje, ki jih sem Trst, prašni Beč v hlad zdravja pošilja iskat,
Ko solnčni žar tam žge, podi iz mest ven ljudi zračne med g6re: in glej sem vre čez most
V	mesto — ni jih šteti glav; prah dviga se v zrak.
Vsi na trg vrč, kjer ima svoj dom veličasten in nov.
Sveti Anton, sred mesta slovečega.— Stolp, glej, skriva zlat svoj križ v oblak,
f—	--------------------------*f
Dviga poslopje spored se —
mestne preudarja reči v njem mestni zbor, Kaže bogastvo povsod se — vsega, kar češ, nudi sloveči ti trg.
Zlati vek ta je. — Za sto let živ bi rad bil.
Konec prvega dejanja.

prugo dejanje.
-ss-
(Soba v Podkuknikovi hiši. Jela in Vida Šivate).
pryi prizor.
J da.
Le urno, urno; v kratkem bo očetov god.
Vida.
Le bodi brez skrbi, dotle bo v redu vse. — Zakaj pa tužna si tako in slaba dnes?
Jela.
Oh, skrb po njem in žalost niste dali še Očij mi prošlo dolgo noč zatisniti. —
Vesela letos jaz ne bom, ko sem bila Minulo srečno leto na očetov god.
-- -J!) —
prugi prizor.
(Prejšnji in Katra).
Katra (Jeli)
Pozdrave srčne ti pošilja Peter še.
Ni dolgo kar je vzel od mojstra svojega Slovo.
Jela.
Tako še včeraj ni otožno mi Bilo pri srci, ko mi je naznanil svoj Namen, da pojde v daljni svet. Sedaj-le pa, Ko ni ga v trgu, zdi se prazen mi le-ta.
(Katri)
Da si pozdrave, morebiti zadnje, še Prinesla mi njegove, Katra, hvala ti.
Vida.
Nikar ne bodi žalostna in tužna. — Jaz Ne dvomim, vse obrne se na dobro ti, Saj blagoslov je s tabo tvoje matere. Zapojmo, hočeš, pesem, ki jo pela je,
Ko bila mala si, ti tvoja mamica;
Tekoj bo tuga proč, pa se razveseliš.

—f
Jela.
Zapojmo pesem; vselej vmiri mi srce. (Zapojejo)
Spavaj dete, spavaj,
Z angeljci se smehljaj,
Čuva saj materino te oko.
Skakljaj dete, skakljaj,
Po livadi in po gaji,
Trgaj rože, trgaj,
Vpletaj vence, vpletaj
V	zlate lase si;
Pevaj dete, pevaj,
Kar uči te srca Čut nedolžnega.
Rasi dekle, rasi,
Brez skrbi in tuge,
Čuva saj materino te oko.
Ko zapustiš rodno Hišo, nič ne boj se Dete ljubljeno:
Saj s teboj povsodi bo Materina skrb;
Vselej v zlu saj mati
V	varno svoje sprejme te naročje.
Ko ugasne njej oko,
Dete, nič ne boj se,
Saj njen blagoslov Bo zvesto te spremljal,
Dokler tudi ti očesa V spanje ne zatisneš zadnje.
Bog pa vsliši dobrotljivi Prošnje, ki jih k tebi mati Iz dna srca dviguje Za dete svoje ljubljeno.
Katra.
Ko bila oče bi Podkuknik jaz, bi že Prav dobro znala, kaj storiti.
Vida.
Kaj pa, nu ?
Katra.
Nu, vzela bi za zeta Petra v hišo si.
Vida.
Nu, nu, besede rade željam služijo. Sedaj pa idi, doli ni nikoga, veš.
(Katra odide; Jeli)
Le pusti, moja golobica, meni skrb,
Da umečim očeta. Da mi ne zboliš!
Tvoj obraz danes, moram reči všeč mi ni.
(Tiho)
Stopinje slišim, zdi se mi, očetove;
Odnesi delo koj, da ne zapazi ga.
(Jela odide)
Vida (sama).
Nikdar pač nema biti, da bi prišla mi V nesrečo Jela; saj trpela sem že jaz Dovolj. Zakaj naj ona bi trpela še?
Cretji prizor.
(Vida, Podkuknik).
Podkuknik.
Na znanje daje mi le mile pesmi glas,
Da v hiši ste. Pač čudno sega mi v srce Ta pesem in odmev glasu, ki v srečnih dneh Minulih je veselja bil bogat mi vir,
Iz nje udarja mi na uho ter budi Veselje in otožnost kar ob enem mi.
Vida.
*
Pač čuden mož si ti, da pesem tvojega Otroka gane ti srce, za žalost pa In bol srca ne brigaš se njegovega.
Podkuknik.
Kako, da ne ?
Vida.
Saj nečeš niti slišati
O Petru, njej ko vene v tugi zdravja cvet. Da žalost, hočeš-li, jo tiha pogubi?
Podkuknik.
Nu, nu! Jaz mislim, da ne bo nič hudega. Saj Peter nema premoženja. Zdaj naj gre Na tuje, naj imetja kaj dobi, pa naj Poskusi strogi uk sveta: potem se bo Ze videlo, če Jeli še ostane zvest,
Če bode hotel jo, ko vrne se domov...
Vida.
Ko vrne se domov! I)a človek bi le bil Gotčv vrnitve. Tudi ranjki Janez moj,
Stric Petrov, je na tuje šel imetja si
Iskat, k očetu ni se vrnil me snubit.
Bila je zakopana moja sreča ž njim.
Živela sem potem za srečo Jele le Ter mater skrbno nadomestovala jej,
Ki je nemila smrt jo rano vzela njej In tebi. Če se Jeli kaj zgodi, potem Pokoplješ mene tudi. Misli, bila je Za srečo njeno tvoje Neže zadnja skrb.
Podkuknik.
In Neže zadnje poročilo sem voljan Zvršiti. Upam saj, po vsacem da ne bo,
Ki gre na tuje le za čas; da Jelici Srce ne poči zbog ločitve kratke te.
Da ti skrbiš za njo, ko druga mati, to Priznati moram in iskrena hvala ti Zato. — In ti si z milo roko rajrno mi Celila, ki jo vsekla je nemila smrt Globoko v srcu mojem, pokosivši mi Preljubo Nežo, zvesto mojo soprogo.
Zat6 imaš pravico materinsko res,
Da paziš in skrbiš za srečo Jelino.
A tudi jaz želim jej srečo, stalno pa,
Zato zahtevam, zet da naj ne pride mi Brez pripomočkov, brez blaga čez hišni prag.
( Strani).
Vida (sam*).
Tako se vstvarjeni možje! Imenje, to,
Jim je nad vse. — Tako je govor se glasil, Kateri je za vselej meni srečo vzel. —
Zakaj pa tožim? Da za srečo svojih vseh Skrbim po svojej moči, to mi sladko zdaj Vzročuje srečo. Upam, koncem svojih dnij Zastonj živela nisi, mi poreče vest. —
In tebi Janez, ki si hotel dati mi Dokaz ljubezni, skrbne, predno si oči Zatisnil ter po zvestem mi človeku v dar Poslal dobičke svoje, zdravjem plačane,
Po godi, upam, storim, če porabim tvoj Pomnoženi zaklad le Petru, Jeli v prid.
( Strani).
Četrti prizor.
-;ic-
(Izprememba. Soba pri Šundru).
Peter
(stopi v sobo, na hrbtu ima telečnik, v roči palico).
Saj enkrat hočem okrepčati se tu-le,
Še predno zapustim dolino ino vse,
Kar sedaj ljubim v njej in vselej ljubil bom.


4	-4
I	I
peti prizor.
Anica (stopi v sobo).
Oči pač trikrat srečne, ki te vidijo!
Saj ni navada tvoja sem zahajati,
To mora že poseben biti vzrok, da ti Zalezeš v krčmo.
Peter.
Res je kaj posebnega:
Od doma grem; napotil sem se v širni svet.
Anica.
Telečnik dokazuje, da na daljno pot Ženo te nade. — Kaj te je napravilo,
Da hočeš dati nam slovo, zapustiti Dolino našo krasno v tem, ko bodo nam Železnico ravnali?
Peter.
Pa kedo ti je
To pravil?
Anica.
Nu, Podkuknik včeraj. Zvedel je Novico to v Gorici, kjer je bil te dni.
Peter.
Kedaj pa delo začnejo, to vedi Bog,
In žalibog zdaj take so okolščine,
Da me ženo na tuje.
Anica.
Oj, okolščine!
j Že vrablji žvrgole po strehah, Jelo da Podkuknikovo rad imadeš, česar pa Podkuknik da ne vidi rad. —'
Peter.
Ne vtikaj, veš,
V zadeve moje ti jezika! Kaje mi Prinesi vina, da moči dobim za pot.
Anica (i/redc).
Zadela vendar pravo sem.
%
Peter (sam).
Oh, žalibog!
Zadela res si pravo, radovednica.
Da bodo zdaj železno cesto delali,
Od nje pa v prvič slišim in če to je res,
Bilo bi skoraj bolje tu ostati. Bog
Fa vedi, če resnica je v novici tej;
Saj verni svet laž marsiktero veruje.
Zdaj gredem, kar si koli bodi, v beli svet.
y°f:
^esti prizor,
s	-ik-
(Miroslav in Anton stopita v sobo).
Anton.
Presneto! Fot se vleče; polomljenega Od hoje že se čutim; žeja me mori.
Peter (tiho).
Kedo in kaj da sta gospoda rad bi znal.
Miroslav.
Še sreča, da je bilo vreme vjokano,
Do solnce peklo ni, ko sva prav trudna že ■ Dolino od Tomina gori merila.
Kaj mčniš ti, železnice po njej ne bo Težavno delati?
Anton.
To menim tudi jaz.
Peter (na glas).
Gospoda! Morda inženerja sta vidva,
Ce smem vprašati, ki dolino merita?
Miroslav.
Prav praviš, inženerja sva. Zakaj pa ti To naju prašaš?
Peter.
Tu so danes pravili,
Da bodo zdaj čez Kobarid železnico Ravnali. Mislil sem tedaj, da sta vidva.
Miroslav.
Gotovo inženerja, ki sta v trg prišla Zarad železne ceste. Nu, zadel si jo. Speljana v kratkem po dolini bo. Zakaj Pa hočeš iti prav sedaj v široki svet, Ko delo da zaslužek tu? Govora glas, Da Kobaridec si, spričuje: tvoj namen Naznanja jasno pa telečnik.
«
Peter.
To je res;
Iz Kobarida sem, kovač.
Miroslav.
Kovač? In ^reš Po svetu? Trikrat srečni vsi kovači tu!
Peter.
Po svetu iti sreče mislil sem iskat,
Pa cvenka pridobiti, potlej se domov Vrniti, bil je moj namen
m
Anton.
Jaz mislim pa,
Da si dovolj zaslužiš tu, če kladivo Sukati znaš, če delo te ne klade v strah.
Peter.
Nu, ga-li znam! Postavim jaz se vsacemu Za delo rad, če treba... pa...
5 e d mi prizor.
Anica
(prinese vino in šepeta Miroslavu na uho)
Zaljubljen je.
( Glasno)
Gospoda, dobro došla!
Miroslav.
Zdrava, dekla! — Da ! Ljubezen huda je bolezen, zlasti pa,
Če ona neče srčnih ran ozdraviti.
Anica.
Njegova Jela bi srce ozdravila Prav rada, pa Podkuknik, njezln oče, mu V zdravilo neče dati je. — Ukažeta Rebule, cividina, pa pod zobe kaj Krepilnega ?
Miroslav.
Le cividina dobrega Prinesi; lačna nisva še.
(Anica odhaja).
( Petru)
Podkuknik! Saj
Midva ga že poznava. Mož je poštenjak,
Še stare korenine. Sešla sva se ž njim
V Gorici v krčmi neki dan pri Fajfarji.
Ko zgrelo vince je bilo možgane mu Pa jezik razvozlalo, je razkrivši vse Na tanko misli svoje nama pravil, kar Pri srci mu je bilo. Da na kratko ti Povem : skušala sva na moč, iztrebiti Predsodke stare mu iz glave trde pač Nekoliko. Na zadnje se je vendar vdal;
Da čast kovaču gre, ki umno suče dlan, Pritrdil nama je.
Peter.
Sprositi bi se dal,
Verjamem vama, da bi jaz denarjev kaj Imel, pa gotovine nemam, žalibog!
Uboštvo trdo sili me, naj grem za zdaj Po svetu; naj dobim, da moč mi bode s čim Na lastne noge se postaviti, tekoj Povrnem se domov in . . .
Anton.
Jelo vzameš, ker
Podkuknik ne odreče bogatinu, vem Gotovo, svoje hčere.
Miroslav.
*
Slušaj ! Jelico Dobiš za ženo, predno mesec dovrši Okoli zemlje še svoj neutrudni tek,
Če hočeš tu ostati.
Peter.
Resno ali le
Za klafe govorite?
Miroslav.
Resno govorim.
Namen je namreč vladin, delo da ima Začeti in speljati cesta v kratkem se.
Zato bo treba v kratkem mnogo delavcev, Kolarjev pa kovačev, samokolnic broj Primeren broju delavcev velicemu Da se pripravi; treba bo nadzornika Nad vsa ta dela nam, da dobro se zvrše.
Nadzčr in dela velik del pa lehko ti Dobiš, če si za delo to pripraven mož.
Peter.
Da dobro vslužim vam, saj vestno skrbel bom.
4
Miroslav.
In cvenka tukaj pridobiš, da bode še Podkuknik prav vesel, če vzameš Jelo ti.
Petei.
Ne mislim tega; upam pa, po volji mu Bom zet, če pojde dobro mi. Dosežem to S pomočjo vajino, gospoda sta zlata Pač vredna.
Miroslav.
Dvomiš? Kar sem rekel ti, to bo. Kovače kobariške in kolarje brž Pokliči; sem pripravi jih, da, česar nam Bo treba, zgovorimo.
Peter (vstane).
Brzo bodo vsi Po vaši volji tukaj zbrani.
Miroslav.
Tudi glej,
Da pride sem Pokuknik.
4
4
Peter.
Ni ga treba sem
Poklicati. Nerad bi k njemu šel. Saj sem Prihaja vrček piva pit vsak ljubi dan.
Miroslav.
To vedi ti; kovače skliči sem tedaj.
Peter.
Po nje hitim. Prepričate se sami koj,
Da so možaki: všeč gotovo bodo vam.
( Strani).
Anton.
Iskren, zato je všeč mi mladi ta kovač.
Miroslav.
Podkuknikove hčere ženin se je zdel I meni vreden, da bi ga podpirala.
•u
*
Osmi prizor.
(Miroslav, Anton, Anica).
Anica (prinese vino).
Navrtala sem .sodič cividina prav Za vaju, ki želodca trudno moč krepi,
Pa brzo do jedi prijetno slast zbudi.
(Naliuaje kozarca) Poglejta barve! Zdi stopljeno se zlato!
Miroslav.
Hvaležna morava ti biti, da skrbiš Tako za naju. Krčma naj bo hvaljena Zarad kletarice.
Anica.
Pa kje je Peter? Saj Ni vzel za zlo šaljivih mojih besedij ?
Miroslav.
Zakaj bi jih jemal za zlo? Poslal sem ga Po opravilu ven.
Anica.
Gospoda, dober tek.
(Odhaja).
Miroslav.
Kaj ne, da je prav brhka ta kletarica?
Anton.
Da, živa kakor sploh ljudje doline te.
-mm-
pevcti prizor.
(P o d k u k n i k, prejšnja).
Podkuknik
(stopi v sobo in sani sabo govori).
Slov6 je Kobaridu dal; Hog varuj ga!
Skrbi je vendar Vidin govor mi vzbudil In družbe mi je treba, da se prevedrim.
(Gre naravnost proti drugim vratom, iz kterih prihaja Anica in pravi)
Oj, Anica, prinesi vrček svežega.
(Ko se obrne, pravi mu)
*
Miroslav.
Da ste mi zdravi! Veseli' iskreno me,
Da vidim znanca ljubega na tujem.
Podkuknik.
Oj,
Gospoda! Ne hudujta se, da vaju koj Zagledal nisem; tudi jaz, verujta mi, lz srca sem vesel, da včiikal sem to čast, Pozdraviti v domačem kraji da tako Učena, modra znanca mi je dano.
(Šepa jima v roke pa nadaljuje)
Pa
Kaj vaju je prineslo v trg zapuščeni?
Miroslav.
Zapuščen da ne bode nikedar odslej, Skrb resna bode vladi; prav zato midva Prišla sva gori.
Podkuknik.
Oh, kakb bi bilo to?
Miroslav.
Priprave sva za delo prišla gotovit,
Da brzo, ko državni zbor dovoli v to Potrebne stroške', mogla bode gradnja se Začeti važne čez Predel železnice.
Posebno samokolnic bode treba nam. Kovači in kolarji dela bodo tu Imeli pa zaslužka na obilo vsi.
Podkuknik (tiho).
Če Peter še izve, po kaj sta prišla gor Gospoda, vest priklene bova ga na trg. Kaj čem storiti? Vrača prejšnja se mi skrb.
(na glas)
Pri Fajfarji v Gorici ko smo se sešli,
In sta mi modrovala o železnici,
Gospoda, inženerja, zdelo se mi je,
I)a sta, in varal da se nisem, sem vesel. Pa vendar nista obečala, v ta namen Da gor že v kratkem prideta.
Miroslav.
Nenadoma
Prejela sva ukaz, naj greva v Kobarid. Po sreči pa dobila sva kovača tu,
Ki hotel dati Kobaridu je slovo.
Ta bil je nama všeč tako, da misliva Izrdčiti mu dela velik del in skrb,
Da drugi dobro je zvrše.
Podkuknik (tiho).
Dobiček lep
Bi dalo delo mu, nadzor veliko čast.
(na a las)
Le Peter je na tuje dnes napotil se.
Če njega sta dobila, srečna sta zares,
Ker delavec je vesten, uren; izpod rok Gre delo njemu kakor malokteremu.
Anica
(prinese vino pa pravi nazaj grede).
O Petru govorijo; poslušati čem.
Miroslav.
Da slišiva to hvalo še iz vaših ust,
To naju jako veseli, ker poštenjak Ste, znan po vsi dolini; tčrej je zlata Beseda vaša vredna. Brez skrbi sva zdaj In brzo pogodiva, česar treba ž njim,
Ko pride sem s kovači.
(Peter se prikaže na vratih).
Glejte! Že so tu.
peseti prizor.
->:c-
(Peter pa kovači in drugi Kobaridci stopijo v sobo).
Peter.
Kovače kobariške vse poklical sem Po vaju volji. Tu so Mohorin, Turjan In Leščar, znajta dobro Kobaridcem vsem Trojica podkovačev, cvet kovačev vseh; Ta, Vinklič, Kobariški vrli je kolar: Ponujajo se vama, če jih hočete,
Za delo. Porok sem vam jaz, da izvrše Po volji vama delo vsako vsi trije.
(Podkukniku)
, Podkuknik, vi sprejmite srčen moj pozdrav! (Zdravniku in učitelju, ki vstopita) Gospod zdravnik, gospod učitelj, moj poklon.
Podkuknik
(predstavlja iuženerje zdravniku in učitelju).
Gospoda ta sta iuženerja, ona dva,
S katerima sem v krčmi bil pri Fajfarji V Gorici oni dan.
Miroslav.
Seznanili smo se Ni davno, res, v Gorici.
(Predstavlja sebe in Antona zdravniku in učitelju).
.	Miroslav sem jaz,
Moj brat, Anton Črtar, je ta. V prelepi kraj ln trg vaš prišla sva zarad železnice.
Zdravnik.
Gospoda dobro došla
(jima sega v roke, kakor tudi)
Učitelj.
Kobaridcem vsem!
Miroslav.
Kaj znate vi kovači, razložite mi,
Ker mož sem, ki ceniti vaše delo zna.
Leščar.
Kedo železo zna variti bolje vam Ko jaz? Moj tike tak, tike tak, tike tak
O zori zbuja vse sosede, k delu jih Povablja; in ko družim sladko spanje še Napenja plučni meh, nateza noga meh Kovačji moja urno; iz žrjavice Plamen budi požrešni, ki čez noč je spal; In kakor da pokoja tako dolzega Bi bilo njega sram, pa dohiteti bi Zamudo hotel koj, z jeziki žgočimi Železo črno liže jezno; barvo mu,
Mečeč ga, svojo daje, ktere škrat je sam Vesel. Pa klešče se železa vsmilijo Ter v hlad na naklo ga deiio. A kladivo Ne briga milost. V silni žar razbeljena Ječi kovina, iskre goni sem ter tje Pod vdarci kladva težkega; obupno se Na zadnje vije, kakor kaže kladva vdar: Kot bokla v pestu krog podvozi se vrti, Al vam oklepa kakor šina krog platišč Ter sili ja z objemom vročim krepko v stik, Al dela trden voz kot močna letvica.
Po vsem kovine vporno moč da ukrotim, Hladim po žilah jej gorečih jezo še Kipečo v vodi. Stiska se železo v njej, Ker mraz je stresa, pa se vjeda silno v les, Da' les, železo v eno truplo zdita se Potem stopljena. Delo dela mojstru čast!
4	~4
/
Miroslav.
Če znate kladivo sukati, kakor ste Sukali jezik, trdno Vse izdelate.
Kaj znate Vinklič, tudi vi povejte mi.
Vinklič.
Platišča vsa da stično se mi krožijo Enakomerno pa da se naslanjajo Na pesta krog, na temelj, kteri daje moč Kolesu: preček dvoje močnih vsakemu Podstavljam za podporo trdno; a za to,
Od prečke prečka ravnomerno da stoji Oddaljena in tlači vozno breme vse Enako na vreteno, moj šestar mi je Porok. Brez vse zamude teče kakor blisk Kolo po cesti gladki, ktero roke so Pripravne mi izdelale; le brez skrbi Živenje drago izročite vozu, ki Drči na teh kolesih. — Ta je moja čast!
Miroslav.	•
To nam je dober znak, da služi vam šestar Pri delu; hlapec tak je dober pomagač.
Recite tudi vi, Turjan, mi vašo čast.
Turjan.
Bi bilo li mogoče cesto vgladiti
4-
4
+	T
Kolesom s kladvom, batom samim, sodi naj Gospode slavni par. — Na veke vroči pot Bi s čela tekel po životu delavcem In roke močne truda pač bi pešale,
Hotečim po ogromnih skalah dolbsti pot;
A pridem jaz z vrtalom, ktero umno sam Sem nadil, kalil, pa se delo izvrši.
Z njim v trdi drob skalovja zvrtam gladko pot Za pomagača silnega, za strelni prah,
Ki v strugi mirno spava mu navrtani,
Dokler v zavetje delavci se spravijo:
Ko goba tleča životvorno iskro pa Do njega spelje, čuti brzo silno moč,
Ki biva v njem, in rob razcepi hipoma,
Pošilja grom po stenah, hribih in gorah Na hvalo mojstru, ki z vrtalom trdim pot Napravil jezi je njegovi v skale drob.
Učitelj.
In kjer je rob molel nad robom, stena je Lovila steno, zeval strašno je prepad Globoki: tam s pomočjo stroja vašega Prav lehko inženerji cesto speljejo.
i
Zdravnik.
Ki veže sela, daljna mesta niza in Dežele, svet široki sklepa, stika ter
Učitelj.
Ljudi' povablja, izroče naj brez skrbi Zivenje drago vozu, ki po njej ko blisk Hiti. Skalovje večno priča vašo čast.
Miroslav (Mohorinu).
Kaj more vaša spretna roka vstvariti,
Pa vi povejte.
Mohorin.
Saj ne boste delavcem Veleli, naj z rokami v samokolnice Opoko, grobljo mečejo, s pestnico naj Debelo treskajo kamenje, s prsti ga Izrtivajo. Cempinov, batov in lopat In drogov zdelam, kolikor jih treba, jaz, Da delo pojde jim od rok brez vseh' ovir.
Učitelj.
Ko cesta gladka bo speljana, pridni kmet Z orodjem vašim delo novo poleg nje Začne; prekoplje zemljo prej neplodno mu; Samotna cesta se obljudi vidoma;
Iz trga kupci v trg obilnost vozijo,
Iz mesta v mesto, ki se širi v kraji prej Neznanem.
f- '	“--------------------
Mohorin.
Siromak, gospod, meščan in kmet Neskončno hvalo meni, meni pojejo.
Miroslav.
Prav dobro ste mi skušnjo vsi opravili.
To moram reči, da razumni, pravi ste Prosvetonosci tu. Po volji moji ste.
Turjan.
Da vama žal ne bo, če nam izročita Zaupno delo, to bo naša resna skrb.
To smem trditi. Vam, Podkuknik, hvalo pa Posebno reči moramo, da ste novost Vi prvi nam prinesli, ktera se je v prid Nam Kobaridcem danes že vresničila.
Podkuknik.
Gospodoma le hvala gre, katera sta V Gorici mi novost le-to povedala.
Miroslav.
In vi možje ste voljni za železnico Prevzeti dela, če se gradnja dovoli?
f
Turjan.
Veseli bomo, ako bomo mogli vam Po godi vstreči.
Miroslav.
Vinklič vi, kolarjev cvet, Tedaj si vzamete kolarje na pomoč,
Ki so v dolini, brzo da napravite Prav trdnih, ročnih samokolnic tisoč pet. Vi Mohorin, ti Peter, Leščar, vi Turjan Kovali boste vsak jednak jih broj. Lopat Cempinov, drogov, kolikor jih treba bo, Izdelata Turjan in vrli Mohorin.
Mi samokdlnice po šest goldinarjev Plačujemo, pa tudi vam jih plačamo Tako, če zadovoljni ste.
Turjan.
Jaz mislim, da.
Mohorin.
Kako pa da!
Leščar.
I kaj bi ne?
Vinklič.
Naj bo tako 1
Miroslav.
In Peter bode oskrbnik ter pazil, da Za vsako trden les se vzame, da oklep Bo dober. — Novcev trideset od vsake jaz Obetam njemu. Drugo pa orodje vse Po ceni vam tu-le navadni plačamo,
Če vam bo prav.
Turjan.
Tako bo prav popdlnoma.
Mohorin.
Kako pa da!
Leščar.
I kaj bi ne?
Vinklič.
Naj bo tak6!
Miroslav.
Se nekaj! Jaz ponudbe vaše moram še Poslati pisane v Gorico, potrdi Da naše dogovore viši iužener,
V slučaju, da se brzo gradnja dovoli. Zapišem torej jih do jutre; vi pa list,
Če prav vam bo sestavljen, vsi podpišete.
Peter.
T
Pravično zdi se meni to zahtevanje.
Vsi drugi.
To menimo i mi.
Miroslav,
Tako je v redu vse.
Zdravnik.
Do tega, da še gradnja dovoljena ni.
Učitelj.
Da bode, dvoma ni, trdi današnji list.
€najsti prizor.
-viC—
(Prejšnji, Anica).
Anica (Podlcukniku).
Poslali klicat so, Podkuknik, vas domov.
Podkuknik.
Kaj more biti, da domov me kličejo ? — Pozdravljam vas, gospoda in prijatelji,
— lil —
f
Ter prosim vse, da k meni pridete nocoj Na razgovor, da znanje pri kozarčeku Domačega vtrdimo.
Miroslav.
Hvala za poziv
Prijazni vam prav lepa! Torej pridemo.
Podkuknik
(jim sega v roke).
Velja tedaj. Pozdravljam vas!
Vsi.
Na svidenje!
Tf
pvanajsti prizor.
(Prejšnji brez P o d k u k n i k a).
Anica (VinIdini). Povejte, kam denarja silo denete.
Vinklič.
Za zdaj prinesi vina, da gospodoma
♦ ♦
Napijemo. Z denarjem kaj storim, še le Premislim, kedar bode v žepu cvenkal mi.
(Anica (tre po vino).
Mohorin.
Prav pravite vi Vinklič. Ta gospoda sta Odprla v boljši čas nam vzore. Živela Torej gospoda mnogo let.
(Anica prinese vino).
Miroslav.
In živeli
Kovači, kteri bodo nas podpirali!
Turjan.
Jaz si ne morem kaj, da ne bi vabil vas, Kovaško pesem znano naj zapojemo.
(Zbor poje).
Ni moža ga nad kovača,
Prosto svoj obraz obrača,
Si pomaga, krepke noge In prečvrste roke ima.
Dela pridno, tvorov mnogo Z umom, z dlanom dokonča.
Spušča udar kot blisk na udar, Udar na udar,
In na jeklu jeklo Kot grom mu doni;
Zastonj kladva nikdar Kovač ne vihti.
Besedo ljubi on prijazno,
Črti govorjenje prazno,
Mož beseda, domačije Krepek sin in varuh pravi,
On razdrobi in razbije,
Kar sovrag v kvar napravi. Spušča udar kot blisk na udar, Udar na udar,
In na jeklu jeklo Kot grom mu doni;
Zastonj kladva nikdar Kovač ne vihti.
Konec druzcga dejanja.
v_i	___________________
...................~...........~.........
I
I ............................
	*
	
	
	
i	
'k'	
Cretje dejanje.
prvi prizor.
(Podkuknik, Vida).
Podkuknik.
Pripravi kak prigrizek za prijatelje.
Naj Katra trudi se, pomaga Jelica.
Saj zopet je na nogah in pri moči že.
Nu hudega ne bo; to trdno upam jaz.
Vida.
To tudi jaz želim; a ona, zdravja cvet, Bolezni ni doslej kazala še sledu.
Tu vidiš slabi sad ravnanja tvojega!
Če vrne Peter srečno se na dom, dobi, Bojim se jako, v njej le ovenel še cvet. — Na vsak način naj pride gledat jo zdravnik.
( Strani).
♦
r
Podkuknik.
Pač blaga duša, ki za druge le živi!
Za Jelo pa bo delo pač najboljši lek.
prugi prizor.
(Podkuknik, Jela).
Podkuknik (kliče).
Poslušaj, Jela!
Jela.
Kaj želite, očka moj?
Podkuknik.
Da gre na bolje ti, srčnd me veseli. Bolčst prikrade časi se, pa tudi koj Odleže. Drevi bode treba zdravja ti. Povabil na večerjo sem prijatelje In ž njimi tudi vrlega učitelja,
Zdravnika, koji skrbno pazi zdravje mi Že mnogo let, in druga dva gospoda še. Ti skrbi s teto, da pripravljeno bo vse, Pač kakor ti veleva naše hiše čast.
Jela.
(Iz sobe gredočemu očetu).
Skrbela bom, da bode vse po godi vam.
Cretji prizor.
(Jela in Vida).
Vida.
Vesli novico? Inženerja v Kobarid Naročevat sta prišla dela, da se koj Železnica predelska začne delati.
Ko sta po Ani zvedela, da misli dom Tvoj Peter zapustiti in pa še zakaj, Naročila sta mnogo dela koj pri njem, Pregovorila ga, da naj ostane tu. —
In na večerjo pride, vedi, tudi on.
Saj sem trdila, vse se ti obrne v prid.
Jela.
Oh, teta, hvala srčna za veselo vest!
Da nekaj mora biti, zdelo se mi je,
Ker oče na večerjo je prijatelje Povabil.
(Zbor zapoje pod oknom).
Vida.
Sodim, da vabilo ima svoj Pomen in petje to; pa zdaj le v kuhinjo.
( Odhaja).
Jela
(sama, nekoliko časa posluša petje, potem pravi grede v kuhinjo).
Srce mi de, da meni petje to velja,
Da se osoda mi odloči že nocoj.
Četrti prizor.
'J*-
Podkuknik.
(Petje utihne).
Da inženerja, nadejam se pač, in vsi Prijatelji mi dragi pridejo nocoj.
Miroslav in Anton (vstopita).
Naj dober večer Bog^ vam dade! Prišla sva, Ker prišlo je vabilo vaše iz srca.
Podkuknik.
Pohod je vaš nti, prosim, v čast in jako ljub.
(Pelje ju v stransko soho. Jela stopi od druge strani v sobo, Peter skozi sprednja vrata).
*
peti prizor.
(Peter, Jela).
Peter.
Oh, Jela — moja! Do voliš, predraga mi, Da rečem moja? Oče, upam, dovoli,
Da imenujem te tako.
Jela.
Kako je vse
To prišlo? Mislila sein si, da si sedaj Bog vč že kje, ter žalovala. Je-li res,
Kar je sedaj-le Ana teti pravila,
Da inženerja prišla......?
Peter.
Žalovala še
Bi bila, Bog ve, do kedaj, ubožica,
Ko ne bi bil zalezel v krčmo, v beli svet Ko sem se bil napravil. Da, resnica je,
Kar Ana vam je rekla: jaz ostanem tu.
\
Jela.
Glej! Človek naj obrača, kakor koli če, To nič ne zda; kar Bog obrne, to velja.
— G'J —
-f
J
Naj hvala bode mu, da zopet si mi dan.
(Zopet se sliši petje).
Si ti naprosil pevski zbor, naj poje?
Peter.
Da,
Prijatlov zbor sem prosil, naj pod oknom ti Zapoje venček lepih, milih pesmi v čast.
^esti prizor.
vic
(Vinklič, Turjan in Mohorin stopijo v sobo). Vinklič (Petni).
Oči če takrat moje me ne vtirajo,
Umejeta se dobro, ker zamaknjena Poslušata besede drugi druzega,
In nemata pazljivih uh, ne slišita,
Da trkamo na vrata. Srčni naš pozdrav! .
(Segajo Petru v roko).
Jela (sramežljivo).
Hitim pogledat v kuhinjo, kitko je kaj Z večerjo, ali skoro bo pripravljena.
(Odide).
Peter.
Naj ljubi Bog vam dade dober večer vsem!
(Potluja jim roke).
4-	'	— 4
4~---------------------	----------.--------------4
( Vinkliiu).
Zakaj bi ne umel se dobro z Jelico?
Saj znana sva od mladih nog iz šole že.
5edmi prizor.
-:;c-
(Prejšnji, Vida).
Vida.
Vesela sem, da zbrani ste pri nas nocoj.
(Petru).
Begun posebno bodi mi pozdravljen ti.
Peter.
Jaz nisem upal vas nocoj pozdraviti.
Vida.
(stopi k omari ter jemlje iž nje krožnike in prte).
Čas je, da miza se pogrne; Peter naj Pomaga danes; Jela ima v kuhinji Opraviti.
Peter.
Poskusim, če ne bom preveč
Okoren.
(Vzame Vidi krožnike iz rok in jih razstavlja po mizi. Vinklič in Mohorin priskočita pa vzameta prt.
Sliši se zopet petje).
Vinklič.
Naju, veste, da navada ni,
Držati križem rok.
(Prt raztegujeta. Vida odide).
Turjan.
Pa tudi moja ni.
(Pomaga polagati krožnike, vilice in nože na mizi v red. Za nekoliko časa utihne petje).
Osmi prizor.
(Prejšnji, Jela).
Jela.
Veliko imam pomagalcev; hvala vam.
Vinklič.
Jaz ščejam plošče raje nego stikam v krog Platišča; vsak rad suče nož in vilice.
peveli prizor.
(PrejSnji, P o d k u k n i k).
Mohorin.
Podkuknik, dober večer Bog daj! Prišli smo,
Nocoj se nadejamo prav veselih ur.
Podkuknik.
Veselje vaše bo veselja meni vzrok.
Tf
peseti prizor.
(Zdravnik vstopi, za njim Nacestnik, učitelj).
Zdravnik.
Naj Bog vam dober večer da!
(Podkulcniku). Neljubo saj
Ne bode vam, da gosta jaz povabil sem. Gospod Nacestnik je pripeljal se čez trg In k Šandru v dvor zavozil, ko sem šel jaz sem. Gospodu, mislil sem, pač dolgočasno bo Pri Sandra — kaj bi bilo, da bi njega še, Naj z nami gre, povabil sem k Podkukniku.
Nacestnik.
Nadlego če vam delam, moj pregrešek ni 1
Učitelj.
Pregrešek naju je. Čez trg sem v tem prišel Prek cerkve, ko gospoda je Nacestnika Gospod zdravnik na vratih krčme Sandrove
f	- -f
Pod pazuho prijel ter vabil ga, naj gre;
Jaz kar priskočim, primem ga na desno stran,
In vdati se je moral moči združeni.
Podkuknik.
Hvaležen moram biti, da gospoda sem Sta pripeljala.
(Nacestnikt>)
Saj tako ste dolžni nam Že davno, da ste z nami v družbi; dolg nocoj Plačajte. Saj smo bili v družbi tudi mi Velikokrat pri Sandru z vami, ko so vas Prinesla opravila v Kobarid. To rad Imam, da družba se množi. Tu sedite,
(Ponuja mu stol).
Bodite z nami po domače.
Nacestnik.
Sem grede
Sta pravila gospoda shoda vašega Uzrok veseli mi; hvaležen jima sem,
Da v tako družbo častno sta me zvabila.
€na]sti prizor.
(Sliši se zopet pelje. Prejšnji, Miroslav in Anton stopita iz stranske sobe).
Miroslav (Naredniku).
Vas, striček, nadejal se nisem videti Nocoj. Prisrčen v Kobaridu vam pozdrav.
Nacestnik.
In jaz sem mislil, da še-le sta v Idriji.
In upal sem, pred vama priti v Kobarid. — Prišel je nov od vlade vkaz, ki daje nam Zaradi proge nova navodila, vsled Katerih bode treba vaju delo že Storjeno mnogo mnogo še popraviti.
(Predstavlja ju zdravniku in učitelju).
Gospod zdravnik, gospod učitelj, bratranca Sta moja: Miroslav; ta, mlajši, je Ant6n; Oba v uradu mojem inženerja sta.
(Kovačem in Podkukniku. — Katra prinese kozarce in posluša).
Kar Miroslav je pravil o železnici,
Sedaj se precej ne zgodi. To vendar je
1
Že zdaj gotovo, da se bo čez Kobarid Železnica ravnala, ali da Trbiž Zaveže z vašim trgom, ali da v srce Slovenske zemlje, do Ljubljane čez Tomin Popelje od beneških pokrajin. Tedaj Zaslužka bo dovolj tu-le; razcvete se Tu obrtnija ter razum in delavnost, Verujte, zdatni bodete vam glavnici.
(Katra gre iz sobe).
Učitelj.
Saj cesar sam — naj srečno vlada mnogo let Želi, da čez Predel bi šla železnica;
Tako odločno pravi dnes goriški list.
(V tem zapoje zbor pod oknom zadnjo kitico materine pesmi).
Bog pa usliši dobrotljivi Prošnje, ki jih k tebi mati Iz dna srca dviguje Za dete svoje ljubljeno.
(Vida stopi v sobo).
])YanajsU prizor.
(Prejšnji, Vida stopi naprej držeč v roči mošnjo, za njo stopa Katra in postavi steklenico vina na mizo).
Vida.
Naj bo prisrčno družba mi pozdravljena!
Da bode lažje čakal Peter dela tu,
Naj prejme zdaj iz mojih rok dedino, ki Po pravu njemu gre za stricem Janezom: Pet sto cekinov lepih. Pa kako jih jaz Imam, povem na tanko že pozneje ti.
(Izroči mošnjo Petru).
Peter.
Iskrena hvala, teta, za bogati dar!
(Podkukniku)
Preveč je sreče in premalo prišlo mi,
Če je ne smem deliti z vašo Jelico.
Podkuknik.
Veselje naj veselju druži se nocoj Naj Bog mi blagoslovi Petra, Jelico.
(Sklepa jima roke).
Nacestnik
(sega Pelru in Jeli v roko).
Besede naj očetove se spolnijo.
Zdravnik.
To voščim tudi jaz iskrenega srca!
Miroslav in Anton.
Voščilom teh gospčdov svoja druživa.
Peter (Podkukniku).
Vsprejmite vi zahvalo, ki iz srca vre,
Za skazano mi čast! Naj zagotovim vas, Da jo ceniti znam in da bom skušal zet Po volji biti vam do konca svojih dnij.
Jela.
Prisrčna hvala za besede blage vam.
Podkuknik.
Gospoda moja, zdaj za mizo sedimo,
Za mesec dnij pa bo moj god; za isti dan Povabljeni na svate, kar vas je, ste vsi. (Nalije kozarce).
4-
4
+
Učitelj.
Čestitam Jeli ino Petru; vabim vse, Zdravico jima naj na čast zapojemo.
Naj let nam novici še mnogo žive,
Naj starost še unukov olajša jim prid; Saj prid in razum sta pretvorila svet. Naj slovi na vse kraje sveta njih ime Zarad del, ki jih v čudo ljudij dovrše, In izvrstnih, bogastvo množečih zmišlij; In slovenski deželi na čast in korist, Naj ženinov rodbina na veke živi!
(Zbor)

4
4
f
OPAZKE.
V prvem dejanji se predstavlja laška igra na karte „tresette“, ki se je zelo priljubila goriškim Slovencem. Znamki te igre so: coppa (kupa), da-naro (denar), bastone (bašton, palica) in spada (špada, meč). Vsaka vrsta na omenjeni način zaznamljenih kart ima trojko, dvojko, as, kralja, konja, fanta, sedmieo, šestak, petak, štiriko. Kočinj je vas na cesti, ki drži iz (iorice v Kobarid. Po hribih okoli te vasi raste vinska trta, ki rodi vino o poletnem času tako prijetno, „cividin‘ imenovano.
->!S-
Popravki.
Na 8. str. v 15.				vr. od zg. beri: časti je nam.: časti jo.	
» 12.	Tl	*	8.	11 1>	„	„	: proč nam : preč.
. 19.	n	*	8.	1»	Tl	sp. „	: Hlop, hlop, hlop, bl6p
					nam.: Hlop, hlop, hlop.
, 22.	n	n	11.	Tl	Tl	zg. mora stati vejica za besedo
					prosim.
, 24.	»I	n	2.	n	ti	„ beri: Pevcev krilatih nam.:
					Krilatih pevcev.
, 31.	TI	„	0.	ti	n	„	,	: materino n.: matčrino.
, m.	n		o.	Tl	Tl	„	„	: zatisneš nam.: zatisneš.
, :t:t.	n		(i.	n	ti	sp. „	: glas nam.: plas.
„ 35.	n	n	10.	Tl	Tl	„	„	: rano nam.: ravno.
. 39.		„	ti.	Tl	**	„	„	: Da naiu.: Do.
, 45.	ti	n	7.	Tl	Tl	zg. „	: zlata nam.: zlatč.
Nekaj ločil in naglaskov na prvih 48 straneh popravi in dostavi blagovoljni čitatelj sam!


Književno naznanilo.
V	dvojnatem snopiču 38. — 39. »Slovanske knjižnice* smo tiskali 1000 izvodov nad število naročnikov Funtkovih ,,
..Jzbranih pesn\ij“,
od katerih čisti dobiček je namenjen Ljubljani. Cena 50 kr. za nenaročnike je tak6 nizka, da nižja ni mogoča z ozirom na ukusno tiskarsko obliko. — Ukljub temu nismo prodali doslej niti 100 iztisov, kar je pač slaba tolažba za založnika. Funtkove pesmi so laskavo sodili vsi slovenski listi. Ali naš sloveči gorski slavec Simon Gregorčič je izjavil te dni, da te »Izbrane pesmi* zaslužijo le še večje pohvale, nego jih je čital v ljubljanskih časopisih. To je pač lepo priznanje pesniku.
Nadalje je izšel v naši tiskarni slovečega ruskega pisatelja F. M. Dostojevskega sentimentalen roman
„J3ele r\oči“
• * ’
v prevodu pravnika J. J. Kogeja. Cena po pošti 25 kr. Tekom leta izide ukusno tiskano drugo izdanje izbranih
pesni ij
Simona Gregorčiča,
katere so izMe v 28. snopiču »Slovanske knjižnice», na kar opozarjamo slavno občinstvo.
V	Gorivi, 15, julija 1895
f
»Goriška tiskarna" A. Gabršček.