«t 83» |t M^ I
- if?m mu
1. itorilSi.
ffooaMaegtta žtevilfcft stmnm 20
Maribor, dne 2. jantarja 1919.

6s. -eíb'k.
Zarja svobode za ogrske Slovence«
I, „Slovesen vhod v Čakovac.
Doleisjsku Prekmurja osvobojeno
Počasi kak.r smrt »e vali naša narodoa reka Lendava skoro skozi celo Prekmurje i»i-mo Sobote, Beltinc in Dolnje Lendave proti Muri. Kadar je pa deževje, takrat prekorači svoje nizke brege ter si dela svobodne pote, kamor se ji ljubi. Oj Lendava, poskoči zdaj Iz bregov vun in nesi svojim sinovom veselo Test, da so prosti, svobodoi državljani neod vlsne Jugoslavije Le idi iz bregov, saj škode itak ne napraviš slovenskemu trpinu, ampak tujim grofom in židovom. Ko boš pa ti, slovenski kmet, ta polja ne samo obdeloval, am pak tudi posedoval, boš tudi svoji Len lavi zgradil lepo umerjeno strugo. Desni breg Lendave je zdaj že osvobojen, Zlasti znamenito je zavzetje mesta Dolnje Lendave ia mesta Se-bote. To sta najvažnejši središčni točki celega Prekmurja. Od Radgone do reke Kerke, ki teče v Muro, je tedaj zasedeaa cela pokrajina ob Muri. Od levega brega Lendave proti severu se začenja hribovit kraj slovenskega Prek-murja. V ta del pelje tudi že železnica iz Sobote pri Kormendu. Vlak s stroji so pustili Madžari v Soboti, tako da bo naglo prodiranje ob tej železnici proti Monoštru mogoče. Osvo bojeno ljudstvo se veseli svoje svobode. V začetku novembra so se mislili že sami osvoboditi. Pa prišlo je še preganjanje Madžarov, tako da so že obupavali o s veji rešitvi. V začetku decembra so se nekateri že odločili za avtonomijo pod Madžari, če ne pride rešitev. Koncem decembra pa je prišla svoboda. Zdaj vstaja ves narod ter želi popolno svobodo pod Jugoslavijo ia z navdušenjem pozdravlja svoje osvoboditelje.
Zasedenje Prekmurja nujno potrebno.
Madžari in madžaroni so v Medžimurja in v Prekmurju obesili in postrelili od dne 1. ncv. do BoliCa okoli 30 slovenskih veljakov samo zaradi tega, ker so bili navdušeni Jogoslovani. S o vencem so odvzemali živino, živila in denar. Zadnje tedne so spravljali ogrski grofje in drugi bogataši vse mogoče reči iz Prekmurja na Ogrsko. Dolge trume goveje živine in konj so gonili iz ogrske Slovenije, sekali so gozdove in praznili žitna skladišča. Če ne bi naša armada prišla v Medžimurje in Prefemh-je, bi bili Ogri in od r jih podkupljeni odpadniki pospravili navdušene Slovence s sveta, in i>i bili ogrsko Slovenijo popolnoma oplenili in uničili. V Medžimurju se je raznesla vest, da bo do Ogri začeli na sveti večer klati slovensko prebivalstvo. Madžarska nasilja so bila vedno hujša. Radi tega je zbežalo veliko število domačega pre bivalstva na Hrvatsko in Štajersko. Vsak dan je dobivalo naše vrhovno poveljstvo mile prošnje, da naj pride reševat ogrske Slovence.
Prodiranje s hrvatske strani.
S hrvatske strani so prodrle glavne čete v 2 velikih oddelkih na dan pred Božičem v Medžimurje. Prvi odlelek je ob 6. uri zjutraj prodiral iz Varaždica v Čakovac in drugi preko Preloga proti Kotoribi.

Glavna Četa je šla preko vsrAždioiksga mosta s pehoto, konjenico, topništvom in avtomobili. Major Georg jevič je iznenadil z nekoliko konjeni ki madžarske oblasti, ki so vse prestrašene izjavile, da se udajo. Prehod oddelka Pogledič v noči v čolnih preko Drave se sma?ra za težko ali us pešno vojaško dejsnje Vhod v Čakovac je bil nad vse slavnosten. Ljudstvo, na čelu rru duhovščina, je vojsko burno pozdravljalo. Istočasno je naša konjenica pod izvrstnim vodstvom stotnika Čaniča ia nsdporočnika Markoviča prod-la do Parsija in zasedla vse mostove. Oddelek Zagorcev pod poveljstvom stotnika Se rtiča je iz lastnega nagiba za-sedel mostove od Kotoribe proti Kaniži,
Prodiranje s slovenske strani.
Od slovenske strani so vkorakali trije oddelki. Četa stotnika Jnrišiča z zagrebškimi piostovoij-ci in večji oddelek Slovencev, ki so prednjačiii s svojo vzorno disciplino, nadalje Seta mornarjev in četa slavonskih Hrvatov, Prva četa je prodirala proti Murskemu Središču, druga preti Štrigovi in tretja proti Čakovcu. Prodiranje le vodil podpolkovnik Kvaternik, š^f operativnega oddelka, ia štabni major Broz Upr&va M^džimarja je prevzel jodpolkovnik Perko, za poveljnika Čakovca je i mesovan major Špoljar. V deželi vlada popoln red in mir.
Prekmurje ot*to.
Srbi so pod poveljstvom stotnika Jurišica v petek zjutraj, dne 27. decembra zavzeli Dolnjo Lendavo, dne 28, decembra pa Belo-tince in Mursko Soboto in druge manjše kraje. Iz Središča, Ljutomera in Radgone so prišfe Srbom in Hrvatom na pomoč tudi Čete našega generala Maistra. Te dni so nadomestile nove srbske čete hrvatske oddelke. Slovenci in Srbi prodirajo sedaj v Gornje Prekmurje proti Ker-ki in Rabi
Ljudstvo pozdravlja rešitelje.
Naš poročevalec iz Ljutomera nam piše; Povsod, kamor sov prišle jugoslovaL^ke čete, jih je ljudstvo pozdravljalo kot rešitelje in jih gostoljubno sprejemalo. S starimi zastavami in prapori so okinčali Preimurci drevesa in hiše in cele trume ljudi spremljajo naše vrlo vojaštvo. Zvonovi, ki so še ostali v zvonikih, pozdravljajo rešitelje, mladeniči in mladenke, starčki in starčke se zbirajo ob cestah in pozdravljajo mimo korakajoče vojščake. Nosijo jim jedila in druga krepčila.
Praska pri Razkrižju.
Ljutomer, 30. dec.
Pri bistriškem brodu (med Razkrižjem in Sp. Bistrico) so jugoslovanske patrulje nenadoma na padle ogrske vojake (12 mož), ki so stražili brod. Med streljanjem je jogo3lovanske vojake prepeljal ljubljanski gimnazijec sedmošolec Godina in jih je vodil do velike ceste Belotinci—Sp Lendava in tam pretrgal brzojavno in telefonsko zvezo med imenovanima trgoma Ko so prvič stopili osvoboditelji na prekmurska tla, so jih domačini pozdravili z »Živijo Jogoslavija?« klici. Prinesli so voja kom obilo prazniških jedi in so jim tožili, kako so morali trpeti podOgci^posebno zadnje čase, — Drugi dan, na Božuf^so vsi prebivalci Spod.
llisejsjca
V LJUB L/A N | /
BUrics zbraai v sredi sela, kjer jim je poveljnik maic jugoslovanske posadke naznanil, da so padle tisočletne verige ogrskega sužeajstva ia da so Uko postali svobodni državljani svobodne Jagosla-všje. Kakšno veselje, kakšna navdušenost! Dragi jim je govoril sedmošolec Godina in prvič javno zaklical sovaSSanom: »Jugoslavija naj živi!«, kar je stoktatno odmevalo od zbranega občinstva. Razložil je v umljivi obliki svetovni in domači položaj. pokazal zbranim razpadajočo ogrsko prisilno delavnico in razvijajočo se svobodno Jagoslavijo. Na koacu malega slavja ni bilo koaca navdušenih živijo klicev Jugoslaviji.
Dne 27. je bilo vse mirno. Dne 28 nas je napadel bandit nadparočnik Tkalec š samim' orožniki in podčastniki ter dvema strojnicama. Bili smo premagani. 1 narednik, Štefan šoban od hrvatske legije, mrtev; dva'ranjena: eden ravnotako od hrv. legije, dragi domačin iz Sp. Bistrice. Na-silj® js pa samo pol ure trajalo, ker so po prej imenovani cesti Lendava—Belotinci korakali Jugoslovani s kanoai in vojnimi kuhinjami, česar se Ogri najbolj bojijo. Sedaj je žs velik del Prekmurja zaseden. — Šobaaa danes slovesno pokopljemo v Ljutomeru; draga d/a ranjenca sta baje u-mrla v Soboti.
Ogri bežijo.
Ogrsko vojaštvo se umika povsod pred našimi. Posadke v Lendavi, Belotincih, Soboti ia drugih večjih kraj h so bile sestavljene večinoma iz domačinov, katerim so poveljevali madžarski ali madžaronski častniki. Moštvo je takoj zapustilo Ogre in se je po mnogih krajih pridružilo jugoslovanski armadi.
Plen.
Našim četam je prišlo v roke mnogo dr&go-ceoega plena. Dobili smo več topov in strojnih pušk. V Lendavi so naši odvzeli Ogrom nad 6000 pušk in so dobili v roke za 36.000 K srebrnega denarja. Velike so tudi zaloge živil, ki so prišle našim v roke. Ogri niso mogli spraviti ne številne živine in ne dragih dragocenosti na ogrski strani. Naš sunek v te kraje je bil precizno i a naglo izveden, da Ogri niso mogli misliti na drugo, nego da zbežijo z golim življenjem.
Slovenski letalci.
V pondeljek in torek so slovenski letal li iz Maribora metali na Prekmurje letak* tfatjaia Kuzma. Letaki sa p'sani v p-ekmarstem narečju Ljudstvo jih pobira in čita z velikim veseljem.
Ogrski Slovenci želijo slovenske nradaike in učitelje.
Geaerala Maistra prosijo ogrski Slovenci, naj jim pošlje slovsask« uradnike ia ačite!je. Želji se bo po zm>žao3ti Čimprej ustreglo.
Tabor pr^kmunkih Slovencev v Radgoni.
Prvi večji shod prekmurskih Slovencev sa je vršil na Štefanovo v Radgoni. Sklical ga je Narodni svet Ljudstva je prišlo nad 3900. Dasi-ravno je bilo skrajno slabo vreme, vendar je dospelo v Radgono toliko prekmurskega ljudstva, kakor ga še to mesto ni videlo. Mnogi so prišli v dežja ia saegu celo po 6 do 10 ur dale! peš. Ia če bi se bil shod v Prekmurju boljše razglasil, bi prišlo v Radgono gotovo nad 10.030 ljudi.
& «twos.

30. decembra IfttB,
Slovenski general pride.
Tabora v RadgoDi se je udeležil vrhovni po veljnik obmejne jogoslovanske armade, general Rudolf Maister v drnžbi slovenskih častnikov. Na potn iz Špilja v Radgono so generala na vseh po stajah pozdravile vojaške posadke. V Špilja, Wei-tersfeldu in Cmureku so vihrale na kolodvorskih poslopjih jogoslovanske trobojcice. General je povsod kot poveljnik in tovariš šel k vojakom jih povpraševal o raznih zadevah in jim v znak zadovoljstva po bratski stiskal roko. To prijazno občevanje vrhovnega poveljnika z vojaki je napravilo na Nemce poseben utis. Nemški generali niso imeli navade govoriti z navadnimi vojaki t&ko po domače. Smatrali so navadno moštvo za manjvredne ljudi. General Maister je s svojim ljodo milim občevanjem pokazal, da so ti predsodki padli. Slikovit je bil sprejem v Radgoni. Na kolodvoru, ki je bil okinčan s trobojnicami, je stala stotnija jugoslovanske posadke pod poveljstvom nadporočnika Zeilhoferja. Vojaki so imeli na puškah slovanske trobojnice. Oddelek s strojnimi puškami je bil okrašen z bršljatom in zastavica mi. Po sprejemu se je general s spremstvom od peljal v mesto.
Slovenske zastave v Radgoni. Dosedaj »nemško« mesto Radgona je spre
Viharno pozdravljen je nato nastopil general Maister. Tritisočglava množica ga je sorejela z dolgotrajnim zelo živahnim klicanjem: »Živijo slo venski general! Živijo naš rešitelj'« Govornik se zahvaljuje najprvo za naklonjenost slovenskega ljudstva, materam, očetom, sestram, ženam i a nevestam, da so mu dali na razpolago sinove, brate, može in ženine, ker mu je le tako bilo mogoče zasesti in cteti obmejne kraje. Obljublja prekmurskim Slovencem, da bo prav kma u prišel čas, ko bodo tudi oni svobodno dihali, ko bodo oteti ogrskega jarma. Pozdravljeni svobodni ogrski Slovenci, otroci naše svobodne kraljevine Jugoslavije! V tem hipu, ko je končal ganeral svoj govor, je zabuč&l po dvorani vihar svetega nav-došecja. Ludsivo je bilo naravnost presenečeno nad lepimi in iskrenimi besedami našega vrhov nega poveljnika. Klici: »Živijo general Miister! Ž vijo naš rešitelj!« skoro niso hoteli utihniti. In ko je pevski zbor z mogočnim glasom zapel pesem »Lepa naša domovina«, je prikipelo navdušenje do vrhunca. Eni so vzklikali od veselja, drugi so se solzili od radosti, tretji vihteli klobuka in robce v zrak v pozdrav slavljencu
Župnik Kocbek se je nato spominjal prv?bo
vojakov je porazila podivjane nemške tolpe in jih nagnala nazaj. Koroški nemški divjaki so prave zverine v človeški podobi in v podivjanosti prekašajo še celo Turke!
Dr Kcrošic.v Maribor»*
Na Štefanovo se je ob 11. uri predpoldne s posebnm vlakom pripeljal naš voditelj in ministrski podpredsednik dr. Korošec v Maribor, da p j daljši odsotnosti biva zopet nekaj uric med svojimi. Vest, da prihaja dr. Korošec v Maribor, se je po blisfcovo raznesla, in ga je na kolodvoru z navdušenimi „živijo-kli-cia sprejelo in pozdravilo na stotine slovenskega ljudstva. Sprejem je bil nad vse prisrčen. V imanu obmejnih Sloveacev je pozdravil dr. Korošca po/erjenik dr. Verstovšek, v imen» flovenskega ženstva pa soproga generala Mai-
, v imenu mar borskega slovenskega okraja pa rajni glavar dr. Lajnšic kot rešitelja na-
_	t Dai° spominjal prvino ■■ obmejQ3 zem!je. V imenu zbranega jugoslo-
ntelja za našo Jugoslavijo, sedanjega ministrskega	„««os*,,« u ™	j*
podpredsednika *dr. Korošca. Kar je storil dr. Ko
menilo svoje lice. Zborovalce so pozdravljale slo \ f0ŠetC Z\naŠ0 8™h°2°l n® more pa°p,'3ati
r	'	1 i«7it nnnonn no m /i f rs • s «ira nn&amn vnHirolin
venske zastave, ki so bile razobešene na številnih hišah. Velike trobojnice so vihrale z vojašnic in s poštnega poslopja. Na ulicah je ta dan kljub skrajno slabemu vremenu bilo vse polno slovenskega ljudstva. In prihajale so trume zborovalcev od vseh strani. V slovenski cerkvi se je pred shodom vršila služba božja, katere so se udeležili zborovalci v tako velikem števila, da je bila cerkev premajhna za vse udeležence.
Zborovanje v veliki jahalnici.
Z zasedenjem Radgone je prišla v jugoslo vansko posest tudi velika dvorana, t. j. takozvana jahalnica, katera lahko sprejme pod svojo streho okoli 10.000 ljudi. To bo dragoceni prostor za razne prired tve radgonskih in okoliških Slovencev. V tej dvorani se je vršil prvi veliki tibor prekmurskih Slovencev. Že davno pred 10. uro «o zborovalci začeli hoditi v dvorano.
Zborovanje je otvoril gornjeradgonski pevski zbor pod vodstvom č. g. Ašiča s pesmijo »Bodi zdrava domovina!« Sentpeterski žapnik č. g. Kocbek je kot član okrajnega Narodnega sveta po zdravil zborovalce. Za predsednika je bil izvoljen prekmurski Slovenec Ivan Jerič iz Belotincev, ki je vodil tabor zelo spretno.
Prvi je govoril profesor č. g. Slavic. V navduševal nih besedah je govoril o slavni zgodovini panonskih Slovencev, ko so ti imeli svojo neodvisno državo s slovenskim kneze m Pribino in Ko celom z glavnim mestom, Pribinovim gradom ob Blatnem jezeru. Njej sledeče tisočletno suženjstvo se mora izbrisati, njena sramotna zgodovina se mora izmiti, da prisije lepša zarja jugoslovanske bodočnosti. Št. Iljski Port Arthur je izvišil svojo \ nalogo, Naši vojaki pa so se naučili v svetovni ji
jezik, nobeno pero. Zato: Slava našemu voditelju dr. Korošcu! In zopet je narod vskipel svetega navdušenja. — Po vsakem govoru in ob koncu shoda je pevski zbor zapel navdušene narodae pesmi.
Žapnik Kocbek je nato prečital resolucije, ki so se brzojavnim potom sporočile v Belgrad. Bile so enoglasno sprejete. Resolucije se glasijo: 1. »Kraljevi vladi SHS v Belgradu. Prvi tabor prek murskih Slovencev, zbran 26= decembra 19¿8 v Radgoni, pozdravlja novo skupno vlado neodvisne države SHS ter jo prosi, da vzame kmalu pod svoje okrilje slovensko Prekmarje, da bo zanj ko nec tisočletne sažnjosti pod Ogri ter začetek no vega, svobodnega, narodnega življenja. 2. Kakor ne želimo sebi narodae smrti, tako protestira I. tabor prekmurskih Slovencev proti tenra, da bi spadali primorski in goriški Slovenci pod Italijo, ker bi to bila njih narodna smrt. Vlada naj stori vse potrebno, da se to prepreči in da bodo v državi SHS združeni v rjsaici tadi vsi Slovenci, 3. Visokost regent Aleksander, Belgrad. Prvi tabor prekmurskih Slovencev, zbran 26. decembra v Radgoni, se klanja udano Vaši Visokosti ter Vas želi kmalu pozdraviti kot osvoboditelja prekmurskih Slovencev.«
Po shoda so imeli prekmurski ia štajerski zaupniki pod vodstvom generala Maistra zaupen sestanek radi podvzetij v Prekmarju. Sestaaek je rodil dober sad: Naslednje dni je Maistrova armada vkorakala v Prekmurje.
• # nt
Na prošnjo celovškega škofa, da bi naj
^T^r^T' "VI UaUW" V-eTm I o božičnih praznikih počivalo orožje na Ko-vojni delati vedao nove utrdbe v premifcaioči se 3 V1 . tT	f , T.	,.,
ironti Naš Port Arthur je zdaj Radgona, Sobo- | roškem, je Narodna vlada v Ljubljani določila, ta, Lendava Monošter (Sv. Gutharda) na Rabi. j da se ustavijo o božičnih praznikih vsa vo-Odtod bo kmjslu prišla svoboda tudi za prekmar- \ jaška podvzetja in da počiva orožje. Koroški ske Slovence. Trezni Nemci želijo, da spada celi S Nemci so pa svojo dano besedo snedli in so radgonski in emu reški okraj pod Jugoslavijo. M, se ravn0 0 božičnih praznikih pripravljali na
si ne želimo, preveč Nemcev	v svoji državi,	da t . c t» i t u j i • j i* •
t;™ ™ „uoL _ .__,	a v.	l-,- napad na Sv. Pavel v Labudski dolini. Zbirali
jim ne zraste zopet greben.	Ce pa hočejo	biti , ^	,, v • , , , ,, ,
— -	' so se, preoblečeni v kmetsko obleko, se ob-
oroževali in pripravljali na napad. Ko so do-
vauskega vojaštva je pa pozdravil dr. Korošca v jedrnatih besedah podpolkovnik Skrabar. Dr. Korošec se je zahvalil vsem za prijazen sprejem ter poudarjal, da ga zlasti velik preobrat na Štajerskem veseli prav posebno ter pozival vse na vstrajno ia požrtvovalno delovanje.
Drugega due ob pol 3. uri popoldne se je dr. Korošec poslovil o i obmejnih Slovencev. Na koiodvoru se je zbralo zopet na stotine in stotine ljudi, da se poslovi od svojega voditelja in prvoboritelja. Slovo je bilo zelo prisrčno. Dr. Korošec se je na kolodvoru pred odhodom prijazno razgovarjal s posamezniki. K njemu je pristopil tudi goriški Slovenec, nek četovodja in ga prosil, naj se zavzame za goriške in primorske Slovence, da ne pridejo pod krutega Laha. Ministrski podpredsednik dr. Korošec je obljubil goriškemu Slo ven su-vojaku, da bo vlada ▼ Belgradu storila vse, da ne izgubimo niti ene slovenske vasice.
Pred odhodom vlaka se je ministrski podpredsednik dr. Korošec poslovil cd vrhovnega poveljnika obmejne armade generala Maistra s sledečimi besedami: „Vam se posebno zahvaljujem za Vaše požrtvovalno delo, ki ste ga imeli ob osvoboditvi naše demovine: Čestitam Vam, ker ste edini, ki je imel toliko lepih in važnih vspehov, in Vas prosim, da tudi nadalje zastavljate vse svoje moči za bodočnost naše mile jugoslovanske domovine!44 Nato se je dr. Korošec po bratski poslovil od generala Maistra. Kmala po pol 3. uri popoldne se je dr. Korošec v spremstvu dr. Verstovška in Pišeka odpeljal s posebnim vlakom proti Ljubljani, odkoder je te dni odpotoval v Belgrad.
Nemci ali Madjari pri nas, pa jim kličemo Gre gorčičeve besede:
Pod streho našo tuji rod Naj gost nam bo, a ne gospod. Tu mi smo gospodarji In Bog in naši carji!
Za dr. Slavičem je dobil besedo urednik Ž e bo t iz Maribora. Opisal je trpljenje našega na roda v novejši dobi pod Nemci in Ogri. Bili smo
bili iz raznih krajev Labuiske doline dovolj pomoči, so za vratno napadli Št. Pavel, ki ae je nahajal v naši oblasti. V hudem boju se je veliki nemški premoči posrečilo premagati našo jugoslovansko posadko, ki je štela samo 74 Srbov, jo vjeti in tirati v Celovec. Z vje-
hlapci, dekle, sužnji in robovi tujcev, ki so nas i tirni Srbi so Nemci grdo ravnali, Nadporočni-
izžemali in se hoteli polastiti naše domovine. Sedaj smo oteti tujih spon in verig. Svobodni Jugo slovani smo v svobodni Jugoslaviji. Iz zgodovine Radgone je navedel tri točke. 1. Princ Ernest Železni je pred več stoletji otel Radgono turškega obleganja; 2. danes pa je otel slovenski general Maister s svojo armado Radgono nemškega jarma; 3. dne 26. maja so v Radgoni padle prve žrtve za Jugoslavijo. Ustreljeni so bili nekateri slovenski vojaki, ker so se navduševali za Jugoslavijo. A vse žrtve, ki jih je prinesel naš rod tekom stoletij na oltar domovine, niso bile zaman. Danes imo oteti tujih spon, imamo Ustno kraljevino in čete generala Maistra bodo kmala otele tudi brat* in sestre na OKrike»
ka Jurka in poročnika Stosiča je zbesnela nemška druhal tirala na pol naga pred sebo. Vjetim častnikom in vojakom so pokradli vse, kar so imeli. Nemška tolpa je vdrla v samostan in odpeljala nemške menihe, slovenskega župana Jurka so odvedli proti Celovcu, zaprli postajenače'nika Korošca ia davkarja ter zali sramovali dve slovenski poštni uradnici. Nemške tolpe, ki so vpile: „Mi nimamo nobene oblasti, nam se ne more zgoditi ničesar!" so se, kakor nekdaj Turki, valile proti Spodnjemu Dravogradu in napadle našo tamošnjo slovensko posadko. Toda hrabrost naših slovenskih
Srbstvo.
»Slov. Gospodar« je že pisal o lepoti in milini hrvatskega jezika. Kar velja o hrvatskem, ravno isto velja tudi o srbskem jeziku ; saj je sr-bo hrvaščina eden in isti jezik, Slišiš ta jezik koga govoriti in ga razumeš, vendar ne veš, s kom imaš opraviti, ali s Srbom ali Hrvatom, če morebiti ne vprašaš, kam se prišteva. Ce bereš pisanje, lahko veš, od kod izvira, ali od Hrvata ali od Srba, ker Srbi pišejo s cirilico, če pa slišiš samo brati, pa ti je branja zopet lahko ali hrvatsko ali srbsko.
Mnogega slovenskega vojaka je vojna usoda bila zanesla na Srbsko. Ce ie srečno sedaj prišel domov, ima gotovo še spomin na pohod v Srbijo. Oa pozna zdaj ne samo srbskega vojaka, ampak tudi srbsko ženico in srbskega starčka. Drugi vedo o Srbih nekaj iz šole povedati, iz zgodovine in zemljepisja in iz njih slovstva, vendar jo to vsled nemškega duha naših šol prav malo. Srbska preteklost je slavna, junaški čini Srbov se opevajo v njih narodnih pesmih. Srbi so torej upoštevanja vredni narod in že zato smo mi do zdaj jih skoraj zavidali, sedaj pa jih blagrujemo, ker so si ohranili svojo državno samostojnost in neodvisnost, h katere skupnosti sedaj sprejmejo tadi nas.
Da odkritosrčno govorimo: Ta narod se nas je «#i!o dosedaj sovražiti in ime Srb preklinjati.
1. januarja 1910.
Morali smo skoraj zatajiti to nam sorodno pleme in v tem zatajevanja iti tako daleč, da smo mo rali zatajiti tadi Svoje slovensko pokolenje, če nismo hoteli veljati za Srbe Če si bil dober Slo venec, bil si že Srb. Ne bi bili mogli naši trinogi bolj potrditi in naglaSati našs krvnega sorodstva s Srbi, kakor so s svojim preganjanjem in iskanjem Srbov med nami. A dočim so nas silili, da bi naj preklinjali Srba, je priSel čas, da jih mi kot brate in rešitelje v odločilni ari javno blago slavij? m o in bl&grajemo. Zananji pritisk nas je silil, da bi naj preklinjali Srbe, notranji glas in čut že tedaj ni tega dovoljeval. Z božjo pomočjo in na božji poziv smo se srečno postavili na sta lišče preroka Balaams o sv. pismu :
/ii-adci so prišli pod Mojzesom do moabskih mej blizu Jordana. Med Moabiti je živel mož po imenu Balaam, ki je poznal pravega Boga. Do njega pošlje moabski kralj, Balak po imenu, ter mu poroči : »Glej številno ljudstvq je prišlo iz E gipta in se je ustanovilo meni naproti. Pridi torej in prekolni ga. Gospod pa se je ponoči prikazal Balaamu ter mu rekel: Pojdi tja, toda le samo to stori, kar ti bom jaz zapovedal.« Balaam zju traj vstane in gre h kraiju.
Kralj pelje Balaam a na tri gore, od koder je videl tabor izraelski, ter misli, da bo Balaam po njegovem povelju preklel Izraelce. Gospod pa na vdihne Balaama, naj blagoslovi Izraelce. Balaam torej pravi kralju: »Kako bom preklinjal, kogar Bog ne preklinja; kako "bom rotil, kogsr Bog ne roti?« Blagoslovit sem poklican, blagoslova torej ne morem zadrževati.« In blagoslovil je Izraelove otroke. Nato mu Balak reče nevoljen: Poklical sem te, da bi mi sovražnike preklel, ti pa si jih blagoslovil. Pojdi odkoder si prišel.«
Tudi Slovenci, Hrvati in Srbi gremo radi tja, odkoder smo priSli, vrnemo se v mislih v daljno preteklost, v kateri smo iziSli kot sinovi ene matere Jugoslavije. Sedaj si ustvarjamo sedanjoit, v kateri nas bo zopat vse skupaj objela mati Jugoslavija. Kar je Bog združil, člevek več ne bo lotil. ¿Nemec je hotel Slovenca prisiliti, naj bi preklinjal Srba. Bog pa je obrnil in odločil, da ga meram o blagosloviti kot svojega rešitelja. Bog torej živi in blagoslovi reStelje in rešenca v ujedi-ajeni državi Slovencev, Hrvatov in Srbe v!
Varnostna odredba.
Obmejno vojaško poveljstvo v Mariboru je v svrho vzdrževanja redu in osebne varnosti odredilo, da se naj iz kroga mariborskih meš čanov vzame 21 talcev, ki bodo vsak dan po tri in tri internirani v domobranski vojašnici ter bodo skupno jamčili za rei in varnost Prva trojica talcev je tale: dr. Mrawlagg Kokoschinegg in Berg; druga: dr. Orosel, Bernhard in Tischler. — J a, h n odpuščen. Zloglasni urednik „Marb. Ztng.tt, Jahn mora v šestih dneli zapustiti Maribor.
Kmetje si Dravskem polju bodite previdni in pozorni!
Mnogo je odpuščenega uradništva in delavstva nemške narodnosti ali nemčurjev, ki Se bivajo po na£i slovenski zemlji, in ki so bili od naše Narodne vlade odpuščeni radi tega, ker niso zmožni delati ali pa niso hoteli. Sedaj mora delati Siova nec mesto njih, in tam, kjer so prej sedeli trije Nemci ali nemčurji, sedaj opravlja to delo eden!
In ti Nemci in nemčurji imajo sedaj čas ho diti med vas, da si nakupujejo živež za sebe in zato, da ga izvažajo drugam in tam delajo velike dobičke. Pa še ne samo to. Ti vas tudi napačno podučujejo in vas hujskajo na poštene Slovence, ki morajo mesto teh Nemcev delati sedaj službo. Ti hinavci imajo dvojni namen: hočejo se vam slovenskim kmetom dobrikati, ter vam pripovedujejo goroatasne laži, da bi od vas čim največ in ce nejše blago nakupili, na drogi strani pa vas hočejo nahujskati zoper pridne in poštene Slovence, da bi potem ti nemški uradniki in hinavci ter le-nuharji spet ložje prišli nazaj na toplo mesto, pa nič delali. PiSejo potem ▼ nemške časopise, češ, slovenski kmet zahteva nemSke uradnike nazaj, ker le ti so bili pridni in za slovenskega kmeta! Kako so delali nemSki uradniki a teboj, nbogi slovenski kmet, pa dobro veš! Za nas Slovence v Jugoslaviji naj velja: »Kdor ne dela, naj tudi ne je l« Zatorej tudi nemškim in nemčurskim ljudem ničesar ne prodajte, zakaj bi se med nami redili, delali pa niči Dajte raje svojim sorodnikom in dragim Slovencem, ki s« za vas trudijo \ t
aiiig&aiiiggiis aaBBBBBfe
JL »--j»**.
C	pft.tnv.1®
Duhovniške vesti. Prestavljena sta čč gg. kaplana Vid Pavlič iz Št. Ilja v Slov. gor na Muto in Jakob Sajovic iz Ormoža v Št. llj v Slov gor. — Kot kaplan v Zrečah je nastavljen č. g. Frinc Jazbinšek, dosedaj vojni kurat in učitelj v kadetni šoli v Gratcu. — Za kn. šk. dvornega kaplana in tajnika je imenovan č. g. Mihael Umek, do sedaj vojni kurat v Mariboru
Častno občanstvo. Občini Zerkovci in Dogoše sta imenovali generala R. Maistra in glavarja dr. Lajnšica svojim častfiim občanom Iskreno česti-timo!
Dr. Korošec mašuje v Belgrada v kapeli francoskega konzulata.
Za katoliš. ega župnika v Belgrad pride dr. Ku lavic iz Ljubl^ne.
f Franjo Krpač. V šmartinu pri Slovenjgradcu je umrl nadporočnik Franjo Krpač za boleznijo, ki si jo je nakopal v dolgotrajni vojni. Pogreb je bil torek popoldne. Vrlemu mlademu moža svetila večna lui!
Dva nova vlaka na koroški progi vozita odslej in sicer iz Maribora (koroški kolodvor) ob 6 15 zjutraj in 3 29 ia 3 29 popoldne (glavni kolodvor) in v Maribor 8 58 dopoldne in 6.08 zvečer. Odslej vozita dva tovorna vlaka na tej progi.
Ljutomersko okajno glavarstvo do Špilja. Zase deni kraji od špija do Radgone na nemški strani Mare so prideljsni začasno okrajnemu glavarstvu Ljutomer.
Pastor Mahnert zaprt. Mariborska državna policija je nedeljo po natanSni hišni preiskavi aretirala v njegovem stanovanja latrovskega pa3torja Mahnerta. Proti njemu se je nabralo radi znanih hujskarij toliko obtožilnega materijala, da ga je policija obdržala v zapora, ter ga izročila sodišču.
Angleške volitve. V soboto, 28. decembra, so bile na Angleškem volitve za državni zbor Končala so se s sijajno zmago strank, ki so združene pod vodstvom sedanjega ministrskega predsednika Lojd Žorža ter so dobile večino, broječo 240 glasov. Ministrski predsednik sam je bil izvoljen z okoli 14 000 glasov, dočim j« njegov nasprotnik dobil le okoli 1000 mož. Propadli so vsi nekdanji agitatorji za mirovna misel in vsi z»govorniki sporazumnega miru. ADgleSko ljudstvo ja torej dalo vojni vladi Lojd Žorža sijajen dokaz zaupanja, potrdilo je vojevanje AngleSke d» poraza Nemčija in Avstro-Ogrske, potrdilo angleSko vojno politiko in obenem izrazilo zahtevo, naj se z Nemčijo sklene tisti trdi in težki mir, kakor ga je vedno zagovarjal Lojd Žorž. Sijajna volilna zmaga tega železnega moža in njegovih načel povečuje poraz Nemčije. Beseda Lojd Žorža pri mirovni konferenci ba Se mogočnejša, kakor je bila dosedaj. O Nemcih pa Se bolj velja: Gorje premaganim.
Napad na škofa. Ko se je na božično noč po polnočuioah vr&čai linški Skof iz stalnice v voza v svo.o palačo, so nameravali pijani vojaki U3ta> vdi voz, v katerem se je peljal škof, na ta način, da so metali droge pad kolesa. Le prisotnosti duha kočijaža, ki je naglo pognal konja, se je zahvaliti, da se škofa ni pripetila kaka nesreča. Pijani va jaki so obkladali škofa z grdimi psovkami! Nemška omika!
Shod v Rogatcu se priredi na dan Sv. Treh Kraljev hitro po ranem opravilu v prostorih Sols' e telovadnice. Pride govornik iz Maribora. K o-bilni udeiežai vabi krajevni NS tadi sosade od Sv. Križa, S t. Fiorijana, Žetal, Sv. Roka ii od drugod.
Narodnega davka nabrala se je v Št. Pavla v Savinjski dolini 4fc95 K, k kateremu je prispevala trgovina Zanier 2000; trgaviia Piki pa 1000 K. Ostalo nabralo se je med občani Z* vse daravae prispevke se p^av iskreno zahvaljuje knje7ai odbor Narodnega sveta v Št Pavlu	O >l
160 primorskih sirotf in sicer 10 0 de čko v in 60 deklic v starosti od 3 da 14 let pride tekam meseca januarja v Ljubljano. Družine, ki bi sprejele otroke, ali za svoje, ali le v zača3ao 03krba, nsj pošljejo svoje naslove na »PoverjeuiStvo za socijalno skrbstvo v Ljubljani.«	^
Vsem, ki jih je zanimalo poročilo v ponedeljkovi »Straži«, da se bo igrica Krče vinarjev »Pri jaslicah« prihodnjo nedeljo ponovila, naj služi tole t pojasnilo: Iz skrbi za zdravje sodelujočih o-trok stvarce sploh ne mislimo ponavljati. — P. Bernard.'	___ _
Predavanja o jugoslovanski zgodovini priredi Zgodovinsko društvo vsaico nedeljo ob 10. ari dopoldne v mali dvorani mariborskega Nar. doma. Prva predavanje ja dne 5. januarja, predaval ba
g. prof Pire o politični zgodovini Srbov. Predavanje je javno i a brez vstopnine.
Izvoz slivovke i i Bosne in Hercegovine v ostalo
jagoslo/anska ozemlje je do3lsj do volje a.
Hoče, Dae 6. januarja priredi kat. bralno in gosp. društvo v Hočah Krekovo igro: »Ob vojski« ip barko: »Dva teti«. Veselica se priredi v prostorih g. Pfeifer po večernicah. — Naša kmečka hranilnica in posojilnica obrestuje hranilne vloge s 1. jaa. s 3 odstotki. — Die 29 dec. je umrla pridna družbenica Marija Visačnik, pa domaČe Ane na španski bolezni.
Jarenina. Tu je dne 20. decembra po daljSt bolesni umria, sprevideaa sv. zakramenti gospa Ana Cvilak, raj. Ferk, soproga našega somišljenika in trgovca g. Martina Cvilak stara 57 let. Pogreb se je vršil v pandeliek, dne 23. decembra pred-poldne o obilni udeležbi občinstva od blizu in daleč. Vrli slovenski gospodinji svetila neoeška luč!
Sv. Križ na Murskem polju, V nedeljo, dae 5. januarja po več rnioah se vrši prireditev Bralnega društva Na vsporedn: Igra „Daj nam danes aaš vsakdanji kruh", govor (prof. dr. H oh nje c iz Maribora), petje. Frireditev m ponovi dne 12. jannarja.
Braslovče. Na i 200 naših žrtev je zahtevala Štiriletna vojna Vseh je škoda, nekaterih pa Se prav posebno. Med temi zadnjimi je tuli Zdravko Prislan iz Parižeij. Siažil je pri 26. radio stotniji. Dne 29. okt., tik pred premirjem, je zadel njegovo postojanko strel iz sovražnega topa in poleg dragih usmrtil tudi njega. Rijni je bil idealen fant, že kot dijak. Bralno društvo ga ohrani v dobrem spominu. Žalujočim domačim naSe odkrilo sožalje! Saj v m. p !
Rajheoburg. Slov. kat. izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 5. januarja ob 3. uri popoldne predslavo. Igrali bodo naši Orli božično igre »Pastirci in Kralji«, pevske to5ka pa bo proizvajal naš cerkveni pevski zbor. Pri5akaje in želi se, da se bodo vsi prijatslji poštene zabave v obilnem Števila udeležili te prireditve. Dobrodošli so vsi prijatelji iz sa3ednih župnij.
Izdajica grozi.
Ljutomer, 31. dec. r f Nadporočnik Tkalec, rodom Slovenec, se j« za visoko plačo prodal Ogrom ter je preganjal v okolici Razkrižja ter treh Bistric Slovence, ki so se zavzeli za Jugoslavija. Gospodarja Gadina v Bistrici je gonil okoli kot kakega lopova, in ga dal tepsti. Godinovo hišo je popalaoma orapal. Ko so se Slovenci pastavili v bran in sa Tkalca pregnali, jim je zagrozil, da ba upepelil vse tri Bistrice.
Junaške Krašanke.
Pred božičnimi prazniki je italijansko vojaštvo priredilo v št. Petru na Krasu neko ve3elico, katere se pa domačini niso udeležili, pač pa ja prikorakala pred hišo, kjer se je vršila veselica, skupina fantov in deklet s slavensko trobojnico. Razjarjeni italijanski častniki in vojaki sa skušali z orožjem pregnati slovenske fante in dekleta, toda i ti se niso dali ustrašiti, marveč so jeli klicati »Živela Jugoslavija!« Razjarjen italijanski častnik je raztrgal dekletu slovenska trobajaico, toda junaška kraška Slavenka je začela z golim drogom udrihati po častniku in konju, taco, da se j« kanj splašil in odnesel Častnika. Z nasajenimi bajoneti so italijanski vojaki odgnali v zapore v Postojno junaške Krašanke, ki so med potom v enomer v-kljab italijanski grožaji klicale: »Živela Jugoslavija!«
Povsod ugodno.
V Prakmurlu prodirama iz ravnine v hribovje (med Garičaace). Vse se vrši v najlepšem reda. Na Koroškem se je položaj zdatao zbaljšil. NemSke tolpe sa pavsod odbite in vržene nazaj.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
i Dopisnikom: Ponovno prosim-), pišite svoja poročila kratko. Nakopičilo 89 nam je zadnji 6a3 toliko dopisov in poročil, da bi jih komaj in komaj stlačili v pet „Gaipojarjer« ia »Straž". Pri najboljši volji ne moremo spraviti niti najnujnejšega gradiva v list. Prosimo torej, Pijite kratko, a jedarnato. Upoštevajte naš položaj. — Vaem dopisnikom in naročnikom veselo novo leto I i— Inserentom: Iaseratov tako dolgo ne sprejemamo, dokler ne bo „Gospodar" zopet mogel izhajati na 8, straneh.
"^rH^fA~ ■ i- "
Neka uboga obitelj zamenja nov kožah za živila. — Več pave g3pdl Leskovar v Cirilavi tiskarni.
Odvetnik dr. Josip Leskovar ima svojo pisarno r poslopja stare gimnazije, Koroška cesta St. 1.
'M,
! ; 3 -vn^
SLOVBNPKI GOSPODAR.

-S.-S . ' -"Kn	-■-•-•	- "-tTAVAS'. (2S22SO*

Januar
Novo leto
Ime Jezus • Genovefa, dev. Tit, škof 1 PO II. I. Telesfor
i Si. Trije Kralji
Valentin ¡Severin, opat i Julijan, pušč. 3 i Pavel, pnšč. Božidar, opat
1. pi razgl. Gosp.
! Osm Sv T Kr. Feliks Nol. > Maver, opat i Marcrf © ' Anton, puščav. 5 Sv. Petra stol
>Z.pi razgl. Bosp.
) Fab, m Boštj. I Neža ~ -2 Vincencij, m. n Č 23 Zaroka M. D.
Timotej, škofe Izpreobr. Pavla
3. po razgl. Gosp.
Janez Zlatoust 1 Julijan, šk. 29 Frančišek Sal. i Martina Peter Nol., sp.
Julij
Februar
T
S C P
_s
N P T S C P
s
N P T
. S < C : P
S
1 -
i N
i :p >
T
S
C p
J5 N P T S C
•i »:
1 2
3
4
5
7
8 9
10 11 12
13
14
15
16
17
18 19
20 21 22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
Teobald.pušč. Obisk. Mar. Dev. Helijodor, šk. Urb, ško! Ciril in Metod 3
I}, pob. Izaija Vilibald, šk. Elizabeta, kr. Veronika Jul., d. Amalija, dev. Pij L, papež Mohor in Fort.
S. pob. Marjeta © Bonaventura Henrik I., ces. Skap. D. M. K. Aleš, spoz. Kamil Lei., Frid, Vincencij P.
B. P0b. Marjeta C Danijel, prerok Mar. Magdalena Apolinar šk. Kristina, dev. Jakob, apostol Ana, mati M. D.
7. pob. Natalija© Inocencij, pap. Marta, dev. Abdon
Ignacij Lojol, sp.
_S N P T S C P
_s
N P T
S
C p
s
Ignacij, šk. m.®
Siičnica
Blaž, šk. Veronika Agata, d. m. Doroteja Romuald, op. 3 Janez Mat
9 10 11 12
13
14
15
5. po razgl. Gosp.
Šolastika, dev. Evlalija Katarina Valentin, m. Favstin, m. Julijana, dev.©
16
17
18
19
20 21
22
N P T
S
C p
23
24
25
26
27
28
1. predpepel.
Donat in tov., šk. Simeon, šk. Julijan, sp. Elevterij, šk. Maksimijan Stol sv. Petra
Z.predp. Pet.Dc
Matija, ap. Valburga Marjeta Kor. Leander, šk. Roman, op.
Marec
Avgust
N P T
S
C p
s
N P T S
C p
s
N P T
S
C p
_s
N P T
S
C p
_s
JN
10 11 12
13
14
15
16
17
18
19
20 21 22 23
24
25
26
27
28
29
30
31
Vezi Petra, ap. Porcijunkula
1, pob Lidija 3 Dominik, spoz. Mar. Dev. sn. Gospod izpr. Kajetan, spok. Cirijak, Larg. Roman, muč. 9. pob. Lavrencij Tiburcij, muč.© Klara. dev. Hipolit, muč. Evzebij, spoz.
Vel. Gosp. Vneb.ffi
Rok, spoz. IB.pob.Liberat
Helena, vd. C Ludovik T., šk. Bernard, opat Ivana Frančiš. Srce M,, Timotej Cahej, spozn.
11. pob. Jernej, a. Ludovik, sp. © Cefirin I, pap. Jože! K., spoz. Avguštin, šk. Obgi. sv. Jan.Kr. Feliks, muč.
N P T S
C p
S
1	Albin, škof
2
3
4
5
6 7 _8
9 10 11 12
13
14
a.predp.Simpi,©
Kunigunda Pust. Kazimir f Pepelnca Fridolin, op. Tomaž Akv. Janez od B.
N P T S
C p
S
N P T
S C P _S N P
1. postna, f. R.3
40 mučencev Heraklij, m. t Kvatre. Greg. Rozina, vd. f Kv. Matilda 15 f Kv. Klem.H
16
17
18
19
20 21
22
Z. post. Hilarij © Jeoert, dev. Ciril Jeruz.
3ožef i. B. M.
Ftliks in tov. Benedikt, opat Becvenut
25
24
25 2f>
27
28 29
¡80 31
3. P0St. Viktonn
Patru ij šk. c
Ozn. Mar. Dev.
Emanuei, m. Rupert, šk. Janez Kap. Ciril, šk *
pOSt. Angola Babica. dev. s
lZ,pob,Rajmund
September
P T
S C P _S N P T S C P S
N P T
S
Č p
s
1
2
3
4
5
6
7
8 9
10 11 12
13
14
15
16
17
18
19
20 21 22
23
24
25
26
27
28
29
30
Egid, op. Štefan, kr." 3 Evfemija Rozalija, dev. Lavrencij Herrn ogen
i3. pob. Bron i si. Mala Gosp. K. 13. D.
Korbinijan Nikolaj Tol. © Prot in Hijacint Ime Marijino Notburga, dev.
H. pob. Poviš. kr. Nikomed, muč. Ljudmila, vd. C f Kv. Lambert Jožef K., sp. f Kv. Januvarij f Kv Evstabij
15. pob, Matej ap. Mavricij, m. Tekla d. m. Marija D. r. u. © Kleofa, spoz. Ciprijan Kozma in D.
10. P0b. Vaclav
Mihael, nadang. Hieronim, sp.
April
II
N P T
S
C p
_s
N P T
S
Hugon, šk, Frančišek Pavi. Abundij, škof Izidor, sp. Vincenc Ferr.
13
14
15
5. postna, (tiha)
Herman, sp. 3 Dionis, škof Marija KI. Ezekijel, prerok Marjja 7 žal. Saba, muč.
B. POSt. (cvet) Justin, muč. Helena kr. < 16 Turibij t Vel četrtek f Vel. petek f Vel. sobota
17
18
19
20 21 22
23
24
Velita noč Velik, pondeljeb
Soter
Adalbert, šk. C ■Torij
25
26
27
28
29
30
Marko, ev. Klet in Marcel.
1. POV. (bela) Pavel od sv. Kr. Peter, m. Katarina S.
C P S N P T S C P _S
N P T S
C p
N P T
S C P
_s
N P T
S C P
1
2
3
4
5
6
7
8 9
10
Maj __
Filip in Jakob Atanazij, šk. Najdba sv. križa
Z. pOV. Flor i j an Pij V., papež Janez ev. Stanislav, šk. 3. Prik. Mihaela Gregor N., šk. Izidor
11 12
13
14
15
16
17
18
19
20 21 22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
3. panel. Gangolf Pankracij, m. Servacij škof Bonifacij, Zofija, muč. © Janez Nep., m Paškal, sp.
H.POI. Feliks, sp, Peter Celestm Bernard, sp, Valens, muč. . Helena, dev. C Deziderij, šk. Marija D., p. kr.
S. PU. Urban m Filip Neri Magdalena Avguštin, šk
Brist, vnebohod
Fe-dinand, kr. Angela, dev.
M
Oktober
S C P
_s
N P T S C P
s
N P T S C
P
S
N P T S
C p
_S N P T S
C p
1
2 3
_4
5
6
7
8 9
10 11
li
13
14
15
16
17
18
19
20 21 22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
Remigij, šk. Angelj i varihi 3 Kandit, muč. Frančiš. Ser.
17,	pib. Placid Brunon, spozn. Rožni venec Brig ta, vd.
D onizij, šk. © Frančišek B. Nikazij, šk.
18,	pob. Makšim. Edvard, kr. Kalist, papež Terezija, dev. Gal, opat C Hedvika, kr. Luka, evang.
19,	pob, Peter Alk. Janez Kancijan Uršula, dev. Kordula, dev. Severin, šk. © Rafael, nad. Krisant in Kriš.
Zfl. pob, Evarist Frumencij, šk. Simon in Juda Narcis, šk. Klavdij, muč. f Volbenk
Heversäer
N P T S Č P
s
N P T
S
C p
s
N P T S C P _S N P T S C P
_s
N
1 ~2
3
4
5
6 7
_8 9 10 11 12
13
14
15
16
17
18
19
20 21 22
Zl. pob. Just, m. Vseh ver. duš Karol B., škof Caharija o. J K. Lenart, opat Prosdocim. šk. Bogomir, šk. @
ZZ. pob, Božidar Andrej Avel. Martin, škof Martin, papež Stanislav K., sp. Varstvo M. D. £ Leopold, vojv.
23
24
25
26
27
28 29
God vseh s vrtu. 3
Z3. pob. Otmar
Gregorij. šk Odon, op Elizabeta, kr. Feliks Val., sp. Dar. Mar. Dev. Cecilija, d. m. t
Zlf. pob. Klemen Janez od križa Katarina, d. Konrad, šk. Virgil, škof Eberhard, šk. Saturnin, m.
301, adv. Andrej 3
N	1	E.pai. Juvencij
P	2	Marcelin, m.
T	3	Klotilda, kr.
S	4	Kvirin, šk.
C	5	Bonifacij šk. 3
p	6	Norbert, šk.
s	7	Robert
N	8	Sinhošti
P	9	Binkoštai pond.
T	10	üarjeta, kr.
S	11	f Kvat. Barnaba
C	12	Janez F.
p	13	fKv.Ant.Pad.®
s	>4	f Kv. Bazilij. šk.
N	15	1. pob.Sv.Trojica
P	16	Franc Reg.
T	17	Adolf, šk.
S	18	Gervazij
C	19	Sv. Rešuje Telo
P	20	Silverij, pap.
S	21	Alojzij C
N	22	Z. pob. Ahacij. m.
P	23	Eberhard, šk.
T	24	Janez Krst.
S	25	Viljem, op.
C	26	Janez in Pavel
P	27	Srce Jezus. •
S	28	Leon II. pap.
N	29	3.pob.PeterinPag.
P	30	Sporn, s/. Pavla
	December	
P	1	Eligij, škof
T	2	Bibijana, m.
S	3	Frančišek Ks.
C	4	Barbara, d. m.
P	5	Saba, opat; Kr.
S	6	Miklavž
N	7	Z. adO. Ambrozij
P	8	Brezni, sp. M. D.©
T	9	Peter For., šk.
S	10	Lorelansk. M. B.
Č	11	Damaz, pap.
P	12	Sinezij, muč.
S	13	Lucija, dev.
N	14	3. adv. Spiridij. c
P	15	Kristina, d.
T	16	Evzebij, šk.
S	17	f Kvat. Lazar
C	18	Gracijan, šk.
P	19	f Kvat. Nemezij
S	20	f Kvat Liberat
N	21	l.adV,Tomaž,ap.
P	22	Cenon, m. •
T	23	Viktorija, dev.
S	24	f Adam in Eva
C	25	Božič. Roj. Gosp.
p	26	Stefas, muč.
s	27	Janez Evan.
N	28	Pred Hov. l.N.otr.
P	29	Tomaž, šk.
T	30	David, kr. 3
S	31	Silvester, pap.
♦ TISKARNA SV. CIRILA V MARIBORU,:
drztel St.113 tiogtClifCA CEiTa ST. 5. V LASTNI Hill. P-HStiT. &s.oio.
TISKARNA SV. CIRILA tiska knjige, vabila, časopise, ilustrovane cenike, diplome, pismeni papir, okrožnice, zavitkp, račure, barvotiske, zaročna in poročna naznanila, vstopnice, dopisnice, plesne rede, osmrtnice, letake, lepake, sp rej t. ranice, na slovnice, tisk. za šole. urade in društva, dolž. pisma, menico vezit-ke, itd. v vseh svetovnih jezikih okusno, hitro in po nizki ceni
rmo VIN $ TISKARNE SV. CIRILA, priporoča svojo veliko zalogo raznega papirja, peresnikov, šsatljic za peres-nike, peres, radirk, svinčnikov, zavitkov (belih in barvanih, v vsi h velikostih), kamenčkov, črnil, tabljic, trg. knjig, noticov, pismenega papirja v škatljah in mapah, razglednic. Svete poiobe (male velike in stenske), razpela v vseh velikostih, molitven, itd.
Odgovorni urednik: Franjo Žebot.


I ' •.