Geografija Slovenije 17: Terasirana pokrajina Goriških brd
Začetek leta 2008 je luč sveta zagledala že 17. knjiga iz zbirke Geografija Slovenije. Nastala je kot rezultat slovenskega prispevka v mednarodnem projektu ALPTER (The terraced landscapes of the Alpine Arc), ki je potekal v okviru Interreg IIIB pobude Alpine space. Poleg dr Lučke Ažman Momirski s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani, ki je vodila slovenske aktivnosti, so pri projektu sodelovali še dr Drago Kladnik, dr Blaž Komac, dr. Franci Petek, Peter Repolusk in dr Matija Zorn z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Vsi omenjeni so tudi avtorji knjige, ki jo predstavljam.
Knjiga je sestavljena iz 1 1 vsebinskih poglavij. Uvodna poglavja, ki predstavijo naravno- in družbenogeografsko podobo Goriških brd ter spremembe
v rabi tal v zadnjih dvesto letih, so uvod v specializirana poglavja. Ta govorijo o razprostranjenosti in temeljnih značilnostih kulturnih teras s poudarkom na reliefnih značilnostih, nadmorski višini, naklonu in ekspoziciji, in sicer v luči njihovega pomena za sodobno stanje rabe tal in tudi načrtovanja novih teras. Zadnja tri poglavja se nanašajo na podrobno proučitev plazovitosti, natančneje na dejanski izpostavljenosti usadom in zemeljskim plazovom. S pomočjo deterministične in probabilistične metode je prikazana verjetnost njihovega pojavljanja.
Rezultati so prikazani na različnih ravneh. Nekateri prikazujejo celotna Goriška brda (občina Brda), drugi primerjavo med južnim in severnim delom Brd, potem katastrski občini Medana in Kožbana ter območji naselij Medana in Kožbana.
Knjiga je pomemben prispevek k poznavanju terasirane pokrajine Goriških brd in prinaša odgovore na dve ključni vprašanji: kako upravljati s tveganji, ki se pojavljajo zaradi urejanja in propadanja teras, ter kakšen je odnos do obnove teras.
Obenem dviguje zavedanje o pomenu teras. Terasirana pokrajina prispeva k oblikovanju in prepoznavnosti lokalnih kultur, za ljudi je pomemben del kakovosti življenja, pestrost in doživljajska privlačnost pokrajine omogočajo ohranjanje poseljenosti in vitalnosti podeželja, so zapisali avtorji v uvodu knjige, opremljene s številnimi kakovostnimi grafičnimi prilogami.
Mimi Urbanc
Organizacija združenih narodov, UNESCO in Mednarodno združenje geologov so letošnje leto razglasili za Mednarodno leto planeta Zemlja. V projekt smo vključeni tudi geografi ...
... v naslednji številki Geografskega obzornika.